Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2011 v Sloveniji Results of the January 2011 waterbird census in Slovenia Luka Božič DOPPS - Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Kamenškova 18, SI-2000 Maribor, Slovenija, e-mail: luka.bozic@dopps.si Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) poteka v Sloveniji od leta 1988, leta 1997 pa je bilo prvič zastavljeno kot celosten, koordiniran in standardiziran popis vodnih ptic na ozemlju celotne Slovenije (Stumberger 1997). Od takrat naprej štetje pokriva vse večje reke, Obalo in večino pomembnejših stoječih vodnih teles v državi (Stumberger 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002 & 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008A, 2008B & 2010). K temu sta pripomogla predvsem dobra organizacija in veliko število sodelujočih prostovoljnih popisovalcev. V poročilu so predstavljeni rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2011, ki je v podobnem obsegu potekalo že petnajstič zapored. Leta 2011 smo vodne ptice šteli 15. in 16. januarja. Organizacija, potek, uporabljena metoda štetja in popisni obrazci so bili takšni kot leta 1997 (Stumberger 1997). Pri obdelavi in predstavitvi rezultatov smo upoštevali tudi nekatere podatke, zbrane zunaj organiziranega štetja, vendar največ do pet dni pred ali po koncu tedna, predvidenega za štetje. Kormorane Phalacrocorax carbo, z izjemo števnih območij Kolpe in Obale, smo sistematično posebej šteli na znanih in domnevnih skupinskih prenočiščih, prav tako tudi galebe Laridae na števnem območju Drave. Na števnem območju Drave smo na prenočiščih enako šteli tudi pritlikave kormorane P. pygmeus. Mokože Rallus aquaticus smo na ptujskih studenčnicah, potoku Črnec in še nekaterih manjših lokalitetah sočasno s štetjem drugih vodnih ptic popisali s pomočjo predvajanja posnetka oglašanja. Metoda je podrobneje opisana v Božič (2002). V štetje so bile tako kot vsako leto vključene vrste iz naslednjih skupin ptic: slapniki Gaviidae, ponirki Podicipedidae, kormorani Phalacrocoracidae, čaplje Ardeidae, štorklje Ciconiidae, plovci Anatidae, tukalice Rallidae, pobrežniki Charadriiformes ter belorepec Haliaeetus albicilla, rjavi lunj Circus aeruginosus, vodomec Alcedo atthis in povodni kos Cinclus cinclus. Januarja 2011 so bile temperature povsod po državi nad dolgoletnim povprečjem, najbolj izrazito v vzhodni polovici Slovenije (+ 2—3 °C). Povprečne dnevne temperature so bile v prvi polovici januarja, z izjemo nekaj prvih dni v mesecu, tako v notranjosti Slovenije kot na Primorskem in Obali med 5 in 10 °C. Najvišje januarske temperature so bile med 8. in 17.1., torej prav v času štetja. Najvišje temperature v tem času so ponekod presegle celo 15 °C. Temperature v decembru 2010 so bile z izjemo dela SV Slovenije pretežno pod dolgoletnim povprečjem. Sicer mrzla obdobja z najnižjimi temperaturami pod —20 °C, sta prekinili dve močni odjugi. Neposredno po štetju se je ponovno začelo obdobje nekoliko hladnejšega vremena, s povprečnimi dnevnimi temperaturami malo pod 0 °C v notranjosti države. Dolgoletno povprečje padavin je bilo decembra preseženo v zahodni polovici države, medtem ko je bilo padavin v vzhodnem delu države manj od dolgoletnega povprečja. Januarja je bilo padavin povsod malo, saj dolgoletno povprečje ni bilo doseženo nikjer. V delu SV Slovenije je bilo padavin manj kot 30 % običajne vrednosti, v večjem delu države pa manj kot 60 %. Padavine so bile v notranjosti Slovenije v decembru večinoma v obliki snega, januarja pa v srednji tretjini meseca večinoma v obliki dežja. Med štetjem ni bilo snežne odeje, z izjemo skrajnega SZ države (Cegnar 2010, Cegnar & Gorup 2011). Povprečni pretoki rek so bili decembra dva- do trikrat večji kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju, čeprav je bila vodnatost nekoliko manjša v SV Sloveniji. Srednji mesečni pretoki rek so se januarja, gledano v celoti, le malo razlikovali od dolgoletnega povprečja (Strojan 2010 & 2011). V času štetja je v višinah nad naše kraje pritekal topel zrak. Prevladovalo je pretežno jasno vreme, z občasno povečano oblačnostjo. Po nižinah Primorske je megla ali nizka oblačnost vztrajala večino časa, tam je bilo hladno, s temperaturami do 5 °C. Drugod so temperature čez dan dosegale do 15 °C (Markosek 2011). V času štetja so bili domala vsi odseki na rekah nezaledeneli. Delno zaledeneli sta bili le rečni akumulaciji Perniško jezero (1/4) in Dravograjsko jezero (< 1/4), Ledavsko jezero pa je bilo z ledom prekrito v celoti. Vse pomembnejše stoječe vode so bile nezaledenele, vključno z jezeri v Pesniški dolini, Škalskimi jezeri, Bohinjskim in Blejskim jezerom ter Cerkniškim jezerom. Ribniki in gramoznice na Dravskem in Ptujskem polju so bili večinoma brez ledu, redki so bili zaledeneli 1/4. Večje in globlje gramoznice v Pomurju so bile nezaledenele, druge pa so bile večinoma zaledenele od 1/4 do 3/4 in le redke v celoti. Drugod v notranjosti Slovenije so bila stoječa vodna telesa na Ljubljanskem barju, območju Savske Tabela 1: Število vseh in pregledanih popisnih odsekov na rekah in obalnem morju ter njihova skupna dolžina na posameznem števnem območju in v celotni Sloveniji med januarskim štetjem vodnih ptic (IWC) leta 2011 v Sloveniji Table 1: Number of all and surveyed sections on the rivers and coastal sea, as well as their total length in separate count areas and in the entire Slovenia during the January 2011 waterbird census (IWC) in Slovenia Števno območje/ Count area Št. vseh popisnih odsekov/ Total no. of survey sections Dolžina/ Length (km) Št. pregledanih odsekov/ No. of sections surveyed Dolžina/ Length (km) Mura 61 220,2 54 187,9 Drava 138 374.4 131 347,8 Savinja 30 94,5 28 69,1 Zgornja / Upper Sava 100 309,0 99 304,8 Spodnja / Lower Sava 71 272,7 52 181,4 Kolpa 14 118,0 9 79,i Notranjska in Primorska 39 250,9 33 201,0 Obala / Coastland 12 42,6 12 42,6 Skupaj / Total 465 1682,3 418 1413,7 Tabela 2: Število vseh in pregledanih lokalitet (stoječih voda, potokov in manjših rek) na posameznem števnem območju in v celotni Sloveniji med januarskim štetjem vodnih ptic (IWC) leta 2011 v Sloveniji Table 2: Number of all and surveyed localities (standing waters, streams and smaller rivers) in separate count areas and in the entire Slovenia during the January 2011 waterbird census (IWC) in Slovenia Števno območje/ Count area Št. vseh lokalitet -stoječe vode / Total no. of localities (standing waters) Št. vseh lokalitet -tekoče vode / Total no. of localities (streams) Št. pregledanih lokalitet - stoječe vode / No. of surveyed localities (standing waters) Št. pregledanih lokalitet - tekoče vode / No. of surveyed localities (streams) Mura 70 9 61 5 Drava 51 21 39 15 Savinja 16 6 8 2 Zgornja / Upper Sava 18 20 11 11 Spodnja / Lower Sava 10 8 9 2 Kolpa 1 2 1 1 Notranjska in Primorska 20 34 19 19 Obala / Coastland 13 3 9 2 Skupaj / Total 199 103 157 57 ravni in v spodnjem Posavju večinoma nezaledenela. Na celjskem območju, Notranjskem, Primorskem in Obali so bila vsa vodna telesa nezaledenela. Sodelovalo je 248 popisovalcev. Pregledali smo 418 popisnih odsekov na rekah in obalnem morju v skupni dolžini 1413,7 km (tabela 1), kar je 84,0 % celotne dolžine odsekov, vključenih v popis. Poleg tega smo pregledali tudi 214 lokalitet (157 stoječih voda in 57 potokov) od skupno 302 (tabela 2), kar je 70,9 % vseh lokalitet, doslej evidentiranih v bazi januarskega štetja vodnih ptic. Nekatere manjše lokalitete smo tokrat pregledali prvič. Popisne odseke, pregledane v štetju leta 2011, prikazuje slika 1, razširjenost pregledanih lokalitet pa slika 2. Skupaj smo prešteli 60.647 vodnih ptic, pripadajočih 63 vrstam. Poleg tega smo zabeležili še šest drugih taksonov (domača gos, vrstno nedoločena gos Anser sp., križanec rac potapljavk, domača raca, rumenonogi oziroma črnomorski galeb Larus michahellis / cachinnans in vrstno nedoločen galeb Larus sp.). To je tretje največje število vodnih ptic, prešteto od leta 1997 naprej — več vodnih ptic smo zabeležili le v letih 2007 in 2008. Število zabeleženih vrst je bilo nekoliko nad povprečjem (= 60 vrst). Tako kot običajno smo Slika 1: Popisni odseki, pregledani ob januarskem štetju vodnih ptic (IWC) na rekah in obalnem morju v Sloveniji leta 2011; črne črte označujejo popisane, bele pa nepopisane odseke Figure 1: Survey sections inspected during the January 2011 waterbird census (IWC) on the rivers and coastal sea in Slovenia, with black lines denoting examined and white line unexamined sections tudi leta 2011 največje število vodnih ptic prešteli na števnem območju reke Drave, in sicer 22.855. To je 37,7 % vseh vodnih ptic, preštetih v Sloveniji. Leta 2011 števila 10.000 preštetih vodnih ptic nismo presegli na nobenem drugem števnem območju, smo pa na števnem območju Mure zabeležili največje število vodnih ptic doslej (7137 os., 11,8 % vseh vodnih ptic). Mlakarica Anas platyrhynchos je bila v štetju leta 2011, tako kot v vseh štetjih doslej, daleč najštevilnejša vrsta (27.733 os., 45,7 % vseh vodnih ptic). Po številu preštetih osebkov sledijo liska Fulica atra (7890 os., 13,0 % vseh vodnih ptic), rečni galeb Chroicocephalus ridibundus (4979 os., 8,2 % vseh vodnih ptic), kormoran (2650 os., 4,4 % vseh vodnih ptic) in rumenonogi / črnomorski galeb Larus michahellis / cachinnans (2589 os., 4,3 % vseh vodnih ptic), čeprav je bilo število slednjih najmanjše v zadnjih nekaj letih. Število 1000 preštetih osebkov so presegli še mali ponirek Tachybaptus ruficollis, labod grbec Cygnus olor, kreheljc Anas crecca in zvonec Bucephala clangula. Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2011 po shemi razdelitve na osem števnih območij (Božič 2007, 2008A, 2008B & 2010) so predstavljeni v tabeli 3. V dodatku 1 so števna območja podrobneje razčlenjena na posamezne reke in manjša območja z večjim številom lokalitet, kot so poplavne ravnice, doline, ravnine ipd. Leta 2011 smo prešteli največ malih ponirkov, velikih belih čapelj Casmerodius albus, duplinskih kozark Tadorna tadorna, moškatnih bleščavk Cairina moschata, rac žličaric Anas clypeata in velikih Žagarjev Mergus merganser v okviru januarskih štetij vodnih ptic doslej (tabela 3). Nezaledenelo in močno naraslo Cerkniško jezero je privabilo kar 466 malih ponirkov. Pri veliki beli čaplji, duplinski kozarki, moškatni bleščavki in velikem Žagarju so večja števila domnevno posledica srednjeročnega pozitivnega populacijskega trenda v obdobju zadnjih nekaj let (primerjaj z Božič 2005, 2006, 2007, 2008A, 2008B & 2010). Na številčnost velike bele čaplje so verjetno dodatno vplivale podobne zimske razmere kot v letih 2007 in 2008 (visoke temperature, brez snega v nižinah), ko Slika 2: Lokalitete, popisane med januarskim štetjem vodnih ptic (IWC) v Sloveniji leta 2011; beli krogi označujejo stoječe vode, temni krogi pa potoke in manjše reke Figure 2: Localities examined during the January 2011 waterbird census (IWC) in Slovenia, with white circles denoting standing waters, while dark circles designate smaller rivers and streams smo obakrat zabeležili največji števili osebkov pred letom 2011. Števila zvoncev so bila nadpovprečna na vseh območjih rednega pojavljanja (reka Drava, Cerkniško jezero, Trbojsko jezero). Najmanjšega števila nismo leta 2011 zabeležili pri nobeni vrsti, so pa bila števila pikastih martincev Tringa ochropus, kričavih čiger Sterna sandvicensis in vodomcev Alcedo atthis med najmanjšimi doslej. Število kričavih čiger je bilo manjše le leta 2004, število vodomcev pa je bilo majhno že drugo leto zapored. Za vodomca so značilna izrazita populacijska nihanja kot posledica mrzlih zim (Cramp 1985), kar je treba upoštevati pri interpretaciji rezultatov štetja. V štetju leta 2011 smo od redkejših vrst zabeležili le žerjava Grus grus (Dravsko polje; četrtič zapored, kar so tudi edini podatki v januarskem štetju vodnih ptic) in velikega galeba Larus marinus (Cerkniško jezero; tretje opazovanje v januarskem štetju vodnih ptic, prvi dve sta bili leta 1997). Po dveh zaporednih štetjih z razmeroma majhnim številom najpogostejše vrste, mlakarice, smo tokrat zabeležili tretje največje število osebkov te vrste po letu 1997 (večje le v letih 2002 in 2007). Število lisk je bilo drugo največje po letu 1997 (večje le leta 2008). Ti podatki potrjujejo domnevo, da je število omenjenih dveh vrst večje v milih zimah, ko je večina stoječih vodnih teles nezaledenela. Skladno s trendom, ki ga opazujemo že od začetka tega desetletja (Božič 2005), smo ponovno zabeležili največje število velikih žagarjev. V zadnjih letih smo bili priče njihovi večji številčnosti predvsem zaradi porasta populacije na števnem območju Zgornje Save, medtem ko je bila populacija na drugem zelo pomembnem območju, reki Dravi, v zadnjih letih stabilna (Božič 2008c). Leta 2011 je bilo število velikih žagarjev precej večje tudi na reki Dravi. Največ smo jih prešteli na delu panonske Drave med Mariborom in Ormožem, delu zgornje Save med Jesenicami in Kranjem ter delu srednje Save med Kranjem in sotočjem z Ljubljanico. Poleg tega smo pomembno število velikih žagarjev zabeležili tudi na Savinji (največ doslej) in na rekah Tabela 3: Števila preštetih vodnih ptic na posameznem števnem območju in v celotni Sloveniji v januarskem štetju vodnih ptic (IWC) leta 2011 (1 - Mura, 2 - Drava, 3 - Savinja, 4 - Zgornja Sava, 5 - Spodnja Sava, 6 - Kolpa, 7 - Notranjska in Primorska, 8 - Obala) Table 3: Numbers of waterbirds counted in separate count areas and in the entire Slovenia during the January 2011 waterbird census (IWC) (1 - Mura, 2 - Drava, 3 - Savinja, 4 - Upper Sava, 5 - Lower Sava, 6 - Kolpa, 7 - Notranjska & Primorska, 8 - Coastland) Vrsta / Species 1 2 3 4 5 6 7 8 Skupaj/ Total Gavia stellata 1 I 2 Gavia arctica I 37 38 Tachybaptus ruficollis 23 586 6 II5 I36 I8 545 I96 I625 Podiceps cristatus 31 74 I 38 7 5 25 I5I 332 Podiceps grisegena 2 2 Podiceps auritus I I Podiceps nigricollis 1 46 47 Phalacrocorax carbo 452 767 406 278 3I2 53 I09 273 2650 Phalacrocorax aristotelis I35 I35 Phalacrocorax pygmeus 4 131 I0 I45 Botaurus stellaris Egretta garzetta 2 2 99 4 99 Casmerodius albus 295 278 I3 28 II8 I 48 28 809 Ardea cinerea 107 314 I04 I43 I00 7 I06 55 936 Ciconia ciconia 1 I Cygnus olor Anser fabalis 348 1 88 96 20 I62 323 33 57 I 25 I582 739 Anser albifrons I3O I I0 I I42 Anser anser 4 I 2 2 I5 24 domača gos / domestic goose 5 5 Anser sp. 497 497 Tadorna tadorna 1 2 9 I4 60 86 Cairina moschata II 4 I I6 Aix galericulata I I Anas penelope 8 227 6 I53 394 Anas strepera 1 35 2 3 44 85 Anas crecca 271 671 50 7I I02 7I 2 6I I497 Anas platyrhynchos 4445 9424 I709 4855 2560 809 2774 II57 27.733 Anas acuta 2 I I 2 2 8 Anas clypeata 6 97 I03 Netta rufina 2 2 Aythya ferina 56 586 I0 68 III 2 9 I0 852 Aythya nyroca I I 2 Aythya fuligula 3 692 I4 276 6 3 I 995 Aythya marila 7 I 8 Aythya ferina x A. nyroca I I Melanitta fusca 1 I 2 Bucephala clangula 17 I3IO I 34 2 I 94 25 I484 Mergellus albellus 2 82 I6 I00 Mergus serrator 57 57 Mergus merganser 25 203 67 I62 27 62 546 domača raca / domestic duck 9 9 Haliaeetus albicilla 4 3 7 Rallus aquaticus 9 33 I 5 I 7 56 Nadaljevanje tabele 3 / Continuation of Table 3 Vrsta / Species 1 2 3 4 5 6 7 8 Skupaj/ Total Gallínula chloropus 16 39 5 52 20 3 i7 i52 Fúlica atra 476 2832 253 551 350 44 872 25i2 7890 Grus grus 3 3 Pluvialis squatarola 2 2 Vanellus vanellus 30 30 Calidris alpina i4 i4 Gallinago gallinago 3 1 7 7 i8 Numenius arquata i2 i2 Tringa erythropus 3 3 Tringa totanus 6 6 Tringa nebularia i8 i8 Tringa ochropus 22 10 4 i 37 Actitis hypoleucos 1 3 4 Larus melanocephalus 9 9 Chroicocephalus ridibundus 8 2558 107 90 22i6 4979 Larus canus 1 405 1 32 9 i 449 Larus argentatus i i Larus michahellis 2 2 i697 i70i Larus cachinnans 81 8i Larus michahellis / cachinnans 3 29 4 8 763 807 Larus marinus i i Larus sp. 6 6 Sterna sandvicensis i5 i5 Alcedo atthis 4 22 4 10 3 6 i3 62 Cinclus cinclus 38 9 25i i2 178 488 Skupaj / Total 7137 22.855 2787 7264 4i97 i000 5894 95i3 60.647 Severne Primorske (tabela 3). Na podlagi januarskih štetij vodnih ptic ugotavljamo, da se na več slovenskih rekah pozimi domnevno pojavlja do 15 % evropske alpske populacije te vrste (1 % = 36 osebkov) (Delany & ScoTT 2006), čeprav poreklo prezimujočih osebkov ni poznano. Možno je, da jih del pripada veliko številčnejši (1 % = 2700 osebkov) SZ in srednje-evropski populaciji (Hefti-Gautschi 2009, Keller 2009). Tako sodi veliki žagar med varstveno najpomembnejše vrste vodnih ptic pri nas. Štetje leta 2011 je zaznamovalo množično vznemirjanje in preganjanje v nasprotju s predpisi ter nezakonito streljanje vodnih ptic na večini števnih območij. Najhujše je bilo na delu reke Drave med Mariborom in Središčem ob Dravi, ki je najpomembnejše območje za prezimujoče vodne ptice v Sloveniji. Tukaj so popisovalci zabeležili lov z nedovoljenimi metodami na eni najpomembnejših lokalitet, Ormoškem jezeru, pobijanje varstveno pomembnih vrst (npr. velika bela čaplja, veliki žagar), motenje vodnih ptic z nedovoljeno plovbo na najpomembnejši posamezni lokaliteti za vodne ptice na reki Dravi, Ptujskem jezeru, in intenziven lov vodnih ptic na celotnem delu struge reke Drave. Tako je bilo število vodnih ptic na območju, ki je bilo opredeljeno kot Mednarodno pomembno območje za ptice (IBA) in z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS 2004) opredeljeno kot Posebno območje varstva (SPA) SI5000011 Drava, relativno majhno, kar se je leta 2011 zgodilo že drugič zapored. Tako ta del reke Drave v zadnjih dveh letih ni dosegal števila 20.000 vodnih ptic, kar je eden izmed kriterijev za opredelitev območja IBA/SPA. Zahvala: Vsem popisovalcem, ki so šteli vodne ptice, in lokalnim koordinatorjem gre zasluga, da smo ponovno sistematično in hkrati popisali vse pomembnejše vodne površine v Sloveniji. Brez nesebičnega truda to ne bi bilo mogoče. Vsem najlepša hvala. Leta 2011 so v januarskem štetju vodnih ptic sodelovali: Branko Bakan, Danica Barovič, Nataša Bavec, Ernest Bedič, Denis Cizar, Gregor Domanjko, Vinci Ferenčak, Franc Ferk, Robi Gjergjek, Larisa Gregur, Robert Hauko, Darko Ipša, Igor Kolenko, Franc Kosi, Alenka Kramar, Anton Lejko, Barbara Lešnjek, Kristjan Malačič, Janez Maroša, Marjan Mauko, Valentina Novak, Mojca Plantan, Monika Podgorelec, Günter Pucher, Bojan Rajk, Seppi Ringert, Dejan Rituper, Milan Rus, Gerald Salzer, Willi Stani, Mojca Škrget, Katarina Štiblar, Marjan Štiblar, Michael Tiefenbach, Srečko Tropenauer, Velimir Turk, Rozalija Vajdič, Marjan Vaupotič, Štefan Virag, Josef Wolf, Željko Šalamun, Bernard Zanjkovič, Franz Zirngast (Mura), Smiljan Bačani, Tilen Basle, Dominik Bombek, Dejan Bordjan, Ema Božič, Luka Božič, Katja Božičko, Franc Bračko, Iztok Erjavec, Angelca Fras, Stanko Jamnikar, Franc Janžekovič, Matjaž Kerček, Boris Kočevar, Jure Kočevar, Aleksander Koren, Albin Kunst, Katja Logar, Marjan Logar, Zala Oto, Iris Petrovič, Branko Pisanec, Alijana Pivko Kneževič, Alen Ploj, Matjaž Premzl, Andreja Slameršek, Igor Stražišnik, Borut Štumberger, Nina Tamše, Aleš Tomažič, Ines Tomažič, Tadej Trstenjak, Marjan Trup, Martina Trup, Vesna Trup, Vladka Tucovič, Andrej Valenti, Miroslav Vamberger, Aleš Verlič, Iztok Vreš, Davorin Vrhovnik (Drava), Milan Cerar, Ivan Čede, Marjeta Gamser, Matej Gamser, Vasiljka Gamser, Marjan Gobec, Mojmir Kosi, Miha Kronovšek, Jure Novak, Boštjan Pokorny, Tjaša Štruc, Gabrijela Triglav Brežnik, Meta Zaluberšek (Savinja), Tanja Benko, Irena Bertoncelj, Blaž Blažič, Dejan Bordjan, Tomaž Bregant, Henrik Ciglič, Benjamin Denac, Damijan Denac, Katarina Denac, Mitja Denac, Andreja Dremelj, Katica Drndelič, Dare Fekonja, Hana Fekonja, Milan Gorjanc, Nataša Gorjanc, Janez Grašič, Jurij Hanžel, Meta Havliček, Vojko Havliček, Nika Hrabar, Matic Jančar, Tomaž Jančar, Peter Janjič, Jernej Jorgačevski, Andrej Kelbič, Aleš Klemenčič, Primož Kmecl, Urša Koce, Ivan Kogovšek, Ivica Kogovšek, Jože J. Kozamernik, Jernej Legat, Rado Legat, Tomaž Mihelič, Sava Osole, Tina Petras Sackl, Miha Podlogar, Maja Potokar, Aleksander Pritekelj, Žiga Remec, Tomaž Remžgar, Metod Rogelj, Rok Rozman, Mirko Silan, Dragana Stanojevic, Jošt Stergaršek, Drago Šalaja, Nataša Šalaja, Metka Štok, Anton Štular, Tanja Šumrada, Rudolf Tekavčič, Davorin Tome, Tone Trebar, Tomi Trilar, Zlata Vahčič, Barbara Vidmar, Jani Vidmar, Nuša Virnik, Aleš Žemva, Miha Žnidaršič (Zg. Sava), Jadranka Ajkovič, Majda Bračika, Alenka Bradač, Matjaž Cizel, Vito Cizel, Angela Čuk, Zdravko Čuk, Ivan Esenko, Marjan Gobec, Monika Gorenc, Andrej Hudoklin, David Kapš, Marinka Kastelic, Barbara Kink, Dušan Klenovšek, Luka Krajnc, Marjan Kumelj, Joaquin Lopez Lopez, Marijan Manfreda, Valentina Mavrič Klenovšek, Klemen Kralj, Nika Kralj, Žiga Kraljič, Luka Mohar, Petra Mohar, Rudi Omahen, Hrvoje Teo Oršanič, Martina Peterlin Urbanč, Valentina Pirh, Terezija Potočar Korošec, Peter Požun, Katarina Požun Brinovec, Pia Pristov, Robert Rožaj, Dragana Stanojevic, Pavel Šet, Žiga Tršinar, Jani Vidmar, Branimir Vodopivec, Lea Zakšek, Kevin Zgonc, Sašo Žinko, Ela Žugič (Sp. Sava), Alenka Bradač, Anita Golobič Prosenjak, Igor Grašak, Laura Javoršek, Andrej Kelbič, Primož Pahor, Tanja Šumrada, Marko Veselič, Nataša Zupančič (Kolpa), Klemen Berce, Tomaž Berce, Dejan Bordjan, Marjeta Cvetko, Igor Dakskobler, Vid Dakskobler, Tamara Erhatič, Milan Fakin, Jernej Figelj, Martin Gerlič, Peter Grošelj, Ivan Kljun, Luka Korošec, Dean Kovač, Zvonko Kravanja, Peter Krečič, Sonja Marušič, Brigita Mingot, Maja Ondračka, Josip Otopal, Nevenka Pfajfar, Slavko Polak, Bia Rakar, Jasmina Rijavec, Samo Rutar, Erik Šinigoj, Viljana Šiškovič, Drago Telič, Marko Trošt, Andreja Trošt Pižent, Tomaž Velikonja, Martin Završnik (Notranjska & Primorska), Igor Brajnik, Krajinski park Sečoveljske soline, Bogdan Lipovšek, Borut Mozetič, Sandi Rožnik, Borut Rubinic, Polona Šergon, Iztok Škornik, Gregor Šubic, Dušan Šuštaršič, Cristian Trani, Al Vrezec, Petra Vrh Vrezec (Obala). Lokalni koordinatorji leta 2011 so bili: Željko Šalamun (Mura), Luka Božič (Drava, Savinja), Katarina Denac, Vojko Havliček, Tomaž Mihelič (Zg. Sava), Andrej Hudoklin, Dušan Klenovšek, Hrvoje Oršanič (Sp. Sava), Borut Rubinic (Kolpa, Obala), Jernej Figelj (Notranjska in Primorska). Summary In 2011, the January Waterbird Census (IWC) was carried out on 15 and 16 Jan. Waterbirds were counted on all larger rivers, on the entire Slovenian Coastland and on most of the major standing waters in the country. During the census, in which 248 observers took part, 418 sections of the rivers and coastal sea with a total length of 1,413.7 km and 214 other localities (157 standing waters and 57 streams) were surveyed. Altogether, 60,647 waterbirds belonging to 63 species were counted. This is the third highest number of waterbirds ever recorded in Slovenia during the IWC (1997-2011); higher numbers were recorded only during 2007 and 2008 censuses. The greatest numbers of waterbirds were counted in the Drava count area, i.e. 22,855 individuals (37.7% of all waterbirds in Slovenia). By far the most numerous species was Mallard Anas platyrhynchos (45.7% of all waterbirds), followed by Coot Fulica atra (13.0% of all waterbirds), Black-headed Gull Chroicocephalus ridibundus (8.2% of all waterbirds), Cormorant Phalacrocorax carbo (4.4% of all waterbirds), and Yellow-legged / Caspian Gull Larus michahellis /cachinnans (4.3% of all waterbirds). The number 1,000 of the counted individuals was also surpassed by Little Grebe Tachybaptus ruficollis, Mute Swan Cygnus olor, Teal Anas crecca and Goldeneye Bucephala clangula. Among the rarer recorded species, the Crane Grus grus (for the fourth time in a row, these constituting all existing records during the January Waterbird Censuses) and Great Black-backed Gull Larus marinus (registered only for the third time in the fifteen years since 1997) should be given a special mention. Numbers of the following species were the highest so far recorded during the IWC: Little Grebe, Great Egret Casmerodius albus, Shelduck Tadorna tadorna, Muscovy Duck Cairina moschata, Shoveler Anas clypeata and Goosander Mergus merganser. Several Slovenian rivers hold significant numbers of Goosanders on a regular basis, exceeding the 1% level given for the alpine population (36 ind.) by 15fold, although the origin of wintering individuals is unknown and some may belong to the much larger NW & C European population. The 2011 census was characterized by numerous and widespread waterbird disturbances and illegal shooting in most count areas. Literatura Bordjan, D. & Božič, L. (2008): Pojavljanje vodnih ptic in ujed na območju vodnega zadrževalnika Medvedce (Dravsko polje, SV Slovenija) v obdobju 2002-2008. -Acrocephalus 29 (141/142/143): 55-163. Božič, L. (2002): Zimsko štetje mokožev Rallus aquaticus v Sloveniji. - Acrocephalus 23 (110/111): 27-33. Božič, L. (2005): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2004 in 2005 v Sloveniji. - Acrocephalus 26 (126): 123-137. Božič, L. (2006): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2006 v Sloveniji. - Acrocephalus 27 (130/131): 159-169. Božič, L. (2007): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2007 v Sloveniji. - Acrocephalus 28 (132): 23-31. Božič, L. (2008a): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2008 v Sloveniji. - Acrocephalus 29 (136): 39-49. Božič, L. (2008B): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2009 v Sloveniji. - Acrocephalus 29 (138/139): 169-179. Božič, L. (2008c): Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst ptic. Zimsko štetje vodnih ptic 2002-2008. Končno poročilo. - Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. Božič, L. (2010): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2010 v Sloveniji. - Acrocephalus 32 (145/146): 131-141. Cegnar, T. (2010): Podnebne razmere v decembru 2010. -Naše okolje. Bilten Agencije RS za okolje 17 (12): 3-24. Cegnar, T. & Gorup, T. (2011): Podnebne razmere v januarju 2011. - Naše okolje. Bilten Agencije RS za okolje 18 (1): 3-24. Cramp, S. (ed.) (1985): Handbook of the Birds of Europe, the Middle East and North Africa. The Birds of the Western Palearctic. Vol. 4. Terns to Woodpeckers. -Oxford University Press, Oxford. Delany, S. & D. ScoTT (2006): Waterbird population estimates. Fourth Edition. - Wetlands International, Wageningen. Hefti-Gautschi, B., Pfunder, M., Jenni, L., Keller, V. & Ellegren, H. (2009): Identification of conservation units in the European Mergus merganser based on nuclear and mitochondrial DNA markers. - Conservation Genetics 10: 87-99. Keller, V. (2009): The Goosander Mergus merganser population breeding in the Alps and its connections to the rest of Europe. - Wildfowl, Special Issue 2: 60-73. Markošek, J. (2011): Razvoj vremena v januarju 2011. -Naše okolje. Bilten Agencije RS za okolje 18 (1): 25-31. Strojan, I. (2010): Pretoki rek v decembru. - Naše okolje. Bilten Agencije RS za okolje 17 (12): 67-70. Strojan, I. (2011): Pretoki rek v januarju. - Naše okolje. Bilten Agencije RS za okolje 18 (1): 43-46. Štumberger, B. (1997): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1997 v Sloveniji. - Acrocephalus 18 (80/81): 29-39. Štumberger, B. (1998): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1998 v Sloveniji. - Acrocephalus 19 (87/88): 36-48. Štumberger, B. (1999): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1999 v Sloveniji. - Acrocephalus 20 (92): 6-22. Štumberger, B. (2000): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2000 v Sloveniji. - Acrocephalus 21 (102/103): 271-274. Štumberger, B. (2001): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2001 v Sloveniji. - Acrocephalus 22 (108): 171-174. Štumberger, B. (2002): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2002 v Sloveniji. - Acrocephalus 23 (110/111): 43-47. Štumberger, B. (2005): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2003 v Sloveniji. - Acrocephalus 26 (125): 99-103. Uradni list Republike Slovenije (2004): Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (no. 49/04). Prispelo / Arrived: 24. 1. 2012 Sprejeto / Accepted: 19. 3. 2012 DODATEK 1 / APPENDIX 1 Število preštetih vodnih ptic v januarskem štetju leta 2011 v Sloveniji (M - Mura, ŠČ - Ščavnica, LD - Ledava, MR - Mura razno: jezera, ribniki, gramoznice, mrtvice in potoki v Pomurju ter bližnji okolici, DA - Drava Alpe: meja z Avstrijo pri Libeličah - Selnica ob Dravi, Mm - Meža in Mislinja, D - Drava: Selnica ob Dravi - meja s Hrvaško pri Središču ob Dravi, DV - Dravinja, P - Pesnica, DPP - Dravsko in Ptujsko polje: ribniki, gramoznice, kanali, potoki in polja na Dravskem in Ptujskem polju ter bližnji okolici, S - Savinja, ŠAL - Šaleška jezera: Škalsko, Velenjsko in Šoštanjsko jezero, SR - Savinja razno: jezera, ribniki, manjše reke in potoki na Savinjski ravni ter bližnji okolici, ZGS - zgornja Sava: Sava Bohinjka, Sava Dolinka, Sava do Gornje Save (Kranj), sOr - Selška Sora, Poljanska Sora in Sora, SRS - srednja Sava: Gornja Sava (Kranj) - Breg pri Litiji, KBI -Kamniška Bistrica, LB - Ljubljanica, SAR - Savska ravan: jezera, gramoznice, manjše reke in potoki na Savski ravni, LBA -Ljubljansko barje: jezera, ribniki, kanali in potoki na Ljubljanskem barju, SSO - Sava soteska: Breg pri Litiji - Zidani Most, SS - spodnja Sava: Zidani Most - meja s Hrvaško, K - Krka, ST - Sotla, SSR - spodnja Sava razno: jezera, ribniki, gramoznice in potoki na Krški ravni ter bližnji okolici, KO - Kolpa, KOR - Kolpa razno: jezera, manjše reke in potoki na Kočevskem in v Beli krajini, SO - Soča, I - Idrijca, VI - Vipava, VID - Vipavska dolina: jezera, glinokopi in potoki v Vipavski dolini, NOT -Notranjska: notranjska kraška polja in ponikalnice, Cerkniško jezeroj RE - Reka, O - Obala: slovensko obalno morje, OS -Obala soline: Sečoveljske in Strunjanske soline, OZ - Obala zatok: Škocjanski zatok, OR - Obala razno: reke in stoječe vode v Koprskih brdih). Število vodnih ptic, ki so bile v celoti preštete na prenočiščih, je označeno s krepkim tiskom. The number of waterbirds counted during the January 2011 waterbird census (IWC) in Slovenia (M - Mura, ŠČ - Ščavnica, LD - Ledava, MR - Mura other: lakes, fishponds, gravel pits, oxbows and streams in Pomurje and its immediate vicinity, DA - Drava Alps: from border with Austria at Libeliče to Selnica ob Dravi, MM - Meža and Mislinja, D - Drava: from Selnica ob Dravi to the border with Croatia at Središče ob Dravi, DV - Dravinja, P - Pesnica, DPP - Dravsko polje and Ptujsko polje: fishponds, gravel pits, channels, streams and fields on Dravsko and Ptujsko poljes and their immediate vicinity, S - Savinja, ŠAL - Šaleška jezera: Škalsko, Velenjsko and Šoštanjsko Lakes, SR - Savinja other: lakes, fishponds, small rivers and streams on Savinja plain and along it , ZGS - Upper Sava: Sava Bohinjka, Sava Dolinka, Sava to Kranj, SOR - Selška Sora, Poljanska Sora and Sora, SRS - Middle Sava: from Kranj to Breg pri Litiji, KBI - Kamniška Bistrica, lB - Ljubljanica, SAR -lakes, gravel pits, small rivers and streams on Sava plain, LBA - lakes, fishponds, channels and streams on Ljubljansko barje, SSO - Sava gorge: from Breg pri Litiji to Zidani Most, SS - Lower Sava: from Zidani Most to the border with Croatia, K -Krka, ST - Sotla, SSR - Lower Sava other: lakes, fishponds, gravel pits and streams on Krško plain and nearby, KO - Kolpa, KOR - Kolpa other: lakes, small rivers and streams in Kočevsko region and Bela krajina, SO - Soča, I - Idrijca, VI - Vipava, VID - lakes, gravel pits and streams in Vipava Valley, NOT - Notranjska: karst fields and disappearing streams, Cerkniško jezero (Lake Cerknjca), RE - Reka, O - Slovene coastal sea, OS - Coastal saltpans: Sečovlje and Strunjan saltpans, OZ -Škocjanski zatok (Škocjan Inlet), OR - other localities on the coast: rivers and stagnant waters in Koprska brda). The number of waterbirds counted entirely at their roosting places is denoted in bold. Mura Drava Kolpa Spodnja Sava / Lower Sava Vrsta / Species M ŠČ LD MR Skupaj/ Total DA MM D DV P DPP Skupaj/ Total KO KORSk,upf Total SSO SS K ST SSR Skupaj/ Total Gavia stellata I 1 Gavia arctica Tachybaptus ruficollis 8 7 8 23 31 s44 2 I 8 j86 18 18 s I 122 8 136 Podiceps cristatus 2 3 26 31 i 68 s 74 s s 4 3 7 Podiceps grisegena Podiceps auritus Podiceps nigricollis i I Phalacrocorax carbo 399 53 4s2 2S2 367 21 97 767 s3 s3 9 1S4 82 37 312 Phalacrocorax aristotelis Phalacrocorax pygmeus 4 4 131 131 Botaurus stellaris i I 2 Egretta garzetta Casmerodius albus 26 2I 36 212 29s 73 10 41 Is4 278 I I 2 2 23 72 19 118 Ardea cinerea 24 I4 23 46 107 7 29 100 10 s9 109 314 7 7 14 41 29 16 100 Ciconia ciconia I I Cygnus olor I^I 61 s 131 348 7s 3s1 4s 67 s38 32 I 33 s s 227 86 323 Anser fabalis 708 10 718 Anser albifrons 120 10 130 Anser anser i 3 4 I I 2 domača gos / domestic goose 2 3 s Anser sp. 467 30 497 Tadorna tadorna i I 2 2 Cairina moschata 3 8 II Aix galericulata Anas penelope 7 i 8 222 s 227 Anas strepera i i 33 2 3s Anas crecca 78 3 8 182 271 16 II s92 40 12 671 20 82 102 Anas platyrhynchos s82 704 409 27^0 444s 266 289 4838 Is2 68s 3194 9424 660 149 809 29 1002 1022 239 268 2s60 Anas acuta 2 2 Anas clypeata Netta rufina Aythya ferina II 4s s6 2 s74 2 8 j86 I I 2 3 s 103 111 Aythya nyroca I I Aythya fuligula 3 3 2 679 II 692 6 6 Aythya marila 7 7 Aythya ferina x A. nyroca Melanitta fusca I I Bucephala clangula s 1 II 17 II 1299 1310 I 2 2 Mergellus albellus 2 2 6 76 82 16 16 Mergus serrator Mergus merganser I9 s i 2s 33 134 I 31 4 203 27 ^■27 domača raca / domestic duck Haliaeetus albicilla 4 4 3 3 Rallus aquaticus i 8 9 2s I 7 33 s s Gallinula chloropus i 12 3 16 i 23 Is 39 19 I 20 Fulica atra 4 7 3s 430 476 142 2^12 3 I7s 2832 32 12 44 32 197 121 3s0 Grus grus 3 3 Pluvialis squatarola Vanellus vanellus Calidris alpina Gallinago gallinago I 2 3 Numenius arquata Tringa erythropus Tringa totanus Tringa nebularia Tringa ochropus 22 22 9 I 10 4 4 Actitis hypoleucos I I Larus melanocephalus Chroicocephalus ridibundus 8 8 4 2553 I 2ss8 Larus canus I i 405 40s Larus argentatus Larus michahellis 2 2 Larus cachinnans Si 81 Larus michahellis I cachinnans 3 3 2 27 29 8 8 Larus marinus Larus sp. Sterna sandvicensis Alcedo atthis i 3 4 16 2 4 22 I I I 3 Cinclus cinclus 9 26 I 2 38 12 12 Skupaj / Total 1801 88s s38 3913 7137 890 3ss l6ssI I99 10^1 3809 22.8ss 836 I64 I000 s0 I2s6 1779 377 73s 4197 Zgornja Sava / Upper Sava Savinja Notranjska in Primorska Obala / Coastland Slovenija ZGS SOR SRS KBI LB SAR LBA Skupaj/ Total S ŠAL SR Skupaj/ Total SO I VI VID NOT RE Skupaj/ Total O OS OZ OR Skupaj/ Total Skupaj vse / Total overall G. ste. i i 2 G. arc. 1 1 37 37 38 T. ruf. 27 44 37 3 4 ii5 1 2 3 6 i2 5 i 7 520 545 8 3i i57 i96 i625 P. cri. 14 24 38 1 i i0 i3 2 25 i36 i5 i5i 332 P. gri. 2 2 2 P. aur. i i i P. nig. 45 i 46 47 P. car. 80 141 57 278 391 15 406 2 9 39 i8 35 6 i09 256 i7 273 2650 P. ari. 135 i35 i35 P pyg- i0 i0 i45 B. ste. 2 2 4 E. gar. i4 74 ii 99 99 C. alb. 2 6 10 1 9 28 13 i3 i i 3 4 33 6 48 i3 i2 3 28 809 A. cin. 27 25 32 12 15 30 2 143 53 21 30 i04 4i i3 22 9 i7 4 i06 9 8 37 i 55 936 C. cic. i C. olo. 17 99 4 21 7 14 162 31 65 96 57 57 2 4 i9 25 i582 A. fab. 19 1 20 i i 739 A. alb. 1 i i0 i0 i i i42 A. ans. 2 2 1 i i4 i i5 24 5 A. sp. 497 T. tad. 9 9 i4 i4 60 60 86 C. mos. 1 1 4 4 i6 A. gal. 1 1 i A. pen. i 5 6 56 97 i53 394 A. str. 2 2 3 3 44 44 85 A. cre. 45 3 23 71 45 3 2 50 7i 7i i40 i2i 26i i497 A. pla. 707 180 1117 269 1382 361 839 4855 610 305 794 i709 i99 ii4 i22 206 2ii9 i4 2774 74 854 i89 40 ii57 27733 A. acu. 1 1 i i 2 2 2 2 8 A. cly. 6 6 60 37 97 i03 N. ruf. 1 i 2 2 A. fer. 6 61 1 68 10 i0 i i 7 9 i0 i0 852 A. nyr. 1 1 2 A. ful. iS 261 276 13 i i4 3 3 i i 995 A. mar. i i 8 A. f. x n. 1 1 i M. fus. i i 2 B. cla. 1 32 1 34 i i 94 94 23 2 25 i484 M. alb. i00 M. ser. 39 i8 57 57 M. mer. 42 22 59 20 17 2 162 51 i6 67 9 39 2 i2 62 546 5 4 9 9 H. alb. 7 R. aqu. 1 1 i i i 5 i 7 56 G. chl. 2 36 2 12 52 5 5 3 3 i ii 5 i7 i52 F. atr. 192 258 73 19 9 551 252 i 253 8 5 859 872 30 i636 838 8 25i2 7890 G. gru. 3 F! squ. 2 2 2 V. van. 29 i 30 30 C. alp. i4 i4 i4 G. gal. 1 1 6 i 7 i 6 7 i8 N. arq. 2 i 9 i2 i2 T. ery. 3 3 3 T. tot. 6 6 6 T. neb. 4 i i3 i8 i8 T. och. i i 37 A. hyp. 2 i 3 4 L. mel. 9 9 9 C. rid.. 1 106 107 80 i0 90 i650 346 2i4 6 22i6 4979 L. can. 32 32 1 i i 8 9 i i 449 L. arg. i i i L. mic. 2 2 i376 30i i9 i i697 i70i L. cac. 8i L. m. / c. i 3 4 260 42 46i 763 807 L. mar. i i i L. sp. 6 6 6 S. san. i5 i5 i5 A. att. 3 1 2 3 i 10 4 4 2 i i 2 6 2 9 2 i3 62 C. cin. 43 i 52 25i 9 9 84 90 i 3 i78 488 1288 272 2228 316 1791 479 890 7264 ii70 679 938 2787 6i9 278 234 835 3896 32 5894 3887 37i3 i85i 62 95i3 60647