\ List Te ča i gospodarske, obrtniške narodne lzhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 old po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr pol leta 2 gold. 40 kr za pol leta 2 gold., za cet rt leta 1 gold cetrt leta 1 gold. 30 kr V Ljubljani v sredo 28. januarija 1880. 0 b s e g : Poziv na pomoč Notranjcem ! Zakaj sadna drevesa nerodovitna postajajo. Spomin na zaslužne kranjske sadjerejce. (Dal.) gimnazijah. (Dalje.) Itazglas kranjskim živinorejcem. Kaj početi z zrarznenim krompirjem ? 0 ruskih ženskih Pisma iz Ogerske. Naši dopisi. Novicar. Poziv stvari. na pomoč Notranjcem! Većemu delu postoj nskega okraja žuga v tem letu z nova revščina z vsemi žalostnimi nasledki. Zakaj sadna drevesa nerodovitna postajajo. Vzroki nerodovitnosti sadnih dreves so različni. Le kdor pravi vzrok najde, more tudi pomagati drevesu. Največkrat postane drevo nerodovitno zato ker J uiur u nui uuu v ituv jucklkj y iv^i občinah vremske, košanske in vipavske morebiti uže mnogo let na svojem prostoru stoji doline, ki mejé na Primorsko, potem v celem sodnijskem in je iz zemlje povžilo ves živež, ki mu tekne. — Kako okraji bistriškem — skupaj v 21 občinah s 26.000 tukaj pomagati? Pognojiti se mu mora! Kako pa? prebivalci — je preobilna mokrota spomladi lanskega Tako-le: Kakih čevljev od debla naredi kaka leta, potem celo poletje neprestana suša, kakor tudi čevlja globoke luknje in v te luknje vlij z vodo stanj- trtna bolezen prouzročila slabo letino, ki se v tej meri šanega sekretnega gnoja, pomešanega z navadnim pe- uže zdavno ni pokaza1 a niti v onih krajih, katere take pelom. — Tudi je dobro, če starim drevesom kro no nesreće večkrat zadenejo. Razen nekaj krompirja so se omladiš, da s tem drevo k većemu življenju obudiš. vsi drugi pridelki slabo obnesii. Poizvedovanja o tej zadevi uže sedaj kaže jo , da bode prizadetim spomladi semena in sadežev do čista manjkalo, in da bode celó mala zaloga živeža pri ve- čini komaj še zadostovala za mesec februarij. Hit in treb datna pomoČ j tedaj 1 7 Drug vzrok nerodovitnosti drevja tiči v tem, če je drevo napačno vsaj eno bilo. Pogostoma se vidi, da ljudje, ki nimajo prave ved-nosti o sadjereji, na div jake cepljena drevesa pre-globoko v zemljo vsadijo. To je velika napaka, kajti tako vsaj eno drevo tiči kakor j etnik in ne more koreninic na stran poganjati, da bi ondi v globoki luknji Sicer se ni nič opustilo, kar je potreba, da se mo-remo v polajšanje revšćine zanašati tudi na državno in deželno pomoč. Toda gledé na denarne zaklade in na živeža iz zemlje srkale. Al kako morejo koreninice ži- iskati, Če drevo včasih celó en čevelj čez štercelj veža ki je v drugih deželah podporo, potrebna StOVala, viv uuui^c vuj^iurin vsemi njihovimi nevarnimi nasledki. še v mnogo veči meri , je dvomiti, da bi ta pomoč popolnoma zado-do đobrega odpraviti nadloge naše v zemlji tiči ? Drugače je s takimi drevesi, ki so n a kutine cepljena; taka drevesa se smejo globokeje od unih v zemljo saditi, ker njih cepljeni del še nove ko- drug dežele z Poln zaupanja se tedaj obraćam do blagih prebi- sadeža pa ne nastavlja. reninice poganja in se potem bolje roditi more, be vzrok nerodovitnosti je, če se drevesom gnoji s prevec ťrišnim gnojem ali z mesom crknenih živali. Tak gnoj je presilen, ki delà, da drevo veliko lesa poganja, Tudi to je krivo nerodovitnosti, če je mlado dre- valcev kranjske dežele, kateri so vselej in sijajno milo srčnost svojo dejansko skazali, in v korist pomanjkanja vesce stalo v preslabi zemlji in je zatega del z v boljo trpečih deželanov razpisujem tu očitno nabiro z dostav- mahom obraščeno. Taka drevesa prešajena kom; da se dohajajoči mili darovi sprejemajo pri c. kr. zemljo tudi le počasi rastejo in še le čez več let rodo- okrajnih glavarstvih za jih primerno porabo se bode vitna postanejo. Al tudi zato hirajo nekatera drevesa pa skrbelo s sodelovanjem dotičnih občin Imena darovalcev in dohajajoči zneski se bodo razglasili v deželnem časopisu. Ljubljani dne 21. januarija 1880. i če se iz prav dobre in mastné zemlje presadijo v slabo. Takim drevesom je treba v slabi zemlji pomagati s kom-postom (mešanim gnojem). Nekatera drevesa so preveč sočna; ona delajo veliko lesá in perja, sadů pa ne nastavljajo. Takim dre- Franc vitez Ka 11 in a vesom je treba p uš ča ti 7 to je ) z nožem po deblu po« r. tezo narediti, katera vnanjo kožo do beline prereze. Da pridno čedena, mahovja in lišajev snažena drevesa bolje rodijo, kakor zanemarjena, to menda vsak sadjerejec uže sam ve. Treba je tudi včasih drevo pregostih vej otrebiti. Tudi dobra sadna plemena postanejo nerodovitna, Jurij iz Zaliloga , Potočnik Martin na Trati in Eberl ce jim podnebje in lega kraja ne ugaja, bodi-si Jera iz Zaliloga. da ;e kraj premrzel in preoster, ali pa prcgorak. (Dal p r ih. ) Naj konečno še nekaj omenimo, in to je, da neka-tera stareja plemena sadnih dreves začnó hirati in slaběji sad rodijo. To imenujejo sadjerejci „star ika n j e" dreves. Tako, na priliko, ne nahajamo sedaj toliko mo šancgerjev, ki so nekdaj zeló priljubljeni bili, zdaj pa so v nekaterih krajih uže celó pomrli. Reichenau y Mon. O. u. W. ilazglas v • zivinorejcem C. kr. kmetijska dražba kranjska bode zopet 3. dne prihođnjega meseca februarija dopoldne ob uri začenši v Kranji po očitni dražbi prodajala iz državne subvencije nakupljenih kakih 10 juncev (bikov) čistega belanskega (rdečega) plemena. Živina se postavi na prodaj za polovico tište cene, za katero jo je družba kmetijska kupila, tistemu, kdor naj več za-njo dá, proti temu, da in se .10 prodá k oj plača iu 2) se po pismu zaveže, da jo najmanj dve leti za pleme v deželi obdrží, zato se k tej dražbi pripu-ščajo samo kranjski živinorejci ' Kdor svojih tako živino kupi, je dve leti ne sme iz , če ni poprej podpisanega odbora o tem do voljenja prosil i a ga tudi dobil. Kdor bi se zo-per to zavezo pregrešil, mora družbi kmetijski povrniti toliko denarja, za kolikor je on živino ceneje kupil Tudi > mora ne- kakor je kmetijska družba za-njo dala. mudotna naznaniti podpisanemu odboru, če mu je kupljena živina kakor koli poginila, da družba vé, koliko subvencijske živine je in kje je za pleme v deželi izpostavljena. Glavni odbor c. kr. družbe kmetijske kranj ske. naši Sporni« na zaslužne kranjske sadjerejce. (Dalje.) Leta 1860. je prejel svetinjo: Vončina Anton, bar-varski moj s ter v Idriji; častno diplomo pa: Ferdinand marquis Gozzani, grajščak na Volčjem potoku. vitez Gutmansfhal-Renvenutti, grajščak vBoštanji, grof Hartig, grajščak na Impolci, Moric vitez Vestenek, grajščak na Mirni« Leta 1862. so dobili svetinje: Arko Anton iz Rib- nice y tran jske Bistrice, Cucek Janez iz Knežaka, Sabec Anton iz i rnovega Leta 1863. je dobil svetinjo: Net Andrej iz Ko- kriče. Leta 1864. sta dobila svetinjo: Baraga Jakob iz Nadieska pri Ložu in Težak Matija iz Rozalnicc pri Metliki. r5 ta 1865. J e dobil svetinjo : Šiferer Matevž iz Žabnice; častno diplomo sta pa dobila: dr. Ludevik vitez Gutmansthal-Benvenatti, grajščak v Boštanji y m Reš Janez, župnil V v Metliki. Leta 1867. so dobili svetinjo: Pintar Jernej, Pintar Gospodarske skušnje. 2 Kaj početi z zmrzněním krompirjem i Letošnjo zimo je v več krajih zmrznil krompir. Kaj početi s takim krompirjem? Kemijske preiskave kažejo, da zmrzneni krompir ne zgubi svoje redivne da tedaj fabrike iz zmrznenega krom pirja ravno moči tako morejo delati špirit ali štirko, ako ne bi po zmrz- lini rad gnjil. Ker tedaj rad gnjije, se zato ne dá dalje Časa ohraniti. Ali pa zmrzneni krompir ni morebiti za žive.ž škodljiv? Kuhan ne škoduje niti člověku niti živini, o nekuhanem zmrznenem krompirji pa je znano, ce se živini poklada y da breja živina po njem rada z vrze. Kaj tedaj početi z zmrznenim krompirjem, ce je tacega veliko? Kuhati naj se dá in potem v kadí ali jame vsuje in prav mocno vtlači, tako, da prav nič zraka ne ostaj a v kupu, po katerem bi se krompir ski-sal in pokvaril. Tako vtlačeni kuhani krompir trpí za živinsko klajo dolgo, ki se posebno dobro prileže pre- v • v sicem, pa tudi molznim kravam tekne. ; yy Kárnt. Volksst." Ozir po svetu. ruskih ženskih gimnazijali. (Dalje.) Iz Rusij V Zdaj ko vemo gimnazij bo y a CL košne so zunanje lastnosti m mlj y ako kratko rečemo še veča snaga, čistota in red caruje v žensk žiji, in sicer toliko bolj, kolikor bolj od možkeg y da gimna- ploh ženski spol gleda na snago in čistoto. Ko stopiš v so- bano k gi m na z ij přišel v kako dvorano nalašč opravlj se ti zdi, kakor da bi bil za besedo ali bal sluga gimnazije s „švajcarem" vred, golaš Prav praznično snažno je oblečena celó vsa pri- eduje ženske pod kljuke z mantilijami ki Učiteljnjice *) ženske gimnazije nimajo uniforme y one Leta 1861. so dobili častno diplomo: dr. Ludevik foaj se oblačijo , kakor jim je ljubo a biti njihova obleka. „UČenj namreč vse po enem y mor t kroj prikr čista in spodobna pa imajo uniformo, e oblekice višnjeve Gledé zvunanjih lastnosti so tedaj ženske gimnazije podobne moškim gimnazijam ; tudi učeča se mladina je skoraj enakih let oivuiaj ^uaaiu itii , ka]ti v pi »i ,, iaoQ Abuaixu ftuivui moške gimnazije se sprejemlje samo devet- in desetletna v prvi klass" ženske kakor Lotrič France iz Radoljice, Tomšič Janez iz no- mladina 5 razloček je ta y da v moški gimnaziji se včasi trpí kak lenúh tako o lgo ? da je uže 22 let star, ko sedí v poslednjem ,,klassu"; stařeji po postavi ne more biti ; dekiice pa več ko osemnajstletne, kolikor je meni znano, se v gimnaziji ne nahajajo. Vendar iz tega, da se sred nje ženske šole zovejo „gimnazije « l al a 1 1 « "1 se ne sme sklepati, da so one tudi gledé predmetov učenja enake moškim gimnazijam. Moške gimnazije imajo klassov", ženske pa po možki gimna- ziji sta oba stara jezika obligatna in glavna predmeta, šolska terminologija je v Rusiji na tanko opredljena « V ,,universitetuu je „professor a in „študent*1, v i y ,, gimnaziji" V. 1. .. U - v ženski gimnaziji „učiteljnjica m Blaže in Okom Matevž, vsi tri je od sv. Tomaža v je „učitelj" in „učenjikť Selski dolini pri Loki, Rozman Matija iz Dobruške vasi. ,,uČenjicau. Pred nekimi desetletji, ko so naši slovenski uče Korbar France v Virji, Rus Janez iz Lesnega brda ; njaki naš nečisti jezik čistili, so dobre slovenske besede „uče-častno diplomirani pa so bili: Pintar Lovro, župnik v nik Zabreznici, Gašperlinv Gaspar y župnik v Bučki, Prija tel Janez v Hrastji pri St. Rupertu, Pintar Janez iz Sele gični narod", hočemo vsi biti „profesovi" in ,,dijaci" učitelj, učenec" izpodrinile „prefesarje, lehrerje, šuleijc in štedente"; ko smo pa postali xaTS$o%èv „napredni filolo- I ■■ Nu„ nad Loko, Bergant Blaž v Selski dolini pri Loki, Kobler slava Bogu, tako vsaj nismo „divjaci t Pis. TT ženski gimnaziji se grški jezik ne uči, latinski jezik visnost ženske, katero imenujejo „žensko emancipacîj j*je pa le svoboden predmet, katerega se uči, kdor želi; Njihovo modrovanje o ženski odgoji je kratko tako moški gimnaziji je telovadba obligaten predmet, Ženska je člověk, kakor moški, ona ima tako pr m ženski gimnaziji se pa město telovadbe učé plesati, do samostojnosti v življenji, kakoršno ima moški. Tedaj joa plesanje je svoboden predmet. Krščanski nauk, kakor mlaďeneč, tako tudi deklica naj se uči tako in rtusko slovstvo, matematika, fizika, kemija, toliko, kakor in koiikor jej je treba znati, da bo vstanu geografija, zgodovina, logika, novi jeziki se sama služiti si, koiikor mogoče lahko, vsakdanji kruh. na mcé v ženski gimnaziji tako, kakor v moški. Vrh tega Taka odgoja bi imela po mislih realistov velik vpl j*e v ženski gimnaziji važen predmet^razno žensko nravnost čioveštva in na srečno zakonsko živijenj r?okodelje, glasovir in petje Crčenje in ri- kaj zakoni bi se sklepali potem samo po ljubezni stanje je v vseh moških gimnazijah svoboden predmet, pa zato, ker je ženski treba možke podpo ali a; v ženskih gimnazijah J© ta predmet v nekaterih škemu ženske dote — ——\ ; «« pa i Tako soditi o ženskem pokl Vipeljan. Zanimiva je statistika gledé novih jezikov. bi še ne bilo predosoditeljno, ako bi bilo dovolj tako le modrovati: „Mož in žena sta dva člověka, kakor ste Dmoških gimnazijah se komaj 10 odstotkov uči obéh desnica in levica dve roki; žena ima svojo dušo in n40vih jezikov, v ženskih pa do iO odstotkov v m o- svoje telo kakor ima levica svojo dlan in svojih pet skih gimnazijah se uči do 60 odstotkov samo nem- prstov; levica ima rada desnico, zato ker je desnica tako š%ega jezika 30 odstotkov pa samo francoskega; v bela kakor levica". Al pri takem modrovanj ne mo ženskih gimnazijah se pa francoskega učé skoraj vse remo ostati, zakaj med levico in desnico je vendar velik kedar pišeš, levica ti primika ali od- papir, desnica pa namaka v Čr- ucenjice", nemškega pa le do 50 odstotkov, tedaj sku- razloček piaj s franco skim. na pr mika Črnilnico ter Zdaj ko v glavnih točkah poznamo ruske ženske nilo peró ter piše z njim na papir. Le kedar eoo rol £JUC* t y » glu T U1JU t W ZA Uii j./ \J MU LA V» 1 i A \J X ^ V MM. \ gimnazije, se nam nehoté vriva vprašanje: 80 zen- zgubi s ke gimnazije v svoji osnovi pretirane? ali so pomanj- lj ( pa Bog vari take V ), opravlj uce- kLljive? ali dosegajo cilj? to je 7 daj aj 0 ženske gim- A roka opravila obéh rók, koiikor jej je mogoče. listi sklepajo tako, kakor da bi obe roki vsaka # • gospodičinam tako odgojo, kakoršne jim je treba sebi držali papir in vsaka za-se nanj pisali Oni nam im kakorsna se ženstvu spodobi? V . • » »IVUiCUM UVUAVJU u^v«wwi( rec tirjajvf UU ^UUOIVU OUlOj ViOi U.O/1 vuguja UUUIC UUS lilt Na to vprašanje dajajo različne stranke vsaka svoj ekspeditorice, telegrafistke, stenografistke, trgovske kon svojim pojmom 0 ženskem pokliču, torščice, trgovske agentice, lekance vapotekah, vračice od ženske šole da naj dgoja dobre poštne ošdgovor, soglasno s kaj družena je ženska nihiiistu in liberal cu, advokatice, proku > fes&kor pa konservativcu in slavj anofilu. f sodice. (Kakor vidite za nove Nihilisti v Rusiji niso stranka 9 om tudi niso liberalne pojme kujemo tudi nove besede). »Samo tega naiesó od ruskega mesá. Nihiliste je spočela nezado- h akademij, vsoljna poljska „žlahta4*, a vskormil jih je zahodnji ko- artíleristke, gvardej še niso jasno razložili realisti, je treba li tudi ženskih bi se gospice učile biti hrabre grenadirice , huzarice , oficir rsrV iju«. j^v/xjojcwc* jjíiiHinw , «*» * w v * » a J j v/ «V (IlUiCilOtIVC/j v «JL , ^icuauxii^c , XlUůaX lue , ULUJiiUJC, miunizem in socijalizem. Oni tudi niso ljudje v tistem generalice, polkovodice ? Doslednost bi terjala, privoščiti --------- v kakoršnem se navadno ---------—4 - —*1 »-•-- poomenu , y ivaivuioucm a\š uftvauuu o íua^uuj^jv, J1UJ LUU1 LU litYUUpr^VllUSl Zt Oini vere nimajo nikake, človeškega občestva ne pripo- miru brez vspeha ligirala mir ljudje imenujejo. jim tudi to ravnopravnost z moškimi, doklei liga ZHiavajo nikakega, lastnine nikake, vednosti in umetnije Humanisti sov tej zadevi drugih misli. Člověk tuudi nikake ne, razun koiikor jim je treba znati in umeti, ljubi svojo levo roko tako, kakor desno, ter skrbi dsa dosežejo svoj cilj, to je razrušenje človeškega obče- 7 da je levica bela, gibka, zdrava, kakor desnica. Prav tako s£4va družine in države; oni so druhal, obstoječa iz tudi človeško občestvo ali država ljubi žensko polov maalopridnih pobalinov, polunorcev, goljufov, tatov, raz- človeštva tako, kakor moško, boojnikov, ubijavcev 7 monvcev 7 pozigavcev 7 sploh iz ski nj ej potrebno in spodob ter daj odg tako skrbno ženin om5ko, kakor t&iakih ljudi, ki poštenja ne poznajo in ki niso sposobni možkemu. Leva roka ima svoja opravila, desna svoja: zaa resno življenje in za nobeno delo. Nihiliste omen- vendar druga drugi pomagate in pri mnogih opravilih jamno pri tej priliki zato ; ker se v Evropi mnogo o ste obe ne samo koristni, ampak tudi potrebni. Mar njijih govori m piše in ker vživajo oni v nekaterih dr- kaj mora ženska znati, kar se od moškega navadno žara vah podporo in zavetje. Ta druhal ima 0 ženski ne tir ja , dasiravno mu ne Škodi ako zna: tako tudi M^^f v «V» , N/vj - V»* v — v —* ^ — • ilV> tu J C* J UCIOIL M» T UV AU u ilV OIVVUI . «XVV £Jil±<\ , iCViVU tllVJ svjvoje posebno mnenje. Nihilisti men>jo , da ženska je narobe, moški mora marsikaj znati, kar niooa posebneg piiv keoristna, če je predrzna propagandistka in nesramna nmorivka. Ženske gimnazije tedaj nikakor niso po okusu lu^c*»«. ^v,« niyhilistov, kakor oni sploh nravnosti in vednosti nič ne ščestvo je princip, iz katerega keg polnitev ženske naloge ; a mnogo je tudi ta ceasmj 0 Stranki, kateri vlada v zadevah odgoje mladine keg vsak kar morata mož in žena oba znati. Človeško ob naravni poklic mo po^sluša, ste v Rusij list 9 kateri in ženskeg aloge, pola Ko bi oba ne izpolnovala svoj e moralo bi tudi človeško obščestvo p se Madjari resno odlocili V se nekolikokrat, pa uže ne slučajno, ampak po „pravu da ,,uče- 9 kosoncertu čledena pedagogičeskago Sovetain prepričal sem se, ——., ~« , ' njiojice'' prav izvrstno pojejo ne le razne proste in umetne pesmi, doseći tako veliki cilj, jim tega nikdo za zeló jemati tenemuč tudi težke operne kompozicije iz oper Glinke, Bethovena, ne sme, ako njihovo dvigaoje ni zatiranje narodnih m/agnera in drugih. Pis. pravic druzih narodov 7 tem več zaslužujejo zato celó hvalo in občudovanje. Kdor se je odločil za vojake, naj misli na to, ako je kaj prida, da postane general ; kdor boče med ljudmí kaj veljati, se mora truditi, da med veljake pride in svojo veljavo djansko pokaže: tako pa je treba tudi vsakateremu narodu ravnati, če neće v svoji skromnosti, ponižnosti, medlenosti, nepogumnosti in nevstrajno9ti hlapcevati ter podlaga biti tujčevi peti. Prva skrb vsakateremu narodu, kateri živeti hoće, ima biti ohraniti si na vsak postem način svojo individualnost, svojo posebno narodnost , kateri daje narodni jezik odiočilni značajni pečat. Kar je pojedincu „anima corporis et vitae", to je, duša telesnemu življenju, to je celemu narodu njegov jezik; ako tega zgubi, kot narod individualno umrje in zgine. Ako pa je pojedioemu člověku nebriga za pošteno ohranjen e svojega življenja na sramoto in nepotreben samomor cau velika pregreba, tedaj je nebriga za pošteno ohranjenje narodnosti, to je, narodovega individualnega življa se na večo sramoto celemu narodu, a narodov samomor, to je, obupanje na moč ohraniti svojo narodnost in toraj nemarno zapu- ščenje narodovega življenja največa pregreha. Ko8mopoliti pravijo, da je prizadevanje , ohraniti svoj jezik, svojo posebno narodnost silni egoizem, silna samopašnost: pa, ako je to resnica, potem je tudi pojedincu trudenje ohraniti si svoje življenje silni egoizem, silna samopašnost. Stari pregovor, kateri pravi, da je vsakdo samému sebi najbliž-i , nam izražuje resnico, o kateri se ne more dvomiti; naše življenje je trdi boj od zibeli do groba; slabejši ko je člověk, bo - j je za samega sebe boječ, bolj mora biti samopasen . in veća ko mu nevarnost preti, bolj se vsakaterih pomočkov za njegov obstanek poprima: tako skrbi vsakateri pojedinec za svojo osobnost in takošna skrb je naravna vsakateremu narodu, kateri živeti hoče. Madjarski narod je slab in malehen, smrt mu preti od vseh strani, vendar on hoče živeti in sicer slavno živeti, ne samo životariti. Madjari so dobro sprevideli, da ohranjenje, pomnoženje in okrepljenje madjarstva je najprej odvisno od ohranjenja, razširjevanja in okrep-ljenja madjarskega jezika: prva skrb jim je tedaj bila, in še vedno je, vse mogoče storiti za krepko živ-jenje temu ohranitelju in nositelju njihove narodnosti. — Da je ta misel in ta skrb razumna, nikdo ne moro dvomiti, drugo je vprašanje, je li to vse mogoče, kar za to svrho storijo, povsem pametno, da ne rečem, je li je pravično in pošteno? — O tem bodem pozneje govoril. Madjari so se borili proti avstrijskemu nemštvu zajedno tako za svoj jezik kakor za svoje politiske pravice. Kakošen je ta boj bil in s kakošnimi sredstvi, se tukaj ne more na drobno razlagati, vsaj kdor le količ-kaj novejšo zgodovino našega cesarstva pozná, to dobro vé, ome ni m toraj le sam résultat: Madjari so po svoji možki energiji in neobupni vstrajno8ti konečno zmagali in vse pravice svojemu jeziku in svojim politiškim za-htevam priboriii in zdaj oboje enako krepijo in širijo, ker jezik brez političnih pravic narodovih ne more imeti pravega življenja in obstanka , pa ravno tako ne politične pravice brez narodnega jezika. Madjari se v avoji ogerski zemlji, katero so njihovi praotci si podvrgli ter ji svoje politično ime dali, za edino pravne imajo; kdor hoče ž njimi enake pravice iraeti, mora biti jim enak, mora biti Madjar, in sicer, ako ni uže po rodu, mora 83 pomadjariti, to je, ogerski državljan mora za „ogersko" narodnost poganjati se : „Ogeraka za Ogre"', je pravilo njihovo. — Madjari s svojega stališča prav misli jo in logično ravnajo , saj ravno tako bi mislil in ravno tako bi ravna! vsakateri drugi narod na njihovem mestu, kateremu je živa narodna zavest in naroden ponos in kateri Be briga za lastni obstanek in svojo lastno bodočnost. V političnih razmerab se vselej tištim pravica priznava, kateri imajo moč in silo, to priznanje si prisiliti; pa saj tudi v ćeli naravi vidimo, da vse, kar je krepkejse ; za življenje pripravnejše, nad slabejšimi in publejšimi elementi zrna* guje ter si na njihove stroške življenje ohranjuje in zboljšuje: tako je vedno bilo , tako je sedaj in vedno bode. Ako brez vseh obzirov ca nježne óuti in samo giedé na dejar.ske razmere govoriti smeaa, morsm reči, da, če se v Evropi celó osacnljenemu, pet milijonskemu azijatskemu narodiču 10 milijonov Slovanov, Nemcev in Kumunov, kateri vsi okoli pri svojih mnogobrojnih so-rodnikih mogočno zaslombo imajo, pomadjariti pusti, se to Madjarem nikakor za zlo šteti ne more. Varujmo se sentimentainega idealizma, kjer nam je z neusmiljenim realizmom računiti treba; mi moremo sto- in stokrát dokazati do zadoje pičice, da mi imamo isto tako pr a vi c o ohranjevati, krepćati in gojiti svojo narodnost, kakor vsakater drug narod svojo, da se nam krivica godi, ako se nam narodni jezik zatira in druge naše narodne svetioje unicujejo, a nam vendar vse to niČ ne pomaga, ako sami nismo dejansko zmožni, si te pravice varovati in krivice odvraćati. Svet nam teoretično priznava , da so naši dokazi resnični in naše tirjatve pravične, pa avet se dalje za praktično dosego naših pravic ne briga; to skrb on ed:no le nam samim prepusti in zadovoljni še moremo biti, ako nam te skrbi samim ne zabranjuje. Svet je trdosrČen in neusmiljen; njemu ni mar za naše osobno čutenje, za našo mora-lično veljavo in notranjo blagost, on gleda le na našo bojevno moč in silo ter nam pravice in znamenitosti po našem vspehu v bojevanji ž njim, z našimi nasprotniki prisojuje. Tedaj, ako v svetu kaj veljati hoćemo, moramo našo veljavo vselej dejansko kazati, moramo svetu pričati, da smo, da se z nami računati mora, drugače svet na nas pozabi , ali porahi nas za prazno ničle, katere drugih narodov množino in veljavo povi-šujejo. Te stare, trde, neusmiljene, po mnogih skušnjah dokazane razmere so Madjari dobro spoznali, potem pa so zbrali vse svoje moči, vso svojo silo, in počeli boj, brezobzirni, drzni boj za priznanje svoje veljave, o katerem prihodnjič obsirneje govoriti nameravam. V Budapešti 12. januarija. Dr. Ahasvérus. Politične »tvari. Iz državnega zbora. Govor našega poslanca viteza Schneida v zbornici poslancev 21. januarija. V tej seji se je obravnaval predlog dr. Li en bâcher ja, ki se je glasil na to, da bi se opravila c. k. državnega pravdništva deloma, to je, pri policijskih prestopkih izročila županstvom. ! Odbor , kateremu je ta predlog bil izročen v poročilo , se je razcepil na dvoje; većina tega odbora (stranka ustavoverna), kijenasprotovala temu pred-logu, si je za svojega poročevalca izvolila dr. Kop pa, j manjšina (avtonomistična) pa dr. Lienbacherja, ki jj >e zagovarjal predlog. V tej razpravi je poprijel besedo tudi naš poslanec vitez Schneid, ki je krepko zagovarjal Lienbacherjev i predlog in na čast županstvom pobijal ugovore dr. Kop-pove, ki so posebno na to merili, da županstva niso kos takému opravilstvu. Ko je v prvém razdelku svo- I jega govora vitez Schneid razvil temeljito svojo ved- I nost o pravdniških opravilih, je v drugem oddelku pre- i atopil na brambo županstev, dokazavši, da so popol- lesní zmožná, o policijskih prestopkih převzetí opravil-*trro zatožbe, in da bi to opravilo občinam tudi ne nakládalo zdatnih stroškov. krat razsojuje in odločuje, bodi si gledé občinskega redaf bodi si gledé policije, bodi si gledé osebnega varstva, cest itd., v katerih veckrat obcinski predstojnik kot Tako le se je glasil gosp. Schneidov govor v predsednik kazenskega urada zaslišuje in odločuj iragem oddelku: Gospoda Ali ozirom na to moremo misliti, da ----r-----------------—--. W je v tacih krajih župan ali da sta oba obcinska sveto „Gospoda poročevalca (dr. Koppa) skrbi tudi to, valca nesposobna opravljati zatožno službo? So li manj imele občine mnogo več delà in stroškov, zmožni v letu 1880. kakor so bili zmožni leta 1850.. ko --~ ------ - --------o ----------------- 7 ' «V ttuiuuui IVI« JLWU.J Û.U ako se izročé opravila dravnega pravdnika občin- so uže opravljali to službo, io se ni toliko storilo za da skim predstojnikom. Kar se tiče delà, smem naravnost reci da jih i\ai ou tiuu u ^ i a j ouiuLu. xiaiavuvot i uui y ua i i xx uu ©de stalo več delà, kakor poprek rečeno, kakega pol chaeva v tednu, kar gosp. poroćevalec sam priznava ljudsko omiko , kakor se je storilo v preteku zadnjih 30 let? e kaj tacega mislimo, ali ne izrečemo s tem Gospoda moja! Ko bi morali opravilniki občine malo prida , da je vse naše šolstvo bilo za nič in vsa uprava občin pri vseh obravnavah osebno navzoči biti, delilo bi se to opravilo med županom, med njegovim namestnikom vprašanje je obrněno proti Gospoda moja! To vprašanje je strankarsko V • 1 . • • . • . â f . in drugim občinskim svetovalcem, tedaj bila bi prime- več ne zagovarjajo njegovi vstvaritelj To t i t u t u j katerega celó ti institutu ro^ma vsaka oseba občinskega predstojništva v teku večemu da tednov le en dopoldan na delo navezana. em dopoldan, pravim, kajti iz lastne skušnje vemo ka ter eg ni Ce odpravimo d st varila postava pravdnike, gotovo za- ) večina obravnav zadeva privatne tožbe. Po takem gotovo ne bi bila o b č \ n a z delom preobložena. še to delo občine se izdatno zmanjša, če se vča- tegadel ne bo trpelo pravosodje, pa tudi ne bo od manj Šine odborové predlag pravde oškodovalo modifikacije načela zatožbene Iz teh sili poslužimo pravic, ki nam jih daje SEaejo pismeni predlogi staviti. 457. vzrokov, in ) da se li kim in nepotrebnim stroškom zarad tega, da se izognemo ve- I i 1X1 JULI XIX U ^ VI t 1 U U U 1 U| Oti yj O IV VJ ULX j prosim OLm l nico, naj sprej me predlog manjšine. (Dobro, dobro!) Kar se pa stroškov tiče, ne bodo nikdar veliki za, cbčino, in ko bi imela ona sploh uže kake stroške, bili bi ti zeló majhni, k večemu za mesečne izkazke in za predložena poročila. Prositi moram pa tu visoko zbornico, naj pomisli, zbor da ta majhni trud in neizdatni stroški zadenejo tište občine, v katerih ima okrajna sodnija svoj sedež. Taka občina, v kateri ima cesarska sodnija svoj V/N/WXLJM; * » i^MIUVA A * »UM/ VV^M/l. w v NA ** 1 j W KJ ▼ VJ --------X I 7 --------7-- sedež, je pa glavni kraj v okraji, in take občine delstva, pod katerim stoji rudnik icaajo od tega mnogo dobiČka. Tako pred vsem imajo Interpelacija našega poslanca princa Windisch- gràtza v zbornici poslancev 22. januarija o nadlogali delavcev v idrijskem rudniku. Ta interpelacija, stavljena do c. kr. ministra polje- in podpisana > pg-ebivalci občine v kraji, kjer stanuj ej o y sodnijo 7 ko prebivalci okraja mnogo časa in denarja potratijo se moraj o poslužiti sodnijske pomoci Dalje 7 ima od vseh naših poslancev in še mnozih druzih, glasila se je tako-le: ,,Pri c. k. rudniku v Idriji delà 600 do 700 večidei oženjenih delavcev deloma v jamah, deloma pri pečéh. taka občina še druge dobičke od tega, da daje stanovanje v čajem in povikša najemščino Ti rudarji, katerih delo ne tirja le silnega telesnega na da v oau j t/ v uaj^ui i jjl ^u vinoa xia» j ^xxjiovyxixvr y vie» J6 CGÏlcL xxxo j/vujv.mjmí j M ^ j, v « y imnogo veča pa tudi bivanje uradnikov jim nese mnogo zdravju na vso moč hiš penjanja, ampak je zarad soparice živega srebra tudi prejšnja stoletja iz škodljivo, so se ckobička omenjenih vzrokov večidei za trdno sprejemali v službo Prav je tedaj, da občina, katera vse te dobičke in so dobivali v starosti, ali če so onemogli, nekoliko i vâiva, ima te majhne stroške, katere bi rade vse občine če tudi le piclo pokojnino. Delavci so s* zaslužili po nsosile, ko bi imele v svoji sredi sodnijo. Kar se tiče ugovora gosp. poročevalca, črinski predstojnik navali s tem , da prevzame opravila da si ob- ateržavnega pravdnika, sovraštvo, moram ga zavr- darji v svoji modri in previdni skrbi za delavce 50 do 70 krajcarjev na dan in so smeli svojo ne ravno številno govejo živino pasti po razprostrtih cesarskih go-zdih. katero pravico so jim bili podělili prejšnji vla- ter I . « muti i da v večino tožeb ? ki se vršé pred sodnijo } niso jim dali priliko, da zaapleteni prebivalci njegove občine, ampak prebivalci • I t 1 # I • 11 1 t • 1 I v • 1 so mogli krave rediti in mleko vži- živega srebra, kakor je znano, olkraja: tedaj drugih in oddaljenih občin, s ka-teerimi, če mi je dovoljeno ponoviti besede gosp. poroče-vsalca, ne stoji obcinski predstojnik, ki izvršuje svoj záatožni posel, v nobeni dotiki, ne kot sosed , ne kot prrijatelj, ne kot kupec. Se eno misel, katera celó predaleč sega v sicer jskko spretnem dokazovanji gosp. poročevalca otídbiti. On namreČ dvomi in zanikava, da so župani za ta vati, kar škodljivi vpliv mocno zadržuje. To pašno pravico so brez ugovora vživali od leta 1544. do 1871. leta Še le se danje vodstvo ni le dnine od leta do zmaniševaio, tako da si zdaj delavec zasluži le v se 25 do 40 kraje., odraščeni čez 20 let stari rudarski 7 moram dan, ampak ) i m je osel zmozni. sinovi pa komaj po 15 krajc. na vzelo tudi pravico pasti. Prošenj rudarjev, da bi se jim ta pravica pustila še naprej , c. kr. ministerstvo poljedelstva ni usiišalo, Gospoda! Za take redke slučaje, v katerih ne za- pač pa jim je v svojih odlokih od 21. avgusta 1874. in ddostuje duševna zmožnost županova v sodnijskem okraji 7 junija 1875. leta obljubilo, ,,da se bode njih zdrav- p da bode tuje delavce najelo, domaćim >r Ni drugi drugemu na po ti ï v Danclanes res pa delo vzelo. Res je c. kr. rudarsko vodstvo ope- živimo v „papirnatem stoletjikajti časoikov vsake karje in zidarje iz Italije naročiio ter jim plačuje po vrste je kakor listja in trave, tako, da jo je prav dobro gold. 50 kr. na dan še celó zdaj po zimi, ko imajo zadel uni kmetovalec, ki je rekel: „Davkov in časnikov boje težko primernega in tolike plače vrednega delà. Vsled težkega in zdravju Škodljivega delà in vsled pa malto nosil? Nekriaj je je vsako leto več"."— Vsi hočejo biti zidar ji! Kdo bo hotel vsak „rodoljub'' da le pomanjkanja zadostnega živeža delalci vedno belehajo je znal držati pero, biti časniški dopisnik, potem slov- ín 1874. vroćioska bolezen je bila vsied lakote med njimi nastala celó ničar ali pesnik, pozneje politikař, zdaj pa cas- 1 sploh so delavske družine že tako nikar! oslabene, da pri nabiranji vojaškib novincev v Badnjih leti h nobeden izmed njih ni bil po- gorec y Pazina 21. jan. urednik „Slov. Gosp. Velečastiti gosp. dr. L. Gre- nabral in t r j e n vojakom. v Mariboru, je Ker tako brezobzirno ravnanje nasprotuje člove odboru za stradajoče v srednji Istri poslal 134 gold. 35 kr., za koji lepi dar se v imenu imenovaoega odbora škim čutilom , in zlasti ker tudi silno škoduje časti in vsem dariteljem in veleučenemu gosp. doktorju na jtop- veljavi državni, ako c. kr. uradi c. kr. rudnikib tako lejše zahvaluje ravnajo, podpisani prevzvišenega gospoda c. k. ministra poljedelstva vpraěajo: žalostni stan delavcev v idrijskem rud- Košane na Notranjskem 22. pros. J. Berbuč, tajnik odbora. Milo Mu Je je v nam bilo slišati, kaka revščina z gladom tare naše sobrate Istri. A Bogu bodi potoženo y ne trpi samo Istra, niku in njih zatiranje in brezobzirno izžemanje po tudi pri nas v košanski in vremski fari se nahaja enaka osoda. Ubogi ljudje nimajo potrebnega živeža y ne se- c. k. rudarskem vodstvu idrijskem znano? Misli li kakor hitro mogoče to odpraviti in delavcem pomočí, da bodo mogli vsaj po človeški ži- čem pa še davke plaćati! Poleg slabe letine imeli smo mena y da bi si mogli spomladi svoje polje obsejati ; s veti? n tudi zaprtijo zaradi goveje kuge in vse ž njo sklenjene nadloge. Pri nas ni nobenega zaslužka in glavni pri- 111 9 * 1 • 1 % m rjr • . t * i 1 1 * v Naši dopisi. delek pri nas je edino sadj e. Žitni pridelki še v Gorici 25. jan Led na Soči po mestih dobrih letinah komaj za četrt leta zadostujejo. Nad vsem tem je lansko leto tudi nesreća ognja zadela tri kraje: Vřeme, Neverke in naposled na sv. Stefana dan čez in čez!! To je redka prikazen pri nas. In prinesel tudi Ostrožno Brdo. Bog daj, da bi poziv si. deželnega nam je ta dar tišti god, o katerem laški pregovor pravi: predsedstva našel odmev v usmiljenih srcih San Bastian puárta la viola in man". (Sv. Boštjan lanov in da bi nam Notranjcem na pomoč prihiteli naših deže- 77 nosi vijolico v roki). Res 7 imeli poštenih stopinj sred preteklega tedna smo kor so prihiteli našim mraza 7 kar je za Gorico Nizzo celó nenavadno. Zapisano naj ostane to v „No- viški" kroniki ne za sedanje naše ljudi y ki SO le- tošnjo zimo sami doživeli in obćutili, ampak za potomce, Valentina Vodnika kakor so tudi naši stari nam zapustili zročilo, nekdaj mpm|HpHH , sobratom v Istri! Od častitih naših poslancev pa pričakujemo, da nam bodo naklonili vsaj toliko pomoci, da g^ada ne poginemo. ilirske Bistrice. ( Vabilo k veliki besedi) v spomin da so svečana s sledečim programom: cele lodrice vina po ledu čez Sočo vozili". da led in lodrice tudi mi Uazloček bi bil tedaj imamo, vina v lodricah ta 7 1. „Pri zibelkia (Mašek). 2. Deklamacija (Toman). 3. „Večerná" (Hartel). 4. Govor. 5. „Zvonovi". 6. „Gluh mora biti'* — pa ne. Pa kaj vina! bati se je, Loterij a. burka v enem dejanji. 7. „ Tiha noč". Ples. da tudi vode ne bomo imeli. Na Krasu že davno po- nina za po3ameznike Začetek ob 7. uri zvečer. Vstop- manj kan je vode trpé in ce ne bode suše konec, usahnejo gold. y za družine gold. Ker tudi po druzih krajih studenci zakaj ne da nismo z red- kimi izjemami — skoz in skoz jasno in obzor krasno že vec mesecev pravega dežja imeli, je nebó je Čisti dohodek te veselice namenjen v podporo stra-dajocim Istranom , nadjamo se obilo vdeležbe od blizo in daleč y kateri najuljudneje vabi o d b o r. St. Vida na Dolenjskem. Umrl je 23. t. m. po- čist brez kake megle; in to je skoraj še vece čudo po potnikom po dolenjski cesti dobro znani, pa tudi od Dne 19. t. m. je sklical deželni glavar, zadnjih volitev v deželni zbor drugod po slovenskem svetu sloveči poštar in krčmar Janez Což pri sv. je, kakor smo v obravnavah zimi, ko mraz. - viter dr. Pajer, zbor vsakošnih veljakov v posvet, kako bi bilo pomagati našim revežem po deželi. Roku, star 76 let. Ko mu Iz voljen je v ta namen poseben odbor izmed odlič- zborovih čuli, precl volitviio zažugal okrajni glavar da nikov ud ' ui.Luvii jjuuvwvAi " « " v 1 .««.v-v. »»..v AUU1UV1U Vy Lili, wiVJU. v u 1 u r lu AaůUj^ai uaiaiLU giavai , ut» tega odbora je tudi dr. Tonkli. Ta odbor Zgubí pošto, ako ne voli v vladnem smislu, odgovoril bo nabiral pomočkov za stradajoče. — Nehai je z je vrli možak brez strahu: .,ako mi precej odvzamete novim letom izhajati „Gospodarski list", zato neki, pošto, jaz ne zatajim svoje narodnosti." Volil ker ima c. k. kmetijska družba premalo plačujočih slo- rodnem .Ie v na- venskih udov. *) Priobčevala bo ment a kmet. družba smislu, kakor vselej y pa res je tuđi zgubi 1 pošto 7 svoja naznanila in vesti po Soči kakor mu je bilo zažugano, akoravno je imel pisarno v Ustanavlja se najlepšem redu in je bil zarad tega večkrat pohvaljen zdaj tukaj „veteransko^društvo" po prizadevanji 0d poštnih nadzornikov. — Umrla je bila Čožu lani 23. ~ " * in prijazna zlasti po- majorja v pok. viteza K. Catinelli-a. I'ravila so že januarija blaga žena, postrežljiva potrjena in prav prirnerna.— Tudi neko drugo društvo tujočim dijakom; in Čudno naključje! — letos ravno • . . -i w » • . • N-r' \T • • V* tišti dan je šel za-njo zvesti mož. Naj v miru počiva * Gospod profesor Po vše, ki je največ člankov pisai poštenjak! Ker je bil tudi mnogoleten naročnik in mar- " • a.__L L • .1 13„t!l 1_____i' 1 ' ___Y I' 1 _____»♦_• ___'___:__: \T 4 /-»< ť .-> i n K^. TiAofoTrliûti n lrV>A tlûri 77 Gosp. Listu", je obljubil bogatiti naš list s svojimi eenjenimi ljiv bralec „Novic* y naj mu bo tu postavljen skror a en gospodarskimi spisi Vredn. spominek ! Za strad ajoče Istrijane 3e je tu pri na& veliko nabralo ne samo denarja, ampak tudi žita. Hodili so se pri novi vcenitvi zemljišča v obdelovanske razrede SO po šeni blag aséh nabirat od precast, gosp. župnika napro- vvrstiia in v kakošni meri in v kakošni možje in v par dneh nabrali socivj p r imen in so z dotičnimi obdelovanskimi razredi prejšnje vcenitve owu « ^ J Jf^* v^*. J --— --~ V V« w MUMLXA lui AWUl V^ui JJJ1 j O lij Vy V V^OULt T Vyj žita do blizo 100 mernikov. Ta tedeu se posije v Pazin zato bomo našim čitateljem prihodnjič podali pregled dotičnemu odboru. Gotovo lepa pomoč revežem si želimo uže v skrajni konec Sibirij Mraz hvaležni smo vsega tega. Gospod deželni predsednik vitez Kalii na in mu pa tudi uekoliko, ker je morda pomagal zatreti ži- ûjega soproga sta revežem na Notranjskem darovala • \ 1 V • 1 I • • 1 i * TT 1 1 A A li ï * 1 1 • i • /-v /\ J . vinsko kugo, ki ]e v nasi okolici , zlasti Gabru mocno divj Naj nas nikdar vec ne obi pa v Velikem 300 gold., ljubljanskim pa 200 gold. > y ( Vabilo k veselici), katero napi ampak ostane doma na Turškem za podaviti. Krope pinsko • kamnagoriška čitalnica v Kropi dne Program : ,,Bob iz Kranja" v enem dejanji. 3. Petje linka, b) Slav (Sejm sv, Pavla) se je slabo obnesel: štacune še marsikaj večidei prazne, na živinskem sejmu pa tudi prav malo avi kro-svečana. Nagovor v sporain Vodniku. 2. Vesela igra kupčije. Pogreb nekdanjega amerikanskega misijonarja, za cerkev in kmetijstvo pri nas in v severni Amenki mnogozaalužnega gosp. Franca Pirea ki aï n ka dr u ge bava. TI* •• < • I • Ilirija ozivlji . Tombola Skerj ezu-in IUV^uhmuimuuv^U A. * M M V » *. I I ^ O j «VI je V X ani 22. dne t. m. v 95. ietu svoje starosti umrl v Ljub- pnčal > kako visoko spostovan je bil i .1® ivi starček. ■odne pesini. Zacetek ob poli 7. uri z večer. Društvena za- Gospod stolni prost Župan so peljali sprevod in kar je Udj SO Vtitop M nine prosti, za Ljubljane de 10 kr velike in manjše duhovsčine. na čelu njej gosp. knezo-skof dr. Pogaćar, odbor družbe kmetijsfee, mesmi župan Deželna cenilna komisija kranjska kateri uďje pod predsedstvom gospoda deželneg sednika viteza Kalline so poleg c. k. finančneg gosp Kreœanna in c. cenil uega pektori pred tnika gosp. Podrekarja bili od deželnega zbora gospo dj baron Wurzbach Ahačič. od y dr Poklukar. Luka Iiobić in dr in mnogo družio častiteljev ranjcega se je vdeležilo spre voda, gospodje bogoslovci pa so mu nagrobnico peli. Muogi venci ao izrazili spoštovanje do toliko zaslužoega gospoda, med katerimi je veoec družbe kmetijske z napisom : „Oćetu umne sadjereje kranjske" spomin izbu- jal, kaj je rajnki storil za domačo sadjerejo. deželne vlade izbi gospod Košir iz Brezovice in pl. dr. Zavinšek, je, kakor smo v predzadnjem našem listu omenili, 12. dne t. m. začela pregledavati in pretresavati operate okrajnih cenilnih ko- alogo Ginljiv govor gosp. prosta na grobu je sklenil slovesnost spre-voda. (Javna zahvala.) Vsem pogrebcem ranjcega mi- gosp. Frančiska Pirea, in zlasti snonarja prečastitega HUSÍ] . uauco ůaujuiv/uiu JJUUUMIUM, W» JV W VJV 19. dné t. m. dovršila. Za poročevalca o svojem delo danes zamoremo naznaniti da je svojo še slavni kmetijski družoi kranjski za ,,očetu umne vanju si je i zvolila našega državnega in deželneg po slanca ročilo Po kl u kar ja, čegar temeljito izdelano po- je sprej ela tem je deželna cenilna ogl komisija svojo svojem času reklamaeijska komisija, katere udj log končala; na njeno mesto stopi ob se imajo po noveli, ki je ravno zdaj državne m u zboru predložena, na novo imenovati, oziroma voliti. Vsi akti deželnih in okrajnih cenilnih komisij, ki vcenitev zade- 'oke. sadjereje" poalani venec se prisrčno zahvaluje Andrej Zamejic, učenik duhovnega pastirstva, ranjcega častitelj. Iz Samobora je došel 24. dne t. m. „Novicam" telegram , v katerem jim nenadno smrt gospoda grofa Gustava Auersperga v Mokricah 23. dne t. m. na- . da znanja zet njegov gosp. grof Gagero z dostavkom , s amrtjo grofa Gustava Auersperga, ki je zapustil z vajo, gredó sedaj c. k. finančně en u ministerstvu v Ondi jih bode tral cenilna komisija po postavi pregledala ïn pretresala in potem konečno doloČila, kaj naj obvelj reč zdaj stoj Iz .ciiicsljivega »u« QU.V^V/UVU, in če vrstilno tarifo centralna cenilna smo zvedeli, da, kakor komisija bistveno ne spremeni smemo datneg zmanj milij [i VJ i 1X5 y OlXI^HiU 1 ^ u M l gruntnega davka (morebiti kakeg pol vdovico groíico Matildo rojeno Zoisovo edino hčerko odmrje rod mokriških grofov Auerspergov. Ranjki je bil iskren pospesevalec napredka kmetijs&ega in nidavno, kar je lani v našem listu objavil korist žvepla za zdravo obrambo poljskih pridelkov , pa tudi za šolstvo se je moćno zanima!. Leta 1848. , ko je prvikrat v Avstriji zaaijala danica narodne ravnopravnosti, je bil navdušen dnja leta se je goldinarjev) pričakovati, s katerim je dozdaj m ce g* U8tavoverci ob vcenitvi in pa ob času vcenitve same od uradnih krogov zagotovljalo. Da bode od zem dežela naša preobložena bila in kar se nam je tudi času pripravljanja y da JeJ ljisč ki so prej malo vžitka daj ala ? pa so se od prejšnje mere posihmal zdatno zboljšala, na priliko, v njive, travnike in vinograde spremeoila in zdaj vžitka dajejo, v pri hod nj vec • V • VISI davek zahteval, to umeje se samo ob sebi. Pozabiti pa tudi ni, da ob času prej- tnere in vcenitve v deželi naši, in to poseb v snje oddaljenih krajih les skoraj nobene vrednosti ni irnel, in da čisti prinos gojzdov bil je zato takrat le zeló ud našega „slovenskega društva malo vtikal v politične zadeve , svoji stranki pnstevajo, vendar ne morejo trditi je bii kaka posebna naslomba. Vrh Vrbničanje so ob odhodu goap. K aro i a Plesk ota, c. k. okrajnega sodnika v Ljtijo, mu tolike simpatije in dokaze iskrenoga spoštovaoja razodeli, da o njih ves svet lab&o vidi, kak priljubljen je cesarsk uradnik , ki zvesto spolnuje uradne svoje dolžnoati , pa brez potuhe ljubi tudi svoj narod, med katerim živi. Slava takemu poštenjaku! (Na spomin Vodniku) so se leto s v čitalnicah slovenskih posebno oživile siavnostne „besede"ř tako, y zato pa tarifa za vcenitev tudi nizka. Sčasocoa da „Novicam" ni mogoče , programov vsab objavljati. to vse drug postalo šala ceni speča, m y je pa tudi in zdaj se les lahko in po je njegova vrednost povik rstilna tarifa za gojzde pri pričujoći ker to le rečemo: Cast in hvaia vsem gojijo národno zavest! y ki tako iskreno gojzdov, sosebno vcenitvi viša od prejšnje. Od boljših legah bode tedaj v prihodnje davek od takih na . v • visi. (Mnogim vprasanjem 7 kdaj přidej o „Matičine" svitlo)y odguvarjamo, da tie je tisk zaradi na- knjige tančuega delà pri „Terminologiji" in zaradi obsirnega poviški davka bodo pa le na pravo vravnavo davknih .,Letopisa" zakasnil toliko, da se knjige niso mogle pre-razvner v deželi sami upljivali, ne pa deželno vsoto cej o novem ietu razpošiljati. Naznanjaoao pa, da bodo gruntoega davka povišali, kajti znano je, da so posebno pribodnji tedeu gotove, in potem bodo se nemudoma M * V • It'll 1 11 11 y I t I T'l žene. in pa senožeti v slabih legah z davkom preoblo- razpošiljale. Ker bode poljedelce naše mikalo zvedeti, kak Iz pisarnice ,,Matice slovenske it ( Vabilo k slavnostní besedi s plesom) v narodni čitalnici ljubljanski dne 1. februarija. Program besedi kl am a ci je vkljub obrokov nemorejo biti A. Haj dri h > jJadransko morje", moški zbor. da re_ pred 15 leti, da se nobena vlada ne more postopiti re^ec Mendelsohn Bartboldi » Jesen", b) Franjo Gerbić licij 50°/ o ali celó ICO0/ to breme ne bilo strplj o mišjega davka naložiti, ker l i stave Akoravno adnj noći", dvospeva gospé Milke Gerbićeve in gospé menda vsak rad pripoznava, da je utemljeni bi se ( Engelhilde Lavričeve, na glasoviru spremlja gosp. vendar nikakor ne strinjalo z namenom silno potrebneg Franjo Gerbić. Gh. Beriot » Fantaisie ou Scene de Ballet", za violon in glasovir, igrata gosp. Viktor sede merile na djenja zemljiškega davka Parma in gospica Marija Orlova. 4. Mendelsohn to, da bi se pri tem zdaj ako bi govornika davka prost Bartholdi Mesec" „Spoved", 8amospeva gospé Engelhilde Lavrićeve, spremlja na glasoviru gospod Franjo Gerbić. Cb. Dancla emljišča Gališka ne smela kakor koli v poštev jemat Tirolski poslanec baron Dipavli, še govoreč o strani avtonomistićne većine, .je zarad nepostavnosti, i » certante", za dva vioiona in glasovir, igrajo gosp. Vikt. Parma, gosp. Anton Klein in gospica Marija Orio via. ,Symphonie con- so se posebno novejši čas na Tirolskem godile gido uže tudi tam glasovitega P o s a n e r j in W po m Maierbeer ,Pesem pažeta" iz 1. akta opere Hu- ostro napadal C h e r t e k je Chertek zbadljivo, íiskalično, a Pred njim govor v, iuoiciucci — „i cocm yotjy vc* j.. «ai» >>aau~ v^iici uč», n učiu.ij i v u, na tt.it u u u u, da f si drv seka mogli ; po pet hiš skupaj ima le eno sekiro v mistične stranke) proti 142 glasom (ustavoverne) sprejet ženji. Res, da smo se Turčin predlog kneza Lobkovica, da se načrt te postave prem pol t + pravijo da uze o dneh vrne dotičnemu odseku s to nalogo, zopet poroča zbornici. Poslanec Saup kot poročevalec manjšme govori! je prvi , ad rem" in zmerno, toda držal aj nam koristi, ako giada poginemo, če nam Bog car Franjo Josip ne pomaga. jNad Majdanom v Bos so jdi ženo s sedem otroci zmrznj se je samo zanikavne strani, a da to, kar manjsina na- svetuje, ni napačno in da prav za prav v jedru med većino in manjšino ni razločka; enaki tenor je bil tudi Wal ter ski r ch no v, ki je pa vendar tu in tam zbadal našo stranko. Za većino je temeljito znanstveno in praktično, po vsem pa sijajno in sploh z največjo pohvalo govoril knez Lobkovic, — mož naše stranke; Groholski, znani slabi govornik, je tudi danes go- Felegram n Novicam^. Z Dunaja 28. januarij Vsi poslaniški krogi vzajemno z današnjimi časni pričakujejo popolno prestrojenje ministerstva v smis desnice. Jutri bo Ofenheimova volitev zavržena. voril slabo in toliko nesrečnejše (oziroma srečnejše), kei tajne nade Galicijanov, Je> akoravno maskirano, razodel w \ I i-; T o r> i