n f » .« (Za praznik Brezmadežnega Srca Marijinega - 22, avgusta), Mi katoličani s svetim ponosom po = navijamo besedo naše nebeške Matere in Kralji® ces končno bo zmagalo moje Srce. Torej zmaga nam je zagotovi j ..na. Bog bo zmagal s svojo res= nico in m:i lost jo po Srcu Marijinem. Ena uganka nam pa še .stanc pri Marijinih besedah. Uganka leži v kratki besedici '‘končno 11 . Kdaj nastopi tisti končno, tisti tako zaželjeni trenutek Marijine zmage/ Pomaga ji. o si s sv. Pismom'. "Gospod sam nam riše v izgubljenem sinu človeka, ki z Bo = gom, njegovo resnico in zapovedmi, njegovo mi= lostjo in Kristusovo Cerkvijo ni več zadovoljen. On hoče v svetu in njegovih užitnih več najti, kakor mu more Bog nu= ditl. Proč od nebeškega Očeta, proč od Cerkve Kristusove, proč iz oz= kega obroča božjih zapovedi ~ ven- v zlati, svobodni svet, tam se bo umirilo njegovo nemirno srce. Cerkev je po svojih papežih in škofih, po okrožnicah in pastirskih pismih dovolj svarila* ne proč od Boga in Cerkve \ no zau= paj svetu! Vsa politična in kulturna usmerjenost zadnjih desetletij. nam je kazala tisti silni gon modernega človeka* proč od doma, proč od nebeškega ©četa. Tako je sedanji človek resnično na sebi doživljal in čutil sleherni korak izgubljenega sina. Zapustili smo Cerkev in Boga - in sedaj ždi vsa Evropa v svojem največjen ponižanju. Počasi nam kaplja® jo iz Amerike dobrote v lačna usta* živilska karta je naš najstraš= nejši postni pridigar, Tako daleč^prido človek, ki zapusti Boga, In vse človeštvo danes čaka dvojnega* razvalin in grobov bodoče vojske, ali pa zmaga Marijinega Srca in tako vstajenja v člo= veka vredno življenje, Izgubljeni sin je šol vase s spoznal svojo zmo¬ to, v svojem srcu obsodil svoje početje in izgovoril velik stavek? šel bom nazaj k Očetu. Sedaj bomo pa lahko rešili uganko, ki leži v besedici? ‘‘končno". Kadar bomo ti in jaz, ni vsi rekli* šel bom nazaj k Očetu ~ takrat je ura zmage. Marija - Zmagovalka ne prihaja z nasiljem moča? ko boš kot pameten in svoboden človek sprevidel, kaj ti je storiti ~ takrat zmaga Marijino Srco. Kdaj bomo pa sprevideli? Tudi nas Bog vodi po isti poti kot izgubljenega sina, Ali si moreš misliti za Juda večje ponižanje kakor .— biti svinjski pastir, ko svinjskega mesa ne sme uživati, ko hoče biti Štev. 34.,Loto III. - 2 - 22. avgusta 1948, daleč od to "ostudne živali".- Bog bo tudi naj. ftami dosegel svoje na= menei ali nas bo uklonil , ali pa zlomil^ Ali gremp vase, se spreobr= nemo, se vrnemo k Očetu"," k Cerkvi”'*- "ali pa, oprosti, da tako zapišem - zlomil, uničil v’ strahotah modernega orožja. Ne preostane nič drugega - kakor odločiti se. Marija bo zmagala, zmagati pa ne more brez tebe, brez tvojega sodelovanja. In zato se vprašaj: ali je Marija že zmagala v^tebi, v tvojem srcu? Pre= pričan sem, da boš mogel reči: Bogu hvala, že - zakaj verujem v Boga, spolnjujem njegove zapovedi, živim brez smrtnega greha, ljubim sočlo= veka. Tako... sedaj pa pojdi z menoj ra sveto misijonsko pot. Moliva za zmago Marijinega Srca v naših bratih. Da sprevidijo, da se odldei= jo, da se vrnejo k Očetu, da zopet priznajo Cerkev za svojo Mater in Vodnico. Moliva z besedami^sv, očeta Pija XII. "Izprosi nam predvsem tistih milosti, ki morejo človeška srca v hipu spreobrniti, milosti, ki pripravljajo, sklepajo in zagotavljajo mir." To je tisti "končno 11 . Uganka leži pred -teboj razložena in rešena. Marijino Srce nas kliče na sveto delo: pomagaj Mariji k zmagi! Golo tarnanje in jadikovanje, neka ležerna udanost v trpljenje - brez vsake akcije, brez sodelovanja, brez trdega dela v sebi in za brate nam bo zmago Marijinega Srca premaknilo ne bliže, ampak dalje v bo= dočnost dolgih desetletij. Ali ne Čuješ silnega klica: actio catholica kje si, kaj delaš. Kdor ne zgrabi za delo, kdor ni goreč učenec Kristu¬ sov v sebi in za druge, ta Marijine zmage ‘ni vreden. Zato bomo za praznik Marijinega Srca molili zase, za bra= te. Marija zmagaj v meni! Marija, zmagaj v naših bratih. Dovolj je razvalin, dovolj solza in gorja. Vstal bom in šel-k Materi Mariji - haši Zmagovalki. V TUJINI NAM BODI l/UOLjlGfB Marija, Slovencev Kraljica, begunci pozdravljajo te, ti bodi nam zvezda vodnica, vsi tebi izročamo se. V tujino potujemo, Mati, odhajamo preko morja, ne moreno drugega dati v slovo ti kot žalost srca. Veliko je naše trpljenje, begunstva teži nas gorje, ti vodi nas v lepše življenje, otiraj nam grenke solze! Vsa zemlja kraljestvo je tvoje tvoj Sin je naš Kralj'in Gospod nebo slavospeve ti poje, ti vladaš,kraljuješ povsod, V tujini nam bodi kraljica, brezbožne nas varuj noči, po tebi naj večna Resnica nebeško tolažbo deli! Marija,na pot zdaj v tujino beguncem daj svoj blagoslov, pripelji nazaj v domovino, potem pa k Očetu - domov! l\l/\^!/A MATGUAM V DAZMAuANie Varljiva in lažnjiva j c. prikupnost in prazna je lepota, le žena, ki se Boga boji, je vredna hvale, nam govori Cerkev ob godovih svetih žena in mater. Skoro bi rekel, da so nam te besede bile brez vsebine in nerazumljive do sedaj. Danes pa svet vedno bolj spoznava, kako globoko modrost je sv. Duh položil v njo in kakšen velik pomen za pravo življenje imajo. Današnji svet je obrnil oči od nebes v zemljo, od dušo v telo Saj še verujemo v Boga, v^nebesa, priznavamo zapovedi, vemo, da imamo neumrljivo dušo, ki bo večno živela srečno ali nesrečno, vendar jo vsa ta vera in vednost v nas mrtva in neživljenjska, nekaj zunaj nas,č^sar Štev. 3^., Lato III; ~ 3 - 22. avgusta 194C. ne rabimo, kor živimo drugače. Živimo tako, kakor bi Boga in duše in posmrtnosti na bilo. Vsa naša vsakdanjost jo obrnjena samo v zemljo, samo v telo. Do Boga in dušo smo samo še nekako v uradnih odnosih, drugače pa je to svet izven nas. Dušno življenje božjv. nam je manj vredno kot telesno, zato se zanj no brigamo toliko, ne zato, da bi ga kropili, ne zato, da bi ga varovali^ še manj pa, da bi nanj skrbno pazili pri kom drugem. Delo nam oe le so nadležna stvar in služba telesu, kvečjemu služba drugim ali pa svoji časti. Popolno srečo iščemo na zemlji, čeprav moramo verjeti, da je zemeljsko življenje le trda in trnjeva služba sreče, ki jo bomo deležni šele onstrar ze= meljskega življenja. Kje je vir tega čudnega razkola v nas samih* Skoro vsak bo rekel, da v splošni miselnosti današnje dobe. Ta miselnost je kakor kuga, ki se neopazna zajeda v nas in nas okužuje vsak dan bolj. To= da, odkod vse to izvira? Ne bom našteval vseh virov in korenin, le pno važno korenino naj omenim, to je družina in v družini - mati. človeštvo raste iz korenine, ki so ji roče družina. V družini pa je srce mati. In kakor v‘ človoku.,iz srca izhaja vse'dobro in slabo, ta= ko po navadi tudi v družini. Co mati nikoli ne govori o Bogu, tudi otrok ne bo. Če mati omenja U.sodo Bog le pri navajeni vsakdanji no« litvi, sicer pa ne, bo tudi otrok samo v uradnih molitve:".h odnosih' do Boga. Če jo materi vse lepo in zdravo telo, na lepoto in zdravje duše pa ne gleda nič, ali skoro nič, bo isto pri otroku, če je materi glavna skrb in vs t delo usmerjeno v čim boljše in čim lažje preživlja« nje telesa,, bo prav tako pri otroku. Go mati ne pozna uoanesti v trpljenju, je ne bo poznal otrok, če jo materi beseda krepost špan¬ ska vas, ker se ji ne zdi vredno in moderno truditi so za lepoto du= ho v ne ga življenja, se bo tudi otrok namrdnil s posmehom vsaki taki besedi. Takih- je danes' večina mater 4 zato je tudi: SvSt tak? Svet' boe o pa rešile drugačne i afere. Take, ki bodo tudi ži= vele tako, da se bo videlo, da ;iim je Bog več kot zemlja, duša več kot telo, take matere, katerim bo glavno lepota in vrednost otrokovo dušo ne telesa, ki bodo otroku vodnico v nebesa, ne samo telesne rod= niče. Takole približno piš... življenjepis o taki dobri ženi in ma= teri sv. Ivani Santalski. Ko jo umrla mati, se je izročila varstvu Matere božje.^Služkinjo, ki jo j. napeljevala v svetno ljubezen, jo odpustila. Nič otroškega ni bilo v njenem obnašanju, bala se je sv ,t= nih veselic in z^vso vnemo so trudila za zares globoko vero in pobož« most. Ko jo je oče dal v zakon baronu Šarital, ji je šlo največ za to, da si pribori kolikor mogoč., vse kreposti. Trudila so jo, da bi otro= ci,_služinčad in drugi njej podložni tudi skrbeli za temeljit pouk v veri in seveda tudi za življenje po veri. Zlasti se je odlikovala v ljubezni do revežev. Nikomur, ki jo jo•prosil v Kristusovem imenu, ni Ourokla' miloščine. Ko je bil mož na lovu ubit, je začela še svetejše življenje. Sinu tistega, ki ji je moža ubil, jo bela krstna botra in tako poka za« la, kako se zna obvladati in zares iz srca odpustiti. Začela je zelo skromno in spokorno življenje. Gledala jo prod sabo svoj cilj - Bo« ga, nebesa. Zemlja in vse zemeljsko ji jo bilo le sredstvo, pomoč za dosego toga cilja. Kar ji je moglo do tega cilja pomagati, to je bilo zanjo dobro, kar bi ji utegnilo ta cilj zamegliti, ali še colo bita ovira, to je zavrgla. Z žarečim železom si je na prsi vžgala ime Jo« zas.^Končno_jo zapustila, zato da bi gotove je dosegla svojega Boga, vse in stopila^v samostan. Tam jo v poraznosti in pokorščini vsem bi¬ la zgled vseh čednosti. Hotela jo storiti vselej le to, kar je spoznala za boljše in.popolnejše. Kakšen bi postal svet, draga s3ovenska mati, če bi bile vso žene in matere take! Kakšen zdrav, svet narod bi raste1 iz slovanskih Štev. 34.,Leto III. - 4 22 . avgusta!948. družin, če bi bile slovensko matere tako! Slovenska mati* od tebe ju odvisno, aJi bo s'ovons.1 rod zakopan v zemljo in telesnost in njeno ogabnosti, ali pa borastel čist in svet v dolu za Boga in več= Kaj ti sveti na tvoji življenjski poti zgled no srečo svoje dušo sv. Ivane Šantniško in drugih svetih žena in mater, da stala s svojim zgledom in pravo vzgojo vodnica v pravo in odpovedi in v svoj namen bos svetu po= življenja,ki duši in Bogu. Podobno moramo odgovoriti na vprašanje, kako jo z duhovnikom, ki deluje v poganskem svetu, a le med ločenimi vzhodnimi kristjani« Tak primer je n.pr. v Perziji,Tur¬ čiji in sploh v muslimanskem sv-utu, Tam je veliko ločenih "cerkva",kop= ti, Armenci, Sirci itd. Med musli = mani ne smejo delovati, kajti ti jih izženo, če bi spreobračali, Zato^de= lajo samo med vzhodnimi brati. Že zato so misijonarji, ker delajo za spreobrnenje ločenih kristjanov z namenom, da bi med njimi utrdili Cerkov. A to le v primeru, če so ti ločeni kristjani neseljeni v dosti velikem številu kot n.pr. v Srbiji, Bolgariji itd. Posredno so pa nisi= jonarji tudi zato, ker s svojin živ= 1jenjem in delom sredi nohamodan = skega sveta pripravljajo toren za čas, ko se bodo tudi muslimani za= čeli spreobračati. Soj bomo videli, da jo ustanovitelj Belih očetov, ki delujejo ned muslimani v Afriki, kardinal Lavigeric, prepovedal spreobračati muslimane, ampak samo z delom ljubezni in šolstvom priclo= bivati njihovo naklonjenost tnr jih tako počasi s posrednim delom pri= pravijati za čas, ko so bodo v ce= loti začeli spreobračati. Čeprav je to delo šaro pripravljalno, so v^n= dar prav tako misijonarji kot tisti, ki delujejo med zanorci^in lahko o= čitno in javno grade Cerkev. če- pa kak duhovnik v po= ganskem svetu sicer spreobrača samo nove pogane, ki so prišli iz Evrope ali Ameriko, ni misijonar. To se na= vadno dogaja po velikih ne stih,kjur so Evropci gosto nasoljeni. S takim delom ne utrjujejo Cerkve ned tis= tim narodom, ampak skrbo le za pri« seljonce, ki so slučajno novi poga= Sionska sestra piše iz Kasna= darj a v Tunisu, .,, Pred nekaj dnevi som šla obiskat enega Vaših so= bratov, ki so prišli kot begun= ci iz Rima v Tunis. Ta ni je tudi veliko povedal o domovini, kar me je zelo vosulilo. V kakšnih razmerah se tu vrši naše delo, boste spoznali iz naslednjega dogod= kai Ena naših sester je šla po vasi na pomoč bolnim. Pred neko hišo se kar na lepem oglasi možakar: "Draga sestra, zakaj ne pridete nikoli obiskat moje žene ?" "Če je tako, jo pa grem", odgovori sestra in vstopi. On ji reče:"Sem ko= munist, pa som bil kršč.n, ka= kor tudi moja žena in otroci, zato ne maram umi ti kot kak rj • q ^ }J ^ o * Sestra obišče žuno in jo res najde nevarno bolno, Obrne se k nožu in mu reče: "Nočeš, da ji pokli= čem duhovnika?" In mož odgovori: "Kaj le pridu, bo en prijatelj več v moji hiši." Zanimivo, kajne. Drug dogodek: Tu so 'arabske žuno kot sužnje svojin nožem, Arab= ci imajo čisto blizu našega samostana svoje borne hišice, narejene iz ilovice. Pri nas v Sloveniji so svinjaki za prašiče veliko lepši, Ljudju StoV , , beto III, 5 22, avgusta 194-8« ni. Le če bi se ti zlili z domačini v on narod, bi bilo to njegovo_d ,lo misijonsko ali vsaj posredno misi= jonsko. A ta cilj' mora imeti pred seboj in k temu težiti, (Daljo)- tu ležijo kar na tleh ali na ovčjih kožah. Zaradi' pomanj® kljive higijone so voči del vsi bolni, zlo.sti na očkfcn V počitnicah prihajajo v velikih skupinah k nam prosit za pomoč in jiii veliko pomagamo. Večkrat pa jih je treba poslati v bolnico v. Tako. je pred nedavnim prišla neka arabska žena prosit našo nat«r prednico, ki se zanjo zelo trudi. Pravi ji* ”Dobra mati, prid.it pogledat neko zono, ki ima veliko ra= no na glavic;’ .Naša mati jo šla. z njo .in res našla revico, ki j« imelo glavo oblito vso s krvjo,- Mati jo Vpraša, kaj sc ji je zgodilo. Do® bila je odgovor? ,J Mož no je tako udaril' * Mati jo je poslala v bolni® co. Ko so je malo pozdravila, jo šla nazaj k svojemu možu in ga lepo prosila, naj jo vzame nazaj k sebi, A čez nekaj dni jo je nož spet v svojem izbruhu nevarno ranil j dejal ji je tudi* n Inam te pravico ubiti, nobeden ni nič no moro zato«, Takih in podobnih primerov je mnogo, Molit«, da bomo mogli čin več pomagati in so tnmo- približati mohamedanskemu ljudstvu. S. & £ B II A B HRASTNIK, slovenska frančiškanska'Marijj.tia misijonarka, piš« iz Ki® tajsko. IZ vj mJ di. -J Ne norem vam popisati mojega veselja, ki ne je navdalo ob vašem obširnem pisnu in tudi no noje globoke žalosti, ko sen prhbra® la njegovo vsebino.0, naša ljuba domovina, kaj jo pač pretrpela in še. trpi I Srce se ni krči ob misli na vse : ljudstvo, na vr.& f - na no® je domačo, katerim sen že večkrat pisala, pa že sedem let nisem pre¬ jela nobenega glasu od njih. Kdo ve, kaj je z mojim očetom., materjo, brati in sestrami? Toliko vprašanj, na katera ni odgovora... Edino, kar ne tolaži, je ljubi Bog, ki stori vedno to.kar je najboljše za nas. Pri Njen so vsi zedinimo, živi in mrtvi, Zdaj pa nam ne preostane drugega kot moliti, delati in trpeti. Rada bi vam kaj poročala o našem delu tu, pa žal, skoraj nič ne vem, ker sen vedno v sano tanu pri šivanju in no pridem v stik s kitajskim ljudstvom, kut to no -ejo noje sosestre, ki delujejo po bolnišnicah, šolah in drugih misijonskih ustanovah v prid ljudstvu. Tudi s. Kališta LangcrLolz in s, Maknisa Luževič sta vsaka na svojem mestu«. Mo. s-., sicea no , orano videti, pač pa si -lahko piše® no, kajti smo pr* cej oddaljeno druga od druge. Vse dobro vam želim tukaj in mnogo bolj tam na onem svetu, kjer bomo uživali mir božja, ki mam ga no bo nihče vzel. Molim za vas in za vso v naši ljubi domovini. Učite se od meno, ker_ a.i krotak in ponižen. Krotkost življenje kaže 1 je posebno vidna krepost Jezusova, Vs« Njegovo iv> xe milino, brezmejno potrpežljivost in mirnost. Ko je V SVOJ OHi L26 stu Nazaretu povedal, da je on obljubljeni Mesija, so ga hoteli pahniti v prepad - On pa so ni razburil, ne jezil, ho v jezi vračal krivico za krivico, ampak mirno odšel sredi ned njimi. Ko so se farizeji pohujševali nad njegovimi dobrini deli in ga dolžili prelamljanja božjih zapovedi, jim jo povedal ostro besedo, pa se ni Štev.34.,Leto III. 22. avgusta 1948, - 6 - jezil; ko so ga hoteli kamenjati, se ni jezil; ko sta Jakob in Janez nad nepokorna, trdovratna mesta hotela priklicati ogenj, ju je mi= ril? "ne vesta, kakšnega duha sta". Ko ga je pred krivičnim sodnikom hlapec v obraz udaril, ni bilo v njem jeze. Ko je nedolžen umiral m c d razbojnikoma, ni škrtal z zobmi od togote, ampak je mirno in_u= dano svojo dušo izročil Bogu. Vse, kar je zadelo njegovo osebo, je potrpel, prenesel. Sveta^jeza ga je obšla le, kadar je šlo za čast božjo, ko so skrunili božji tempelj. Velika je ta krepost, tako vabljivo lepa je na Jezusu in na njegovih svetnikih. 0 sv. Elementu Dvoraku pripovedujejo, da je znal potrpeti vse, da je potrpel in prenesel tudi, ko mu je nekdo javno v gostilni v obraz pljunil. 0 sv. Vojtehu pravi legenda, da je nekemu vitezu, ki je živel v divjem zakonu,obl jubil, da mu bo tri dni stregel m lahko stori z njim vse, kar'hoče, pa ho potrpel. In res je ta vitez delal z njim slabše kot z najodurnejšo živaljo, pa je vse prenesel. Za naše vsakdanje življenje pr. je te krepost nekaj nujne® ga. Ni dostojno za človeka, ki ima razum, če ga jeza premaga ob vsa= ki priliki, če ga nepotrpežljivost povsod zlomi. Ne rečem, da je lahka ta krepost, da je lahno obvladati jezo, nepotrpežljivost in to nadomestiti z milino in dobrotno potrpežljivostjo. Težko je še, če je človek v polni moči, v polnem^zdravju in trdnosti svojih živcev, če ga ne premakne nobena stvar. So težjo rui, če je • človek že po naravi razdražljiv, nervozen, tak,da v njem i. ;oj vse zavre, da kar poka po njem od jezu. Težko, če je elov k tak, ,a kake osebe ne prenese, da ga kar tr^se nejevolja in odvratnost, • e ta oseba- skuša govoriti z njim. Venaar je ta krepost potrebna« Lotrobna zato, ker človeku pri® naša notranji mir, ker ga blaži, nagiba k dobroti,'usmiljenju, k po= sebni meri razvitosti ljubezni do bližnjega. Ko bi se v družini oče in mati in morda še živi njih starši ali biatje in sestre vsi trudi= li za to krepost, vsak skušal vse pretrpeti in prenesti, vsako ne je® voljo takoj zatreti, kakšen kra. u zgl,.d bi bil to za otroke. Brez vsake pridige in nauka, bi so otrokom ta krepost privzgojila, rekli bi, Bog bi jo jim vlil radi prizadevanja staršev. Kakšen srečen oto® ček miru bi bil to, kakšna podoba raja, kjer sta bila do polnosti krotka prva dva človeka pr,-d grehom in tudi vsa druga živa bitja, Zato je stremljenje- po tej Kreposti tako važno za starše, zlasti za matere. Njim samim bo enkrat to v korist, ko bodo morda v nekorist® nih starih letih okrog sobe imeli krotke, ne jezljive otroke, ki bo® do znali potrpeti in prenesti vse težavo njih starosti, nadložnosti in morda bolezni« Ce bi ljudje po svetu gojili to krepost, ne bi bi]o spo® rov, sovraštev, žalitev, pobojev, ne bi bilo vojska« Kristus je ho® tel dati svetu mir, tega miru pa. svet dosegel ne bo. če se ne bo učil od njega po njegovem nasvetu krotkosti» Ce gledamo današnji, od vojska in medsebojnega divjega -sovraštva razpadli svet, se zamislimo v to, da se je svet obrnil od Boga, zavrgel nasv,t Odrešenikov, naj ga posnema v krotkosti, in se je raje udal^satanski, nebrzdani jezi in nepotrpežljivosti. Težka je ta krepost, k.r smo vsi obdarjeni z napakami n slabostmi. Ta no more pren sti te napake drugega, drugi druge. Jo ^ v našem skupnem življenju v taborišču je to težko. Pa je Bog ,j.- .! nas dejati v to šolo. Dovolj prilike nam je dane, da se te er- o. učimo vsak dan. Ne mislimo, da jo ta krepost nemogoča. Vse je mogoče za ti¬ stega, ki ima rosno^dobro voljo, ki sc hoče v njej vaditi in ima za¬ upanje _ v božjo pomoč. Zato začnimo. Pr.vdarimo, kaj nas najlažje sp H vi s tira, najhitreje ujezi, kje imamo najmanj potrpljenja, potem, pa Štev. 34., Leto III. 7 22. avgusta 1948. tam zastavimo z delom na svoji dušni njivi in bodimo uverjeni, da bo* mo z božjo pomočjo uspeli. Poskbna pomoč tukaj pa nam bo češČanje krotkega Srca Jezusovega. (Nadaljevanje )i "Toaa, gospodična, vi se vendar šalite. Dovolite, da vam povem, kakšne bonitete izvirajo iz-tega vašega angažmaja.” "Nikar ne mislite,, da sem toliko neiskrena, da bi so bra= nila samo. radi kake pretirano vljudnosti ali pa zato, da. bi hotela iztisniti zase iz to namestitve cim večji dobiček. Ne, taki Cvelbar* jevi nismo.. Zato prosim, sprojmita mojo zavrnitev kot resno in do* končno. Tudi ne želim vedeti, kaj sta mi gospoda vse pripravila, če ponudbo sprejmem. Popolnoma se zanesem na vajino besedo.” Gospoda sta se soogl nula, oče Cvelbar in mati pa tudi. Vsak jo mišlil svoje„ "Gospodična”, jo dejal gospod ravnatelj, "ako se bosto pro= mislila, je tu moja vizitka, s katero lahko vsak čas stopite predme.” Ko sta gospod? s< d.la v avtomobil, je dejal gospod ravna* telj: "Zolo žal mi je, da ni sprejela, kajti z njo smo veliko zgubili." Drugo, kar je Cilka doživela pred svojim odhodom, je bilo pa naslednje. Primadoni ljubljanske ofeere Zlati Krstulovič - Ahačič ni bilo znano, kje stanujejo Cvelbarjevi, žeto je tisti večer, ko je prišla s svojo jezo nad Cilko, stopila v konsum in vprašala za Cvol* barjeve. Imela je srečo. V prodajalni je bila Jamarjeva Francka, ki vos prosti čas previsi pri prodajalki, ki je kmalu po prihodu po* stala njena največja prijateljica. Takoj se jo ponudila, da bo poka* zala Cvelbarjevo hišo. Predrzna kakor je bila, je vprašala damo, kakšen opravek ima pri Cvelbarjevih. Dana jo je sicer nekoliko po* strani pogledala, toda v svoji^jezi proti Cvelbarjevi Cilki je po* vedala, aa jo žena Janka Ahačiča in do ti rada v zadevi njenega mo* ža govorila s Cilko. Tako je bila Jamarjeva Francka, za trud dobro plačana. Ve* dela je vse. Bila je še toli-.o m sramna, da je prisluškovala, kaj sta imeli dama in Cvelbarjeva. Ko je prid dnevi Cvelbarjeva nakupovala razno blago v pro* dajalni konsumnega društva, jo Jamarjeva Francka hitro izkoristila priliko, da je vrnila Cvelbarjevi za tisto pohvalo, ki jo je pred tednom izrazila, češ da ima Cilka dobrega ženina. Pocukala jo jo za rokav in dejala: "Marna, ali za ohcet nabirate? Kdaj bodo pa oklici? Kaj pa žena Ahačičeva, so so kaj oglasi?" Cvelbarjevo je pa to tako pogrelo, da je pograbila v kotu prodajalno metlo in s tako ihto mlatila po Francki, da je bila ta takoj vsa v krvi in je komaj prilezla do doma. Oče Cvelbar p? je dejal ženi, ko je zvedel o vsem tem: "Kar si skuhala, to si morala pojesti!" Cilki je pa grenkoba napojila srce, pogledala je na križ in dejala: "Kdor hoč-^ priti v življenje, naj vzame svoj križ in ga nosi za menoj." ka. To je ponovila vsakokrat, kadar se je spomnila tega dogod* Štev. 34-., Leto III. 22. avgusta 1948, 1 8 - CETATO POGLAVJE. 1 . Novo leto. Ljubljana je- bila odeta v iv jo in pokrita z meglo. Na ko= lodvoru so se gnetli potniki in stopali v vlak, ki je že pihal pred peronom. Smučarji, izletniki in navadni potniki so se drenjali naj* prej prod okencem, da bi šc pravočasno dobili vozovnico, nato pri vhodu na poron in končno V preč vlakom. Tisti, ki so bili že na svo= jih mestih, so pa nestrpno čakali in gledali na ure, če morda vlak nima zamude, N ^ Med tem vrvežem sta bila tudi naša znanca Janko Ahačič in njegov prijatelj Vladimir Strniša, Tudi onadva sta se odpravljala na Gorenjsko. Pravkar ju je pripeljal avtotaksi na kolodvor. Strniša je nosil dva precej velika in pr-Coj težka kovčega. Pred okencem za voz* ne listke jih je postavil na za to pripravljeno polico. Pripravil je denar in se v vrsti pomikal proti okencu. ''Dva vozna listka, drugi razred, Križ., na Gorenjskem,jo ddjal skoraj v eni sapi. Blagajničarka je vzela- denar in mu vrgla na medeno polico vozne listka in nekaj drobiža. "Pojdiva", je pomignil Strniša Ahačiču, ki mu je počasi sl dil proti peronu. Zavit jo bil v dolgo sivo suknjo, okoli vratu je imel sivo volneno ruto, na glavi pa vegast, že nekoliko ponošen siv klobuk. Eno roko jo držal v žepu, z drugo pa robec na ustih in nosu. Od česa do časa je votlo pokašlj-val. Obraz je imel bi- d in shujšan, oči mrtve in brezizrazno in podplute s temnimi kolobarji. Korak jo imel počasen in drsajoč, kot bi moral nositi s seboj t^žo osemdesetih let. Trpljenje in obup zadrtih tr- h let sta ga popolnoma uniči* la. Prav malo je bilo še življenja v njem. Tisti dan, ko je Janko Ahačič poslednjič pel pod Cilkinim oknom, se je obup naselil v njegovo srce in njegovo dušo. Dejstvo,da nikoli ne bo dosegel cilja in predm.-ta svoje ljubezni, ga jv navda* jalo z obupom. Bil je prepričan, da zanj življenje nima nobenega po* mena več. Bil je kakor ptiček z zlomljeno perotjo. Prav to njegovo trpljenje pa je bilo vzrok, da jo v tem Času dosegel višek svoj-, umetnosti. Pel je kot še nikoli. Kadar je pel, je bil še najbolj za= dovoljen. V petje je položil vso svojo dušo, vse svoje srce, v petju je izražal vso svojo bol. Ljubezenski samospevi in dvospevi so bili eno samo hrepenenje po ljubezni. Vse je bilo posvečeno Cilki} njo je v duhu gledal pied seboj, njej so bile namenjene vse arije, A>sa vse* bina, vsi njegovi nastopi. Med nastopi je pozabljal na svojo nesrečno ljubezen. Žel je ogromno uspeha.. Vsa Ljubljana se je skoraj dob sodno tepla za vstopnice, kadar je on nastopal. Toda ves ta uspeh zanj ni pomenil ničesar. On je hotel samo peti, da bi pozabljal na vse drugo. Bil je kakor oslepeli slavček, ki izraža svojo bol v čudovitih melo= dijah. Oe so bili pevski nastopi za Janka neko pozabljenje, je bil pa njegov prosti čas zanj pekel. Zena je odšla v Prago, sam je pa ves prosti čas kolovratil okoli po gostilnah. V vinu je hotel pozabiti na svojo bol. Ni imel nobenega reoa v hrani, v počitku, v obleki. Žane* marjen na duši in na telesu je taval okoli kot sama utelešena nesre* ča. Učenje vlog in pevske vaje je vedno bolj zanemarjal. Pijan ni no= gel študirati. Njegova pevska slava je hitro bledela in nekega dne se je znašel na cesti, zavržen od vsega sveta.Edini človek na svetu,ki l.u je še ostal, je bil Vladimir Strniša. Kot iskren prijatelj ga ni mo* gel zapustiti. (Dalje prihodnjič), Izdaja pisarna narodnega uelegata papeške misije v Tristachu pri Lienzu,