štev. 182.
Posamezna Številka 10 vinarjev.
r LjaDliani, v Četrtek. 12. avgnsia 1915.
Leto XLI1I.
Velja po po&ti: 2« oelo Isto upre] .. K 26'— u en meseo „ . . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno ■ „ 29'-zs ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za oelo leto naprej . . K 24'— zt en meseo „ . • „ 2*—
V	spran prejemati mesečno „ 1-70
a Sobotna Izdaja: s
aa oelo leto....... 7-—
sa Remfiljo oeloletno . „ 8-— a ostalo Inozemstvo. „ 12*—
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . ... po :a i za dvakrat .... „ 15 „
za trikrat...... 13 „
za večkrat prlmoran popi; s t.
Poroto oznanita, zahvale.osmrtnlsa ni:
enostolpna petltvrsta po 2jv1u.
Poslano:---
enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, tzvzomšl ne-dolje ln prazntiio, ob 5. nrl pop.
Redna letna priloga Vozni red.
par Oredalitvo Je t Kopitarjevi nllol štev. 0/III. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne «= sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravniitvo Je v Kopitarjevi nlioi št. 8. - Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrsko 2B.5U, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
Za cesarjev rojstni dan.
Od kn. - šld. ordinarijata v) Ljubljani ismo dobili sledeči odlok glede cerkvenega praznovanja cesarskega rojstnega dne v objavo:
r Letos, ko praznuje naš ljubljeni vladar, Njegovo Veličanstvo cesar Franc Jožef I. v času strašne svetovne vojske svoj petinosemedeseti rojstni dan, hočemo ta dan tudi cerkveno prav slovesno praznovati, Milost Vsemogočnega je, ki nam je obranila cesarja Franc Jožefa I. do te visoke starosti. Božja previdnost je nadalje dopustila, da je celo večer življenja našega miroljubnega vladarja, ki je v svojem dolgem življenju prestal toliko težkih poizkušenj, ožarjen s plamenom svetovne vojske. To je en vzrok več, da se zatečemo letos ob cesarjevem rojstnem dnevu • tem večjim zaupanjem pred prestol Najvišjega, da priporočimo Vsemogočnemu našega cesarja, našo ljubljeno Avstrijo, vse narode našega krasnega cesarstva in našo ožjo domovino. Prosimo prav iskreno in pobožno ljubega Boga, da bi varoval in krepil cesarja, da bi blagoslovil vso cesarsko hišo in vso Avstrijo, da nam podeli kmalu zaželjeni mir v blagor avstrijskega cesarstva in v srečo vseh narodov, ki bivajo pod vladarstvom in okriljem habsburške slavne hiše.
Zato naročam sledeče:
1.	Za cesarjev rojstni dan naj se okrase cerkve in duhovske hiše z zastavami.
2.	Na predvečer cesarjevega rojstnega dneva naj se v vseh župnih in duhovnij-skih cerkvah po Ave Mariji četrt ure slovesno zvoni. Istotako naj se dne 18. avgusta dan slovesno zvoni.
3.	Ob cesarjevem rojstnem dnevu naj <se v vseh župnih, duhovnijskih in samostanskih cerkvah opravi slovesna služba božja z zahvalno pesmijo »Te Deum«. Ta služba božja bodi v krajih, kjer s0 c. kr. uradi in kjer je bila doslej navada, oziroma kjer je to prilično, dne 18. avgusta, drugod pa naslednjo nedeljo. Vernikom naj se v pridigi (v nedeljo 15. avgusta, oziroma 22. avgusta) primerno pojasni važnost letošnjega cesarjevega dne. Verniki naj se opomnijo, da letos ob svetovni vojski še posebno goreče molimo ta dan za cesarja, za mir in srečo Avstrije.
4.	Verniki naj se tudi povabijo, da darujejo po svojih močeh miloščino za olajšanje ran in gorja, ki ga je povzročila vojska. Zapovedane nabirke za vojne namene (Rdeči križ) naj se nadaljujejo.
5.	Verniki naj se v nedeljo 15. avgusta opozore na patriotično cerkveno
slavnost na Brezjah in naj se povabijo na udeležbo.
Kn.-šk. ordinariat v Ljubljani,
dne 11. avgusta 1915.
t Anton Bonaventura,
knezoškof.
Protateliška sonja v Italiji.
Kakor ni dvoma, da je to velikansko svetovno gorje povzročila človeška popa-čenost, kar je sv. Oče že opetovano na-glašal, tako tudi prav nič več ne dvomimo, da v sedanji vojski igra vodilno vlogo fra-mazonstvo. Ta revolucionarna organizacija, po svojem početku in smotru organizirano sovraštvo do Križa in Cerkve, v vseh deželah vneto pripravlja tla za boj proti katoličanstvu, Glavni udarci so namenjeni papežu in duhovščini.
Italija, ki jo že deset in desetletja vodijo framazonski bratje, in ki ji stoji na čelu kralj, mož izredno šibkega značaja, zraven pa še sam framazon, ta dežela nam jc tipičen vzgled, kako deluje framazon-sko sovraštvo proti Cerkvi.
Ta gonja se tam kaže v vedno jasnejših obrisih.
Iz poročil, ki prihajajo iz Italije, izvemo, da ondi silijo celo stare, slabotne in bolne duhovnike pod orožje. Nemško in avstrijsko časopisje, celo protikatolisko, se zgraža nad ravnanjem Lahov proti lastni duhovščini. Ni pa dovolj, da morajo ubogi, betežni starčki duhovniškega stanu v vojaško suknjo, Lahi so jih začeli tudi na druge načine preganjati. Zapirajo jih kar po vrsti. Nekaj slučajev! Bilo je to v Mihi-tello v Siciliji. Dijaška druhal sreča na cesti 521etnega duhovnika Antonio Messina. S palicami^ gorjačami in kamenjem navale nanj. Ubogi mož je komaj ušel podivjani druhali v Katanijo. Oblast pa, namesto, da bi divjake zaprla, je vrgla v ječo duhovnika, češ: Dijaki so imeli prav, ker je špi-
jon! Takih slučajev se je zgodilo več. _
Župnik iz Torre di Pordenona (v severni Italiji) je več časa pred vojsko pisal avstrijskemu konzulu pismo, da Italijani ne žele vojske. Takoj po napovedi vojske so ga kot špijona zaprli. Pod krinko »špijo-naže« s0 zaprli oba duhovnika iz San Ste-fano di Como, župnika iz Manno, nekega kaplana v Milanu, 5 duhovnikov v Bariju. V Comachio so zaprli 3 kapucine s prijor-jem vred, češ da so vohunili za Avstrijo. Akoravno v celem samostanu nis0 našli niti najmanjše sumljive stvari, so kapucine vendarle odpeljali v ječo v Ferraro.
V Bormio je prefekt dal izgnati kanonika ondotne cerkve. Župnika v Senigaliji so postavili celo pred vojno sodišče, češ da je med vojaki širil protivojaško gibanje. Izgnali so še več drugih duhovnikov iz župnij, n. pr. v Murano, Ponte Legno, v okraju Veltlin se je to zgodilo zelo mnogim duhovnikom. — In zakaj? Zvesto sledeč pozivu in vzgledu sv. Očeta je italijanska duhovščina svarila pred vojsko in molila za mir. To je bila vsa propaganda radi katere toliko duhovnikov sedi v ječah. Pravi vzrok pa je sovraštvo frama-zonslce laške vlade do Cerkve.
Pl 'av tako postopajo z duhovniki v naših krajih, ki so jih zasedli. Poročali smo že, da je v Cremoni zaprtih 19 duhovnikov iz goriške nadškofije, med njimi mnogo Slovencev. Menda so tam zaprti vsi briški duhovniki, med njimi tudi veleč.gg. Uršič iz Šlovrenca in Fr. Klanjšček iz Podsabotina. Ta gospod ki je na bojišču v Galiciji hudo obolel, je dolgo časa bil po bolnišnicah, dokler ni dobil lahkega mesta Podsabotinom, da si tam pozdravi svoje zelo šibko zdravje. Sedaj pa tiči v cremonskih zaporih. Prav nič ne vemo, kaj sc jc zgodilo s kobariško duhovščino, ki je ostala na svojih mestih med ljudstvom, kot ji je veleval njen sveti poklic. Enako ni glasu o mnogih glasovih z Bovškega. Kje so? So-li še živi? Morda pa tiče kje v italijanskih ječah. Ljudje so pa ostali brez svetovalcev, bolniki umirajo brez brez svatovalcev, bolniki umirajo brez dušnih tolažil. Tako jc framazonstvu prav in tako dela laška vlada.
Najhujša gonja pa jc naperjena proti sv. Očetu.
L. 1871. dne 31. maja je v Italiji stopila v veljavo takozvana »garancijska postava«, ki naj bi uredila razmerje med laško vlado in papežem. Ko so papežu vzeli Rim, so mu pustili le Vatikansko palačo kot njegovo last. Garancijska postava, ki jo izdala italijanska vlada sama, zagotavlja papežu popolno svobodo občevanja z verniki celega sveta in vseh držav. Papež je po tej postavi osebno svet in nedotakljiv; vsak napad na papeževo osebo je po tej postavi kaz-njiv in ga laške postave kaznjujejo kot razžaljenje Veličanstva. Ker postava priznava papežu vladarske pravice, mu daje tudi pravico, da ima v svoji palači lastno telesno stražo. Z eno besedo, papež ima po tej postavi pravico, da svobodno občuje s celim katoliškim svetom brez vsakega vmešavanja od strani laške vlade.
Seclaj pa je prišla vojska z Avstrijo.
In takoj je začela laška vlada kratiti papežu njegove pravice na najtrši način. Avstrijski in bavarski poslanik pri papežu sta morala oditi; laška vlada je takoj poklicala pod orožje papeževe stražnike. Papež jc ostal brez varstva. Ne samo to! Laška vlada jc samovoljno začela odpirati uradna pisma, ki jih pošiljajo škofje papežu. Odprli so celo pismo, tičoče se spovednih pooblastil. Nasprotovanje in sovraštvo proti papežu je rastlo dan na dan. Časopisje ga je začelo na najgrše načine napadati. Laška vlada bi bila morala po »garancijski postavi« te grde napade prepovedati; a jih jc mirno dopustila. Ko pa je na to papeževo glasilo ostro protestiralo proti tem ostudnim napadom na papeževo osebo, je laški državni pravd-nik papeževo glasilo zaplenil. Napade na papeža je laška vlada dopustila, obrambo njegovo zaplenila. Tako se jasno kaže, kakšen duh vlada v krogih italijanskih državnikov. Krivico nad krivico kopičijo nad glavo poglavarja katoliške cerkve.
Italijansko framazonsko časopisje torej besni proti Vatikanu s tako silo, kakor že dolgo nc. Očitajo sv. Očetu, da jc sovražnik Italije, da je proti vojski, da podpira Nemčijo in Avstrijo itd. In zakaj? Ker se sv. Oče trudi z vsem svojim vplivom, da bi preprečil novo krvoprelitje, ker ne neha narode klicati k miru. .Ali ne vrši s tem edinole poslanstva svojega poklica? Framazon-stvo ga radi tega napada. Papež naj bi nc smel več biti oče narodov. Kakor pa v Italiji očitajo papežu, da jc sovražnik Italije, tako jc peklensko framazonsko sovraštvo iz Italije preko Londona raztrosilo drugo, nasprotno laž, ki ima pa namen, avstrijske narode odtujiti papežu. Tako so razšilili vesti, da jc papež blagoslovil laško orožje, za čegar zmage moli; da je dal en miljon za laško vojsko; da jc svojim stražnikom dovolil, boriti se proti Avstriji. Laž je prene-umna, da bi jo kdo verjel. Kdor jo verjame, jc res vreden pomilovanja. Resnica jc, da papež vedno pri vsaki priliki povdarja svojo nevtralnost ter svojo željo in prizadevanje po miru. Ravno te dni smo zopet brali, da je sv. Oče v razgovoru s španskim časnikarjem dejal: »Poizkusil sem vse mogoče. Upal sem, da bo kmalu konec, toda ta novi spor je še bolj zapletel položaj s tem, da je dal žaloigri večje razmerje ... Bojim se, da je nastop Italije nedoločljivo podaljšal vojno . . . Zdi sc, da mir, ki se je že približeval, zopet odmika . . .«
listek.
Zanimivosti s soške Me.
Postavili smo se. — Laški ujetniki. -Dalmatinci hočejo v Benetke. — 30 5cm strah.
Sanitetni praporščak g. I. J. piše župniku v Sorici dne 25. julija med drugim:
. Kakor ste gotovo že brali v časopisih, so bili od 18. do 22. julija zelo hudi časi ob goriškem predmostju. Položaj je postal že precej kritičen zato so pozvali nas, »elitne čete«. No in postavili smo se. štiri dni smo bili v boju na najnevarnejši točki pri P. in dali Lahonom po petah. Naše izgube so bile precejšnje in obvezoval in tro-štal sem noč in dan. Okrog 200 Lahov je naš bataljon tudi ujel in ti so skrbeli za zabavo. Tako veselih ljudi še nisem videl. Vse naše naokrog so objemali. Bila je prava komedija. Eden od njih, na nogi lahko ranjen, je rekel: »Da, cla, to se pravi iti v Gorico kavo pit, kakor so nam naši častniki obetali. Šest tednov že sedimo tu. ne da bi kaj naredili.« In res, Lahi so na celi črti še vedno tam, kjer so bili, ko smo prišli mi dne 26. maja. Še izgubili so nekaj. Naši dve stotniji sta napravili v noči od 22. na 23. t. m. protinapad in
jim iztrgali precejšen kos jarkov, katerega so bili naši pred dalj časom izgubili. Našim Dalmatincem je le to žal, da nas ni malo več; v enem tednu, pravijo, bi bili v Benetkah. Morda še pride čas za to.
J az med tem časom nisem bil v posebni nevarnosti. Svojo pomočno postajo smo si uredili v skladišču neke tovarne tik ob Soči. Posteljo sem imel kakor v tunelu med zaboji, polnimi bombaža. Par granat in šrapnelov je priletelo tudi v naš Tusculum, a človeških izgub ni bilo. Največji strah nam je povzročil nepričakovan strel iz našega 30.5 cm možnarja, ki je stal približno 100 korakov za nami. Vse šipe v okolici so popokale, opeka je letela s streh, mi pa med zaboje. Cel rešpekt pred temi »gavnerji«!
Od danes ponoči pa zopet uživam »dolce far niente« v neki vili v predmestju. Godi se mi drugače dobro, le malo bolan som že cel teden. Pa ne bo sile. Najbolj me jezi to, da nisem dobil dopusta za študije, kakor mnogi moji tovariši; kot doktor bi še z veliko več-nm veseljem delal nego kot. medicinec. lezko čakam trenotkn, da zakoljemo pitano tele, ki bo pa med tem. tako se bojim, že cel bik. — Prisrčen pozdrav!
1 Koroški meji.
Topničarski predmojster Jožef Remec piše s koroške meje clne 2. avgusta:
Deset mesecev je stala naša baterija v bran proti Rusom; ko je pa izdajalski Lah napovedal vojno Avstriji, je bila naša baterija premeščena na južno bojišče. 2e v Galiciji se je odlikovalo gorsko topništvo, tukaj je pa še večjega pomena. Kajti težkih tonov ni mogoče spraviti na vsak kraj, kamor bi bilo treba, gorsko topništvo se pa igraje prenaša. Zato tudi pade mnogo sovražne pehote pod ognjeni gorske artiljerije.
Sedaj smo že dolgo na enem stališču. Italijani nas obstreljujejo in tra-tij o streljivo, kakor bi imeli tvornice za municijo takoj zadaj za fronto. Seveda nam ne napravijo nobene škode. Mnogokrat nam frče granate in šrapneli vseh kalibrov nizko nad glavami in padajo za nami v dolino, kjer je, hvala Bogu, še dovolj prostora za vso granate, ki jih imajo Lahi v zalogi. Da pa sovražnik ne postane preobjesten, mu pa od časa do časa pošiljamo do-bromerjene granate in šrapnele, da se mu prevroča kri nekoliko ohladi. Porabimo malo municije, ampak z gotovim uspehom. Ne tratimo poneunmem strelj iva kakor Italijani, ki se jim bo to še bridko otepalo, kakor se Rusom.
Za prenočišča in vedrišča ob sla-
bem vremenu imamo v zemlji napravljene luknje, kjer smo varni tudi pred sovražnim ognjem. Ako ne streljamo ob slabem vremenu, čepimo v teh sta-niščih in se kratkočasimo s čitanjem, pogovori itd. Najbolj pa se vsak dan razveselimo trena, ki nam redno prinaša kruh in druge potrebne stvari. Za priboljšek dobimo časih tudi vina ali malinovqa, kar se našim suhim grlom prav prileze; vode namreč primanjkuje, ker jo moramo nositi daleč iz doline. Mrači se, svetilke nimam, zato končam.
iilla di jesi."
Cetovodja Jakob Tišlar, trdnjav-sKi polk št. -i-o, nam piše z Brionskih otokov še nekaj podrobnosti o uničenju italijanskega zrakoplova »Citta di Je-si«. Tišlar je imel tisto noč službo v opazovalnem stolpu. Ko je zaslišal brnenje motorja, je takoj javil po telefonu a ni še vedel, da-li je kak italijanski podmorski čoln ali pa zrakoplov. No, naši žarometi so kmalu razsvetlili nebo in pokazali našim topovom njihov cilj. »Dobro smo namerili šrapnele; zrakoplov se je nagnil, se hotel nato dvigniti, a kmalu obstal in začel padati. Razbili smo mu krmilo in zadnji del trupa. Narahlo je padel na morsko gladino, 8 km daleč od nas. Za-orili so nepopisni Ural Naše torpedov-

Ali niso to vzvišene besede, katere kažejo, kako sv. Oče iz vsega srca želi, da bi zopet prišel ljubi mir med svet ter osrečil miljone.
Framazonstvo pa si izmišlja laž za lažjo, to dete Laži, le da bi odtujilo ljudstva in narode katoliški cerkvi in ž njo Kristusu. In v tem delu je na prvem mestu laško framazonstvo, ki neutrudno kuje nove laži ter jih širi po vsem svetu, hoteč provzročiti s tem povsod odpad od Cerkve. Ljudske strasti niso bile še nikdar tako razpaljene in narodni čut nikdar tako občutljiv, ko je sedaj in zato laško framazonstvo upa, da osami papeža, ga odtuji narodom ter tako sebi pripravi pot, da ga od vseh zapuščenega prežene iz Rima. Prav kakor je Gospod napovedal o Sebi: »Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce!« S tem upajo uničiti katoliško cerkev.
Ne bojimo se za obstoj katoliške cerkve in papeštva. Cerkev je zmagovito prestala že hujše boje. Toda ti znaki nam kažejo, da se po laškem frama-zonstvu ter posredno po laški vladi pripravlja huda gonja proti katoličan-stvu.
Prav posebno pa bi se dvignilo framazonstvo proti katoliški cerkvi, če bi se zgodilo — trdno upamo, da ne — da zmaga Italija; kajti kakor smo že gori
rekli, ta italijanska vojska je v prvi vrsti delo framazonstvo. Framazonski voditelji v Italiji so bili obenem najhujši in glavni hujskači za vojsko. Fra-mazonske lože v Italiji so se oficielno udeleževale agitacije za vojsko.
Ali je potem še kaj dvoma, da bi bila zmaga Italije, triumf framazonstva, zmagoslavje protikatoliške in protiver-ske propagande? In zato vemo, kaj je naša dolžnost! Cela notranjost našega naroda se upira ob misli, da bi nad nami zavladalo laško prostozidarstvo. Vsa duša slovenskega ljudstva se pro-tivi misli, da bi naš narod prišel pod vlado teh ljudi. In zato je tudi to eden onih velikih razlogov, zakaj bo naše ljudstvo do zadnjega diha — do zadnje kaplje krvi branilo sebe, svoj dom in svoje potomce pred laškimi framazon-skimi kremplji, ki stegajo po naši zemlji. Kot zvesti sinovi katoliške Cerkve hočemo braniti njeno svobodo s svojo srčno krvjo. Naši junaki ob meji vrše sedaj to tako veliko in veličastno nalogo, oni branijo naš Habsburg, našo slovensko zemljo in tudi svobodo katoliške Cerkve.
Temu novemu zahrbtnemu sovražniku pa kličemo: Tvoji peklenski načrti se z božjo pomočjo razbijejo ob prsih slovenskega ljudstva!
Poddolenjski.
Noui italijanski porazi na primorski fronti. - Naše čete obdržale ose sooje postojanke. - Težke laške izgube.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 11. avgusta. Uradno se poroča:
Delovanje artiljerije in napadi Italijanov na primorski fronti je postalo včeraj zopet obsežnejše. Na robu Dobrdobske planote so napadle močnejše sovražne sile naše postojanke vzhodno od Tržiča. Te so pa po ljutih bojih brez vsake izjeme ostale v naši posesti. Odbiti sovražnik je imel osobito po topovskem ognju na krila težke izgube. Dva napada na proti zahodu štrleči del planote sta bila zadušena že po naši artiljeriji.
Proti goriškemu obmostju so se poizkušali Italijani pri Pevmi približati našim oviram. Bili so prepodeni z ročnimi granatami. Neki v temi podvzeti sovražni napad pri Zagori (južnovzhodno od Plav) se je ravnotako izjalovil kakor predvčerajšnji. V koroškem in v tirolskem obmejnem ozemlju je položaj neizpremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba, pl. Hofer, fml,
XXX
Poveljnik pete armade zagrebškemu županu.
Ob priliki uspehov na laškem bojišču je častital zagrebški župan arhitekt Holjac njegovi prevzvišenosti g. generalu pehote Svetozarju Boroeviču pl. Bojna, poveljniku pete armade. Tej častitki je sledila sledeča zahvala:
Na bojišču, 6. avgusta 1915.
Blagorodni gospod župan!
Častitka, ki jo je izvolilo Vaše blagorodje v svoje ime in svobodnega in glavnega mesta Zagreba izraziti podrejenimi mi vojski in meni ob priliki uspehov na bojišču, me je globoko ganila. S popolno pravico trdi Vaše blagorodje, da se sinovi naše domovine na vseh bojiščih s preizkušenim in občudovanja vrednim junaštvom bore in
da so ohranili sveto izročilo svojih očetov in dokazali kremenito zvestobo vzvišeni in prejasni kroni. Trdno sem prepričan, da bo na vekomaj tako ostalo, najsrčnejše se zahvaljujem za izražene želje in ostanem Vašemu blagorodju posebno vdani
Boroevič v. r., gen. pehote.
Armadni poveljnik pl. Boroevič o bojih pri Soči.
Budimpešta, 11. avgusta. »Az Est« poroča iz vojnega tiskovnega stana na južnem bojišču: Na celi bojni črti se pripovedujejo sledeče ginljive besede armadnega poveljnika pl. Boroeviča: »Vsak mojih vojakov, ki se je boril do konca bitke pri Gorici, zasluži hrabrostno svetinjo. Ko se bomo po popolnem porazu sovražnika vrnili, bo največja slava, če bo kdo mogel reči, da je služil v armadi ob Soči.«
XXX Italijansko uradno poročilo.
Dunaj, 11. avgusta. (Kor. urad.) Italijansko uradno poročilo z dne 10. avgusta: Splošen položaj je neizpremenjen. Naše baterije so v zaseki Ruaz pri Puchensteinu napravile težko škodo. Na kraški planoti so zavrnili že običajne male ponočne napade, s katerimi skuša sovražnik rušiti naše utrdbe in približevalna dela.
Kako Lahi poročajo.
Dunaj, 11. avgusta. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Italijansko vojno poročilo z dne 9. avgusta ve poročati o uspešnem napadu na naše postojanke na Passo del cavallo v sedlu med Freikofelom in Velikim Pa-lom. O tem napadu našim četam ni ničesar znanega. Dne 8. avgusta ob 8. uri se je tam čul močan infanterijski in artiljerijski oeenj, ki je bil pa najbrž zato insceniran, da bi se lahko poročalo o kakem uspehu. Enako so tudi
podatki v istem poročilu o uspehih v boju pri Zagori in Paljevu južno od Plav popolnoma izmišljeni. Vse ta-mošnje postojanke so v naši posesti. Izgubili nismo niti enega metalca min.
Laške pravljice o vporabi ruskih ujetnikov v Avstriji.
Duna), 11. avgusta. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Laško časopisje zadnji čas razširja pravljice, da se ruski in srbski vojni ujetniki uvrščajo v avstrijske čete na južnem bojišču, da se tam bore proti Italiji. V nekem v »Corriere della Sera« objavljenem in najbrže v uredništvu samem spisanem zasebnem pismu s fronte pripoveduje seržant Giuseti, da je videl več ruskih ujetnikov v avstrijskih uniformah. To razširjajo Italijani zato, da bi lahko poslali na fronto proti Avstriji naše vojne ujetnike laške narodnosti, katere jim je morebiti Rusija velikodušno podarila.
Italija zopet kliče črne čete.
»Zeit« poroča 10. iz Lugana: Laško časopisje z izrednim navdušenjem piše o prošnjah barvastih kolonijalnih čet iz Eritreje in iz Somalske obale, da jih pošljejo v Evropo, Najbrže pa se Italija po francoskem vzorcu noče odpovedati tem rezervam.
Odstavljena pomorska poveljnika.
»Berliner Tageblatt« poroča: Radi potopa križarke »Amalfi« sta bila odstavljena poveljnik dotičnega oddelka in pa mornariški poveljnik v Benetkah.
Razpoloženje v Rimu.
Lugano, 11. avgusta. »Corriere de Ti-cino« prinaša neko rimsko pismo, v katerem se glasi: Avstrijsko - nemške zmage so povsod napravile globok vtis. Nade tistih, ki so mislili, da bodo po kratkem pritisku na vzhodu imeli Avstrijo v oblasti, so splavale po vodi. Vojska je bila komaj napovedana, kio so se pričeli Rusi umikati in sedaj so že za Varšavo. Vsakdo pravi: Rusi so pri koncu, Predno bodo mogli misliti na to, da zopet nastopijo, bo že pomlad. Vojska bo trajala najmanj še eno leto. To je, kar posebno teži ljudi. Računali so s komaj petmesečno vojsko, sedaj pa vidijo, da so se zmotili.
Draginjski nemiri v Milanu in v T urinu.
Geni, 11. avgusta. Zadnji draginjski nemiri v Milanu in v Turinu so trajali cel dan do pozne noči. V Turinu so se udeležili manifestacij tudi na novo vpoklicani rezervisti.
Italijanska kraljica bolna.
Dunajski listi poročajo iz Lugano: Italijanska kraljeva rodbina se je preselila na letovišče na gradu Raconigi proti svoji prvotni nameri, da ostane v Rimu, ker baje kraljičino zdravje ni zadovoljivo.
Kvlrinal bolnišnica.
Turin, 9. avgusta. (K. u.) »Stampa« poroča: Glavne prostore kakor tudi slavnostno dvorano Kvirinala so priredili za bolnišnico 200 ranjenih vojakov.
Potres v Italiji.
Lugano, 11, avgusta. (K. u.) Ponoči 10. avgusta ob 1. uri 50 minut in ob 3. uri 10 minut je bil močan potres na jugovzhodnem obrežju Italije in dva valovita sunka, ki sta se čutila osobito v Brindesipi. Podrobnosti o silovitem potresu italijanski listi ne objavljajo.
XXX Italijanska lesna industrija v naših alpskih deželah,
»Grazer Tagespost« priobčuje članek gozdarskega strokovnjaka, ki opozarja na
ke so odhitele na morje reševat italijanske zrakoplovce, naši hydroplani so križarili po zraku. Sprednji del zrakoplova je ostal nepoškodovan, zadnji del je bil izpraznjen, pri padcu se je zlomilo tudi ogrodje. Drugi dan so naše torpedovke ponosno privlekle italijansko zračno krfžarko na varen prostor. S tem je izgubil Lah že drugo najmodernejšo zračno ladjo. Bog je z nami!
Pozdrav vsem rojakom, posebno pa Gorenjkam in Krašovkam pošiljajo v imenu vseh drugih tukajšnjih slovenskih vojakov: Jakob Tišlar, četovodja, Franc Mlakar, desetnik, Novak, Renko, topničarja.«
Slovenski lamie ob Dnjeslru.
Topniški desetnik Roječ nam piše: Severno bojišče, 4. avg.
26. julija je poteklo leto od onega nepozabnega dne, ko je bila odrejena mobilizacija. To obletnico smo slovenski fantje ob Dnjestru slavnostno praznovaii. Postavili smo majhen šotor if zelenja in ga okrasili s cvetlicami in zastavami. Ob strani smo postavili top, ki smo ga istotako ovenčali s cvetjem.
Ob določenem času smo se razvrstili pred šotorom in takoj nato je prišel naš nad vse ljubljeni poveljnik gospod Fogar (iz znane Fogarjeve družine v Pevmi pri Gorici), ki nam je za ta dan iz lastnih sredstev naklonil dober obed z vinom in pivom. V imenu vsega moštva pozdravi poveljnika naš računski podčastnik Regul, zahvali se mu za naklonjeno pogoščenje in mu je zagotovil našo ljubezen in zvestobo v vseh slučajih in do konca. Gospod nadporočnik je ganjen odgovoril, da pozna našo zvestobo in zaupanje in nam je za njo hvaležen. Nato se spominja dolge naše borbe, naših strašnih naporov po gališkem ozemlju, ko je moralo po osem konj vleči en municijski voz. A vse smo srečno zmagali in z veseljem bomo vstrajali tudi naprej, čc treba še eno leto, dokler ne bo sovražnik strt. Živio naš ljubljeni cesar Franc Jožef I.! Navdušeno smo se pridružili temu klicu.
Nato smo posedli in bili veseli. Naš pogovor se je seveda sukal tudi krog nezvestega Lahona. Posebno tisti, ki smo doma ob bistri Soči, smo ugibali, kako in kaj je z našimi domovi ter sc hvaležno in navdušeno spominjali junaških braniteljev naše drage domače grude. Bog vodi njihovo orožje tudi v bodoče, da sc bomo mogli ob
svojem času veseli in ponosni vrniti na svoje svobodne domove ob južni meji slavne Avstrije! Naši prisrčni pozdravi veljajo pred vsem tem bojevnikom! Preiskreno pa tudi pozdravljamo one, ki so ostali na domači grudi, kakor one, ki so morali začasno zapustiti svoja domača ognjišča! Štrli bomo vse naše sovražnike in se zopet veselo sešli na lastnih svobodnih tleh!
Naša vojska iz viharja prišla še brez slave ni, vse za vero, dom cesarja, za cesarja blago, kri!
XXX
Narednik Anton Sterle nam piše: 29. junija. Bili smo se za bregove Dnjestra. Kar so slovenski fantje tu pokazali, je šteti med najdrznejše, junaško čine avstro-ogrske armade. Rus" so izvajali tu velik odpor, toda »železni« so ga zlomili. Za spomin, kdaj je bežal čez mogočne valove Dnjestra, je pa Rus zapustil nekaterim našim fantom luknjico v životu. Večina teh smo sedaj v bolnišnici v krasnem sedmo-graškem mestu Kološu (Klausenburg) Izmod Slovcncev smo tu samo fantje od 97. pcšpolka in 7. lovskega bat al jo na. Najlepši pozdrav!
to, da je sedaj prilika, da napravimo konec laškemu gospodstvu v lesni trgovini alpskih dežela. Zadnjih trideset let so se tod italijanski podjetniki polagoma popolnoma polastili lesne trgovine in industrije n s svojo kapitalsko silo izpodrinili skoro vsa domača lesna podjetja. Kako je do tega prišlo? Italija je naravni odjemalec našega lesa in Italijan iz Italije, ki dobro pozna posebnosti in kotičke lesne trgovine na italijanske trgu, je gotovo lažje in zanesljivejše uspeval v svojem podjetju nego naši nepoučeni ljudje. Zato so mu prepustili prostor. Le žal, da mu nismo odstopili le trgovine, marveč tudi celo esno industrijo. Italijani so služili milijone: in miljone, ki so jih zopet porabili za na-iup velikih skupaj ležečih zemljiščnih in gozdnih kompleksov. Tako so zlasti na Štajerskem in Koroškem velika ozemlja in gozdovi prešli v roke italijanskih državljanov. Le-ti so v svojih podjetjih nastavljali izključno svoje ljudi t, j. irreden-tovce; samo na poseben pritisk je dobil cako nižje mesto tudi kak domačin. Ko-iko nam je to škodilo v vojaškem oziru, ni znano, a koristilo nam gotovo ni. Ti ijanskimi podjetji maščevala radi nasilj in vojne z Italijo še pravočasno poskrbeli za to, da so svoja podjetja pred morebitnimi povračilnimi odredbami za postopanje proti avstrijskim in nemškim podjetnikom na Italijanskem na ta ali drug način zavarovali; sklenile so se razne navidezne pogodbe, podjetja So se prepisala na slamnate može, ustanovile nove delniške družbe pod avstrijskim imenom itd. Znana avstrijska dobrodušnost se sicer še ni prav nič zganila, da bi se nad tukajšnjimi ita-lijansimi podjetji maščevala radi nasilj in krutosti nasproti našim — itak maloštevilnim — ljudem v Italiji; pa tudi nikomur nam ne hodi na misel, da naj bi posnemali italijanske divjosti in Italijanom porušili prodajalne, tovarne itd. A nekaj pa se mora na vsak način zgoditi: Italijanske lesne tvrdke morajo za zmerom vun iz alpskih dežela! Kako naj bi se ta akcija izvedla, bo člankar razpravljal v prihodnjih člankih.
z jogo.
BALKAN.
Razne današnje vepti pripovedujejo, da ententa s svojim zadnjim korakom ni imela uspeha. Bolgarija noče proti Turčiji, ker ji ententa ne more zagotoviti obljubljenih zemelj. Grška in Srbija pa sta tudi razdraženi, ker hoče ententa iz njihovega telesa rezati kose mesa, da bi jih dala Bolgariji, ki pa od entente menda sploK nič noče sprejeti, ker noče Velike Rusije ob Dardanelah in v Carigradu, Tudi iz Rumunije prihajajo bolj pomirljive vesti. Poroča se, da je vsak trenutek pričakovati, da vlada dovoli izvoz žita. Sicer pa bomo prav kmalu videli, kako se bodo na Balkanu stvari zaobrnile.
ZAKAJ SRBIJA IN ČRNAGORA POČIVATA?
Kodanj, 11, avgusta. Iz Pariza se poroča: Srbija in Črnagora mirujeta na ukaz Rusije. Belgrad in Cetinje čakata ukaza Rusije, da zopet nastopita. Ko se zavzameta Gorica in Trst, se prične novo prodiranje skupno z Italijo.
KAJ BO NAPRAVILA SRBIJA?
Niš, 11. avgusta. Kralj je sklical skupščino na 16, avgusta k izrednemu zborovanju. Skupščina bo najbrže odločila o macedonskem vprašanju. Vlada bo prepustila narodnemu zastopstvu, naj presodi, če naj se odpove Macedoniji, če naj se izzove bolgarska armada ali pa če naj se izzove ogorčenje srbske armade. Vsekakor se nahaja srbska armada v težavnem položaju, ker mora to vprašanje v najkrajšem času dozoreti. Potem, ko je Pasič obvestil ententine poslanike, da bo srbska vlada kmalu v obliki note sporočila svoje stališče, se je delj časa posvetoval z bolgarskim poslanikom.
SRBIJA IN ITALIJA.
Ženeva, 10. avgusta. Pariški Midi izve, da Srbija zahteva revizijo pogodbe med Italijo in entento glede odstopa slovanskih zemelj. Zato je Srbija dozdaj namenoma držala križem roke,
»Gazette de Lausanne« pa javlja iz Pariza, da je ententa obljubila razgovor o spornih točkah med Italijo in Srbijo toda šele po sklenjenem miru,
»Herald« pa poroča: Italija bo zahtevala, da Srbija izprazni vse ablansko obrežje,
CAR RAZSODIL SPOR O MACEDONIJI MED SRBIJO IN BOLGARIJO.
Sofija, 11. avgusta. »Utro« poroča: Knez Trubeckoj potuje na odločno carjevo željo v Niš nazaj, da izroči kralju Petru lastnoročno carjevo pismo. O vsebini tega pisma je podal knez Trubeckoj presenetljiva obvestila. Car naglaša v pismu, da zdaj več Srbije ne poziva kot zavezniške države, naj izpolni, kar želi sporazum od nje. V svojem sporu s svojim balkanskim zaveznikom je Srbija carja naprosila, naj prevzame mesto razsodnika. Carjeva sodba
Trdnjava Kowno.
slove, da Srbiji ne gre pravica do Mace-donije in da bi bila Srbija zato dolžna, da to ozemlje prepusti Bolgariji. Ker bi se s tem neposredna meja z Grško zbrisala, prosi zato car Srbijo, naj odpove zvezo, ki jo je sklenila z Grško in z Bolgarijo. Srbija je v protislovju s to pogodbo z Grško zasedla albansko ozemlje. Knez Tru-beckoj je izjavil, da z objavo vsebine pisma ni zagrešil indiskretnosti, ker se je zahtevalo z ruske strani, naj se obvesti javnost o vsebini tega pisma.
RUSIJA PRITISKA NA SRBIJO.
»Vossische Zeitung« poroča iz Petro-grada, da je Miljukov, zaupen prijatelj Lazonova, v »Rječi« priobčil oster članek proti Srbiji in Črnigori. Srbija, zaradi katere se pravzaprav vojskuje, mora vrniti svoj čas oropani bolgarski del Macedo-nije. Namesto tega pa sta Srbija in Črnagora skupno izrabili odmor za osvojitev novih ozemelj v Albaniji, namesto da bi pomagali zaveznikom. Prav je rekel Sa-zonov, da naj Srbija v čuvtvu svoje dolžnosti končno dobi poguma za žrtve.
PREDLOGI SPORAZUMA ŠTIRIH BOLGARIJI.
Budimpešta. »Az Est« poroča iz Bukarešta: List »Minerva« objavlja predloge, ki jih je stavil sporazum štirih Bolgariji: 1. Srbija prepusti ozemlje tostran Vardarja z mesti Skoplje in Kočana takoj Bolgariji, ki je sme takoj zasesti. 2. Ozemlje onstran Vardarja odstopi Srbija šele po vojski; odstop jamči sporazum štirih. 3. Glede na sporno ozemlje, h kateremu pripadajo tudi Skoplje, priznata Srbija in Bolgarija Rusijo za razsodnico, ki reši sporno vprašanje po načelu ravnovesja. 4. Bolgarija sme zasesti Tracijo do črte Enos—Midija. 5. Bolgarija se obveže, da pospešuje z vsemi močmi zavzetje Dardanel, vsled česar mora
napovedati Turčiji vojsko, 6. Sporazum štirih bo podpiral Bolgarijo z velikim vojnim posojilom.
POGAJANJA V SOFIJI.
Lugano, 11. avgusta. (K. u.) »Tribuna« izjavlja, da ima dovolj vzroka za mnenje, cla so četvorni sporazum v Sofiji pred vsem pogaja o garancijah, katere nudi sporazum za izpolnitev dosedaj niti natančno, 7iili končnovcljavno označenih obveznosti Grške in Srbije.
BOJ MED SRBI IN BOLGARI.
Budimpešta, 10. avgusta. »Magya-rorszag« poroča iz Sofije: Iz Aten se brzojavlja: Dve močni bolgarski četi sta sc bojevali s srbskimi oddelki. Podrobnih poročil še ni.
ENAKA ODGOVORA GRŠKE IN SRBIJE.
Sofija, 11. avgusta. Niški list »Glasnik« poroča: Grška in srbska vlada bosta na zadnje korake sriorazuma štirih enako odgovorili. Sofijski politični krogi ne pričakujejo, da bi bil odgovor ugoden bglgarskim-željam. Načelniki opozicijskih strank zahtevajo, naj Ra-doslavov skliče izredno zasedanje zbornice glede na sedanji političen položaj.
VENIZELOSA KRALJ NE BO SPREJEL.
Atene, 11. avgusta. Poročilo, da je kralj izrazil željo, da bi videl Venizelosa, se dementuje. Nasprotno se čuje, da bo pred otvoritvijo zbornice kralj poklical k sebi vse prejšnje ministrske predsednike,
RUMUNSKA ODPRE SVOJE ŽITO.
Berlin, 9. avgusta. »Vossische Ztg.« poroča iz Bukarešta, da javlja uradno časopisje, da je skoro pričakovati dovoljenja za izvoz žita. Uradno se dementira vesti »Epoce«, da bo Rumunija vzela 500 milijonov posojila na Angleškem.
Armadna skupina generalield-m ar šala pl. Mackensen.
Zvezne čete napadajo sovražne postojanke za odsekom Bystrice (jugozahodno od Radzyna), ob Tysmienici, (zahodno od Parczewa) kakor tudi na črti Ostrov — Uhrusk. Ob zgornjem Bugu in ob Zlati Lipi je položaj neizpremnjen.
Medtem ko so Rusi med svojim dolgim umikanjem iz Galicije in na pravem Poljskem poizkušali najbrezmiselnejše uničevati bivališča in žetev, kar se jim je seveda v naglici, s katero so se premikali, večkrat le pomanjkljivo posrečilo, so to delovanje zdaj, ko so došli v ne več čisto poljske ali rusinske pokrajine ustavili.
Najvišje vojno vodstvo.
XXX
Pod avstrijskim vrhovnim poveljstvom stoječe armado, ki se s svojim zahodnim krilom naslanjajo na' skupino princa Leopolda Bavarskega, z vso silo nadaljujejo zasledovanje Rusov. Levo krilo te armadne sile prodira proti Radzynu, desno se pa še drži ob Bugu južno od Vlodave, ker je vrtišče cele armade, ki se sedaj obrača proti vzhodu in obenem tudi varuje pred krilnimi napadi od vzhoda. Položaj ruskih čet, ki se še umikajo proti Lukovu, postaja kritičen.
Bavarska armada je že na pol pota iz Varšave v Sjedlce; podrejena ji je sedaj armada Woyrscha in pa že spodnji Narev prodrlo desno krilo Ilinden-burgovih čet.
Ostalim Hindenburgovim armadam se je tudi včeraj posrečilo, da so pridobile na prostoru proti gorenjemu Narevu.
XXX
RUSKO URADNO POROČILO.
Vojnodopisni urad poroča 10.
Brez datuma. V smeri na Rigo smo pregnali sovražnika iz ozemlja med Dvino in spodnjim tekom reke Ekave. Tudi na cestah vzhodno od Ponšewieža se boji nadaljujejo brez bistvene izpremembe.
Sovražnik, ki je bil 6. avgusta med Kovnom in Osovjecom zavrnjem, nato ni več napadal.
Pred Narewsk0 fronto sovražnik nadaljuje močne napade, ker je na celi fronti spravil velike množice na odsek Lwenja — Ostrow.
Na desnem bregu srednje Visle J. ni bilo važnih operacij.
Na levem bregu Wjeprža trdovratni boji^ zadnjih oddelkov; v protinapadih smo ujeli več sto mož.
Med Wjepržom in Bugom nobene bistvene izpremembe. Na levem bregu Buga med rekama Turija in Luga smo v široki fronti potiskali sovražnika z uspehom.
Na zgornjem Bugu, ob Zlati Lipi in ob Dnjestru tu in tam artiljerijski boji.
POLOŽAJ RUSOV ZELO POSLABŠAN.
Curih. »Tagesanzeiger« poro'ča iz ruske bojne črte: Zadnje dni se je položaj ruske armade na Poljskem izdatno poslabšal. Rusi so podcenjevali nevarnost, ki je grozila njihovima kriloma in so predolgo pustili svojo zahodno od Visle stoječo armado. Usoda je doletela, rusko armado, ki kakor se zdi, nc more več uspešno proti nje nastopiti. Nevtralci, ki se čudijo, se morajo nehote vprašati, če ni to konec dne 2. majnika pričetega poloma ruske vojaške odporne sile.
IZ VELIKE BITKE PRI IVANGORODU.
Berlin. V »Berline Tageblattu« poroča Adelt več zanimivosti iz velike bitke med Galicijo in Ivangorodom. Omenja sledeče: V nekem boju z dvema kozaškima stotnijama so uničili Avstrijci neko stot-nijo do zadnjega moža, od druge stotnije jih je pa le nekaj ušlo. Lovec Kuntz 1. polka cesarskih je s še dvema vojakoma poizvedoval pri nekem strelskem jarku. Oba njegova spremljevalca sta bila ustreljena; prišel je sam v jarek in se razg,o-
varjal z vojaki, častniki namreč niso ničesar slutili in so zadaj kvartali. Čez štiri ure se je vrnili s 600 ujetimi Rusi. Praporščak Baszkosta je udri petkrat tako uspešno do nekega ruskega strelskega jarka, da je sovražnik opustil že pripravljeni napad. Ko je končno praporščak nevarno ranjen obležal pred ruskimi zaprekami, se je njegov šolski tovariš pl. Call podal na pot, da ga reši. Pregovoril je v sovražni postojanki 5 častnikov in 300 mož z revolverjem, da so se udali in se je vrnil z umirajočim prijateljem. Bascosta je bil brzojavno odlikovan z zlato hrabrostno svetinjo, a bil je že mrtev.
VZHODNI BREG ZALIVA RIGA V NEM-ŠKI POSESTI.
Berlin. »Hannoversche Kurier« poroča iz Haaga: Iz poročil ruskih listov sklepamo, da so zasedli Nemci že vzhodni breg zaliva Riga.
PREPOROD GALICIJE.
Spomenica Poljskega kola vladi.
Krakov, 11. avgusta. Poljsko kolo je sklenilo v posebni spomenici zahtevati od vlade:
1.	Vsem mestnim občinam naj se iz državnih sredstev dajo na razpolago svote za kritje izdatkov za zdravstvene odredbe, za sezidavo uničenih javnih poslopij, vodovodov itd.
2.	Država naj plača najemnino tudi za čas ruske okupacije.
3.	Določi naj se, da morajo zavarovalnice izplačati zavarovalnino tudi za po vojni povzročeno požarno škodo. Zavarovalnicam naj to povrne država.
4.	Ustanove naj se aprovizačne in zdravstvene postaje.
DUMA NE SPREJME ADRESE CARJU.
Stockholm, 11. avgusta. Predsednik dume je umaknil predlog, naj bi se carju izročila vdanostna izjava. Levica, 95 poslancev, je namreč izjavila, da ni zadovoljna z besedilom in je zagrozila z ob-strukcijo.
UJETNIŠKI TABORI V SIBIRIJI.
Geni, 11. avgusta. Ameriško odposlanstvo je obiskalo ujetniške tabore v Kurgasu, Petropavlovsku, Omsku, Nikola-jevu in Tomsku in povsod našlo zadovoljive življenjske pogoje. Ujetniki se morajo držati precej strogih predpisov, ne glede na to se pa ne morejo pritoževati. Dobe vso potrebno obleko in hrano.
Boli na zahodu.
Nemško uradno poročilo.
Berlin, 11. avgusta. Veliki glavni stan:
Severno od Soucheza je bil odbit froncoski napad z ročnimi granatami. Pri Courcy severno od Reimsa so Francozi poizkušali pred našo bojno črto zasesti neko duplino, ki so jo razstrelili. To se jim je preprečilo. Duplino smo zasedli mi. Naša pehota je odbila pozno zvečer napad no Lingekopfu.
Najvišje vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 9. avgusta. Včerajšnje popoldansko poročilo: Okoli Soucheza boji z ročnimi granatami. Pri Tracy le Val in Baiky (dolina Aisne) precej živahno delovanje artiljerije. V Argonih po noči zelo Ijut ogenj iz pušk, kateremu je zdaj pa zda) pomagala tudi artiljerija. 4. so Nemci napravili zelo silovit sunek na Lingekopf. Vendar smo razun nekaj kosov jarkov obdržali svoje postojanke.
Ponoči: V Argonih trajni boji z roč' nimi granatami. V gozdu Apremont je sovražnik zelo streljal. V Vogezih vroči boji, posebno na Schatzmannle, kjer je sovražnik vzel neko utrdbo, pa je v takojšnjem protinapadu takoj pregnan in imei težke izgube.
Pariz, 10. avgusta. Včerajšnje uradna poročilo: Severno od Arrasa viharna noč, severno od kolodvora Souchez nemški napad odbit. V odseku Neuville—St. Baast so Nemci silovito obstreljevali naše pošto-
umikanje Južno od Lomile zavezniških
železniško kri-
ze. -
čet izhodno od VarSaoe in severno od Ufjeprža.
waw w
nsce dene.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 11. avgusta. Uradno se razglaša:
Tiste avstrijske čete, ki so prodrle čez Wjeprž, so prepodile včeraj sovražnika iz pokrajine severozahodno od Kocka in so nadaljevale zasledovanje proti severovzhodu, Med zgornjo Tysmienico in Bu-gcm, kjer so se Rusi na črti Ostrow — Uhrusk zopet trdno ustalili, izvajajo zavezniki napad. Sicer ni na severovzhodu nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba, pl. Hofer, fml,
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 11. avgusta. Veliki glavni stan:
Armadna skupina generalield-maršala pl, Hindenburg a.
Slabotne sunke, ki so jih izvajali Rusi zadnje dni na cesti Riga — Mitava, smo z lahkoto odbili. Sicer severno od Njeme-na nobene izpremembe. Izjalovil se je napad močnih ruskih sil iz Kovna. Število tam ujetih Rusov se je povišalo od 8. avgusta na 2116, število zaplenjenih strojnih pušk na 16,
Naše čete prodirajo vzhodno od Lom-že proti črti Bobr — Narev, Sovražnik drži še obmostje Wizna,
Južno od Lomže se umika cela ruska fronta. Močno zgrajenih postojank Czer-wony — Bor sovražnik ni mogel držati. Naše zasledujoče armade so prekoračile Czerv»ony — Bor in prodirajo od tam proti vzhodu. Vzeto je bilo železniško križišče jugovzhodno od Ostrova. Vzhodno od Novo Georgiewska je bila od sovražnika izpraznjena utrdba Benjaminov zasedena. Naši zrakoplovi so metali bombe v trdnjavi Novo Georgiewsk in Brest - Li-towsk,
A r m a dna skupina generalfeld-maršala princa Leopolda Bavarskega,
Zvezne čete so dosegle med ostrim zasledovanjem z levim krilom pokrajino pri Kaluczinu, Na desnem krilu je naska-kovala armada generalnega polkovnika pl. Woyrscha danes zjutraj zadnje sovražnikove postojanke na obeh straneh Jerd-lanke (zahodno od Lukova). Ujetih je bilo nad 1000 sovražnikov.
Zemljevid Varšava—Petronrad.
janke in so hoteli prodirati iz svojih jarkov, pa smo jih takoj ustavili. V Argonih je sovražnik ob cesti Vienne le Chateau— Binarville napadel naše prednje straže in sosednje jarke z ročnimi granatami in metalci bomb; naš ogenj ga je vrgel nazaj v njegovo črto. V zahodnem delu gozda Haute Chevauchee do Vauquoisa boj z bombami, ročnimi granatami in nekaj časa ponoči tudi s puškami. V Vogezih se jc popolnoma ponesrečil nov nemški napad na Lingekopfu.
Zvečer: Na celi fronti razmeroma miren dan. Med Oiso in Aisno artiljerijski boji. Nemci so obstreljevali Reims. V Vogezih samo boj topov. V ponedeljek zjutraj se je dvignilo 32 letal, da bi obstreljevali kolodvor in tovarne v Saarbriickenu. Vreme ni bilo ugodno, nebo oblačno, doline v megli, vendar je 28 letal doseglo svoj cilj in vrglo nanj 164 granat. Letala od spremstva so pregnala sovražne aviatike. Opazili smo več oblakov dima in požarov.
Zopet »veliko« francosko prodiranje.
Frankobrod, 11. avgusta. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Pariza: Francozi napovedujejo po daljšem odmoru zopet večje prodiranje. »Echo de Pariš« poroča: General Humbert nastopi v kratkem proti nemškemu prestolonasledniku. Napovedujejo prodiranje pač zato, da Rusom dokažejo, da jim hočejo pomagati v težkem trenutku.
Boji pil Tpernu.
London, 11. avgusta. (K. u.) French poroča: Angleži so utrdili severno zahodni del vasi Hooge in pridobljeno ozemlje, ki leži v razvalinah vasi. Slabi pehotni ponočni napadi so bili odbiti. Včeraj popoldne se je bil živahen artiljerijski boj, vsled česar so postali nerabljivi vsi odprti strelski jarki na obeh straneh, ki leže južno od vasi Hooge. Naše črte južno od vasi smo umaknili nekoliko nazaj, kar za našo bojno črto ni posebne važnosti.
Belgijska črta skrajšana,
Haag. Kako se je zmanjšala belgijska armada, dokazuje poročilo lista »Vlamsch Stem«, ki izvaja, da obsega belgijska bojna
črta le še 28 kilometrov.
Anglija odpušča častnike.
Amsterdam. Več tednov sem objavljajo angleški listi skoraj vsak dan novice s kratkim nadpisom: »Iz službe odpuščen«. »Daily Mail« na primer poroča v ponedeljek, da je vojno sodišče črtalo iz seznama častnikov štiri častnike. O razlogih poročajo le v naj-redkejših slučajih.
Angleške izgube.
London, 10. avgusta. (K. u.) Današnji seznam izgub obsega imena 27 častnikov in 640 mož.
Boji nemške mornarice. Potop pomožne križarke »Meteor".
POROČILO NEMŠKEGA ADMIRAL-NEGA ŠTABA.
Berlin, 11. avgusta. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča:
Naše pomorske sile na Vzhodnem morju so napadle 10. avgusta utrjeni otok Uto, ki leži ob vhodu v Alandski arhipel. S svojim ognjem so prisilile v vhodu stoječe ruske bojne sile, med njimi neko oklopno križarko vrste »Makarov«, da so se morale umakniti in so prisilile sovražne obrežne baterije z nekaterimi dobro zadetimi streli, da so morale utihniti.
Isti dan so zapodile druge nemške križarke ruske torpedovke, ki so se pokazale pri Zerelu ob vhodu v zaliv Riga, v zaliv nazaj. Na nekem sovražnem torpednem rušilcu se je opazoval požar. Naše ladje so ponovno napadali sovražni podmorski čolni. Vsi nanje izstreljeni torpedi niso zadeli. Naše ladje niso bile poškodovane in niso imele nobenih izgub. Namestnik načelnika admiralnega štaba: pl. Behnke.
SLAVEN KONEC NEMŠKE POMOŽNE KRIŽARKE »METEOR«.
Berlin, 11. avgusta. Po drznem predoru sovražnih stražečih sil je pomožna križarka »Meteor« na raznih mestih angleškega obrežja metala mine in je nato vodila trgovsko vojsko. Ponoči od 7. na 8. avgusta je zadela južnovzhodno od otokov Orkney na angleško pomožno križarko »The Ramsey«, katero je napadla in jo uničila. Rešila je 40 mož posadke, med njimi 4 častnike. Bodoči dan s0 jo ustavile štiri angleške križarke. Ker bi bil boj brezuspešen, je potopil poveljnik svojo ladjo, ko je prej rešil posadko, angleške ujetnike in moštvo neke potopljene jadrnice. Vsa posadka »Meteorja« je došla v dobrem stanu v neko nemško pristanišče. Namestnik načelnika admiralnega štaba: pl. Behnke, 1. r.
XXX
»Meteor« je bil trgovski parnik, ki so ga priredili za polaganje min.
»JASON« — »METEOR«.
Svvensborg, 11. avgusta. (Kor. urad.) Kapitan potopljene švedske ladje »Jason« pripoveduje: »Jason« je v ponedeljek popoldne potopila nemška pomožna križa-rica »Meteor«. Kmalu nato se je potopila tudi križarica, katera je zadela na mino ali pa jo je zadel kak angleški torpedo. Kakor se vidi iz današnjega nemškega uradnega poročila, je kapitan križarke »Meteor« ladjo sam razstrelil,
Z MINO UNIČENI ANGLEŠKI TORPE-DNI RUŠILEC.
London, 10. avgusla. (K. u.) Admi-raliteta poroča: Na Severnem morju jc zadel na mino angleški torpedni ruši-lec »Lynx« in sc je potopil. Rešili so 4 častnike in 22 mož.
XXX
Leta 1912—1913 zgrajeni torpedni rušilec »Lynx« pripada razredu 12 enot. Obsegal je 970 ton, vozil je s 33.5 morskih milj; oborožen je bil s tremi 10.2 cm topov, 2 torpednimi cevmi, dolžina 79, širina 8 metrov, posadka 100 mož.
DELO PODMORSKIH ČOLNOV JULIJA MESECA.
Rotterdam, 11. avgusta. Meseca julija je bilo potopljenih 30 jadrnic in 64 par-nikov.
Boli na Kavkazu.
TURŠKI USPEH NA KAVKAZU.
Carigrad, 9. avgusta. (Kor. urad.) Iz Erzeruma se poroča, da je nek mali turški oddelek ob pomorju izvedel presenetljiv napad, ob katerem so zadali sovražniku izdatne izgube in zaplenili velike množine orožja, streliva in bomb, V Erze-rum so privedli 264 ujetih Rusov, med njimi 5 častnikov, ki jih je ujelo desno turško krilo.
General Maritz aretiran.
Pretorija, 11, avgusta. (Reuter.) Generala Maritza z malim oddelkom pristašev, s katerimi je dosegel Angolo, so portugalske oblasti aretirale.
Razna poročila.
USTAVLJENO NAKUPOVANJE KONJ ZA ITALIJO.
Rotterdam, 11. avgusta. Iz New-yorka se poroča: Tukajšnji banki Morgan et Comp. je bil poverjen večji nakup konj na račun italijanske vlade. Banka je dobila sedaj od komisarjev iz Kansasa obvestilo, da zahtevajo lastniki konj takojšnjo plačilo. Ker banka iz Italije še ni prejela nobenega denarja, sama pa noče kreditirati, se je nakupovanje konj za enkrat ustavilo.
RUDARSKI ŠTRAJK NA ŠKOTSKEM KONČAN.
Rotterdam, 7. avgusta. Novi delavski štrajk na Škotskem se je končal z novo zmago gelavcev. Lloyd Georges je obljubil, da se municijski zakon ne bo uporabljal in je zvišal mezdo za 8%.
AMERIKA MOLI ZA MIR.
Devin, 10. avgusta. (K. u.) Baltimor-ski nadškof kardinal Gibbons je po poročilu »Stampe«, odredil slovesne molitve za mir. V svoji katedrali je sam osebno prebral papežev mirovni oklic in izjavil, da imajo Združene države dolžnost papeža dejansko podpirati. Kardinal je prosil za avdijenco pri Wilsonu,
NIZOZEMSKA KRALJICA NI PROSILA SV. OČETA.
Haag, 10. avgusta. (K. u.) Polurad-no se razglaša, da je neutemeljeno genfsko poročilo, da bi bila glede na obnovitev miru pisala nizozemska kraljica sv. očetu.
NOV NAČIN VARJENJA Z NAD 3600 STOPINJ CELZIJA.
Kodanj, 11. avgsuta. Iz Newyorka se poroča Državne oblasti preizkušajo iznajdbo, ki je dalekosežnega pomena. Gre se za oksidno-acetilenski aparat za varjenje, ki razvija doslej neznano silo pri topenju kovin. 3 in pol čolni jekleni drog je pri dosedanjih poizkusih prešel v tekoče stanje v 50 sekundah in polcolno ploščnato dleto je zgorelo kakor papir. Aparat sestaja iz konice dveh cevi, katerih ena se polni s kisikom, druga pa z acetilenskim plinom. Tik ob koncu cevi se plina spojita in proizvajata plamen nad 3600 stopinj Celzija.
Dnevne novice.
+ Cesar je zaslišal dne 11. t. m. ob
1.	uri popoldne ministrskega predsednika grofa Sturgkha v Schonbrunnu v daljši, zasebni avdijenci.
+ Za neodvisnost sv. Očeta, Budim-društvo je na svojem današnjem zborova-pešta, 11. avgusta, .Temešvarsko katoliško nju sklenilo pri vseh ogrskih katoliških društvih začeti akcijo za neodvisnost in varnost Sv, Stolice. Vsa ogrska katoliška društva so pozvana, da pri vplivnih osebah delujejo zato, da pri prihodnjih mirovnih pogajanjih pride tudi to vprašanje na vrsto.
—	Cenj, naročniki »Slovenca«, ki premene svo^je bivališče, naj poleg novega naslova sporoče vedno tudi stari naslov fkraj in pošta, vojaki v vojni črti številko prešnje vojne pošte). Če kdo ne sporoči svojega prejšnjega naslova, se mu list ne more točno pošiljati,
+ Vse romarje na Brezje vnovič opozarjamo, da si mora vsak sam preskrbeti legitimacijo od svojega domačega županstva, da se vsak čas, posebno ob prehodih preko mostov, lahko iskaže. Legitimacijo vsak dobi pri domačem županstvu, v Ljubljani in v okolišu ljubljanske drž, policije pa pri ravnateljstvu državne policije v Ljubljani,
+ Odlikovanja. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil stotnik 87. pp. Henrik Worko. Najvišje pohvalno priznanje je dobil poročnik 92. pp. Ludovik Prettner. Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil četovodja 16. top. p. Metod Šiška. Srebrno hrabrostno svetinjo
2.	vrste je dobil nadognjičar i. trd. topniškega polka Grivec Ivan.
—	Vojaški škof Bjelik je te dni obolel na vnetju reberne mrene, a je že izven nevarnosti.
—	Slavnostna maša na Vrhniki. Dne 18. avgusta bo v dekanijski cerkvi na Vrhniki v proslavo rojstnega dne cesarjevega slavnostna sveta maša. Cerkveno petje bo oskrbelo ondotno častništvo ter domače gospe in gospodične. Proizvajala se bo Missa seraphi-ca in Te Deum za zbor, orgle in orkester. Kot dirigent nastopi poveljnik trenskega oddelka kadet dr. Viktor Kriiger.
Pozdravi naših vojakov. Prejeli smo: 7. avgusta. Vojaki črnovojniške-ga bataljona št. . . . pošiljamo z bregov okrvavljene Soče prisrčne pozdrave vsem slovenskim rojakom in Ljubljančanom! Ignac Pukl, orož. stražmojster, Avgust Lach, orož. stražmojster, Janko Homan, narednik, Anton Božič, četovodja, Franc Zevnik, Anton Očak, Rebolj, Alojzij Čeh, desetniki, Sebast-jan Puželj, poddesetnik, Just Cotič, Ivan Lukovič, Silvester Pertot, Anton Drešček, pešci. — 17. julija. Primorci in Vipavci pri domobranskem pp. št. 1. oddelek strojnih pušk, pošiljamo dragim junaškim branilcem naših južnih meja tovariške pozdrave s severnih bojnih poljan! Mi gremo naprej, Vi se ne udajte! Bog in sreča junaška!
Pozdravljamo pa tudi vse rojake, posebno pa Vipavce — zlasti Križane in Primorce. Mi mislimo vedno na Vas,
Vi pa molite za nas. Anton Vovk iz Sv. Križa na Vipavskem.
—	»Železni križ na barju« tako nazi< va poveljnik trenskega oddelka dr .Viktor Kriiger neko novost: 2 m visok križ, ki ga bodo na s cesarskimi in slovenskimi zastavami okrašenem vozu vozili trije pavi volov, Križ bo obiskal vasi ob Ljubljanskem barju, kjer bo vsakdo lahko zabil vanj žebelj na korist vojaškemu »Rdečemu križu«. C. kr. major Alfr. Fischer-Lenz je prevzel pokroviteljstvo. Križ se dne 18, avgusta na Vrhniki slovesno blagoslovi in po dovršenem zabijanju žebljev postavi na javnem prostoru, ki bo primeren zanj. Poleg križa bo posoda z imeni darovalcev.
—	V Zagrebu umrli vojaki. Krajnc Anton, 87. pp., star 23 let; Turko Vaza-rič, 97. pp., star 34 let; Begurnik Ivan, 87. pp., star 24 let; Fumiš Ivan, 87. pp., star 20 let; Štorgel Franc, 87. pp., star 20 let; Romiš Jurij, 87. pp., star 31 let.
—	Javna želja, Sedaj se zamore vojakom, seveda samo na določene pošte, poslati ovoje samo 350 gramov težke. To je tako malenkostna teža, da ni mogoče skoro nič poslati. Naj bi se dalo dovoljenje v s a j z a 1 k g,
—	Ali se še rabijo vreče? Ljubljana je dala 2000 vreč vojni upravi. Če se še rabijo vreče, se jih po deželi še lahko dobi na tisoče. Vsak gospodar ima kake vreče od umetnega gnoja, cementa itd.
—	Rezervisti, nadomestni rezervisti in črnovojniki glede na častniške izkušnje. Odreja se: 1. Rezervni častniki, ki so prezentno služili kot enoletni prostovoljci, a niso dokazali sposobnosti za rezervne častnike, se lahko pri drugih doprinešenih pogojih, če se nahajajo v zaledju, predlagajo, da doprinesejo teoretično izkazilo. 2. V službo z orožjem pritegnjeni črnovojniški ob-vezanci z. enoletnim prostovoljskim znakom, ki armadni ali deželnobramb-ni dolžnosti niso ali ki so ji le deloma zadostili, se smejo pripustiti k izobrazbi, oziroma smejo dokazati sposobnost za rezervnega častnika, če so sicer sposobni. 3. Rezervni, nadomestno rezervni in črnovojniški podčastniki s popolno enoletno prostovoljsko sposobnostjo, ki so se odlikovali pred sovražnikom in ki so bili odlikovani s hrabrostno svetinjo, se lahko imenujejo, če so sposobni po izvenslužbenem razmerju za častnike, za kadete v rezervi, oziroma za črnovojniške kadete.
—	Bivši minister Prašek se je prostovoljno zglasil za vojno službo. Imenovan je za poročnika.
—	Vrli bratje, Vincenc Pola k, stražmojster, ki se nahaja od začetka vojne na fronti in bil odlikovan s srebrno svetinjo, je bil sedaj odlikovan z brončeno svetinjo. Tudi dva njegova brata Jakob in Anton sta bila odlikovana z srebrnimi svetinjami.
—	Premestitev zaderske pripravnice.
Iz Zadra se poroča: Izvemo, da je šolska oblast sklenila, d,'a prestavi moš'koi pripravnico iz ArUanasov pri Zadru v Ma-karsko.	^^
—	Malarija divja-v zaderskem okraju v Dalmaciji, ter se je pojavila celo v kra^ jih, kjer je do sedaj niso imeli.
—	Umrl je v bolnici v Marmaros Szi-getu rez. poročnik 17. pešpolka Jurij Wirnsberger.
—	Padel je na ruskem bojišču nadporočnik princ Louis Auersperg.
—	Županstva pozor! C. kr. namest' ništvo v Brnu je preklicalo postopača Antona Schneiderja roj, 1883 v Moravskem Altstadtu ter tjekaj pristojnega, Navede-nec je dninar, izdaje se pa za knjigoveza, Namestništvo v Lincu je pa preklicalo Karola Hafnerja roj. 18. maja 1884 v Lincu in tjekaj pristojnega. Navedenec je bil hišni posestnik, a je svojo hišo lahkomiš-ljeno zapravil. Oba se potepata p0 svetu in izvabljata pri županstvih na račun svojih domovnih občin denarne podpore. Kjer bi se utegnila še pojaviti, naj se z njim po stopa po odgonskih predpisih,
—	Izgubljeni se zopet našel. Jurij Speglič, trgovski pomočnik iz Ptujske Gore na Štajerskem, se je po enoletnem molčanju oglasil, da je ruski ujetnik, ranjen na roki in se nahaja se-* daj v mestu Wenew, Tulska gubernija,
—	Visokošolska vest. Ministerijal-ni koncipist v ministrskem predsedstvu dr. L. Pitam i c je postal privatni docent za splošno avstrijsko državno pravo na1 dunajskem vseučilišču.
—	Pogrešata se dva sina. Lovrenc Cimperman iz Blok pri Rakeku na Notranjskem, kuhar od 97. pešpolka, 7. stotnije, vojna pošta št. 73, o katerem ni že več kakor enajst mesecev nobenega poročila, in Andrej Cimperman od ravno tam, infanterist 97. pešpolka, 4. stotnije, se pogrešata od meseca aprila. Komur je kaj znanega o njih, jc naprošen, da sporoči njihovi materi Neži Cimperman, Zelena jama št. 167, pri Ljubljani.
—	Čreslo. Čreslo je doseglo nenavadno visoke cene. In vendar bi se to lahko dobilo če bi se takoj naročilo vsem gospodariem, da priskrbi vsate kmet ne-
Oddelek avstrijskih strojnih pušk na Krnu.
koliko čresla. Je pa za to čas še samo 14 dni.
—	Iz vojnega ujetništva se oglašajo in pišejo. Karel Potrebuješ se je glasil iz Samarkanda, ki leži blizu rusko-boharske meje v južnozapadni Sibiriji. Piše svojemu očetu Ivanu, ki biva na Lesnem brdu hiš. št. 11 pri Vrhniki: ...in Vam naznanjam, da sem še živ, in sicer tukaj v Aziji v vojnem ujetništvu. Tu imam tudi nekaj znancev iz Logatca in pa Rihar je tudi tukaj, Z Bogom! V Samarkandu dne 3. maja 1915. — Janko Šunsrada piše svojcem v Starem trgu pri Rakeku med drugim tole: ».. Sedaj delamo po vaseh, po 2, 3 ali 4 pri enem kmetu, Delati nismo prisiljeni, ampak če hočemo. Iz proste volje pomagamo kmetom, ki nam za naše delo in trud tudi nekaj plačajo. Zdrav sem in se imam še precej dobro, Pri kmetih je boljše kakor v mestu... V tobolski guberniji ob sibirski železnici dne 23. maja 1915. — France Kosec piše svojcem v Šmartnem pod Šmarno goro: .,, Zdaj delam v cu-krarni (saharni zavod pravijo Rusi), V Obojanu (mesto v kurski guberniji v evropski Rusiji) dne 4. julija 1915.
Kdo bi prodal našim vojakom star gramofon? Prejeli smo? V imenu vseh tukaj zbranih Slovencev prosi podpisani slovenske družine, ki imajo kak gramofon ali drugo podobno godbilo, ki je primerno dobro ohranjeno, da mi naznanijo ceno, za katero bi ga hotele prodati. Tukajšnji slovenski vojaki železničarji nimamo nobenega razvedrila, pa bi radi imeli vsaj nekoliko godbe za silo. Kdor torej ima gramofon aH kaj podobnega naj mi naznani ceno in število plošč. Predrago bi seveda ne mogli plačatj. — Franjo Mikla-vec, telegrafist, k. u. k. Lok.-Feldbahn Nr. I., V. D. II, Etappenpost Miechow.
Nemško-italijansko-hrvaški jezikovni vodnik za vojake spisali stotnik S. Th. Haasmann, prof. P, Bottinelli in V. Arm-haus, Cena 20 fenigov (več skupaj cenej), založnik Hachmeister & Thal, Lipsko. — Pred kratkim izišli nemško-italijanski jezikovni vodnik za vojake se je sedaj izpopolnil z dodatkom hrvaščine, kar je porabnost knjižice izredno zvišalo. Pripravna je obenem za hrvaške čete kot lahko rabljiv pripomoček za sporazumevanje na italijanskem jezikovnem ozemlju. Tudi v Bosni in Hercegovini, Dalmaciji, Istri, Gorici in Gradiški, kakor tudi v Srbiji se bo hrvaščina te knjižice brez vsega drugega razumela. V preglednem sporedu so sestavljena vprašanja, katerih se mora vojak posluževati n, pr, na poizvedovanju, maršu, na pošti in železnici, na straži in oprezu, v občevanju z ranjenci in ujetniki itd. Cena knjižica bodi našim časntikom in moštvom toplo priporočena.
Požar uničil 700,000 galon vina. Iz Fi-
ladelfije se poroča v Rotterdam, da je požar uničil zaloge tvrdke Barton Vineyard Company v Fresnu, o čemer je bilo uničenega 700,000 galon vina v vrednosti nad pol milijona dolarjev.
Dvanajst sinov padlo. List »Meraner Zeitung« poroča o neki tirolski družini, katera je izgubila svojih dvanajstero sinov v bojih za domovino. Vseh dvanajst sinov, ki so bili stari 18 do 40 let, je bilo uvrščenih med tirolske cesarske strelce. Dva sta padla že na Poljskem, trije v Galiciji, dva na italijanskem bojišču, druga dva v Bes-arabiji in trije ob Stryju. Materi je hotelo žalosti srce počiti, ko se ji je poročalo o usodi njenih dvanajsterih sinov. Verna Ti-rolka je vzkliknila: »Gospod Jezus Kristus, Ti veš, da sem pripravljena dati še ostalih šest, samo da bi bila zmaga na naši strani!«
—	Nihilisti so pred leti imeli v Rusiji svoj list »Mesar«, ki je nemoteno šel skozi cenzuro. Slednjič se je izkazalo, da ni stanovsko glasilo za mesarje, temveč glasilo revolucionarjev. Generale, ministre in guvernerje je označeval z biki, voli in ko-štruni, dvorne dostojanstvenike je imenoval teleta, velike kneze »debelo blago« in tako dalje.
Ognjenik Lassen Leok zopet bruha.
Haag. Iz San Francisca se poroča, da je začel ognjenik Lassen Leak zopet delovati; iz žrela bruhajo miljo visoki stebri dima.
Ljubljanske novice.
Ij Zaobljubljena procesija iz Ljubljane v Dravlje gre letos v ponedeljek po sv. Roku.
Ij Silna toča. Včeraj popoldne okolu 4. ure se je nad Ljubljano in enim delom ljubljanske okolice vsula tako debela toča, kakršne že nekaj desetletij tu ne pomnimo. Posamezni ledeni kosi so bili težki S1/, dkg, merili so v premeru do 6 cm. Toča je tolkla četrt ure. Hudourni oblak je pridrvel preko Sv. Jošta proti Šmarni gori ter se je obrnil na ljubljansko polje pri Ježici in preko Ljubljane. Črni oblak je bil širok 2 do 3 km, na obeh straneh oblaka je bilo pa jasno. Toča je v Ljubljani pobila na stotine šip, oklestila drevesa, po
ljubljanskih in bližnjih vrtovih je uničila sadje, ajdo popolnoma, deteljo, repo, fižol, peso, kumare, solato, zelje itd, Ljudje so ponekod jokali ob teh strašnih prizorih. Okolu 11. ure ponoči je toča zopet bila.
—	Poroča se nam, da na Pasjem brodu, v Sneberjih, na enem delu barja ni bilo toče, v Štepanji vasi in v Mostah je pa napravila ogromno škode.
Ij Štirikolesen ročni voziček, že rabljen, pa dobro ohranjen, želi kupiti vojaška bolnišnica Rdečega križa v Ljudskem domu.
Ij Ponesrečil je v Kamniku na kolodvoru 26 let stari pomožni sprevodnik državne železnice Kovač Alojzij, rodom Ljubljančan. Ko je odpel spono pri tovornem vlaku, da odloči vozove od lokomotive, so vozovi na koncu tira zadeli na odpor ter z večjo naglico, kot je bilo pričakovati, prileteli nazaj. Ker se Kovač ni mogel pravočasno umakniti, ga je »pufar« pritisnil in poškodoval v levem boku in levi strani spodnjega ^ivota. Težko poškodovanega so pripeljali .v deželno bolnišnico.
Ij Umrl je na pljučnici Dvorschak Ivan, nadsodar v pivovarni »Union«, star 51 let.
Ij Na koleri je obolel Anton Sfili-goj, 42 let star mizar pri južni železnici, pristojen v Kormin, zaposlen sedaj v Zalogu. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico, nakar se je po konštataciji takoj odredilo, da se je premestil v bolnišnico za kolero, kjer je bolezni podlegel in bil takoj pokopan.
Ij Za zgradbo čolnov - potapljačev so pri ljubljanski podružnici Avstrijskega mornariškega društva darovali: višji me-dicinalni svetnik in primarij dež. bolnice v Ljubljani, dr. Emil Bock, 100 K; brata Pollak v Ljubljani, 100 K; brata Moskovič v Ljubljani, 50 K; poštni svetnik v Trstu, Franc Hummel, sedaj v Ljubljani, 10 K; župnik Josip Potokar v Tržiču, 10 K; višji poštni oficijal A. Vernik v Ljubljani, 5 K; višji poštni kontrolor I. Junc v Ljubljani, 2 K .
Ij Na tuje stroške pohajkujeta po svetu 4. avgusta 1884 v Železnem Brodu okraj Semil na Češkem rojeni in pristojni Rudolf Ryde ter leta 1880, v Wall. Mese-riču_ rojeni in v Troubek okraj Kromeriž na Češkem pristojni Otokar Prikryl, po poklicu godbenik. Oba zlorabljata milosrčnost ter izvabljata pri raznih županstvih na račun svojih domovnih občin pot-nine, kjer se še pojavita, naj se z njima postopa po vlačugarskem zakonu.
Ij Pozor! Trgovci in obrtniki, ki imajo gumi fkavčug) se opozarjajo, da je to naznaniti pri mestnem magistratu v teku treh dni. Tozadevne tiskovine se dobe pri obrtnem oddelku mestnega magistrata.
Ij Povozil jc predvčerajšnjem nek vojak kolesar v Čevljarski ulici vrtnar-jevo ženo Marijo Cerar, katera se je pri padcu poškodovala na dveh prstih desne roke. Kolesar je vozil neprevidno.
Ij Čebulo bo mestni magistrat v kratkem dobil v večji množini, da jo bo mogel prodajati občinstvu na drobno in debelo,
lj Tedenski izkaz o zdravstvenem sta- j nju mestne občine ljubljanske od 1. avgu- : sta do 7. avgusta 1915. Število: A) novorojencev 11, na 1000 prebivalcev odpade 11-44°/00, mrtvorojencev —; B) umrlih 95
—	98'80°/00; od umrlih je domačinov 14 — 14-56°/9p, od umrlih je tujcev 81 — 84*24%n; j med njimi je umrlo za tifuzom (legarjem) I (trebušni) 5 (vsi tujci vojaki); za jetiko 4 i (med njimi en tujec); za različnimi bolez- ' nimi, vsled dobljenih ran (vojaki) 32 — 54°/00; a) med njimi je tujcev 81 — 85-2°/on; b) iz prejšnjih tednov 2 —; c) iz zavodov 84 — 88-4°/00; C) za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škrlatico 1 (vojak), za tifuzom 132 (od teh dva tujca in 129 vojakov), za grižo 134 (vsi vojaki), za kolero 2 (oba vojaka), za vratico (difterijo) 3, za trahomo (egipt. očesna bolezen) 1 (tujec). Vsi vojaki došli bolni iz južnega bojišča.
Zemljevid Gorenjske. Cena 80 vin., nalepljen na platno in zložliv v žepno obliko 2 K 80 vin., napet na platno s palicami 3 K 20 vin. Zemljevid je sestavljen z vso skrbjo, natančnostjo in vestnostjo, označena je v njem vsaka tudi najmanjša vasica. Širok je 1 m, visok pa 60 cm. in bo služil za domačo rabo kot stenski zemljevid, pa tudi zložen v žepu turista in potnika. Prva prednost tega zemljevida pa je jasnost, na podlagi tega zemljevida se bo spoznal vsakdo tudi iz priprostih slojev. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Varčna kuharica. Zbirka navodil za pripravo okusnih in tečnih jedil s skromnimi sredstvi. Za slabe in dobre čase sestavila v vojnem letu 1915. M. R. Založila Katoliška Bukvama. Cena 1 K 20 vin., v platno vezana 1 K 80 vin., po pošti 20 vin. več. — Knjiga ne bo služila samo ob času draginje, temveč bo tudi ob dobrih časih pot do blagostanja. Njene posebne vrline so označene v predgovoru, katerega naj pazno prečita vsaka gospodinja. Knjiga
se ogiblje potrate in vpošteva povsod varčnost ter uči, kako si pomaga gospodinja s sredstvi, katera so vedno in povsod dobiti. Vsa navodila so pa večkrat preizkušena, sprejela so se samo jedila, ki se tudi glede okusa lahko postavijo na vsako imenitno mizo, — Zelo pregledno kazalo ob koncu knjige tu tudi pomaga takoj rešiti vprašanje, kaj boš danes ali jutri kuhala. S to knjigo v roki boš namreč znala postaviti na mizo tudi eno in isto živilo v najrazličnejših oblikah in si boš znala vedno pomagati z malimi sredstvi, da ne prideš nikdar v zadrego. Knjiga bo mnogo pripomogla k blagostanju slovenskega naroda.
Ravensteinsnachdruck der italienisehen Generalstabskarte von Ober-Italien.
Obsega tudi celo Istro, Kranjsko, del Dalmacije, Koroške, južne Tirole itd. Zelo pregleden zemljevid v merilu 1 : 500.000. Cena 2 K 4 vin., po pošti 20 vin. več.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Pogrešane družine z Goriškega.
Išče se družina Anzelin iz Fojane V Brdih štev, 30; pojasnila Karlu Anzelin, 8. trd. top. polk, 5. stot., 11. bat., vojna pošta 608. — Ravno tako išče imenovani Al. Suc in njegovo družino iz Dobravega, Bi-ljana v Brdih. — Išče se Ana Medvešček, Gorica, Via Capella št. 25; pojasnila Josipu Medvešček, Pulverfabrik, Blumau, Spodnje Avstrijsko. — Anton Berginc, 6, trd. top. polk, 4. stot., vojna pošta 217, in Josip Miklavič iščeta, in- sicer prvi svoje stariše iz Iderskega št. 28, drugi pa svojo mater od istotam. — Kdor ve za družino Kuk iz Loga pod Mangartom št. 24, naj naznani: Bratina, Stara-Cerkno na Goriškem. — Išče se družina Blaž Furlan, Dol. Cerovo pri Gor.; pojasnila Josipu Furlan, Dobrovec, Trbovlje. — Kdor ve kaj o g. kuratu Milaniču in njeg. sestri Angeli iz Marijinega Celja nad Kanalom, in o gosp. Lebnu, kuratu iz Libušnjega, naj sporoči Francu Šmid, kurat v Branici, p. Štanjel na Krasu. — Četovodja Koncut Jožef, 7. straž, stot., Ziljska dolina, išče družino Koncut iz Vedrijana, p. Kojsko pri Gorici. — Mihael Kenda, 97. pp., XX. aa komp., 4. vod., vojna pošta 608, išče družino Jožefa Leban iz Volč pri Tolminu. — Terezija Strgar, Vogrinke h. št. 124, županstvo Ajba, sedaj stanujoča v Kalarše h. št, 67, p. Cerkno. — Povprašuje po svojem možu Francu Strgar, ki je odšel dne 25, junija k vojakom, kam, ne ve. Se prosi, kdor bi vedel, pri katerem polku ali oddelku služi in kje se nahaja, da iz uljudnosti sporoči njej ali njemu. — Jernej Koršič, Čsterr. Industr. Werke, Dunaj XVI., Wegingerg.. 4—13, išče svojo ženo Frančiško in pet otrok z Goriškega, — Iščejo se družine Marije Komar, Lucije Guntar in Marije Komac, Landsturm Wachkomp. št. 2, vojna poŠta 610.	(Dalje prih.)
General Russki.
iz pisem vojakov.
Kako smo kuhali krompirjeve cmoke.
Desetnik Fran Kos nam piše z južnega bojišča:
S pojedinami imamo vedno smolo; Zadnjič se nam je izjalovilo upanje na srnino pečenko, topot so nam šli po vodi — ali bolje po kropu — krompirjevi cmoki. Tako-le je bilo:
»Pod roko« smo kupili par kil bele moke in nekaj krompirja. Posode nimamo druge nego večji lonec in skledo za umi vanje. Kaj bi se dalo napraviti? Soglasno smo sklenili: Krompirjeve cmoke.
Najprej smo skuhali krompir, ki ga je nato Vrankar v lavorju s polenom dobro zmečkal. Legat se je ukvarjal z moko ter mesil in tlačil, da je bilo joj, Martinčič je pa pridno kuril in pripravljal krop.
Stresli so testo in krompir skupaj, zabelili in zopetdobro premečkali s polenom. Nato se je začela kuha. Vsi smo radovedno gledali v lonec, kaj bo iz tega, kajti videlo se ni, ali bo močnik, ali bodo žganci. Martinčič je mešal, da mu je pot lil po obrazu, kakor bi ga z vodo oblival. Kmalu naznani, da jc kuhano. Toda kakšna jed je pa to. smo ga vprašali? To je
čevljarski pop! Ni bilo mogoče jesti. Martinčič ugane, da je bilo premalo moke. Torej še enkrat od kraja kuhati, vzeti več moke. Topot smo kuhali kar v skledi.
Kuho je prevzel Legat, ki je mešal in vrtel s polenom, da je lavor skakal nad ognjem, kakor bi bil živ. Ko se je utrudil, je pozval Vrankarja, naj dalje meša. Ta zasadi poleno v testo in pomeša tako nerodno, da vse skupaj zvrne v ogenj. Prestrašil se je tako, da je zbežal po gozdu, mi pa za njim, A zlodej naj ga vjame, ko je tako tekel, da se je kar grmovje pripo-gibalo pod njim. Tako smo bili zopet enkrat ob kosilo.
Primorske novice.
V Trst. Kranjska deželna zastava je belo-modro-rdeča in ima kot zastava avstrijske kronovine pravico, da plapola pc vseh avstrijskih deželah. Če kdo, ki se še ni otresel iredentistiškega duha, tega ne ve, ga bo treba pač poučiti. Avstrijske deželne zastave se sedaj pač ne bodo smele umikati pred kakim iredentarjem, Dotični, o katerem pravite, da naše sestave ne more videti, naj se hitro preseli v Italijo. V Trstu je bilo v takih ozirih toliko zavoženega, da bo sedaj moral pihati drug veter. Mi ne bomo bežali z naših tal! Slovenska kri je dala toliko žrtev na vseh bojiščih, in kakor je z veseljem na bojiščih pod belo-modro-rdečimi praporci lila za ohranitev države, tako tudi na naših domovih, ki vzgojujejo zveste državljane, mora vsak po celi Avstriji spoštovati zastavo našega rodu in zastavo dežele Kranjske! To je avstrijsko, in kdor tega ne razume, ne čuti avstrijsko!
—	Podgorskim beguncem na Spodnjem Avstrijskem se najlepše zahvaljujem za prijazen spomin. Prejmite dragi Podgorci, moje in moje družine prav srčne pozdrave. V nadi, da bode kmalu strt hinavski Lah in da se vsi zopet snidemo v naši nepozabni slovenski Podgori, sem Vaš župan Klančič, Sp. Gorje pri Bledu.
—	Zaprta ulica v Gorici, Ker streljajo Italijani večkrat na ulico Via Luigia v Gorici in se je že zgodilo dokaj nesreč, je zaprl mestni urad sporazumno z vojaško oblastjo to cesto javnemu prometu.
—	Zavzetje Varšave in Ivangoroda je praznovala Gorica z izobešenjem raznih zastav.
—	Ekonomično kuhinjo je postavil goriški magistrat v laški kmetijski šoli pod Turnom, Revne družine dobivajo tam brezplačno ali po prav nizki ceni kosilo in večerjo.
—	V petek zvečer so obsipavali Italijani Podturn (Šaurok) z šrapneli. Začeli so ravno, ko so se spravljali vsi k počitku — okoli pol 10. ure — ter nadaljevali svoje brezuspešno delo do polnoči. Razun enega ranjenega vojaka nobene žrtve,
—	Smrt v tujini. Na bojišču je bil ranjen gospod Anton Volčič, vojak 97. pešpolka, doma iz Komna pri Trstu. Služboval je v Inomostu. Umrl je v Ko-lomeji dne 4. avgusta t. 1.
— Cepljenje proti koleri v Gorici. Ker se je pojavilo v tukajšnji okolici precej slučajev kolere, je goriški mestni urad odredil javno cepljenje za vse osebe od 5. do 60. leta. Vsak mora dvakrat priti k cepljenju, ki se bo vršilo za moške posebej in za ženske in otroke tudi v raznih bolnišnicah in drugih prostorih.
—	Padel je pri Sokalu kadet. Maks Topolšek iz Konjic. Lani je v Galiciji padel njegov brat.
—	Maksimalne cene za obelo v Gorici, Mestni urad razglaša, da veletrgovci ne smejo prodajati obele dražje kakor sledi: mast (svinjska) 4 K, slanina (osoljena) 4 K 40 v, slanina (prekajena) 4 K 20 v, jedilno olje 2 K 50 v. No, tako se bo dalo še živeti v Gorici.
—	Furlanske in istrijanske begunce bodo ta mesec preselili, kakor poroča »L'Eco del Litorale«, iz Ogrske v razne avstrijske kraje.
—	Iz goriške okolice. Št. Andraž pri Gorici je razdejan. Vrli cerkvenega stolpa je odbit, hiše okolu večinoma posute, najbolj je razdejana Lutmano-va hiša poleg cerkve.
—	Na bojišču pri Soči je padel nadporočnik Franc Šega,
—	Samomor goriškega begunca. V Št. Vidu pri Zatičini se je ustrelil okoli 20 let stari trgovski pomočnik Batič, begunec z Goriškega, baje radi nesrečne ljubezni,
—	Padel je stotnik bos.-hcrc. pešpolka štev. 4 Ludovik Zwirn iz Maribora.
Goriški begunci prosijo pomočit
Iz Cerknega smo prejeli naslednji dopis z dne 5. avgusta: Kakor šo nikdar prej smo goriški kmetovalci letos skrbno in z vso ljubeznijo obdelali svoja zemljišča, obsejali in zasadili vsak kosec plodne zemlje in goreče prosili Boga, da bi blagoslovil naš trud in nam po več zaporednih slabih letih naklonil obilo letino. In res, pomladansko vreme je bilo zelo ugodno;
cvetoče sadno drevje je obetalo obilen sad, njiva in travnik najboljšo letino. Naenkrat pa se je jel dvigati izza državne meje teman, grozeč oblak, ki nam je koncem meseca maja prinesel vse uničujočo vojno vihro. Triintride-setletni hinavski zaveznik nam je napovedal voino. Kar smo doživeli bin-koštne praznike leta 1915, bomo pomnili vse žive dni. Po vojaški patrulji opozorjeni, srno bili prisiljeni zapustiti mile in drage nam domove. Izseliti se ■— toda kam? V naglici smo odšli malone goli, le živino smo gnali s seboj, a še te ne vse. Naselili srno se po raznih vaseh Idrske in Baške doline do kranjske meje, kjer so nam dobri ljudje po svoji moči dali zavetje. Bili smo in srno še brez obleke, brez živeža, brez vsakršne oprave in brez vseh sredstev. Pa poleti se še kako prebije; naši stanodajalci in drugi so nam nudili delo in zaslužek na polju in v gospodarstvu. Seveda so pa med nami tudi stari, bolehni in otroci, ki niso za delo. Večina beguncev se trudi, da si ohrani živino, ker vsak ve, da je to njegova glavna opora v gospodarstvu in glavni pogoj njegovega obstanka. Tudi v tem oziru je poleti še bilo nekako. Toda kaj pa bo z nami in živino pozimi? Sedaj stanujemo deloma po skednjih, šupah in kozolcih; ali naj ostanemo tudi tu v hudem zimskem mrazu? In če bi hotel Bog, da bi se vojska še pred zimo končala — s čim bomo preživeli sebe in živino, ko so nam vsi letošnji pridelki uničeni? V tem kritičnem času se obračamo na Vas, gospodje poslanci, da se zavzame-te za nas, svoje vsikdar zveste volilce, in vplivate na pristojnem mestu, da se nam na kakršenkoli način odpomore. Zlasti naj se nam omogoči, da ohranimo svojo živino. Naj ne bo osramočeno naše zaupanje v Vas v teh težkih urah. Naj se vsi merodajni činitelji spomnijo, da smo vselej in z odkritim srcem radi dali Bogu, kar je božjega in cesarju, kar je cesarjevega. — Volčanski begunec.
Iz ruskega ujetništva je pisal znani goriški dijak Jože Povšič, ki je bil meseca avgusta ujet v Galiciji. Piše, da mu gre dobro, samo težko mu je po domovini, od koder ni dobil še cel čas nobenega poročila. Nahaja se v Tom-sku, stary kazarny, Sibirija.
—	Umrl je v Pulju Jožef H a u d u m ,
—	Nesreče v temi. Iz Trsta: Trst je po solnčnem zahodu zavit pogosto v čisto temo. Po ulicah se večkrat dogaja, da trčita pasanta skupaj; eden uljuden, drugi surov. Prvi se opravičuje z običajnim »pardon, oprostite«, drugi pa rentači in zmerja »osel« itd. — in zopet nadaljujeta vsak svojo pot. Marsikdo ima s takimi slučaji, predno pride do svojih hišnih vrat, večkrat opraviti. Pivci, ki se prepozno »natrkani« vračajo domov, imajo opravila tudi z drevesnimi stebli. In zopet se uljud-ni oprošča s svojim »pardon gospod, oprostite«, bolj surovi pa »nepremičnega gospoda« ozmerja prav po tržaških notah. Slaba pa prede takemu pivcu, ki se že opoteka. Ta pred solnčnim svitom težko najde domov. Na rešilno postajo se v vedno večjem številu oglašajo taki »ponesrečenci«. Največ poškodb je na nosu, ki imajo za posledico, da se bolj sramežljivi »pacient« s svojim nosom par dni ne pokaže na cesto. Ponočnjakov pa je hvala Bogu vedno manj, ker gre vsak spameto-van gospod raje pri svitu domov, kakor da bi se mu pripetili slučaji, ko je neki »šior« razbil svojo palico nad ubogo akacijo!
—	Kača je pičila v Sežani 5 letnega Josipa Malnič. Prepeljali so ga v tržaško bolnico, kjer so mu rano na desni roki iz-prali in tako dečka spravili iz nevarnosti.
Cene mesa v Trstu. C. kr. namest-ništvo v Trstu, ki je s svojim odlokom od 22. julija 1915 določilo maksimalne cene za prodajo mesa na drobno, je ta odlok danes preklicalo. Posledica tega preklica bo, da bodo mesarji kar po svoji brezvestni volji prodajali meso po cenah, kakršne si bodo pač omislili. Še za dobo maksimalnih cen je kar deževalo pritožb o prekoračanju določenih cen od strani mesarjev. Pričelo se je celo z javnimi ovadbami zoper mesarje. Vse pa ni dosti pomagalo. Sedaj pa je te »uboge« mesarje rešila vlada. Po naših mislih bi se bilo lahko storilo v tem vprašanju kak radikalnejši korak. Če že cena živini varira od dne do dne, potem naj bi veljala kot maksimalna cena mesu na drobno gotovo število odstotkov nad povprečno dnevno kurz-no ceno mesa na debelo. Povprečno ceno bi se dalo brez posebnega truda objavljati dnevno v lokalnih listih, ki izhajajo zjutraj. Malo preveč vljudno pa se nam zdi, pustiti mesarjem docela proste roke.
Seznam vseh civilnih moških ranjencev, ki so bili zadeti od italijanskih granat in šrapnelov in ki so bili,
oziroma so še v oskrbi bolnišnice usmiljenih bratov v Gorici. Krajšica spr. pomeni sprejet, t = umrl, odp. = odpuščen (zdrav), Fumis Lenard, 64 let, kmet iz Selc, spr. 24. maja, umrl 30. jul.; Culot Anton, 60 let, kmet, Gorica, Via dei Orti, spr. 7. 6., odp. 30. 7.; Bevil-aqua Jakob, 58 let, kmet, Moša, spr. 29. 5., odp. 24. 6.; Feresin Ernest, 12 let, učenec, Ločnik, spr. 7. 6., odp. 28. 6.; Le-nardič Peter, 12 let, učenec, Št. Maver, sprejet 10. 6., odp. 17. 7.; Bizjak Andrej, 39 let, kmet, Podgora, spr. 11. 6., odp. 21. 6.; Radinja Ciril, 12 let, dijak, Št. Maver, spr. 12. 6., še v bolnišnici; Zi-mic Josip, 12 let, dijak, Deskla, spr. 14. 6., odp. 4. 7.; Trpin Valerija, 7 let, učenka, Podgora, spr. 24. 6., umrl 24. 6.; Delpin Štefan, 87 let, kmet, Podgora, spr. 24. 6., umrl 29. 7.; Ristits Aleks., 39 let, tovarnar, Gorica, Via Trieste, sprejet 24. 6., odp. 6. 7.; Kamenšič Rok, 17 let, plesk. vaj., Gorica, Stražice, spr. 25. 6., odp. 11. 7.; Roldo Leander, 9 let, učenec, Gorica, Via d. Legna, spr. 25. 6., odp. 2. 7.; Petreussig Egidij, 16 let, mehanik, Gorica, Via Monache, spr. 25. 6., odp. 27. 6.; Skubin Anton, 79 let, kmet, Zdravščina, spr. 25. 6., odp. 22. 7.; Pel-lizon Ferdinand, 63 let, Gorica, Stolni trg, spr. 25. 6., odp. 15. 7.; Delneri Kari, 16 let, komi, Gorica, Na Gradu, spr.
25.	6., odp. 24. 7.; Simandel Boživoj, 15 let, natakar pri Jelenu, spr. 25. 6., odp. 8. 7.; Ziani Franc, 62 let, mešetar, Gorica, Telovadni trg, spi*. 26. 6., odp. 10. 7.; Sfiligoj Franc, 16 let, dninar, Gorica, Stražice, spr. 26. 6., odp. 1. 7.; Otto Robert, 72 let, krčmar, Gorica, Via Mo-relli, spr. 26. 7., odp. 7. 7.; Fornazarič Anton, 55 let, mlekar, Bilje, spr. 26. 6., še v bolnišnici; Orlando Josip, 59 let, čevljar, Gorica, V. Ponte Isonzo, spr.
26.	6., še v bolnišnici; Polenčič Franc, 14 let, dijak, Gorica, Via Orzoni, spr.
26.	6., odp. 23. 7.; Cigoj Štefan, 13 let, dijak, Gorica, Via Cappelaris, spr. 26. 6., še v bolnišnici; Hlede Henrik, 15 let, kmetski sin, Pevma, spr. 28. 6., odp. 23. 7.; Devetak Matija, 60 let, kmet, Štan-drež, spr. 30. 6., odp. 19. 7.; Eržetič Anton, 62 let, delavec, Deskle, spr. 30. 6., odp. 3. 8.; Nikolavčič Janez, 16 let, dimnikar, Gorica, Ulica sv. Ivana, spr. 1. 7., umrl 1. 7.; Komjanc Franc, 34 let, kmet, Števerjan, spr. 2. 7., odp. 11. 7.; Ziderič Franc, 9 let, učenec, Deskle, spr. 2. 7., odp. 22. 7.; Srebrnič Marij, 12 let, učenec, Solkan, spr. 12. 7., še v bolnišnici; Štekar Ivan, 52 let, vrtnar, Gorica, U. Aleks. Volta, spr. 14. 7., še v bolnišnici; Zavadlal Ivan, 13 let, učenec, Štandrež, spr. 14. 7., odp. 23. 7.; Miche-lus Alojzij, 12 let, učenec, Gorica, U. Cocevia, spr. 14. 7., še v bolnišnici; Vi-žintin Andrej, 7 let, učenec, Gorica, na Gradu, spr. 14. 7., še v bolnišnici; Fi-gelj Filip, 42 let, mizar, Gorica, Vrtna ulica, spr. 19. 7., še v bolnišnici; Grion Alojzij, 17 let, pek. vaj., Gorica, Rabata, spr. 18. 7., umrl 27. 7.; Lapanje Karel, 19 let, dijak, Gorica, U. Trigemina, spr. 20. 7., odp. 21. 7.; Marvin Peter, 38 let, sluga, Gorica, na Gradu, spr. 21. 7., odpuščen 24. 7.; Finžger Josip, 15 let; dijak, Gorica, U. Cap. Vandola, spr. 22. 7., umrl 23. 7.; Bratuž Ludovik, 17 let, dijak, Gorica, U. stare pošte, spr. 24. 7., odp. 2. 7.; Vetrih Vincenc, 67 let, nad-oficial, Gorica, Stolna ulica, spr. 24. 7., odp., 3. 8.; Skomina Josip, 58 let, trgovec, Gorica, Kornov breg, spr. 24. 7., še v bolnišnici; Dugar Franc, 59 let, čevljar, Gorica, Magistratna ulica, spr. 24. 7., umrl. 2. 8.; Makuc Ivan, 65 let, kmet, Solkan, spr. 27. 7., umrl 2. 8.; Po-beraj Marko, 12 let, dijak, Solkan, spr.
27.	7., umrl 28. 7.; Martinuzzi Emil, 29 let, sprevodnik, Gorica, U. Ascoli, spr.
28.	7., še v bolnišnici; Brumat Dominik,
57	let, kmet, Farra, spr. 28. 7., še v bolnišnici; Prion Franc, 6 let, učenec, Solkan, spr. 28. 7., še v bolnišnici Pavletič Roman, 8 let, učenec, Solkan, spr. 30. 7., še v bolnišnici; Pintar Anton, 71 let, kmet, Pevma, spr. 2. 8., še v bolnišnici. Vsega skupaj torej 52 bolnikov, od teh je 9 umrlo, 28 ozdravelo in 15 se jih nahaja še v bolnišnici.
Seznam slov. goriških beguncev, ki so
odšli dne 23. julija 1915 iz Lipnice na Štajerskem v Melk: Iz Brestovice: Kocijančič Jožef, 36 let, s 3 osebami; Antonič Miha,
58	1., 2 osebi; Kocijančič Tomaž, 55 1,, 4; Kocijančič Lorenc, 56 1., 7; Peric Frančiška, 52 1., 2; Krobelj Jožefa, 87 1,, 5; Rebula Jožef, 60 1., 8; Antonič Anastazija, 34 1,, 3; Peric Katarina, 36 L, 2; Stanič Anton, 48 1., 7; Stanič Jožef, 56 1., 2; Pahor Ivanka, 53 1,, 3; Antonič Jožef, 72 1., 9; Svetlič Anton, 58 1., 3; Krošelj Andrej, 56 1., 6; Antonič Lucija, 35 1,, 5, — Iz Gorice: Mervic Jožefa, 42 1., 2; Ocvirk Amalija, 29 1„ 4. — Iz Čezsoče: Kosmač Jožef, 52 1., 5; Vulč Ana, 63 1., 2. — Iz Štever-jana: Komjanc Julija, 38 1., 5; Prinčič Leopolda, 36 1., 4: Prinčič Alojzija, 47 1., 7. — Iz Kojskega: Bole Fany, 28 L, 5; Bevčič Karlina, 22 1., 1, — Iz Breginja: Tonkli Anton, 23 1., 1.
Za otroke vojakov, ki so poslali žrtev vojske.
Marsikateri mož in mladenič vladarskemu rodu zveste dedne dežele Kranjske padel je junaške smrti v sedanji svetovni vojni, v kateri se naša mogočna in slavna Avstrija zmagovito bori proti ljutemu sovražniku, so pa tudi pod orožje poklicani možje in mladeniči, ki so vsled pridobljenih ran ali vsled bolezni umrli, ki so v vojni postali onemogli (invalidi), ki so pogrešani in ki so v vojnem ujetništvu. Ti v izpolnjevanju najsvetejše dolžnosti padli in živeči junaki ostavili so tudi nedoletno deco, katera sedaj ne potrebuje samo tolažila temveč dejanske odpomoči. Take odpomoči so pa tudi potrebni nedoletni otroci očetov, ki so na bojnem polju ali pa drugod v vojaškem službovanju.
Ohranimo krepko deco državi, pomagajmo ji, da ostane duševno in telesno zdrava, kajti s tem se ohrani zdrav in 'krepak zarod, na katerem bo slonela država in tako bodemo pripomogli k temu, da bo naša Avstrija še močnejša in slavnejša postala, kakor je sedaj.
Po geslu našega ljubljenega presvit-lega Cesarja, ki po očetovsko za vse svoje podanike skrbi in kateremu je posebno pri srcu naša mladina, delujmo z združenimi močmi na to, da dosežemo svoj cilj v dobrobit naše zapuščene dece in pri tem naj nas tudi vodi naše lepo geslo: »Vse za vero, dom, Cesarja!«
Da se pa zamore doseči ta cilj, treba je stika s činitelji, kateri zamorejo dati potrebne nasvete in pojasnila, kaj je treba v posameznem slučaju ukreniti.
Radi tega se obračamo do slavnega šolskega vodstva s prošnjo, da izvoli čim preje na sledeča vprašanja odgovoriti:
1.	Kateri očetje (zakonski in nezakonski) ondotno šolo obiskujočih otrok
—	izvoli se naj navesti ime, priimek, stan in zadnje bivališče
—	so:
a)	umrli junaške smrti na bojišču;
b)	umrli vsled pridobljenih ran ali druge bolezni;
c)	postali onemogli (invalidi);
d)	pogrešani;
e)	v ujetništvu.
2.	Ali so zapustili ženo (nezakonsko mater) ali ne in kje ista biva — izvoli se naj navesti ime in priimek.
3.	Koliko nedoletnih otrok so ostavili:
a)	ime istih;
b)	dan rojstva;
c)	bivališče istih;
d)	ime, priimek in stan sovaruha.
4.	Kakšne so gmotne razmere (premoženjske odnosno pridobitvene razmere)?
5.	Ali je treba odpomoči glede vsakdanje preskrbe?
6.	Dobiva li udova (žena, nezakonska mati) z otroci državni prispevek za preživljanje?
7.	Ali je treba glede duševne in telesna vzgoje ostalih otrok kaj ukreniti?
8.	Kaj se sploh za blngor ostalih nedoletnih otrok nasvetuje?
9.	Ali je takšna odpomoč tudi potrebna pri nedoletnih otrocih očetov, ki so na bojnem polju ali pa drugod v vojaškem službovanju?
Za izkazano blagohotno prizadevanie se vže naorej izreka najtoplejša zahvala in se zajedno naproša, da se tudi ooznejši taki slučaji izvolijo sem naznaniti,
C. kr. okrajna sclnija v Ljubljani, odd. IX„
dne 8. julija 1915.
Važno za
1548
Vila na Bledu se da po ceni v najem. Leži pri jezeru, lastna jezerska kopel, 2 čolna, vodovod, dobre peči, pripravna tudi za prebivanje po zimi. Naslov v upravništvu.
Kupim v vsaki množini mikano in nemikano
Izdala konzorcij »Slovenca«,
po najviSji ceni. — Ponudbe na: Ivan N. Adamič, vrvarna, LJubljana, Sv. Petra cesta š\. 31. 1453
Blago za zastave in
1585
izgotovliene zastave
so po nizkih cenah na razpolage pri tvrdki
BENEDIKT & O Ljubljana.

Vubujt mvdtna moNnoUhu.
MŽOGMTO VmSKHlO, ihkimifi PICCOLI-Ja t Ljubljani
I steklenica 2 kroni. HM
Ceniki zastonj in franko.
meSane stroke Išče službe takoj. Naslov pova uprava lista pod št. 1583.	1583 1
Sprejmem dva dobro izurjena
proti dobri plači.	Nastop lahko takoj.
Emer. Štricel, dimn. mojster, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 32. 1587 3
Krepkega dečka
iz poštene hiše s primerno šolsko izobrazbo, ter pridnega	1589 5
sprejme Jos. Errath v Mokronogu, Dolenjsko.
se kupi ali v
najem vzame v
okolici Ljubljane, Kranja, iiiiihmm*ii«»iiMiinrazm Celja ali Maribora. — Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod 4000/1560. 1580
Službe išče
v kakem župnišču na deželi poštena, dobro izurjena, varčna	1588
huharica
ki je že vajena take službe. — Naslov pove uprava lista pod št. 1588.
Sprejmem v službo spretne
me,
no tudi že
stenografinjo.
Ponudbe so vposlati na naslov:
Peter Majdič, Celje. 1520
eventualno tudi ženske moči, nadalje
obstoječe iz i sob, kopalnice, poselske sobe in x vsemi pritiklinami, 7, električno razsvetljavo, na solnčni legi se da takoj ali za pozneje v najem. Naslov pove upravništvo tega lista pod št. 1476.
iiiti
Vrf- '	\s8ffr
se sprejme takoj za tapetniško obrt. I. Cerne, Ljubljana, Dunajska cesta 19.
15330
5000 hektolitrov
belega in rdečega
VINA
od letnikov 1912, 1913 in 1914 ponuja po dnevnih cenah veletrgovina z vinom
Alex Breyer i sinovi
Križevci na Hrvatskem. 1418
Tisk: »Katollfike Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožef Gostlnčar, državni poslanec.