LETO XXV, ŠTEVILKA 18, 10. SEPTEMBER 1993, CENA 90,00 SIT
MOZIRJE
RECICA
GORNJI GRAD
GAJ ŽIVI S CVETJEM
LJUBNO
>o>
100 let Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva
JDRi/ŽNIO PO ST0.1 .ETN I M POTEH
TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU
........................mimitimHuinsumniiiuHuii
OillllHlilHililiiiiMilililililHllililiiiinililMniliiililililililiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiilHilililllilllililia

Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o.
V vseh zadružnih poslovalnicah vam nudimo ugodne plačilne pogoje.
OZIMNICA
-	3 čeki brez obresti ali
-	kredit 1 + 3 brez obresti
Sprejemamo naročila za krompir, jabolka, grozdje in proizvode ETA Kamnik.
ZA OSTALE NAKUPE NUDIMO
-	možnost plačila na 3 čeke brez obresti
-	pri nakupu nad 20.000,00 SIT na 4 čeke brez obresti ali kredit 1 + 4 obroke brez obresti
-	kredit na 1 + 6 obrokov in 8 % fiksne obresti
PRI TAKOJŠNJEM PLAČILU VAM NUDIMO ZA NAKUP V VREDNOSTI NAD 20.000,00 SIT 5% POPUST!
POHIŠTVO, BELA TEHNIKA
-	kredit na 1 + 12 obrokov in 18% fiksne obresti

Poročno
fotografiranje
-	fotografiranje poročnega obreda
-	fotografiranje v studiu (graščina VRBOVEC)
-	fotografiranje cerkvenega poročnega obreda
-	fotografiranje na poročnem kosilu, večerji
Na vašo željo vam fotografije vstavimo v albume, okvirje ali pa jih povečamo na željeno velikost.
Pokličite nas, da se pravočasno pogovorimo o vseh vaših željah!
EPSI d.o.o., Savinjska c. 4,
Tel: 063 831-957 (vsak dan med 7.30 in 14.30), razen sobote, nedelje in praznikov.
Na trgu 7 Tel.: 063 832-815
REZERVNI DELI ZASTAVA, GOLF, RENAULT, LADA, OUA CASTROL -VALVOUNE, SEDEŽNE PREVLEKE, AVTO GUME, AKUMULATORJI, DODATNI ASORTIMAN
I^R^M^GOVIN^A^Š^TO
iiinmiHiinmniuiiiiiiiuiiHiiHiuiiHiiiHgiiHiuiiiifiiniiiiii
KNJIŽNICA
CEI JE,,,,,
NASLOVNICA V SAVINJSKEM GAJU
Foto: F. Kotnik
KAZALO	STR.
UPRAVNEGA OKRAJA V MOZIRJU NE BO?	4
OTVORITEV AVTOBUSNE POSTAJE V MOZIRJU	4
ALPINA V TRGOVINI SA-MO	5
MEDNARODNI OBRTNI SEJEM V CELJU	5
PREDSTAVLJAMO VAM:
PODJETJE PAVLIN D.O.O.	5
PREDSTAVLJAMO VAM: ZLATARSTVO KVAS	6
KAKO ČISTE SO REKE IN POTOKI 7 GAJ ŽIVI S CVETJEM	7
NOVICE OD TU IN TAM	8
LJUBNO DOBIVA NOVO PODOBO 8 V NAZARJAH SE (ŠE KAR) KADI 8 USPEŠEN VPIS V SREDNJE ŠOLE 9
STALNA RAZSTAVA NA REČICI 9 KULTURNA PRIDOBITEV	9
TEKMOVALNO PREVERJANJE USPOSOBLJENOSTI	10
DRUŽNO
PO STOLETNIH POTEH	10
SREČANJE DRUŠTEV PODEŽELSKE MLADINE	11
RIBIŠKO TEKMOVANJE V MOZIRJU...	12
...IN NA LJUBNEM	12
IZ OROŽNOVIH ZAPISOV:
ŠKOFIJSKI DVOR V GORNJEM GRADU	12
ZAČETEK NAZARSKE ŽUPNIJE	13
KAJ JE PRAV?	13
BISERNA POROKA PREKOVIH	14
POŽAR V ŠPORT CENTRU PRODNIK	14
FRAJTONARICE SO ZAPELE TUDI V ROGAŠKI SLATINI	14
POSEBNEŽ MED AVTOMOBILI	15
SKULPTURA V LOGARSKI	15
JE KJE ŠE BOLJ VESEL PEKEL? 16 POLHARJEN JE	16
KRONIKA	16
V ŽIVALSKEM VRTU	17
ZAČETEK MEDOBČINSKE NOGOMETNE LIGE	17
NOG. LIGA V RADMIRJU	17
MARATONSKI POHOD CELJE-LOGARSKA DOLINA	17
PISMA BRALCEV	18-19
ŠTEFKA PETEK:
LJUBOSUMNOST IN GREH	25
CVETKE IN KOPRIVE	25
NAGRADNA KRIŽANKA	26
KVIZ	26
OBVESTILA	28
MALI OGLASI	28
Za nami je tudi zadnji "veliki" turistični vikend, ko je obiskovalce od blizu in daleč vabil Savinjski gaj s svojim cvetjem in ostalimi ogleda vrednimi eksponati. Vreme tokrat prireditvi v gaju - za spremembo - ni bilo naklonjeno, le nedelja, ko je bil obisk tudi najbolj množičen, je bila nekoliko vedrejšega obraza. Prvih petnajst let je torej uspešno za Savinjskim gajem, bodočnost pa je ob sedanji (predvsem) finančni (ne) podprtosti oziroma (ne) organiziranosti vsaj nedorečena, če že ne negotova. Tega ne more in ne bo prikrila niti diploma Turistične zveze Slovenije za minulo obdobje.
Da so letošnji dopustniški dnevi dokončno mimo, dokazuje tudi sklic seje občinskega izvršnega sveta v četrtek, 16. septembra. Nabralo se je obilo aktualne problematike: suša, renominacija proračuna, mozirska avtobusna postaja, sofinanciranje novih delovnih mest in še vrsta drugih. Nekatere točke bodo predmet razprave tudi na zasedanju občinske skupščine, ki bo predvidoma 1. oktobra. Poznavalci razmer napovedujejo vročo politično jesen tako v naši občini kot v državnem merilu.
Občinska komisija za denacionalizacijo je pred nedavnim prejela popolno vlogo ljubljanske škofije za vračilo preko 10.000 hektarjev gozdov in drugih površin. Če bo do denacionalizacije teh površin dejansko prišlo, se bo obseg do sedaj vrnjenih nepremičnin (1.871 ha) seveda bistveno povečalo.
Franci Kotnik
P red parlamentnimi vrati čaka Zakon o lokalni samoupravi, ki bo (poleg Zakona o državni upravi in Zakona o javnem financiranju) pomenil enega temeljnih dokumentov demokratizacije in decentralizacije notranjega življenja v samostojni Republiki Sloveniji. Zakon, ki bo bistveno vplival na ekonomski razvoj in kvaliteto življenja državljank in državljanov Slovenije.
Na našem območju je bila lokalna samouprava uvedena že sredi prejšnjega stoletja - z avstrijskim provizoričnim Zakonom o občinah, ki ga je podpisal cesar leta 1849. Od takrat naprej lahko sledimo nepretrganemu nizu zakonodajnega urejanja lokalne samouprave vse do leta 1955, ko je bil uveden obstoječi komunalni sistem, za katerega štejemo, da je likvidiral lokalno samoupravo. Praznino, ki je nastala z umikom takratne občine, so zapolnili v lokalnih skupnostih najprej krajevni odbori, pozneje pa krajevne skupnosti. Kljub teritorialnim reorganizacijam, namreč ni bilo mogoče spregledati oz. zanemariti problematike ljudi v lokalnih skupnostih.
Kakorkoli že, občina ni in ne more biti produkt zavestne in racionalne družbene organizacije; izoblikovalo jo je življenje samo, obstoječa zakonodaja pa jo je sprejela in pravno sankcionirala njen obstoj.
Klasične bodoče občine naj bi bile pristojne le za opravljanje zadev lokalnega pomena, zlasti za zadeve na komunalnem in socialnem področju. Cilji uvedbe lokalne samouprave pa so v uveljavitvi lokalne samouprave kot bistvenega elementa parlamentarne demokracije, temelječe na načelih demokracije in decentralizacije oblasti, kakovostnejše življenje ljudi v lokalni skupnosti, ponovna ugotovitev in uveljavitev identitete klasične občine in drugih oblik lokalne samouprave, racionalna in učinkovita lokalna uprava, enakomernejši razvoj vse skupnosti in konec koncev tudi primerljivost s sosedi in Evropo.
Ker pa se vse začne in konča pri denarju, je dejstvo, da je ključni problem pri vzpostavitvi lokalne samouprave vprašanje financiranja. Jasno nam mora biti, da je lokalna samouprava (bodoča občina - eden osnovnih elementov lokalne samouprave) brez finančne avtonomije lahko zgolj in le fasada. To pa lahko pomeni tudi to, da: čim manjši si, šibkejši si in prej ali slej si podrejen "močnejšemu". Ta pa je tisti, ki ima denar.
Slednje naj bo, spoštovane občanke in občani, popotnica k odločanju o številu bodočih občin na območju naše sedanje občine. Zgodi se namreč lahko, da bomo ob preveč ozkem gledanju le znotraj plotov lastnih KS, ostali še večja periferija, kot morda (žal) kdaj mislimo, da smo.
Predsednik komisije za lokalno samoupravo pri SO Mozirje Darko Repenšek, prof.
___L_____________________________________________________
Savinjske novice so štirinajstdnevnik in izhajajo vsak drugi petek. Izdajatelj EPSI d.o.o. Savinjska c. 4, Nazarje, telefon 063/831-957, telefax 063/832-363. Sofinancer SO Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R. Pintar, E. Mavrič, F. Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Aleksander Videčnik, Edi Mavrič, Ciril Sem. Tisk: IGEA d.o.o., Savinjska c. 2, Nazarje; žiro račun EPSI 52810-601-19030. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke.
Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 26.2.92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina sestavkov, ki jih objavljamo v rubriki "Pisma bralcev" niso stališča uredniškega odbora. Prispevke podpisujte s polnim imenom in naslovom in naj ne obsegajo več kot 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje.
Upravnega okraja v Mozirju ne bo?
Kot smo ugotavljali že v prispevku pred mesecem dni, bo eno ključnih vprašanj reorganizacije državne uprave oblikovanje upravnih okrajev. Državni zbor bo o tem najverjetneje razpravljal že na septemberskem zasedanju, ko bo na dnevnem redu predlog zakona o upravnih okrajih.
Zakon, ki so ga zasnovali v Kozinčevem pravosodnem ministrstvu, pri razdelitvi Slovenije na upravne okraje dopušča le dve možnosti: 11 ali 20 okrajev. Po prvi varianti bi sedeže upravnih okrajev dobili Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo Mesto, Postojna, Koper, Slovenj Gradec in Krško. Po drugi varianti pa bi se že naštetim pridružili še Ruj, Velenje, Radovljica, Tolmin, Črnomelj, Sežana, Trbovlje, Kočevje in Idrija. Pričakovati je, da bodo zagovorniki slednje variante poudarjali potrebo po večji dostopnosti središč upravnih okrajev, takšna ureditev pa naj bi podpirala policentrični razvoj in perspektivo nerazvitih območij. Varianta dvajsetih okrajev je po mnenju poznavalcev blizu avstrijski ureditvi, kjer se sicer srečujejo s premalo kvalitetno prometno povezavo med sedeži posameznih okrajev. Zagovorniki prve variante bodo zato slej ko prej stavili na karto racionalnosti po načelu manj okrajev - manj administracije - cenejša država.
O kakšnem okraju Mozirje torej v tej fazi ni niti govora. Občinska komisija za lokalno samoupravo, ki se zanj zavzema, o vladnem predlogu omenjenega zakona še ni razpravljala, zato njene reakcije oz. uradnega stališča še ne moremo objaviti. Pač pa se je takoj oglasila velenjska občinska skupščina, ki si na vse kriplje prizadeva, da bi Velenje le postalo sedež upravnega okraja za območje sedanje občine Velenje, sedanje občine Mozirje in dela sedanje občine Žalec. Velenjčani so mnenja, da bi bilo optimalno število okrajev 24, kar je z vidika centra države po njihovem še obvladljivo, okraji pa bi bili v vseh pomembnejših središčih.
"Velenje je, sicer relativno gledano, blizu Celja in Slovenj Gradca, vendar so cestne in druge prometne povezave nezadovoljive. Slovenj Gradec, brez znatnih vlaganj, nima pogojev za opravljanje nalog državne uprave za območje sedanje občine Velenje ali še celo za Mozirje. Celje je po vseh variantah, ki so predstavljene, brez Velenja in Mozirja poleg Ljubljane in Maribora, po številu prebivalcev že tretji upravni okraj, prostorsko pa bi bil znatno večji in zaradi konfiguracije pokrajine, razvojnih interesov ter drugega težje obvladljiv. Z 2. do 4. največjim družbenim proizvodom na prebivalca v Republiki Sloveniji in zaradi izrednega pomena v energetski bilanci Slovenije ter velikega deleža v izvozni bilanci Slovenije ima občina Velenje v republiki poseben pomen. Zaradi zaposlovanja, srednjega šolstva in dela zdravstva Velenje že sedaj predstavlja regijsko središče kot je to Ptuj ali Postojna," je med drugim navedeno v stališču SO Velenje, ki ga je podpisal njen predsednik, Pankrac Semečnik.
Kaj lahko iz vsega tega zaključimo sedaj, ko še ni nič dokončnega? Očitno je malo možnosti, da bi Mozirje (p)ostalo upravni okraj, saj takšnega drobljenja le-teh (ključ bi v tem primeru najverjetneje bil: sedanje občine postanejo upravni okraji) v vladi nihče ne zagovarja, posamezne drugačne diskusije v državnem zboru pa večinskega mnenja verjetno ne bodo spremenile. Bolj realno je pričakovati, da bodo nekatere službe oziroma območne enote kot izpostave posameznih ministrstev ostale na sedežih sedanjih občin za izvajanje specializiranih strokovnih nalog. Organizacijsko bodo seveda sodile v sestavo samih ministrstev, neposredno pa bodo vodene z nivoja upravnega okraja, kjer naj bi po predlogu zakona ministrstva imela svoje načelnike, ki bi bili neposredno odgovorni vladi. Bomo videli, kaj bo o tem rekel parlament.
REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE Komisija za ocenitev škode po suši
OBVESTILO
Komisija za ocenitev škode zaradi suše obvešča, daje v teku popis škode pri posameznih oškodovancih, ki bo trajal do 20.9.1993. Oškodovanci prijavijo škodo na sedežih zadružnih enot. Točen razpored popisa je razviden iz obvestil, ki so na obratnih blagajnah vseh zadružnih enot.
KOMISU A ZA OCENITEV ŠKODE
Otvoritev avtobusne postaje v Mozirju
1.	september 1993 Je za mozirski trg gotovo datum, ki se ga bo vredno spominjati. Tega dne je bila namreč uradno odprta nova avtobusna postaja ob obvoznici. Umik avtobusnega prometa iz trškega jedra bo pomenil razbremenitev ne samo za njegove prebivalce in uporabnike vseh poslovnih prostorov temveč tudi za vsakdanje obiskovalce.
Priložnostna slovesnost otvoritve se je pričeta s polurno zamudo, navzoče je pozdravil predstavnik nosilca investicije, javnega podjetja Komunala Mozirje, Drago Jelenko. Krajši govor je imel nato direktor J P Komunala in predsednik KS Mozirje, Rade Rakun. Zahvalil se je projektantu - Projektivnemu biroju iz Velenja in izvajalcu del -podjetju Pluton iz Prebolda. Objektu je zaželel uspešno služenje svojemu namenu, nakar sta pozdravne besede spregovorila tudi gospa Jovanovičeva, direktorica podjetja Izletnik Celje, ki ima v novi avtobusni postaji prometno pisarno, in g. čemažar, direktor Savinjske trgovske družbe iz Žalca, ki ima v objektu trgovino Gaj, butik Turist in bistro Romantik.
Nova avtobusna postaja je v polni funkciji pričela obratovati v ponedeljek, 6. septembra, odprta vprašanja v zvezi z njo pa bodo iskala odgovore še naprej (neprodani poslovni prostori v zgornji etaži postaje!).
KF, foto: C. Sem
Trak pred vhodom v avtobusno postajo je prerezal dirwektor J P KOMUNALA, Rade Rakun
GOSPODSARSTVO
ALPINA v trgovini SA-MO Mozirje
Kupci obutve lahko v Mozirju od 26. septembra dalje izbirajo tudi med ponudbo znanega slovenskega proizvajalca - Alpine iz Žirov. Alpina je tega dne namreč odprla svoj prodajni oddelek v trgovini SA-MO na trgu v Mozirju, katere lastnik je sicer trgovsko podjetje Savinja.
To je Alpinina 32. prodajalna v Sloveniji, cene pa so, kot povsod drugod v državi, enake kot v matičnem podjetju. Obutev, ki jo prodaja Alpina, je izključno usnjena, umetnega usnja ni. Pestra je izbira planinskih in smučarskih čevljev, tudi ostale obutve za vse priložnosti je dovolj. Cene so v vsakem primeru konkurenčne, kar se pozna pri prodaji. Redkejše modele Alpine, ki niso na zalogi, je mogoče naročiti po katalogu, ki Direktor podjetja Savinja Gregor Verbuč s ga imajo V trgovini SA-MO.
predstavnikom Alpine na otvoritvi Sicer pa je ponudba trgovine SA-MO ostala (še vedno) pestra. Nudijo celoten program (denarnice, torbice, kovčki ...) usnjene galanterije TOKO Domžale, kozmetiko iz naravnih sestavin Kahne, dekorativno in negovalno kozmetiko Samantha, moško kozmetiko Attache in darilni program: kristal, steklo, porcelan, keramiko ter vse vrste ur, zlat in srebrn nakit, bižuterijo. V zadnjem času so pričeli tudi s prodajo lončnic.
Če se želite obuti ali če želite komu kaj podariti - iz trgovine SA-MO boste težko odšli praznih rok!
KF, foto: C. Sem
Mednarodni obrtni sejem v Celju
Mednarodni obrtni sejem v Celju, letos že 26. po vrsti, bo v dneh od 10. do 19. septembra spet kraj srečanja za številne razstavljalce in obiskovalce.
Organizator sejma letos pričakuje okrog 250.000 obiskovalcev, če pa k temu prištejemo še približno 1.800 razstavljalcev, je jasno, da bo mesto ob Savinji prometno zelo obremenjeno. Iz tega razloga bodo skušali tranzitni promet speljati mimo Celja, sejemskemu utripu bodo prilagodili mestni avtobusni promet, za predvideno število vozil bodo pripravili ustrezne parkirne prostore, obljubljajo pa tudi posebno gostinsko ponudbo. V sredo,1. septembra, so v Celjskem sejmu pripravili manjšo slovesnost ob uradni otvoritvi nove sejemske dvorane E, ki bo v času sejma nosila oznako I. Dvorana tlorisnih mer 40x40 metrov je polovično nadgrajena v prvo etažo, kjer je dovolj prostora za konferenčno dvorano, v obdobju med posameznimi sejmi bo služila za večnamensko dejavnost.
KF

Podjetje Pavlin d.o.o. iz Mozirja je pred kratkim prenovilo prodajne prostore svoje trgovine Barbi ob Savinjski cesti v Mozirju (poleg bistroja MN), ki je tako s 1. septembrom ponovno na široko odprla svoja vrata.
Trgovino so namreč pri Pavlinu imeli že pred devetimi leti (takrat je bila druga v Sloveniji), pred tremi leti pa je bilo ustanovljeno podjetje, katerega dejavnost je proizvodnja, veleprodaja in maloprodaja konfekcijskih izdelkov za moške, ženske in otroke.
Del Pavlinove proizvodnje predstavljajo artikli iz bombažnih tkanin: spodnje perilo, različne majice, srajce, ženski in moški suknjiči. Del proizvodnje pa predstavljajo izdelki iz kvalitetnih materialov (volna, svila in različne mešanice): moške in ženske hlače, krila in suknjiči, ženske bluze.
Ponudba trgovine Barbi je pestra. Večina artiklov je iz lastne proizvodnje, za katero vse tkanine uvažajo. Ponuja sejširoka izbira otroških pletenin za jesen in zimo ter majic. Ženske
GOSPODARSTVO
lahko zase najdejo perilo in nogavice različnih proizvajalcev, bluze in hlače, kostime in različne pulije ter pletenine, katerih cene so v nekaterih primerih tudi do 40% nižje kot drugod. Iz ponudbe za moške je potrebno omeniti perilo, nogavice, srajce, v kratkem pa bodo razširili prodajni asortiman še s suknjiči, hlačami in pleteninami. Nenazadnje je treba predstaviti še ponudbo meterskega blaga iz uvoza in domačega porekla, ki je primemo za ženske bluze, kostime, hlače in podobne izdelke. Šivilje in vse tiste, ki jim je šivanje zgolj hobi, lahko v trgovini Barbi poleg
osnovnega materiala kupijo tudi podloge, gumbe in ves ostali pomočni material.
Se beseda, dve o prodajnih pogojih: nudijo vam zanimive plačilne ugodnosti! Blago, vrednosti nad
4.000	SIT, lahko plačate na dva, blago, vrednosti nad 7.000 SIT, pa na tri čeke brez obresti. Pri nakupu nad 10.000 SIT nudijo 5% popusta.
V trgovini, kjer vas bo prijazno postregla Mija Pavlin, vas pričakujejo vsak dan od 9.00 do
12.00	in od 15.00 do 19.00, ob sobotah od 8.00 do 12.00.
KF
Pot, ki jo je Roman Kvas, lastnik Zlatarstva Kvas, "prehodil" do takrat,ko se je dokončno odločil, da bo svoj zanimiv poklic opravljal kot samostojno dejavnost v lastni režiji, je bila sorazmerno dolga. A ne predolga, saj njegovo zlatarstvo na trgu v Mozirju že šesto leto uspešno posluje.
SN: Roman Kvas, kaj vas je kot najstnika vodilo k odločitvi, da se zapišete temu redkemu a nedvomno interesantnemu poklicu?
ROMAN KVAS: Spomnim se, da sem že kot osnovnošolec občudoval različne ročne spretnosti. Ko pa sem imel možnost videti, kako se zlatarstvo opravlja kot poklic, sem se trdno odločil, da sam postanem prav to - zlatar.
SN: Kje ste delali pred odprtjem lastne
obratovalnice?
ROMAN KVAS: Poklica sem se izučil v Celju, kjer sem neposredno za tem dobil tudi službo. Sledila je selitev v Velenje, kjer sem celih enajst let služboval pri privatnem zlatarju. Pred šestimi leti sem pričel razmišljati, da je te vrste obrt v Mozirju več kot
potrebna, kar mi je dalo korajžo, da sem šel na svoje.
SN: Če se sedaj izpred šestih let preseliva v sedanjost, kaj ponuja vaše zlatarstvo?
ROMAN KVAS: V mojem lokalu se dobi zlat nakit vseh vrst: uhani, ženski, moški in poročni prstani, verižice,ogrlice, kravatne sponke in različne vrste obeskov.
SN: Pa storitve?
ROMAN KVAS: Strankam popravim vse vrste zlatega in srebrnega nakita. Po željah in naročilu stranke izdelam zlat nakit, vršim pa tudi graverske storitve ne glede na to, ali gre za nov ali star nakit.
SN: Kakšen je delovni čas vašega zlatarstva?
ROMAN KVAS: Ob delavnikih je lokal odprt od 9.00 do
12.00	in od 15.00 do 18.00, ob sobotah od 8.00 do 12.00.
SN: Nudite svojim strankam tudi kakšne ugodnosti?
ROMAN KVAS: V odvisnosti od vrednosti nakupa omogočam obročno odplačilo brez obresti: nakup izdelkov teže od 5 do 30 gramov na dva čeka in nakup izdelkov teže nad 30 gramov na tri čeke.
SN: In za konec, Roman Kvas, kaj si želite, kaj načrtujete za jutri, pojutrišnjem?
ROMAN KVAS: Zlatarstvo je nekoliko specifična dejavnost, pri kateri se neposredno odraža splošni standard prebivalstva. To se pri nas v sedanjem času še kako pozna. Zato upam, da se bodo razmere sčasoma izboljšale in v tem primeru bo tudi moja dejavnost boljše živela. Kakšnih velikopoteznih načrtov pa nimam.
Savinja, ujeta med masive Menine in Mozirskih planin, Rogatec in Komen, Ojstrico in Raduho ter Planjavo in Olševo, začne svoj tok v Zgornji Savinjski dolini pod Okrešljem. Stoletja že daje prebivalcem doline svoje, včasih mirne in krotke, včasih pa divje in razdirajoče valove. O reki Savinji pojejo ljudske pesmi, torej so ljudje nanjo, kot na domovino ali mater, posebej navezani.
Kljub temu pa se včasih do nje mačehovsko obnašajo. Odpadne vode iz gospodinjstev kalijo njeno bistrost. Posegi na njenih bregovih ji spreminjajo naravni tok in izgled, odplake iz gospodarskih obratov jo onesnažujejo. Savinja je do Nazarij v 1. kakovostnem razredu. Odplake iz Nazarij in Mozirja nekoliko poslabšajo kakovost vode, tako da je pri Letušu v 1. do 2. kakovostnem razredu. Dreta, njen največji pritok je pri izlivu v 1. kakovostnem razredu. Ob srečanju z večjimi naselji se kakovost vode nekoliko poslabša, vendar se nato spet prečisti. To velja tudi za ostale večje pritoke Savinje (Lučnico, Ljubnico, Rečico, Mozirnico, Trnavo, Ljubijo). Izjema je Rečica pod naseljem Rečica, kjer je opazen vpliv odplak iz trga.
Glavni onesnaževalec Savinje v občini Mozirje so naselja. Vsa ležijo na bregovih Savinje. Poleg odpadnih voda iz gospodinjstev pa Savinjo onesnažuje gospodarstvo s svojimi odpadnimi vodami. Z razvojem turizma, ki, resnici na ljubo, sedaj ne predstavlja pomembnejšega onesnaževalca, pa se pojavlja nov vir onesnaženih voda. To onesnaženje se kaže v obliki gospodinjskih odplak, ki so skoncentrirane na krajša obdobja - turistična sezona, ter v nevarnih onesnaženjih s "tehnologijo", na primer na smučiščih, kjer letno "potrošijo" velike količine strojnih olj in maziv. Vsa ta olja se razlivajo po planinah in le zaradi velike razpršenosti sedaj še ne predstavljajo očitnega in velikega onesnaževalca.
Tudi kmetijstvo predstavlja pomemeben člen v onesnaževalnem procesu. Ko je zahodna Evropa množično opuščala hleve na izpiranje, so pri nas kmetije razmeroma lahko pridobile ugodne kredite za gradnjo takih farm, čeprav se vse bolj ugotavlja, da gnojnica predstavlja veliko ekološko bombo. Ta onesnažuje podtalnico, v veliko primerih pa kar vodotok neposredno. Poleg gnojenja z gnojnico pa obstaja nevarnost onesnaženja tudi z zaščitnimi sredstvi in umetnimi gnojili. Pri onesnaženju s strani kmetijstva je splet okoliščin tisti, ki tako onesnaženje omogoča. Pri tem gre včasih tudi za neznanje in nespoštovanje pravilne uporabe raznovrstnih gnojil in zaščitnih sredstev. Toda tudi pri tem onesnaženju narava skrbi za zaščito onesnaževalcev, saj do onesnaženja običajno pride ob večjih padavinah, ko je tudi Savinja polna skaljene vode, koncentracije se razredčijo in onesnaženja ostajajo neopažena. Gozdarstvo na kakovost vode nima direktnega vpliva, posredno pa z gradnjami v gozdovih in z izkoriščanjem gozdov tudi na težje dostopnih zemljiščih vpliva na značaj voda.
(nadaljevanje v 19. št.)
Andrej Ermenc
Gaj živi s cvetjem
Kako čiste so reke in potoki pred našim pragom
Minuli konec tedna je bila v Savinjskem gaju mednarodna cvetlična razstava z naslovom "Živeti s cvetjem". Na njej je sodelovalo veliko število razstavljalcev iz Slovenije in tujine. Prireditev se je pričela v petek, 3. septembra, s programom, ki gaje za to priložnost pripravil in vodil Mito Trefalt. V njem so nastopili nekateri znani slovenski pevci zabavne in narodnozabavne glasbe, mešani pevski zbor Enotnost iz Mozirja, ansambel Gaj iz Mozirja ter Delavska godba na pihala občine Mozirje. Ob tej priložnosti je predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič, predsedniku organizacijskega odbora Radetu Rakunu, izročil diplomo za 15 let ustvarjalnega dela pri svojevrstni turistični promociji Zgornje Savinjske doline in Slovenije. Otvoritvene prireditve so se poleg ostalih gostov udeležili tudi dr. Peter Vencelj, državni sekretar za Slovence po svetu, Jože Obal, državni sekretar za kmetijstvo in Janez ter Marjan Podobnik, predstavnika Slovenske ljudske stranke.
Sobota je bila gaju z vremenom manj naklonjena, temu primeren je bil tudi obisk v njem.
Glavno dogajanje se je v Savinjskem gaju odvijalo v nedeljo. Vreme se je za silo le popravilo, tako da so lahko ljubitelji cvetja uživali v sproščenem ogledu pripravljenih aranžmajev.
Otvoritveni slovesnosti sta prisostvovala tudi Marjan in Janez Podobnik v družbi z Andrejem Presečnikom in Petrom Vrtačnikom
Dr. Peter Vencelj, dr. Marjan Rožič in Jože Obal v razgovoru z Mitom Trefaltom
GOSPODARSTVO
TURIZEM
Blagoslov kapelice sv. Valentina je spravil mariborski škof dr. Franc Kramberger
Ob 15. uri je mariborski škof, dr. Franc Kramberger, blagoslovil kapelico sv. Valentina, ki so jo enem letu postavili v gaju. Ob 17. uri je sledil Festival slovenskih pokrajin z nastopom Andreja Blumauerja, poznanega kot kralja orglic. Scenska postavitev samega festivala ob jezeru morda ni bila ravno pravšnja za njegovo spremljanje, ne glede na to pa organizator festivala le-temu napoveduje dolgoletno tradicijo in sloves, ki bo koristil tudi Savinjskemu gaju.
V ponedeljek so si Savinjski gaj brezplačno ogledali tudi šolarji, kar je po mnenju organizacijskega odbora najboljša naložba za prihodnost, saj se bodo vsi, ki jim je bil gaj všeč še gotovo vanj radi vračali.
Vse dni prireditve je v gaju potekala etnografska razstava s prikazom starih obrti v naši dolini, čebelarska razstava s prikazom čebelarskega orodja in prodajo čebeljih izdelkov ter razstava malih živali.
KF

NOVICS
MOZIRJE: RTC Golte se nahaja v skrajno težkem položaju. Boj za preživetje postaja vedno bolj krut, še posebej zdaj, ko je popolnoma jasno, da (vsaj letos) z najavljeno veliko investicijo ne bo nič. O nadaljnji usodi RTC, ki mu je tako kot večini slovenskih smučarskih centrov država obrnila hrbet, več prihodnjič.
VELENJE: Od minulega tedna dalje je treba plačevati parkirnino tudi v Velenju. Najprej so začeli zaračunavati parkiranje (50 SIT na uro) pri občinski zgradbi, sledilo bo parkirišče pri zdravstvenem domu, nato pri stavbi PTT in za tržnico. Na ta način želijo preusmeriti parkiranje na prostor pri Rdeči dvorani, kjer bo še vedno brezplačno.
MOZIRJE: Minuli ponedeljek je iz naše občine odšla na služenje vojaškega roka nova skupina mladih fantov. Zanje so ob tej priložnosti na sedežu občinske skupščine pripravili sprejem, kar 40 njih pa so napotili v vojašnico v Slovenski Bistrici.
DOBROVLJE: Tamkajšnji krajani so pred kratkim pridobili dolgo željene telefonske priključke. Akcijo sta skupno organizirali KS Nazarje in KS Mozirje, uspela pa je z velikim številom prostovoljnih delovnih ur in lastnimi prispevki naročnikov.
OD TU IM TAM
LJUBNO dobiva novo podobo
V teh dneh so dela na ljubenski obvoznici že v zaključni fazi. Podjetje Primorje Ajdovščina je že pričelo z urejanjem robnikov in pločnikov, vrši se grobo asfaltiranje ceste, potrebna zemeljska dela pa se izvajajo tudi v neposredni okolici obvoznice. Nadaljuje se urejanje vodotoka Ljubnice in gradnja Batlnovega mostu preko nje. Ljubno torej dobiva novo, v bližnji bodočnosti seveda lepšo podobo, ki bo prebivalcem in turistom zabrisala morečo podobo Ljubnega iz časa poplav.
KF
V NAZARJAH SE (še kar) KADI
V industrijskem centru Zgornje Savinjske doline ob sotočju rek Savinje in Drete so občasno še vedno izpostavljeni komaj znosnemu onesnaževanju
ozračja z dimnimi plini in prahom. Ko v takih primerih tamkajšnji prebivalci poslušajo radijska svarila o onesnaženosti zraka v drugih krajih, se le trpko nasmehnejo ob spoznanju, da njih sploh ni potrebno svariti, saj se vsak poskuša čimprej umakniti v zaprt prostor, kjer ga ne sili kašelj in ne solzijo oči. Pa ljudje še kar naprej molče prenašajo takšne pogoje, saj se z negotovostjo sprašujejo, kaj bo, če enkrat več ne bo tovarne ivernih plošč.
USPESEN VPIS V SREDNJE ŠOLE
Sedaj, ko so se spet odprla šolska vrata, je že čas za podrobnejše analize vpisa osmošolcev v srednje šole.
Takšne analize so tem pomembnejše, ker je vsak podatek izredno dobrodošel za nadaljno poklicno usmeijanje. Danes je boj za mesta v sredješolskih klopeh zelo oster. Če je bilo še pred nekaj leti v naši občini kar nekaj takih učencev, ki po osnovni šoli sploh niso nadaljevali šolanja, pa je danes slika popolnoma drugačna. Služb za nekvalificirane delavce skorajda ni več, staršem pa je tudi jasno, da je za kakršnokoli zaposlitev potrebno imeti vsaj dvoletno ali triletno srednjo šolo. Lani je osmi razred na Osnovni šoli Ljubno končalo 33 učencev in prav vsi nadaljujejo šolanje. Vpis v srednje šole je bil zelo uspešen, saj so praktično vsi dosegli tiste cilje, katere so si zadali. Pa njihove ambicije niso bile majhne, saj se jih je kar dve tretjini odločilo nadaljevati šolanje na štiriletnih šolah, torej takih, ki omogočajo nadaljevanje šolanja na visokih šolah in fakultetah. Vse te ambicije pa ne bi prav nič pomagale, če ne bi ljubenski osmošolci zelo dobro opravili zunanjega prevetjanja znanja, ki je enako za vse slovenske šolarje in se točkuje. Čim večje število osvojenih točk pa pomeni večje možnosti za šolanje na bolj zahtevnih šolah. Glede na to, da se v naši občini ne moremo posebej pohvaliti z visokim številom ljudi z visoko in višjo izobrazbo, so sedanji premiki v izobraževalni strukturi zelo dobrodošli in edino le-ti lahko prinesejo boljše čase v razvoju Zgornje Savinjske doline.
IPP
KULIURAJ
Stalna razstava na Rečici
Razstava, ki jo danes odpirajo Rečičanije nastajala dolgih devet let. V teh letih so se na prireditvi Od lipe do prangerja predstavljali slikarji, ki jim je skupno le to, da so domačini. Vsi ti slikarji so po eno sliko podarili Rečici,danes, v petek 10. septembra ob 19. uri pa bodo turistični delavci z Rečice ta umetniška dela tudi uradno predstavili. Razstava, ki je postavljena v rečički osnovni šoli, bo na ogled stalno, in se bo vsako leto, ob vsakem rečičkem prazniku dopolnjevala z novim delom.
U.U.
Kulturna pridobitev
Ob nekdanjem radmirskem mostu so lahko številni mimoidoči opazili lepo znamenje, ki mu domačini rečejo "Križ". Ko so stari most odstranili in naredili sedanjega, je na skali znamenje ostalo. Kljubovalo je času in celo zadnji katastrofalni poplavi. Stari flosarji so ta Križ še posebno častili, saj so mimo njega pričeli z "rajžo" v južne kraje. Radmirski župnik Jože Vratanar je že leta 1988 pisal Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celje in prosil za restavriranje znamenitega znamenja. Tedaj se je vključil tudi kustos tega zavoda, prot. Vito Hazier v prizadevanja za obnovo Križa. Celjski zavod je predlagal postopno sanacijo fresk in znamenja kot takega. Tudi KS Ljubno je storila svoje, ko je plačala snemanje prve freske Restavracijskemu centru v Ljubljani, ki je pod vodstvom znanega restavratorja Aleša Sotlerja, opravil to zanimivo delo. Snemanje freske je zelo zahtevno strokovno delo in ni veliko strokovnjakov, ki takšna dela opravljajo. Ta posneta, prva freska, bo po prezentaciji v Ljubljani, našla svoje mesto v podružnični cerkvi sv. Mihaela v Radmirju. Gre pa za upodobitev Janeza Nepomuka, ki je bil tudi na drugi freski, šele tretji sloj je, po restavriranju, sedanja podoba v znamenju.
Seveda, brez sodelovanja domačinov ne bi šlo! Tako velja velika zasluga za potek obrobnih del pripisati Frančiški Štiglic, ki je znala k nekaterim opravilom pritegniti domačine, tako so že leta 1988 prekrili streho znamenja, tudi stavbni oder za posege pri obnovi znamenja so sami postavili.Vse to ni ravno malo,če pomislimo, da so morali oder postaviti iz struge, vse do vrha znamenja.
Omeniti velja še prizadevanja celjskega zavoda, za pridobivanje sredstev, saj prenova ne bo. poceni! Ze v lanskem republiškem proračunu je bilo sproščenih nekaj sredstev, seveda pa pričakujejo ustrezen delež tudi iz občinskega kulturnega denarja.
Vsekakor bo z združenimi močmi dolina dobila pomembno kulturno znamenitost in ohranjen primerek domačega slikarstva iz 18. stoletja, kot ocenjuje starost fresk, restavrator Sotler.
A. Videčnik
Obvestilo!!!
Vsem, ki ste naročili knjigo Zgornja Savinjska dolina na Starih fotografijah sporočamo, da bodo knjigo dobili v prvi polovici oktobra. Do zamude je prišlo zaradi tehničnih težav pri nastajanju knjige. Za zamudo se opravičujemo in zahvaljujemo za razumevanje.
H'
TEKMOVALNO
PREVERJANJE
USPOSOBLJENOSTI
Uspešno izvajanje nalog požarnega varstva zahteva ustrezno strokovno usposobljenost operativnih gasilcev, zato vsako leto Občinska gasilska zveza po razpisu GZS organizira občinsko tekmovanje za vse starostne kategorije. Tokrat so se tekmovalne desetine zbrale v Kokarjah, kjer jih razmočen in blaten teren ni oviral pri uspešnosti demonstriranja gasilskega znanja.
Pri članih A so prvo mesto osvojili gasilci iz Gorice ob Dreti (druga ekipa) pred ekipama Nazarje in Rečica. V kategoriji nad trideset let pri članih je zmagala ekipa iz Nazarij, drugi so bili Pobrežani in tretji gasilci iz Grušovelj. V ženski konkurenci so bile pri članicah A najspretnejše tekmovalke Gorice ob Dreti pred ekipama Luč in
’
Radmirja. Pri članicah B sta sodelovali samo dve desetini, kar seveda ne zmanjša pomena vloženemu trudu. Prvo mesto so si prislužila dekleta iz Radmirja pred vrstnicami GD Pobrežje.
To soboto so se prav tako v Kokarjah družili v prijateljsko tekmovalnem vzdušju pionirji, mladinci in veterani.
Pionirke (4 ekipe):
1.	Gorica/Dreti
2.	Nova Štifta
3.	Radmirje Pionirji: (11 ekip)
1.	Gorica
2.	Nazarje
3.	Radmirje Mladinke (4 ekipe):
1.	Gorica
2.	Mozirje
3.	Nova Štifta Mladinci (12 ekip);
1.	Nazarje
2.	Pobrežje
3.	Mozirje
Veteranke so prvič sodelovale na občinskem tekmovanju. Letos so se udeležile Pobrežanke in osvojile pokal.
Veterani: (4 ekipe)
1.	Mozirje
2.	Gorica
3.	Radmirje
4.	Pobrežje
Regijsko pionirsko in mladinsko tekmovanje bo 18.9.93 na Venišu pri Lačji vasi. Člansko pa 25.9. v Ložnici pri Žalcu.
Občinsko tekmovanje je še en dokaz aktivnosti, pa tudi veselja gasilcev vseh starosti do gasilske dejavnosti. S svojim delovanjem krepijo zavednost zaščite sebe in imetja, domačega okolja, družbene skupnosti, kulturnih in gospodarskih dobrin v občini. Njihova nesebična aktivnost prav gotovo zasluži vse pohvale in služi za vzor.
Edi Mavrič, Foto: Sašo Bernardi
Gore. Skrivnostne in večne, privlačne ter nedojeto vabljive, kot jutranja zarja nad njimi poosebljajo del življenskih hotenj ljudi, ujete med Savinjo in Dreto. Tako je danes in tako je bilo tudi nekoč. Gora in človek, dve nasprotji. Na eni strani dobrohotno kruta mogočnost vedno znova vzpodbuja nepriznano a dokazano majhnost človeka. Le skupaj sta eno, celota in vzajemnost. Samoumevnost vzorno markiranih in varovanih planinskih poti ter prijaznost domače govorice po gorskih postojankah sta samo del tega za kar so pred sto leti Fran Kocbek in Slovenstvu predani možje ustanovili Savinjsko podružnico Slovenskega planinskega društva. Osrednja slovesnost pomembnega dogodka se je 28. avgusta, torej točno na obletnico ustanovitve, proslavljala v Mozirju
Kot rečeno, je bila pred sto leti v Goričarjevi hiši v Mozirju ustanovljena Savinjska podružnica SPD, katere prvi načelnik je postal Fran Kocbek, nadučitelj v Gornjem Gradu. Iz nekdanje podružnice, predhodnice današnjih 33 planinskih društev, ki 'delujejo v sklopu Savinjskega meddruštvenega odbora planinskih društev, so neposredni nasledniki planinska društva iz Gornjega Gradu, Mozirja, Celja, Ljubnega, Luč, Solčave, Polzele, Šoštanja, Braslovč, Zabukovice, Žalca in
Martin Aubreht med govorom pred Goričarjevo hišo
Velenja. Na priložnostni slovesnosti pred Goričarjevo hišo, na kateri je tudi spominska plošča ustanoviteljem, je spregovoril dolgoletni podpredsednik in sedanji gospodar PD Mozirje, Martin Aubreht. Na slavnostni seji UO PD Mozirje, na kateri so najzaslužnejši prejeli priznanja, je zbrane nagovoril in jim zaželel uspešno delo tudi v novem stoletju podpredsednik Planinske zveze Slovenije Jože Dobnik.
Krona slavja ob pomembnem jubileju je bila brez dvoma večerna prireditev v kulturnem domu, kjer so se zbrali poleg številnih gostov in domačinov planinci iz malodane vseh krajev Zgornje Savinjske doline. Scenarist in režiser prireditve Aleksander Videčnik je na izredno doživet in zanimiv način obudil pot in začetke Savinjske podružnice SPD z vsemi težavami vred, s katerimi so se morali Kocbek, Frischauf in ostali spopadati. Večer v planinski koči, tako se je Videčnikov projekt imenoval, so povezovali člani igralske skupine Prosvetnega društva Gornji Grad: Jože Venišnik, Tanja Bezovšek, Stanko Ogradi, Vida Cajner, Jože Remšak ml., Mojca Letonja in Edi Mavrič. Poleg teh so v programu sodelovali mešani pevski zbor iz Mozirja pod vodstvom Antona Acmana ml., moški pevski zbor iz Ljubnega pod vodstvom Lenke Kralj, citrar iz Luč Anton Mlačnik ter njegova spremljevalca Jože Pančur in Benjamin Mlačnik.
Franjo Steiner med govorom na osrednji slovesnosti v prosvetnem domu
Prisrčnost "večera v planinski koči" je v celoti demantirala že kar odbijajoče govorice o nezmožnosti sodelovanja prebivalcev Savinjske doline. Dokaz več, da temu ni tako. Edino, kar je obžalovanja vredno, izhaja iz dejstva, da je podobnih druženj premalo. Ne glede na čas, pomen in namen. Prijateljstvo in ljubezen do gora sta samo del odkritosrčnosti, s katero se ponaša savinjski človek. "Nocoj je en lep večer," so besede, s katerimi je pozdravil prisotne Franjo Steiner, predsednik PD Mozirje. Z njimi je bilo izrečeno vse.
Edi Mavrič, foto: Ciril Sem
SREČANJE DRUŠTEV PODEŽELSKE MLADINE
Slabo vreme in močan naliv sta spremljala zbiranje društev podeželske mladine Slovenije na njihovem srečanju v Šport centru Prodnik v Juvanju. Od 16. društev, organiziranih znotraj zveze, so se srečanja udeležila društva podeželske mladine Trbovlje, Hrastnik, Bled, Zgornja Polskava, Vnanje Gorice s tremi ekipami, Brezovica in seveda domačini ÖPM Zgornje Savinjske doline. Začetno slabo vreme pa ni pokvarilo prijetnega razpoloženja, še celo predsednica podeželske mladine Slovenije, Cveta Goličnik iz Šmihela in gostitelj Edi Jurjevec sta bila prav prešerne volje.
Iz statuta zveze je razvidno, da je osnovni namen zveze predvsem povezovanje kmečke mladine na podeželju, kar pa ne pomeni, da so za ostale vrata zaprta. Njihovo delo se odraža v sodelovanju s kmetijsko svetovalnimi službami, poleg tega je njihov namen ohraniti in po možnosti na novo obuditi stare tradicije podeželja, ki imajo svoje korenine v etnologiji. Zveza je nepolitična organizacija in kot taka odprla za vsa različna politična mišljenja.
Sicer pa je v sklopu zveze številčno najmočnejše prav DPM Zgornje Savinjske doline, ki šteje približno 150 članov in ga tvorijo predvsem kmečki fantje in dekleta.
Udeleženci srečanja so si lahko ogledali zakladnico mašnih plaščev v Radmirju, katedralo v Gornjem Gradu, ročne spretnosti strica Toneta pri Jamniku in druge zanimivosti Zgornje Savinjske doline. Popoldne, ko je izza oblakov posijalo tudi sonce, so se pomerili v raznih družabnih igrah na vodi in kopnem. Celoten izkupiček srečanja sta Zveza slovenske podeželske mladine in gostitelj Edi Jurjevec namenila Pediatrični kliniki UKC v Ljubljani za otroke obolele za rakom. Lepa gesta, ki v celoti opraviči določene organizacijske pomanjkljivosti srečanja, kateremu sta s prisotnostjo vtisnila pečat r
političnosti Marjan Podobnik, predsednik SLS, in Franc Zagožen, predsednik SKZ pri SLS.
Pfi zbiranju sredstev za obolele otroke so svoje prispevali tudi ansambli Vesna, Gaj in Happy band ter Združena zadružna kmetijska združba, Gösser, MIP in sladoledi Dolce Vita. Kakorkoli že, v Šport centru Prodnik v Juvanju so se nedvomno sklenila nova prijateljstva in srečali stari znanci. Razigran nasmeh predsednice Zveze podeželske mladine Slovenije Cvete Goličnik pa daje upanje in garancijo, da prvo tovrstno druženje podeželjske mladine ni istočasno tudi zadnje. Že zaradi podeželske mladine ni istočasno tudi zadnje. Že zaradi namena, kmalu nasvidenje!
Edi Mavrič, foto: Sašo Bernardi
Družabne igre na Savinji
RIBIŠKO TEKMOVANJE V MOZIRJU-..
Po programu dela pionirsko mladinske sekcije Ribiške družine Mozirje smo v soboto 28.8.1993 ob 7. uri priredili drugo tekmovanje v lovu rib s plovcem v letošnjem letu v ribniku Mozirje.
Pri ribiškem domu se je do 7.30 ure zbralo 18 mladih tekmovalcev, ki so najprej žrebali štartne številke. Potem smo malo počakali, da je prenehalo deževati in ob znaku s svetlečo raketo so tekmovalci začeli z lovom rib.
Tekmovanje je bilo organizirano za najtežjo ribo, kar pomeni, da je vsak tekmovalec lahko imel v mreži samo eno ribo, manjše je moral sproti izpuščati.
Malo čez polovico predvidenega časa se je ulilo kot iz škafa in tekmovanje smo morali predčasno prekiniti - končati.
Komisija je stehtala ulovljene ribe in rezultati so bili sledeči:
1.	mesto: Robi KOŽUH iz Mozirja z babuško 550 gr.
2.	mesto: Gregor MIKLAVŽIČ iz Mozirja z babuško 500 gr.
3.	mesto: Rudi VRES iz Mozirja z babuško 490 gr.
Ribe so ulovili še Mišo HANŽEKOVIČ (4. mesto) in Matjaž FAJDIGA (5. mesto).
Vsi tekmovalci so dobili praktične nagrade, ki sta jih prispevali podjetji Savinja in Elkroj, prvi trije pa tudi diplome.
S tem je sezona praktično končana, kajti prične se šola in za tovrstne aktivnosti ne bo več toliko časa.
Janez KOLAR
....IN NA LJUBNEM
V nedeljo, 5. septembra so ljubenski ribiči priredili tradicionalno ribiško tekmovanje za prehodni pokal Ribiške družine Ljubno. Tekmovanje se je odvijalo na reki Savinji z uporabo umetne muhe. Ribiči so lovili enega lipana (mera 35 cm) ali 3 postrvi (mera 26 cm) ali 3 amerikanke (mera 24 cm). Tokrat se je ribiška sreča najbolj nasmehnila Mirku Podpečanu, ki si je z ulovom lipana in dveh postrvi priboril 143 točk in prvo mesto.
Drugi je bil s 86-timi točkami mladinec Robi Juvan, tretji pa Jože Marovt s 72-timi točkami. Tekmovanje se je končalo s prijetnim družabnim srečanjem pred in kasneje, ko je z Raduhe zapihal ostrejši veter, v Ribiškem domu na Ljubnem.
Sponzorji letošnjega tekmovanja so bili: Savinja Mozirje, Alpina Žiri in Manufaktura Ljubljana. Vsem trem se ljubenski ribiči zahvaljujejo za sodelovanje in jih vabijo medse tudi v prihodnje. Slednje povabilo pa velja tudi članom drugih ribiških družin v bližnji okolici, ki letos niso utegnile sodelovati na tekmovanju. Bo pa naslednje leto bolje, če bo ob Ribiškem domu tekla voda. A to je že zgodba za naslednji prispevek.
KF
NARODOPIS^
Piše: Aleksander Videčnik
h Orožnovih sopfeor
ŠKOFIJSKI DVOR V GORNJEM GRADU
V nekaj nadaljevanjih bomo posvetili pozornost zapisom Ignaca Orožna v tistem delu, ki opisujejo dogodke ali sakralne spomenike v našem okolju.
Orožen navaja, da je škof Räuber imel leta 1504, vsega 90 ljudi zaposlenih na svojem sedežu. Tu gre za razne uradnike in druge uslužbence, seveda tudi ustrezne delavce. Ob tem je nujno poudariti, da sč tedaj vso posest upravljali sami, seveda preko izpostav. V Gornjem Gradu pa so vodili urbarje za celotno škofijsko posestvo.
Prav čudno pa zveni trditev, daje škof grof Herberstein 1.10.1786 podpisal najemno pogodbo, s katero predaja v najem celotno posest, zakoncema Maksimilijanu in Katarini Pilz. Verjetno se je na ta način škofija' želela izogniti reformam, ki so jemale cerkveno posest v korist državnega cerkvenega sklada. Vendar, kot navajajo viri, tudi najem ni preprečil podržavljanje velikega premoženja, kajti 1. maja 1788 zapade vsa gornjegrajska posest v državni cerkveni sklad Štajerske. Že leta 1908 je država škofiji vrnila premoženje (posestva). Ko pa so Francozi zasedli Kranjsko, se je stvar spet ponovila. V letih 1809 do 1814 so posestva spet zajeli v cerkveni sklad Štajerske. Po umiku francoskih oblasti je prevzela v upravljanje širna posestva ponovno ljubljanska škofija.
Do velikih sprememb v upravljanju zemljiške posesti je prišlo po kmečki odvezi, ta je bivše podložnike spremenila v lastnike, vendar tako, daje tretjino vrednosti določenega posestva plačal kmet sam, drugi dve pa sta bili razdeljeni po polovici na državo in zemljiško gosposko. Gornjegrajski graščini je odveza prinesla za nadomestilo tlake in posesti skupaj 209.483 goldinarjev, to nakazilo so prejeli leta 1854.
Če je ljubljanska škofija, kot zemljiška gosposka, skozi čas izgubila večino kmečkih posestev, pa je obdržala ogromne gozdove, ki so bili po svoji kakovosti kar najboljši.
Treba je omeniti dejstvo, da je gornjegrajska gosposka že kmalu pričela odprodajati kmetije (hube). Najstarejši pisni dokaz je kupoprodajna pogodba iz leta 1596, ko je kmet v okolici Smrekovca kupil kmetijo, seveda s pogojem popolne pokorščine in vdanosti do prodajalke (gosposke),sicer je bila pogodba nična. Od srede 18. stoletja naprej pa so se kar vrstile prodaje, posebno v Zadrečki dolini, vendar spet le kmetije. Pri tem je prihajalo do delitev kmetij, kar prej gosposka ni dovolila. Želela je pač imeti večje kmetije (hube), saj so tako njeni dohodki bili zagotovljeni in s tem tudi višje dajatve, ki so prinašale v blagajne graščine več denarja. Če prebiramo zaščitna pisma iz omenjenega obdobja, lahko ugotovimo, da so bile prodane hube na pol, četrt in morda še na manjše dele.
Ob kmečki odvezi pa so kmete spet prikrajšali z nepoštenimi ocenitvami kmetij in pripadajočega orodja. Če prebiramo cenilne zapisnike, kaj lahko ugotovimo razmeroma visoke ocene za razno orodje in seveda za zemljo. Tako je kmet moral več plačati, realna vrednost pa, ki je odpadla na zemljiškega gospoda, se je znatno zmanjšala. To je povzročilo veliko zadolževanje kmetov za visoke obresti. Preštevilne so bile kmetije, ki jih je prav kmečka odveza pripeljala na boben.
V času med obema svetovnima vojnama je škofijska uprava v glavnem prodajala rezan les, veliko pa je bilo odprodanega v platanicah. Šele v tridesetih letih je uprava Marijingrada v Nazarjah opremila del svojega obrata za izdelavo zabojev, višje predelave lesa pa še ne.
Takoj po zasedbi našega ozemlja po Nemcih, so le-ti škofijsko posestvo zaplenili v korist države in uvedli svojo upravo. Tudi samo gornjegrajsko graščino so zaplenili.
NARODOPISJE
V letu 1783 je predlagala ljubljanska škofija ustanovitev podfare v Kokarjah. Kot vse kaže, se je pokazala potreba po preoblikovanju	nekaterih
obstoječih župnij, da bi tako bolje obvladovali slabo pokrita območja. Po tedanjih predpisih je takšen predlog morala odobriti posvetna oblast, to je celjsko okrožje in nenazadnje še vlada. Okrožje v Celju je podprlo škofijski predlog, tudi vlada je 18.6.1785 dala soglasje k ustanovitvi podfare v Kokarjah. Ignac Orožen opisuje te dogodke, ne navaja pa vzroka, zakaj je vlada kmalu to svoje soglasje preklicala. Vsekakor, škofijski predlog ni obveljal, pač pa je vlada predlagala ustanovitev nove cerkvene enote pri frančiškanih v Nazarjah.
Da bi priprave stekle, je škofija imenovala kot kuratorja, rečičkega duhovnika Antona Mačeradnika. Takšno osebo je zahtevala vlada, z namenom preurediti dotedanje meje župnij. Mačeradnik je zahteval od škofije stanovanje v Nazarjah, da bi lažje opravljal svojo nalogo, ki ni bila lahka. Moral je namreč predvideti območje, ki bi ga nova župnija obsegala. Gotovo ni šlo lahko, saj je bilo treba določene zaselke izločiti iz nekaterih župnij in jih oblikovati v novo župnijo. Tako je prišlo do tega, da so iz rečičke fare izločili Vrbovec, Zlabor, Dobletino in Hrastje. Območje mozirske župnije pa se je skrčilo za "mozirski" del Dobrovelj in tudi Loke so pripadale novi župniji, braslovška župnija pa je odstopila braslovški del Dobrovelj (vzhodni del) s 13 kmetijami in cerkvijo sv. Urbana vred.
Vlada je 29.4.1788 novooblikovano župnijo potrdila in razrešila Antona Mačeradnika njegove naloge, saj je vodstvo za njim prevzel gvardijan p. Donat Samlen iz nazarskega samostana. Vse do leta 1807 je
potekalo vse v redu, tega leta pa se je očitno zataknilo, saj je tedanji redovni provincial p. Anton Javnikar zaprosil škofijo in oblast, da se podfara ukine, ker da samostan nima dovolj redovnih duhovnikov za opravljanje župnijskih nalog. Tako škofija, kot vlada njegove prošnje nista podprli.
Sedež župnije je torej ostal pri frančiškanih v Nazarjah.
Več kot očitno je, da je škofija želela božjepotno cerkev v Kokarjah podpreti in tam urediti župnijo, saj so se tjakaj stekale množice vernikov - romarjev.
A. Videčnik
Kaj je pmv?
Okoli krajevnih imen še vedno obstajajo dvomi. Seveda, ne okoli vseh, velika večina temelji na starih imenih, nekaj pa smo jih "popravili" po drugi svetovni vojni. Vsekakor moti takšno stanje raziskovalce, ki v listinah naletijo na krajevno ime, ki ga potem zaman iščejo.
Eden takšnih primerov je zaselek Jelsane na Dobrovljah. Kdaj se je pojavilo to ime, domačini ne vedo prav natančno povedati. Vsekakor je zanimivo, da je Krajevni leksikon Dravske banovine iz leta 1937 za predel Dobrovelj zapisal pod "občino Dobrovlje" še zaselka Tiršek in Velam. Vendar gre tu za kmetiji in torej ne za zaselek, ali pa se je skupina domačij vendarle tako imenovala? O Jelsanah pa seveda ni sledu. Krajevni leksikon Slovenije iz leta 1976 pa navaja Jelsane kot zaselek na Dobrovljah. Domačini pa pripovedujejo, da so njihovi predniki uporabljali ime Jasli, kar seveda zveni resnično bolj domače in ima svojo utemeljitev v starih listinah, ki jih pri svojih raziskavah navaja Ignac Orožen. Tudi, ko je pisal o Dobrovljah, je navajal zaselek Jasli.
Ni še tako dolgo tega, ko mi je Žager, domačin v Jeslanah, pripovedoval, da so stari ljudje, daleč nazaj, vedno govorili, če so šli kositi v ta predel, "da gredo kositi v Jasli". Povedal pa je tudi, da ta izraz (ime) po legendi izvira iz jasli, ki da jih je tod vedno postavljala žovneška gosposka za divjad.
Morda je le kaj na tem?
A. Videčnik
NAS GLAS SEŽE V VSAKO ZGORNJESAVINJSKO VAS!
LJUDJE IN DOGODKI
Biserna poroka Prekovih
V krogu svojih devetih otrok, 23 vnukov in 11 pravnukov sta 10.7.1993 praznovala biserno poroko - 60 let skupnega življenja - 86-letni Jožef Moličnik in 79-letna Frančiška Moličnik iz Podveže 39, Luče - Prekova starša.
Ob tej priliki je bil na domačiji Prekovih opravljen slovesen obred biserne poroke, tako s strani predstavnikov občine Mozirje, kakor tudi g. dekana iz Luč. Slavljencema izrekamo iskrene čestitke in še veliko skupnih let.
Tekst: Jernej Ptankl Foto: Jože Mlačnik
Požar v Šport
centru Prodnik
2. september 1993 bo za Šport center Prodnik iz Juvanja zapisan s črnimi številkami. Tega dne je namreč v zgodnjih jutranjih urah, kot poročamo v kroniki, zgorela celotna čolnarna z vso opremo. Za center, nenazadnje pa tudi za turistično ponudbo Zgornje Savinjske doline, je to pred začetkom glavne jesenske sezone res hud udarec, saj je potrebno opremo in objekt nemogoče nadomestiti v tako kratkem času. Še bolj boleče pa je dejstvo, da je do požara prišlo zaradi škodoželjnosti nekoga, ki mu uspešen prodor Šport centra Prodnik ni po volji. Človeška zavist res ne pozna meja.
KF
ZGORNJESAVINJSKE FRAJTONARICE SO ZAPELE TUDI V ROGAŠKI SLATINI
Izbirno tekmovanje za ZLATO HARMONIKO Ljubečne 93 iz Nazarij v juniju, se je nadaljevalo 21. avgusta v Rogaški Slatini. Zgornjo Savinjsko dolino je zastopalo kar 6 godcev, ki so na izbirnem tekmovanju dosegli predpisano število točk.
Da bi se naši godci kar najbolje počutili tudi izven naših meja doline, smo se na Zvezi kulturnih organizacij občine Mozirje odločili za organizirano spremstvo navdušencev iz vse doline. Zbralo se nas je preko 50 in med poslušalci polfinala smo zavzeli večinske sedeže. Vseh 6 godcev je "barve" naše doline odlično zastopalo, kar se je dalo slišati tudi po vsakem posameznem nastopu. Ker pa so tudi iz drugih regij naše male domovine nastopali dobri godci, je bilo težko pričakovati, da bi se vseh 6 uvrstilo med finaliste. Trdno pa smo bili prepričani, da bo glas zgornjesavinjske harmonike slišati tudi na zaključni prireditvi v Ljubečni.
Res je uspelo Zdravku Detmarju zbrati zadostno število točk in tako bo zapela tudi njegova harmonika med izbranci na zaključni prireditvi 12. septembra.
Da pa so naši muzikantje res pravi domači godci, smo se lahko na poti proti domu trdno prepričali. Ves čas smo poslušali zvoke harmonike, izkazalo pa se je celo, da velika večina udeležencev, ki smo tekmovalce spremljali, na harmoniko ali druge inštrumente tudi zaigra.Spretnost in znanje igranja na frajtonerico se ohranja iz roda v rod, srečanja, podobna našim, pa godce spodbujajo k širjenju svojega repertuarja in kvaliteti izvajanja. Omembe vredno je tu še družabništvo in prijateljevanje, ki se tke ne glede na kraj iz katerega prihajaš ali koliko let šteješ.
Zaželimo predstavniku naše doline na finalni prireditvi ZLATA HARMONIKA LJUBEČNE 93 - ZDRAVKU DETMARJU, kar najbolj uspešno muziciranje.
Živa
Nastop finalista Zdravka Detmarja
LJUDJE
IN DOGODKI
POSEBMEZ MED AVTOMOBILI
V Mozirju so pred nedavnim končali obnovitvena dela na zanimivem avtomobilu oldtimerju. Gre za vozilo znamke Jaguar, model SS iz leta 1932, katerega lastnik je Mate Matjaž, bolj poznan kot Tomi iz Portoroža.
Lastnik ga je kupil leta 1987 v Lukovici pri Domžalah. Avto je bil tedaj v zelo slabem stanju pripeljan v Mozirje, kjer se je pričela obnova, ki jo je ves čas budno spremljal, ogromno pa je vložil tudi svojega dela, Tomaž Mrevlje.
Model avtomobila je športen, pravzaprav dirkalni. Na podvozje je privita lesena konstrukcija, preko katere je prevlečena pločevina, ki je na konstrukcijo pribita. Motorje bil v originalni izvedbi 3,5-literski, a ga je neznani lastnik medtem zamenjal. Menjalnik je štiristopenjski, sinhroniziran, z vzvratno prestavo. Veliko več o avtomobilu ni znanega. Tudi na sejmih in srečanjih oldtimerjev v Italiji lastniku ni uspelo dobiti bolj natančnih podatkov ali videti kakšnega "brata". Vse to daje vedeti, daje bilo število teh modelov izredno majhno, morda pa gre celo za unikat, izdelan za potrebe dirkanja. Kdo ve?
V	petih letih so bili obnovljeni vsi sklopi avtomobila: podvozje in pločevino so ličarsko obdelali in na novo polakirali s perla rdečo in perla belo barvo. Vozniški prostor je povsem na novo tapeciran, nova je tudi amaturna plošča iz mahagonija. Pesta koles so bila izdelana na novo, platišča so bila uvožena iz Nemčije, kjer so ostala od podobnega modela. Elektroinstalacija je nova, motorje pretesnjen. Na novo so kromirani posamezni deli in graviranje na steklu luči. Zaključne dodelave naj bi bile gotove do konca letošnjega leta, nakar bo avto primeren za udeležbo na kakšnem rallyu veteranov.
V	času cvetlične razstave je bil Jaguar SS na ogled pred kapelico sv. Valentina. Marsikdo se je ob tem vprašal o njegovi ceni. A je, kot pravijo, to napačno razmišljanje. Takšne stvari, kot je ta avto, enostavno nimajo cene.
Jaguar je bil na ogled v Savinjskem gaju	KF, foto: C. Sem
V	Logarski dolini je prejšnji mesec nastajal poseben spomenik.
Ustvarjal gaje kipar Franc Purg iz Celja, uradna otvoritev spomenika pa bo jutri, v soboto 11. septembra.
"Pobudo o izdelavi spomenika Frischaufu in Kocbeku so dali v Planinskem društvu Celje, kjer so zbrali tudi denar. Izvedba, ki je malce drugačna od ustaljenih kiparskih form, pa jp moja. Formalno je to spomenik dvema planincema, ki sta odkrivala Kamniško-Savinjske Alpe. Pri delu me je zelo spodbujalo dejstvo, da se slovenski nacionalni ponos vedno veže z gorami. Kar poglejmo na primer Triglav,"je razložil Franc Purg.
Spomenik v Logarski dolini ni od včeraj, vsaj ideja in nato delo je trajalo približno leto in pol. "Najprej sem si s pomočjo helikopterja ogledal Logarsko od zgoraj. Tu vidiš, da je celotna dolina praktično samo melišče. Potem smo določali lokacijo. Za to pred Domom planincev, sem se odločil, ker me je fascinirala kulisa. V ozadju so namreč gore, Planjava, Ojstrica, Kamniško sedlo, kulisa se odvisno od svetlobe nenehno spreminja. Stene Alp so mi dale osnovno idejo, da sem v to dolino, praktično tik poleg gora, na sto kvadratnih metrih postavil majhne Alpe," je razložil Purg pomen belih kamnov, nabranih iz melišča
Pri tem umetnik poudarja, da ne gre za maketo Alp, drugačni sta tudi figuri Frischaufa in Kocbeka ki bosta nekako bdela nad tem kamnitim vrtom. "Skulpturi nista narejeni polnoplastično, temveč reliefno. Uporabil sem fotografijo iz 19. stoletja, ki je bila osnova za figuri, ki sta izdelani v tipični planinski drži, s palico ... Pri oblikovanju figur sem uporabil reliefno silhueto. Tako rešena figura v kiparstvu še ne obstaja, sploh pa ne v spomeniški plastiki. Planinca sta izdelana v velikosti dveh metrov in pol."
Spomeniku, ki nastaja v Logarski dolini, pravzaprav težko rečemo spomenik, sploh pa tega ne moremo uporabljati v klasičnem pomenu besede, saj predstavlja neko drugačno obliko, "fine ima pri ljudeh negativen predznak, povezan s polpreteklo zgodovino. Sicer so se spomeniki v evropski kulturi pojavili zelo zgodaj, že v gotiki. V slovenskem prostoru je malo spomeniških plastik dobro rešenih, razmišljal sem predvsem o tem, kako se izogniti povprečju.
Vedno sem poudarjal, da je to le formalno kip. Skulptura v Logarski je postavljena v prostor, kjer moraš povrh vsega konkurirati še naravi."
V	Logarski so veliko časa posvetili tudi končni ureditvi okolice. "Brez zveze bi bilo naokrog posejati travo, če je to melišče. Sicer sproti improviziram, vendar na osnovi temeljitih priprav. Dejstvo je, da bo spomenik stal tu, ne moreš ga kar pospraviti, če ti ni všeč," se je pošalil Purg.
Ob delu v Logarski dolini je Purg hkrati pripravljal razstavo v Razstavnem salonu v mariborskem Rotovžu. Konec septembra se bo v okviru izbora sodobne slovenske likovne umetnosti v Stockholmu predstavil v Osrednji galeriji sodobnih umetnosti, v galeriji Equma bo pripravil samostojno razstavo .
KF
Spomenik v času nastajanja
MLADI DOPISNIKI
POLHARJENJE
Ves teden sem se veselila petka. Dedek je namreč strasten polhar in mi je obljubil, da bom lahko šla z njim. Ko sem bila še majhna, mi je pogosto pripovedoval o čudovitih večerih, ki jih je preživel na polharjenju s svojimi prijatelji. Rada sem ga poslušala in zdelo se mi je, da kar vidim, kako so jim žareli obrazi ob soju ognja.
Bil je petek, 15. oktobra 1990. Oči me je takoj po kosilu odpeljal v Kraše k dedku in babici. Pričakovali so me že. Tam, sta namreč že bila moja bratranca Jure in Miha. Tudi onadva sta dobila dedkovo privolenje, da lahko gresta zraven v polhe.
Obljubiti smo morali, da bomo pridni in ubogljivi. Vse, prav vse bi obljubili, tako smo si želeli zraven. Babica nam je pripravila malico in že smo se z nahrbtniki na ramenih odpravili v gozd. Kar nekaj časa smo se vzpenjali po strmini navzgor. Utrujeni smo se usedli na gozdne štore. Dedek nas ni pustil dolgo počivati. Nabrati smo morali dračje. Dedek je medtem nastavil pasti. Seveda smo šli za njim. Vse smo hoteli videti. Na pasti pa je pritrdil tudi zvonce, da bi nas opozorili, če se je kaj ujelo. Bratranca sta o' tem vedela že nekaj več, a jima je bilo še vedno zanimivo. Ko se je stemnilo, smo zakurili ogenj. Prijetno se je bilo greti ob njem. Tiho smo se pogovarjali, da bi slišali zvonec. Čez približno pol ure je zvonec prvič zacingljal. Vsi smo stekli pogledat, kaj se je ujelo. Bila pa je le majhna miška. Kasneje smo ujeli še veliko polhov. Pozno zvečer, ko je bila že trda tema, smo pogasili ogenj. S polnimi nahrbtniki smo se vračali v dolino. Svetilke so nam brlele v rokah. Mi pa smo bili prijetno utrujeni in želeli smo si,da bi nas dedek še večkrat vzel zraven.
Nina ŽMAVC, 7.b.
KRONIKA
v
JE KJE SE BOLJ VESEL PEKEL?
Marsikaj se sliši o Zlabru in složnih krajanih te prijetne vasice. Neprijetna je le neposredna bližina Nazarij, ki jih s svojo iverko v rednih presledkih zastruplja, a so pod Žlabrom brez tega krepko zastrupljeni, vendar v tistem žlahtnem pomenu besede. Pravzaprav je ta zastrupitev kronična in s tem neozdravljiva; na vso srečo. Pridno držijo skupaj, si pomagajo ob vsaki priložnosti, še zlasti ob prijetnih, veselih in koristnih stvareh hkrati. Marsičesa se domislijo in to tudi storijo. Kdor zna in hoče tudi sme, bi lahko dejali. In pod Žlabrom vsekakor smejo.
Tik nad vasjo je vsem očem skrita kotlina, katere prijetnost so pridno "izkoriščali" že v preteklih letih; res v njihovem Peklu je bilo vedno veselo in bo še bolj. Pekel je namreč ime tej kotlinici, gotovo zaradi globokega žrela na enem delu, ki ob hudih nalivih zna tudi peklensko bruhati. Pa nič ne de, iz pekla so naredili raj in v njem bodo mnogi lepo uživali. Lani so se (med drugim) odločili za mali nogomet in zasilno uredili igrišče. Seveda s tem niso bili zadovoljni, z veliko dela so ga preko zime lepo zravnali, navozili zemlje, posejali travo, poskrbeli za nujno opremo, pod zemljo napeljali elektriko in danes imajo svoj razvedrilni "center". Imajo tudi svoje muzikante, ki so množici godli in peli v soboto, 21. avgusta od kdaj do kdaj sploh ni pomembno, bilo pa je veselo, kot je pod Žlabrom vedno. Brez plakatov, brez hrupne reklame, se je v najbolj prijetnem Peklu na svetu trlo prijetnega počutja željnih ljudi. So že vedeli kam so se podali in se še bodo. Šest ekip je odigralo turnir v malem nogometu, pa dosežki in uvrstitve gotovo niso najpomembnejše, tisto najpomembnejše je ža zapisano; če kdo ne verjame, naj gre v žlabrski Pekel, tamkajšnji vragci mu bodo že pokazali.
jp
25X93 sta se okrog 2. ure pred bifejem v Novi Štifti sprla Jože P. (37) iz Tiroseka in Boštjan T. (18) iz Dola. Pri tem je Jože P s kozarcem poškodoval Boštjana T., zato so zoper njega podali predlog sodniku za prekrške in ovadbo na Temeljno javno tožilstvo.
27X93 je ob 10. uri Franc M. (60) iz Gornjega Grada vozil kolo z motorjem po lokalni cesti v Gornjem Gradu. Koje pripeljal v križišče pri gostilni Smreka, je izsiljeval prednost pred voznikom osebnega avtomobila Zdenkom P. (36) iz Gornjega Grada. Prišlo je do trčenja, v katerem se je Franc M. lahko telesno poškodoval. Zoper njega so podali predlog sodniku za prekrške.
28X93 so okrog 1. ure v trgovino M-ZKZ na Ljubnem vlomili Franc K. (18) iz Tera, Željko G. (16) iz Črnomlja in Marko K. (17) iz Zagoija, ki so bili na izhodu iz prehodnega mladinskega doma v Jaršah. Policisti so jih prijeli v trgovini in z nadaljnjim zbiranjem obvestil ugotovili, da so isti storilci vlomili v to trgovino že 19.8.93.
28X93 je ob 20.30 uri Boštjan V. (19) iz Bočne pod vplivom alkohola in z neprimerno hitrostjo vozil kombinirano vozilo iz smeri Radmirja proti Moziiju. V Juvanju je na vrhu klanca pred seboj zagledal kolesarja Silvestra K. (16) iz Okonine, ki je vozil po sredini vozišča. Boštjan V. je zaradi tega zapeljal v levo in čelno trčil v nasproti vozeči osebni avto, ki ga je vozil Jakob B. (48) iz Juvanja. Pri trčenju sta se Jakob B. in njegova sopotnica lahko telesno poškodovala. Zoper Boštjana V. in Silvestra K. so podali predlog sodniku za prekrške.
28X93 je med 3. in 5. uro Diana V. (16) iz Ljubljane skupaj s prijateljem katerega ime je zaenkrat še neznano, vlomila v diskoteko Jumbo v Moziiju in odtujila 50 zavojčkov cigaret Marlboro. Zoper oba bo sledila ovadba na temeljno javno taožilstvo.
29X93 je ob 4.50 uri Franc F. (33) iz Mozirja vozil osebni avto iz Radmirja proti Mozirju. V Sp. Rečici je zaradi vožnje pod vplivom alkohola trčil v kovinsko obcestno ograjo in se pri tem lahko telesno poškodoval. Zoper njega so posredovali predlog sodniku za prekrške.
30X93 je med 16.30 in 17.30 uro vinjena Alojzija B. (71) iz Podhoma doma pretepala 15-letno vnukinjo in jo ogrožala s sekiro ter nožem. Ker se tudi ob prihodu policistov ni pomirila in je z grožnjami nadaljevala, je bila pridržana do iztreznitve, zoper njo pa so napisali predlog sodniku za prekrške in ovadbo na temeljno javno tožilstvo.
31X93 sta se med 21.30 in 22. uro doma v Gornjem Gradu sprla Franc M. (60) iz sin Franjo (24). Med prepirom je Franc M. s topim delom sekire sina večkrat udaril in mu povzročil lahke telesne poškodbe. Zoper njega sledi predlog sodniku za prekrške in ovadba na temeljno javno tožilstvo.
1.9.93	je ob 22.10 uri Janez T. (31) iz Kokarij vozil osebni avto iz Radmirja proti Moziiju. Pri gostilni Zmajeva votlina v Nizki je dohitel osebni avto, ki gaje vozil Branko R. (26) iz Raduhe inje nameraval zaviti na levo na parkirni prostor. V tem trenutku ga je Janez T. pričel prehitevati, vozili sta trčili, Branko R. se je pri tem hudo telesno poškodoval. Zoper Janeza T. so podali ovadbo na temeljno javno tožilstvo.
2.9.93	je prišlo okrog 1. ure do požara v Šport centru Prodnik v Juvanju, kjer je zgorela čolnarna z vso opremo. Ugotovljeno je bilo, da je jx)žar povzročil neznanec, katerega še niso izsledili. Škodo so ocenili na okrog 15 milijonov tolarjev.
4.9.93	je okrog 20.10 ure Ivan K. (44) iz laške občine vozil kombinirano vozilo iz smeri Pentlje proti Logarski dolini. V bližini Doma planincev v Logarski dolini je zaradi vožnje pod vplivom alkohola in neprimerne hitrosti trčil v kovinsko mostno ograjo, pri čemer se je lažje poškodoval sopotnik v vozilu Ignacij L. (33) iz Podravske Slatine (Hrvaška). Zoper Ivana K. so podali predlog sodniku za prekrške
5.9.93	je prišlo okrog 17. ure do požara v stanovanjski hiši Cesta na Rožnik 8 v Mozirju, ki ga je med igro povzročil 4-letni otrok. Zaradi požara je nastalo škode za okrog 1 milijon tolarjev.
OBVESTILO! Od 1.9.1993 dalje je telefonska številka 92 vezana direktno na operativno komunikacijski center UNZ Celje. Občani, ki želijo zvezo s policijsko postajo Mozirje, morajo poklicati na tel. številko 832-162.
MLADI DOPISNIKI
V ŽIVALSKEM VRTU
Pri divjih prašičih
Bili smo v živalskem vrtu. Ogledali smo si divje prašiče, ki so ravno jedli. Mladiči so bili progasti, kot da bi jih pobarval. Divje svinje so zelo umazane, saj se valjajo po blatu. Hranijo se z rastlinami. Tehtajo okrog sto kg.
Jure BIZJAK
Pri srnah
V	živalskem vrtu smo si ogledali tudi srno. O njej nam je pripovedovala vodička. Srna je pokrita z rjavo dlako. Hrani se s travo, listjem in gozdnimi sadeži. Srnjak se razlikuje od srne po rogovih, ki jih vsako leto na jesen odvrže. Na tem mestu ga potem boli.
Tadej PLANINŠEK
Pri dihurjih
Živijo v ogradi in imajo lepo urejen dom. V ogradi imajo celo bazen za plavanje. Dihurji so zelo podobni kuni. Pred sovražniki se branijo tako, da iz smradnih žlez izločijo tekočino, ki tako zelo smrdi, da odžene sovražnika.
Eva RIBEŽL
Pri volkovih
Vodička Irena nas je peljala tudi k volkovom. V kletki so bili trije volkovi. Volk živi v tropih. Je prednik psa.
Andreja HRIBERŠEK
V	vivariju
Vivarij je prostor, kjer so akvariji in terariji. Študentka biologije nas je vodila po vivariju. Iz terarija je vzela dvoživko krastačo in nekakšnega kuščarja. Vsi smo ga potipali.
Vasja HRAMEC
Mene je posebno zanimal vivarij. Pomen te besede nam je razložila vodička. V vivariju smo si ogledali kače, kuščarje, žabe in polhe. Posebno grozljive so bile strupene kače, ki so se počasi premikale. Videl sem dve strupeni kači, ki živita pri nas v Sloveniji, to sta gad in modras. Vodička nam je pokazala krastačo in kuščarja, ki je bil podoben kači. Kuščarja sem si upal tudi prijeti.
Miha PROSEN
Učenci smo se veliko naučili o gozdnih živalih. Bili smo vedoželjni, na vsako vprašanje smo dobili odgovor. Razočarani smo bili le, ker nismo videli Matica, medvedjega mladiča, ki se je 6. januarja skotil v živalskem vrtu. Medvedka je bila z njim še v brlogu.
Ker smo veliko zvedeli, nam ne bo težko pripraviti novega projekta o gozdnih živalih spomladi.
Učenci 2. a razreda OŠ Mozirje in učiteljica Sonja Jakop
•H.:	SPORT
Začetek medobčinske nogometne lige
Minuli vikend se je pričela nova sezona tekmovanja v medobčinski nogometni ligi. V njej so minulo sezono uspešno nastopali nogometaši Ljubnega ob Savinji, ki so se na letošnje- prvenstvo pripravljali dva meseca. Moštvo je v tem obdobju doživelo nekaj sprememb, največje pa so finančne težave, saj jim nikakor ne uspe najti primernega sponzorja. V omenjeni ligi je letos začelo igrati tudi moštvo mozirskega Elkroja.
V prvem kolu so Ljubenci gostovali v Laškem in s tamkajšnjim moštvom TIM igrali neodločeno 2:2. Mlajši pionirji Ljubnega so gostovali v Celju pri Publikumu in zmagali z rezultatom 1:0. Elkroj je v Štorah igral s Kovinarjem 1:1, obe zgornjesavinjski ekipi sta torej uspešno prestali krst nove sezone. V soboto, 11. septembra bodo na Ljubnem gostili nogometaše Šentjurja, v predtekmi se bodo domači mlajši pionirji pomenili z ekipo Papirničarja iz Radeč.
KF
ŠPORT
NOGOMETNA LIGA V RADMIRJU
Kot kaže, so razvedilne lige v malem nogometu postale prava manija po naši dolini. Zakaj tudi ne, saj smeh in dobro razpoloženje, ki ob tem vladata, lepo dopolnjujeta športno rekreacijo. Vaški odbor v Radmirju je v poletnih mesecih organiziral krajevno ligo v malem nogometu, v kateri je nastopilo kar osem ekip. Najbolje se je odrezala ekipa Razborje pred Lubadarji in ekipo Juvanja. Sledijo Mrzlo Polje I, Okonina, Radmirje, Gmajna, zadnje mesto pa je pripadlo ekipi Mrzlo polje II. Vse skupaj so organizatorji vzeli sila resno saj so za delitev nogometne pravice na finalni tekmi angažirali nikogar drugega kot mednarodnega sodnika iz Gornjega Gradu Vilija Kranjca. V kolikšni meri je njegova že kar tradicionalno avtoritativna piščalka ohromila finalni ekipi, nam organizator ni zaupal. Vsekakor pridobivanje bogatih izkušenj. Za odločnega moža v črnem, namreč.
Edi Mavrič
Maratonski pohod Celje -Logarska dolina
75 kilometrov dolga relacija Celje - Logarska dolina je bila letošnjega 4. septembra ponovno prizorišče maratonskega pohoda, ki ga organizira sekcija pohodnikov celjskega planinskega društva. Trasa je bila letos speljana iz Celja skozi Levec, Petrovče, Žalec, Vrbje, Šempeter, Polzelo, Rečico ob Paki, Letuš, Podgorje pri Letušu, Mozirje - gaj, Nazarje, Trnovec, Pobrežje, Meliše, Radmirje, Ljubno, Luče, Solčavo v Logarsko dolino. Na njej sta bili dve izstopni postaji: Savinjski gaj Mozirje (35 km) in Luče (60 km) in 11 okrepčevalnic, kjer so se udeleženci lahko nekoliko osvežili in podkrepili za nadaljevanje poti. Maratonski pohod je kljub nekoliko neugodnemu vremenu uspel tudi letos in tako upravičil prizadevanja organizatorja, da ga v prihodnje vključi v evropski maratonski pokal. Zelo zanimivo je bilo letos v okviru pohoda tekmovanje v disciplini MILITERY, v katerem sodelujejo uniformirane trojke s skupnim startom in skupnim prihodom v cilj. Tovrstno tekmovanje je bilo tokrat tretjič, udeležilo pa se ga je 39 ekip Slovenske vojske, kar je dokaz, da je zanjo privlačno. V Militeryu so bili najboljši pripadniki 81. Območnega štaba Teritorialne obrambe iz Celja, ki so letos skupaj s Postojnčani (slednjih na ta pohod ni bilo) odlično zastopali Slovensko vojsko na Militeryu v Švici. Zmagovalna ekipa v sestavi Dušan Kuserbanj, Franc Turšič in Igor Lipovšek je za pot potrebovala 7 ur in 23 minut.
Zadnjega dela trase pohoda od Luč do Logarske doline so se udeležili tudi vabljeni politiki, podjetniki, predstavniki sponzorjev, ki so s tem pokazali voljo in pripravljenost za sodelovanje in razumevanje. Predsednik republike, Milan Kučan, se pohoda kljub poprejšnji najavi ni udeležil.
KF
Na okrepčevalnici v Lučah
PISMA BRALCEV
SKRIVNOSTNO SPOROČILO
Z jutranjo energijo se zapeljem v nov delovni dan. Namenjena sem po varovance Varstveno delovnega centra. Hvala ustanovitelju in dobrotnikom, ki so omogočili, da imamo sedaj to ustanovo v Moziiju. Varovanci bi morali sicer dnevno potovati v Žalec, Celje in še dlje. Marsikomu pa bi bilo onemogočeno živeti doma.
V soju" luči zagledam v Juvanju pri Ljubnem avto z oznako UJV (uprava javne varnosti). "O joj," zopet prometna nesreča!" pomislim. Pa še gasilska vozila in mnogo ljudi. "To bo pa nekaj ljudega." Trenutek zatem doživim pravi šok: pogorišče čolnarne Športnega centra Prodnik. "Pa to ni mogoče." Sprašujem se: "Ali prav vidim, ali sanjam?" Saj sva še včeraj z lastnikom govorila in potrdila, da se pridejo danes naši varovanci brezplačno vozit z njegovimi čolni. Eni bi se vozili, drugi bi premagovali strah. Pa tako smo se že veselili tega gostoljubnega povabila. Najprej vožnja s konji potem pa še kosilo s sadno kupo povrhu. Imenitno povabilo in darilo. Gesta, ki plemenito pomaga pri vključevanju oseb z motnjami v razvoju v širšo družbo. Razmišljam o možnih vzrokih požara. Vreme je bilo te dni stabilno, zato strela ni bila. Elektrike objekt ni imel, torej tudi kratek stik odpade. Že več dni ni nihče spal na skupnih ležiščih, saj je bilo premrzlo. Kaj je še lahko vzrok? Groza me je misli, da ni bilo zgolj nesreča! Človek s svojo dolgo roko in kratkim umom? Če je to res, me je strah. Zakaj? Bi bila lahko to dobro merjena klofuta pridnosti, bolje rečeno garanje, podjetnosti in razvoja turizma.Kdo bo naslednji na vrsti, kam to pelje - drug drugemu žagati vejo na kateri vsi sedimo. Odženem tako ostudno misel. Že res, da smo tudi Savinjčani taki in drugačni, in ima tudi pri nas zavist mlade, vendar kaj takega pa sega čez vse meje normalnega. Nehote se poistovetim z žrtvijo in se spomnim, kako so mi ukradli avto - edino premoženje ki sem ga takrat imela. Ker imamo usposobljene ljudi, sem avto dobila nazaj - 500 km od doma. Svojevrstna uteha mi je bilo spoznanje, da s krajo niso bile povezane roke domačina.
Ena izmed tolovajskih tolp pač, hladnokrvno, preračunljivo.
Iz časopisnih kronik vemo za primere, kako skupine brezdelnežev izsiljujejo lastnike raznih lokalov v stilu: "Sliši se, da je ta objekt v nevarnosti, če plačaš te zaščitimo". Če bi bilo tudi v Zg. Sav. dolini že kaj podobnega, je potrebna odločna in enotna akcija vseh, še posebej gostincev in oblasti, da zaustavimo takšno rakavo tvorbo, ki tepta vse moralne vrednote in jemlje voljo do dela.
Strah bi me bilo tudi, če bi ob tem dogodku ostali hladno neprizadeti ali celo privoščljivi, češ kaj je to v primerjavi z Bosno. Vojna je najhujša tokrat, ko prenehajo šteti žrtve in škodo. Prav zato je potrebno, da se zamislimo, če se izkaže, da bi bil požar podtaknjen. Želim si, da tega gnusno smrdečega ognja ni podžgala roka Savinjčana, še bolj bi si želela, da tega požara sploh ne bi bilo, saj bi bilo prizanešeno Prodnikovim (le kako nemiren je sedaj njihov spanec, ko bi lahko zgorela praktično vsa kmetija) gasilcem, ne bi bilo presunjenih številnih turistov, prijateljev Savinje in Zg. Sav. doline, ne bi bili moteni telefonski naročniki, saj je bil poškodovan glavni telefonski vod. Ne vemo, kaj je vzrok požara. Vemo le, kaj ga ni povzročilo .
Naši gojenci so bili nesrečnega 2. sept. žalostni.
Eden izmed njih je prizadeto vprašal: "Ali so zaradi nas zažgali, ali nas ne marajo?" S sodelavcem sva jih tolažila, da to ni zaradi njih, da jih imamo radi. Tudi gospod Edi, saj nam je že podaril lepo darilo. Na čolne bomo šli kmalu. Zagorelo ni zaradi nas, zagorelo je zaradi nesreče.
Najtežje pa je, da v nesrečo vse manj verjamemo in da se spražujemo, kakšno je skrivnostno sporočilo takšnega "prosvetljevanja".
Stop nasilju in spotikanju - prednost sodelovanju.
Vodja varstveno delovnega centra - Mozirje Vilma Marčinko
PISMA BRALCEV
OPOZICIJSKO ZBOROVANJE V KRIŽANKAH
"SLOVENSKA DESNICA" s skrbjo spremlja razvoj političnih, gospodarskih in socialnih razmer v Republiki Sloveniji. Ob tem ugotavlja, da vladajoča koalicija ni uspešna pri uresničevanju svojih predvolilnih obljub. Še posebej "SLOVENSKA DESNICA" to ugotavlja za področja uveljavljanja:
-	narodne sprave
-	pravne države
-	revizijo vseh privilegijev
-	razlaščanje slovenskih delavcev.
Namesto, da bi Vlada reševala ta področja, se ukvarja z medsebojnimi sumničenji in aferami.
Zato SD podpira zamisel o organiziranju zborovanja slovenske opozicije v Križankah, v soboto 18. septembra 1993 s pričetkom ob 19. uri, na katerem bodo slovenski javnosti predstavljeni pogledi opozicijskih strank na težke razmere v Sloveniji in ponujene rešitve. Seveda "SLOVENSKA DESNICA" na tem zborovanju pričakuje udeležbo samo nevladnih opozicijskih strank, saj na takšnem zborovanju ne morejo nastopati stranke, ki so s svojim delom v Vladi soodgovorne za nastale razmere.
Na tem zborovanju bo "SLOVENSKA DESNICA" jasno predstavila svoje poglede in predloge.
"SLOVENSKA DESNICA" je prepričana, da bo slovenska javnost z zanimanjem in naklonjeno sprejela dogajanje na tem zborovanju, saj je to prvo veliko politično zborovanje opozicije po decemberskih volitvah.
za "SLOVENSKO DESNICO" Sašo Lap
KREPITEV SLOVENSKE DESNICE
Političen razvoj današnje Evrope se žal odmika od načel Helsinške listine. Mednarodno sožitje je ogroženo, uveljavljajo se načela geopolitike. Evropski narodi se čutijo ogrožene z dogajanjem na Vzhodu, na svojem pragu se srečujejo z vojnimi grozotami. Popolnoma razumljivo je zato zatekanje Evropskih družb k tradicionalnim neokonzervativnim vrednotam kot so ustvarjalnost, pravičnost, odgovornost in naslanjanje na samobitnost naroda in krščanske vrednote.
Evropa se pripravlja na obrambo pred grozečimi nevarnostmi, zato je razumljivo, da se krepi t.i. desna politična opcija tj. opcija, ki svojo politično misel utemeljuje s preizkušenimi vrednotami.
Ta spoznanja so vodila politične stranke SLOVENSKO NACIONALNO DESNICO, NARODNO STRANKO SLOVENIJE in LIBERALNO STRANKO pri oblikovanju SLOVENSKEGA NACIONALNOSOCIALNEGA LIBERALNEGA BLOKA, ki se je uspešno uveljavil v slovenskem političnem prostoru.
Stranke ustanoviteljice bloka so sklenile, da svojo dejavnost, odslej tudi javno deklarirajo kot dejavnost tipa sodobne evropske desnice in se v skladu s tem spoznanjem blok preimenovale v "SLOVENSKO DESNICO".
"SLOVENSKA DESNICA" bo skupaj z drugimi desno usmerjenimi strankami oblikovala programsko koalicijo in se v skladu z načeli politične demokracije bojevala za prevzem oblasti.
Slovensko javnost želimo seznaniti z omenjenimi dejstvi, istočasno pa slovensko politično javnost seznanjamo s sklepom "SLOVENSKE DESNICE", da je odslej enakopravna članica "SLOVENSKE	DESNICE" tudi DOMOVINSKA NARODNA
STRANKA SLOVENIJE (DONS).
O vključevanju drugih skupin v "SLOVENSKO DESNICO" in njeni krepitvi bomo javnost tekoče seznanjali.
.	za "SLOVENSKO DESNICO"
tajnik:
Danijel Malonšek, dipl. ing.
Kmetijstvo in orožarski kriminal
V zadnjem času kažejo nekateri predstavniki oblasti, tudi iz vrst Drnovškovih liberal demokratov, nekoliko več razumevanja za pomoč od hude suše prizadetemu kmetijstvu, kot pomembni veji slovenskega gospodarstva. Toda, namesto lepih besed o pomoči, naj to pokažejo v dejanju. In kod prvo naj za to pristojni v vladi in morda tudi v drugih institucijah nehajo izkoriščati kmetovo stisko in njegov težki ekonomski in socialni položaj, ki pa še zdaleč ni le posledica suše, ampak tudi in predvsem posledica njihove nerazumne in proti kmetijsko naravnane politike. Za ilustracijo bom navedel primer: Za dve kravi težki po 500 kg, stari 4 leta, ki sem jih pred enim mesecem, preko zadruge prodal v zakol, sem za obe skupaj prejel 54.364, sit. Kdor ne verjame, se lahko prepriča. Tukaj in pri tem ne gre kriviti območnih poslovodij odkupa živine, saj se ti morajo ravnati po pravilnikih o cenah, ki jih določa vlada.
Bolj verjetno pa je, da je zanimanje ter skrb in pripravljenost pomagati kmetistvu in oživiti celotno gospodarstvo le navidezna -poskusni manevar, trik, obrniti pozornost slovenske javnosti proč od orožarskega kriminalnega škandala - orgar^ziranega pretihotapljanja 100 ton orožja in streliva na mariborsko letališče, v katerega so - domnevam, do vratu vpleteni nekateri samozvani "mirovniki", (Kot je javnosti znano, je eden izmed njih ne tako dolgo nazaj izjavil, da bo kri tekla v potokih.) ki so s Kučanom na čelu, malo pred napadom JA na Slovenijo, vneto podpisovali listino o popolni demilitarizaciji Slovenije. So že vedeli zakaj. Zato sedaj niti ne preseneča, da isti "mirovniki" sedaj uprizarjajo pravd gonjo zoper našega cenjenega obrambnega ministra g. Janeza Janša, ki je kriminalu prišel na sled. Sedaj pa ti isti "mirovniki" slovensko javnost vneto "poučujejo", kako je škodlivo za Slovenjo ukvarjati se z aferami in škandali kriminalnega "slovesa", češ, pustimo to in se ukvarjajmo raje z gospodarsko in socialno problematiko. Vsak tolar namenjen obrambi Slovenije, so Zlobčevi "mirovniki" v parlamentu pregovarjali. Ko pa je po mnenju nekaterih potrebno oborožiti pučiste, pa se denar 15 milijonov mark v obubožani in gospodarsko uničeni Sloveniji kar najde in ni čutiti, da bi se ga "mirovnikom" zdelo kaj škoda!
Ivan Glušič, Loke pri Mozirju
Kdo pripravlja diktaturo?
Na ruševinah Sovjetskega imperija se je pojavilo osemindvajset držav. Med te sodijo tudi satelitske države Vzhodnega bloka in propadle "neuvrščene" Jugoslavije.
Prav v vseh so danes na oblasti ljudje, pomembni iz časov komunizma. Tudi čelni ljudje teh držav, od llieskuja preko Jelcina do Gligorova in Kučana so ljudje tistih časov.
Tam kjer niso uspeli priti na oblast po poti navidezno demokratičnih volitev si niso pomišljali uporabiti orožja in sile. Tako v Tadžikistanu, Gruziji in Azerbejdžanu kot tudi v Moldaviji in Romuniji je rdeča oblast uporabila orožje, da bi prepričala svoje ljudstvo o svoji "demokratični" naravi. V Srbiji, Ukrajini, Belorusiji in Rusiji visi v zraku grožnja z orožjem, če ljudje ne bodo nehali negodovati nad "svojo demokratično oblastjo".
In povsod tisti, ki grozijo in ki imajo v rokah tudi dejansko moč kažejo s prstom na resnične demokrate po načelu "ujemite tatu".
Žal se to dogaja tudi v Republiki Sloveniji. Namesto, da bi se Slovenci vprašali kdo je bil vrhovni usmerjevalec Slovenske Udbomafije, kdo je skupaj z JLA dopustil razorožitev Slovenske TO, kdo je sprožil proces "četverice", da bi pravilno ocenil razpoloženje Slovencev in se jim pravočasno postavil na čelo zaradi uresničenja svojega videnja Slovenske perestrojke - Slovenci razmišljajo o takšni podobi ljubljenega voditelja g. Kučana, kot jim jo sam nastavlja.
Čeprav bi morali biti Slovenci pozorni na stalno govorjenje g. Kučana o nevarnosti izrednih razmer v Republiki Sloveniji, se raje ukvarjajo s tem, kar govori g. Kučan o drugih, namesto o sebi. Namesto, da bi bili pozorni na Kučana, ki edini zares lahko svoj že obstoječi kult osebnosti spremeni v diktaturo, se Slovenci medsebojno poučujejo o pravnih postopkih zasliševanja prič.
Ko bi morala Slovenska demokratična javnost zahtevati objavo ukrepov za primer izrednega stanja, ki jih je tajno sprejelo Predsedstvo Republike Slovenije, se Slovenci raje ubadajo s problemom o pisanju "kava" ali kasha".
Namesto, da bi Slovenci vedno znova varovali demokracijo, dopuščajo, da jih g. Kučan potihem pripravlja na diktaturo, za "SLOVENSKO DESNICO"
tajnik:
Danijel Malenšek, dipl. pravnik
OGLASI
Trgovina z gradbenim in izolacijskim materialom, Šmihelska c. 1, Mozirje
UGODNA PONUDBA
-	Jupol 30/1
-	Belton 1/1
-	Beltop 1/1
-	koleno 1/2"
-	krog. ventil 1"
-	lak za parket CHROMODEN za 20 m2
-	žlebovi - pocinkani m
-	žeblji kg
-	tuš kad 80x80 -tuš kabina
Telefon: 831-625
2.249.00	SIT
579.00	SIT
849.00	SIT 55,00 SIT
799.00	SIT
11.999.00	SIT
297.00	SIT
129.00	SIT
5.990.00	SIT
14.800.00	SIT
Parižlje 1, Braslovče, telefon: 063/721-081
vam nudi po ugodnih cenah material za vodovod in centralno ogrevanje.
NA ZALOGI:
- radiatorji, oljni gorilci, peči,
- cevi: pocinkane, črne in bakrene - PVC odtočno kanalizacijo
-	sanitarna keramika
- KOLPA SAN oprema
-	pribor za zalivanje - črpalke vseh vrst
Na vašo željo ga tudi zmontiramo in pripeljemo na dom!
Ugodni plačilni pogoji:
od 3 - 5 obrokov ali popust na gotovinsko plačilo
V času obrtnega sejma je ponudba še pestrejša, v naši trgovini nudimo tudi 10% sejemski popust.
Odprto od 7.00 do 18.00 ure, sobota do 12.00 ure.
OGLASI
TRGOVINA "TADI"
TAJNŠEK DIAN A,GORNJI GRAD, Tlaka 32, Tel. 842-158 VAM NUDI
-	rezervne dele Zastava, Golf, Lada, R 4
-	rezervne dele za mot. žage Husquama
-	akumulatorje Topla
-	motoma olja za osebna vozila in kmetijsko mehanizacijo
-	olja za motorne žage
-	snežne verige
-	antifriz
-	dodatni asortiman
Pri nakupu nad 6000,00 SIT možnost plačila na dva čekalPri gotovinskem plačilu nad 5000,00 SIT 5% popusta, nad 10 000,00 SIT 10% popusta!
boutique
v gradu Vrbovec v Nazarjah vabi k nakupu:
-	ženskih oblek
-	bluzic, tunik
- suknjičev, hlač in srajc - otroške konfekcije - ter bund
PO UGODNIH CENAH IN POGOJIH PLAČILA!
SAVINJSKA
trgovska družba d.o.o. Žalec
SAJ NI RES, PA JE!
POHIŠTVO
kredit na 2 leti,
obrestna mera SAMO R + 8% letno GRADBENI MATERIAL, BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, TEKSTIL, DROBNI GOSPODINJSKI APARATI
kredit na 1 leto,
brez pologa, obrestna mera SAMO R + 8% letno
r»««———«!
VZGOJNOVARSTVENI J ZAVOD	i
MOZIRJE
Šolska ulica 25 63330 MOZIRJE
RAZPISUJE
dela in naloge VZGOJITELJICE predšolskih otrok I ali učiteljice za določen čas od oktobra 1993 do w 31.7.1994 za izvedbo zunanje male šole v popoldanskem času v občini Mozirje.
POGOJI:
-	iončana vzgojiteljska šola ali učiteljišče in opravljen strokovni izpit.
Kandidati morajo predložiti najkasneje 8 dni po objavi naslednjo dokumentacijo:
-	prošnjo za sprejem v delovno razmerje s kratkim I življenjepisom z vsemi zaposlitvami,
-	fotokopijo spričevala o končani šoli in opravljenem a strokovnem izpitu in
-	fotokopijo rojstnega lista.
L_______________I
ZIMOVANJE POČITNIŠKIH PRIKOLIC, ČOLNOV, JAHT
Bliža se čas, ko se bodo končale počitnice, oziroma dopusti.
Ste se že odločili, kam boste shranili vašo počitniško prikolico, čoln ali jahto? Ponujamo vam optimalno rešitev in sicer: v Ljubnem ob Savinji, na sedežu GIP Vegrada, PE Lesna, imamo za to primerne, varovan odprt ali pokrit prostor, katerega dajemo v najem po zelo ugodni ceni.
Vse informacije dobite na PE Lesna, Ljubno ob Savinji, Loke 33 in na telefon 063/841-112.
OGLASI
TRAFFIC
TRAFFIC
TRAFFIC
TEČAJ
za voznike motornih vozil se prične
v petek 17.09.93 ob 17.00
v prostorih Gasilskega doma Mozirje.
Vabi avto šola TRAFFIC.


SERVISIRANJE IN MONTAŽA ROLET, ŽALUZIJ IN VERTIKALNIH ZAVES
HOČEVAR MILAN	*
ZADREČKA C.17, NAZARJE
s
s
*
I
s
a
8
bk
PONUDBA
Predstavljamo vam dejavnost, ki bo predvsem usmerjena v servisiranje in montažo vseh vrst rolet, žaluzij in vertikalnih zaves.
V	kolikor se odločite za servis (popravilo starih rolet, žaluzij, rolojev ali vertikalnih zaves), nas obvestite z dopisnico, oglasimo se v najkrajšem času in vam brezplačno svetujemo, kar je najboljše za vas.
V	primeru, da se odločite za nakup novih rolet, žaluzij ali vertikalnih zaves, pa vam lahko posredujemo kompletno ponudbo konkurenčnih cen, vključno z montažo.
S povabilom k sodelovanju In v pričakovanju vašega odziva vas lepo pozdravljamo!

J
s
s
S
8
t
lesarstvOdoo ■Hi železnina Hudovernik ■mmmmmm Cesta talcev 11. Velenje tel. (063) 853 982 NUDIMO VAMr Jupol 30 kg	2.280,00
Valit 30 kg	2.400,00
Bavalit 40 kg	1.920,00
Laki za parket za c. 16-20 m2 od	3.490,00 dalje
Lepilo za parket za c. 20 m2	3.900,00
Lepilo za ploščice 25 kg	825,00
Belton 0,9 I	569,00
Beltop 0,9 I	788,00
Stavbno okovje in vijačni material, ter ostale železnine.	
MOŽNOST PLAČILA NA 2 ali 3 čeke. Del. čas 7.00 - 18.00, sob. 8.00 - 12.00.	
MONTAŽA, CENTRIRANJE, PRODAJA GUM
LESARSKA CESTA 43, NAZARJE
GUME NA ZALOGI:
•SAVA •SEMPERIT * GOODYEAR •OBNOVLJENE 'TRAKTORSKE
CENE GUM SO NABAVNE (MALOPRODAJNA CENA+ PROMETNI DAVEK)
MOŽNOST PLAČILA NA DVA ČEKA!
PO NAROČILU:
*	MICHELIN
*	NOKIA
*	YOKOHAMA •CONTINENTAL
*	DUNLOP
*	KUMHO
*ZA TOVORNA VOZILA
6 3	8 3 1	2 3
26,
MEDNARODNI
OBRTNI SEJEM

J
(MIŠJEM
CELJE
10. -18. SEPTEMBER
Škofja Loka Kidričeva 58


JELOVICA
fax.:064/632-261
okna
seiižlla
vrata
mont. stene
stanovaniske
hiše
mb
m»
gotovinski
popust
gotovinski
popust
MOS" 93
\s hali i lL/ZCP
CELJE, Božičeva 3, tel. in faks. 063 25 881 ABD DRAVINJA, Slovenske Konjice SAVINJSKI MAGAZIN Žalec


	OGLASI	
	■ jSMS8S^^ _	
r

PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE
NOVO V MOZIRJU!
Od 26. avgusta 93 dalje velika ponudba modne in športne obutve Alpine iz Zirov ter italijanskih proizvajalcev.
UGODNE CENE - VELIKA IZBIRA
Trgovina SA-MO Na trgu 14 v Mozirju
vas pričakuje!
•	OGLASI
—	—:	—		—_—™-——	
ML
ii
»■i
■	' ; • U ; ■	' i* * ' : 'I k * :-\
MOŠ 1993
ppii KS äPI	I I jcii lih II I iPiill iks lUI JI I I JOl
ENi ni mk ^SfesP*	«1Ü Ii ÜI ITli Ilir II mhmP	® 1»	»mP Ä Hi Jmlm. mam » M Wik
bogata sejemska ponudlaa *sejemske cene ^popusti ^odlični kreditni pocjoji
BATERIISKI NOZ

PREGIBNA KUHINJSKA DESKAPVC
ROČNI ŠIVALNI STROJ
*&s. ■
DOMAL 30 kg

MEDENINASTA KLJUKA
DANIELA ZLATA ali KERAMIČNA
NAMIZNI PRTI
NAMIZNI PVCaPKASTl
;no
eni
ZAHVALE
Globoka ZAHVALA
P	velja vsem, ki so našo drago mamico,
/lpt~	mamo in ženo
Vero KRAMER
pospremili na prvem delu njene življenjske poti, jo obsuli s cvetjem in spomini na s petjem doživete skupne sreče. Drugi del poti, tisti, ki si ga s toliko ljubezni posadila v naša srca, bo živel naprej in s tem boš tudi ti vedno z nami, naša draga mami.
Vsi tvoji
ZAHVALA
Tako iznenada nas je zapustila draga mama, stara mama, babica, sestra in teta
Štefka Gostečnik
iz Vologa
Posebna zahvala sosedom, ki ste nam pomagali v tako težkih trenutkih, hvala g. župniku, pevcem, gasilcem, govorniku za poslovilne besede, vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, sv. maše in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni.
Le srce in duša ve, kako boli, ko te med nami več ni.
Ostali so nam le sledovi tvojih pridnih rok in prazen tvoj prostor v hiši, katerega mogoče ni nadomestiti.
Ob nenadni izgubi dragega in skrbnega moža, ata in dedka
Ivana Zagožena
iz Potoka pri Nazarjah
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, gasilcem, gospodu župniku in vsem, ki ste bili z nami v najtežjih trenutkih. Hvala za nudeno pomoč, izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI
Ljubil si polja, travnike in gozdove. Najraje si trdo delal kar ti je povzročila nenadna smrt.
9. septembra mineva leto dni bridke žalosti, od kar tebe več med nami ni
MIRKO REMIC
Loke pri Mozirju
V svojem mnogo prekratkem življenju si imel še mnogo načrtov in želja. Velikokrat smo se o teh tvojih načrtih posebej še o tvoji veliki ljubezni do gozdov pogovarjali, žal je usoda hotela drugače, tragična smrt je zahtevala v gozdu tvoje mlado življenje. Vendar nisi povsem odšel od nas,ostal boš v naših spominih kot dober prijatelj, sodelavec, mož, oče, brat in stric.
Žalujoči: žena Marjana, hči Mateja, sin Jure, mama, ate, sestra, brata in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
ob smrti mojega moža
Jožeta Legata
se iskreno zahvaljujem osebju Zdravstvenega doma Ljubno ob Savinji, bolnišnice Topolšica,internega oddelka C bolnice Celje ter osebju reševalne postaje Mozirje za nesebično pomoč v času njegove bolezni.
Žalujoča žena Sonja
OGLASI
HE
M-ZKZ MOZIRJE
RAZPRODAJA ŽIVIH KOKOŠI pri
kooperantu Ivanu KOTNIKU, Ljubija 6 17. in 18.9.93.
Kokoši so primerne za zakol ali nadaljni rejo.
Cena za kokoš je 150,00 SIT.
Klimmt miiiimiiiimiiiHimmmiiiiiimiiimiiiiiiimHiiHi
/O ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d.
Velenje
PREGLED OBRESTNIH MER ZA TOLARSKO VARČEVANJE OBČANOV
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. od 1. septembra 1993 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami:
	letne obrestne mere v %	mesečne obrestne mere v %
Tekoči računi občanov	10,85	0,85
Žiro računi	10,85	0,85
Hranilne vloge na vpogled	10,85	0,85
Varčevalna knjižica	22,76	1,70
Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev	38,72	2,73
Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev	39,95	2,80
Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev	41,18	2,88
Depoziti, vezani od 10 do 30 dni	16,67	1,28
Depoziti, vezani od 31 do 90 dni		
- depoziti do 50.000,00 SIT	30,13	2,19
- depoziti od 50.001,00 SIT do 100.000,00 SIT	32,59	2,35
- depoziti nad 100.001,00 SIT	35,04	2,50
Depoziti, vezani nad 3 mesece		
- depoziti do 50.000,00 SIT	33,81	2,42
- depoziti od 50.001,00 SIT do 100.000,00 SIT	36,27	2,58
- depoziti nad 100.001,00 SIT	37,50	2,65
Depoziti, vezani nad 6 mesecev	37,50	2,65
Depoziti vezani nad 12 mesecev	38,72	2,73
Depoziti z valutno klavzulo		
od 30.000,00 SIT naprej		
- za čas od 31 do 90 dni	10,00	
- za čas od 91 do 180 dni	11,00	
Dovoljena prekoračitev stanja na TR	46, 09	3,16
Nedovoljena prekoračitev stanja na TR	71,87	4,55
aitmiiiiimiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiui
ßvet&e iti fafmive,
V Mozirju je bila ugledna slovesnost ob stoletnici Savinjske podružnice SPD. Številni gostje iz drugih krajev in tudi domačini so se poklonili spominu snovalca prve slovenske planinske organizacije, Franu Kocbeku, pred spominsko ploščo na Goričarjevi hiši, kjer je bila ustanovna skupščina Savinjske podružnice. Toda kaj, ko so v Mozirju "poznavalci" zgodovine prav istemu Kocbeku vzeli njegovemu spominu posvečeno ulico... Čudno naključje ali nepoznavanje lastne preteklosti?
Telefonskih priključkov za Gornji Grad zaenkrat še ni. V teku je sicer akcija in dogovarjanje na relaciji PTT - KS in naprej do bodočih uporabnikov. Pa vendar priključki so, vsaj za nekatere bolj pri koritu, kot se stvari reče. Gospodu Ravnjaku, vodji investicij v PTT podjetju pa predlagamo, prebere stari in novi telefonski imenik in se prepriča, da zanj nedokazano govorjenje ni iz trte izvito. Seveda obstaja možnost, da se je v imenik za leto 1993 naselil tiskarski škrat. Blagor časnikarjem.
Blagor zatiranim. Po besedah osrednjega govornika na srečanju podeželske mladine Slovenije v Juvanju smo bili v preteklem režimu bolj ali manj vsi zatirani. Nekaj resnice bo že v teh besedah. Samo, da ne vsi enako in še najmanj danes najbolj glasni. Revež je bil in ostaja revež, brez misli na zatiranost. Mogoče zatirani še danes iščejo možnost preživetja zase in svoje družine. Seveda skromno in na svoj račun.
M«
SOM
iiimiiiiHmiiiinuiiiiiHUiiimiiiimiiiiiiimiK
Štefka Petek
Ljubosumnost in greh
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
'Tole ti bom povedal, Vanč: Lenka je po čudežu ostala živa. Rahlo upam, da je že izven življenjske nevarnosti. Mislim, da jo je rešil pes. Kod je hodila, kje bila, ne vem. Čeprav je govorila v deliriju, je govorila resnico. Našel sem njene sledi. Dekle se je s težavo privleklo do brazde na njivi in tam nezavestno obležalo, čeprav me je pes vlekel za hlače, lajal in cvilil, zaenkrat nisem pomislil na nič hudega. Ker pa Lenke res dolgo ni bilo domov, je naju z ženo začelo skrbeti. Jasno nama je postalo šele, ko je ona v štedilniku našla zmečkan papir z Lenkino pisavo. Bil je del pisma, namenjenega tebi. Uganila sva, kam je šla. Prižgala sva leščerbo in jo šla iskat. Kako se je, reva, priplazila tako daleč, sam Bog ve. V brazdi bi se lahko zadušila, če bi midva ne prišla pravi čas."
Vanč je globoko vzdihnil in sklenil roki.
"Dekle ima rano na glavi," je nadaljeval Vodnar. "Bledla je vso noč. Bledla o tebi in Kristi. O Kristi s strahom, tebe je klicala na pomoč in omenjala pismo. Zdravnik jo je napotil v bolnico. Dekle je, tako telesno kot duševno, čisto na koncu. Dobila je injekcijo proti zastrupitvi, ker se je plazila po tleh. Glavo ji bodo slikali, ko se bodo otekline malo polegle."
Pomolčal je, si otrl solze in nadaljeval: 'Tebe, Vanč, je imela rada. Odbila te je, ker si bil fičfirič. Grdo si naredil, če si jo ti, po vsem kar ti je napisala in kar je govorila, da je pisala, še pretepel, naj ti bo Bog milostljiv!"
"Nisem je jaz pretepel. Pismo je položila v mojo kamro za nafto in bencin. Krista, kolikor vem, prej nikoli ni prestopila tistega praga. Morala je videti Lenko in pismo našla. Slučaj je hotel tako, oče Vodnar. Meni je silno žal, Krista je vsa iz sebe, ker se boji, da je Lenko ubila. Obesiti se je hotela. Boji se policije."
"Vem, kje jo je tepla," je dejal Vodnar. "Pri kozolcu sem našel hčerino ruto in en gumb."
"Krista je meni rekla, da jo je ubila, ker je slišala, da je nekaj zahreščalo. Menila je, da je dekletu strla lobanjo. Zatrjevala je, da tega ni nameravala in ..."
Vodnar je zamahnil z roko in odkimal: "Lobanja se ne zlomi kar tako; strl se je le trhel oklešček. To je Krista slišala. Je pa Krista dovolj močna, da ji je prizadejala to, kar je precej grdo videti."
"Vodnar, ko bi vi vedeli, kaj sva doživljala z ženo, vse od trenutka, ko mi je povedala."
Oče Vodnar je zaničljivo odmahnil z roko: "Več kot mi trije, v naši hiši, gotovo nista. Če pa sta, je vest, ki vaju preganja. In prav je tako! Lenka bo morda preživela, kot je dejal zdravnik, ker je mlada in čvrsta, umorila pa sta njeno vero v poštenje. Tvoja baba je hudič, ti pa ničvreden babjek! Toliko, da boš vedel, če bi jaz v hiši imel tako kačo, bi jo nagnal, ne pa da jo pomiluješ."
"Oče Vodnar, ne pomilujem je. Ženo zaničujem in dobila je zaušnice, ki jih ne bo pozabila. Veste pa, da je ubiti zaradi tega ne morem. Bom pa delal pokoro. Strah me je lomil zaradi Lenke, sram in stud čutim do Kriste, če bi Lenko ubila, bi bil tudi jaz s Kristo vred osramočen in morda zaprt. Samo to sva čakala, kdaj bo policija pridrvela in naju aretirala. Posebno potem, ko je začelo zvoniti mrliču.
"Mohorju zvoni."
"Vem."
"Vodnar, jaz prisegam pri bogu, da nisem nič kriv. Le zakaj je Lenka bila tako neprevidna, da je prinesla pismo?"
"Zakaj si pa še vedno škilil po njej in jo ogovarjal, ko veš, da je tvoja baba živi satan. Ni samo ljubosumna, nora je. Jaz bi jo nagnal, če bi bil ti."
"Saj jo, tudi bom. Obesila se zdaj ne bo. Pod mojo streho pa je nočem več imeti. Verjemite mi, da se mi je do kraja zagnusila."
"To se mene ne tiče. Povedal sem več, kot sem nameraval. Sem pa toliko pošten, to pa zaradi hčere, da sem ti prišel povedat, da živi in bo, upam, živela."
"Hvala vam, oče Vodnar! Tisočkrat hvala!”
(se nadaljuje)
	ZA RAZVEDRILO			
NAGRADNA KRIŽANKA
1	r	3	4	5	6	7		8	9	10	11	12	13	14	
15								16							
17					■		19						20		
21				■	m						23	24			
25				H						27					
28		g|g||g29						!§§§§§§§§a 30							
	1		31						32					1			
33	34						35						38	37	
38						39									
41				M|a42!						■	*				
44				45						«					
47		48	49					50	51						
52								53							
															
IME IN PRIIMEK: NASLOV:															
OĆ.
0
2
j
1 (/> LU CO .M
O
Z
<
>M
VODORAVNO: 1. Mesto v Bolgariji ob reki Marici; 8. Hala; 15. Nekdanji prebivalci Lacije; 16. Nemška teniška igralka (Barbara); 17. Brazilski pisatelj (Jorge) "Pastirji noči"; 18. Klada za sekanje drv; 20. Kemijski simbol za barij; 21. Reka skozi St. Petersburg; 22. Belgijski namiznoteniški igralec, letošnji svetovni podprvak (Jean Michael); 23. Ime alpinista Kunaverja; 25. Ime pisateljice Peroci; 26. Pentlja pri pletenju; 27. Celice za nespolno razmnoževanje, spore; 28. Kemijski simbol za tantal; 29. Kitari podobno glasbilo; 30. Brezno; 31. Velika površina slane vode; 32. Važna surovina v lončarstvu; 33. Kraj na Kozjanskem; 35. Lepo vedenje; 36. Marc Alyn; 38. Nemška denarna enota; 39. Mesto v osrednji Bosni; 40. Sladkovodna riba; 41. Prebivalka evropske otoške države; 42. Mikroskopsko majhen enoceličar, 43. Barva igralnih kart; 44. Kemijski simbol za helij; 45. Glavno mesto Češke, 46. Odprto ognjišče; 47. Življenjski napoj; 50. Država na Pirenejskem polotoku; 52. Pribaltska država; 53. Argentinska denarna enota.
NAVPIČNO: 1. Nebesno telo ki kroži okoli sonca; 2. Kovinska ploščica; 3. Trava druge košnje; 4. Žensko ime; 5. Spodnji del posode; 6. Ivan Cankar, 7. Kraj na Štajerskem; 8. Reka skozi Maribor, 9. Kmečko orodje; 10. Ime pevca Pestnerja; 11. Skrajni konec polotoka; 12. Anton Nanut; 13. Božje prebivališče; 14. Kikiriki; 19. Ime literata Grafenauerja; 22. Obdobje povečane psihične dejavnosti med spanjem; 23. Cirkuški prostor; 24. Nadzidan hodnik; 26. Rdečkasta svetloba na nebu ob sončnem vzhodu ali zahodu; 27. Strojno pletena prožna pletenina; 29. Udeleženka boja; 30. Zagrebška farmacevtska tovarna; 31. Ime smučarja Girardelija; 32. Kraški pojav; 33. Naselje pri Mozirju; 34. Naš narodnozabavni ansambel; 35. Ime nogometaša Blohina; 36. Pokol, masaker; 37. Močno razstrelivo; 39. Del pohištva; 40. Muslimansko moško ime; 42. Aleksandrijski verski reformator; 43. Nemški filozof iz 18. stoletja (Immanuel); 45. Grška črka; 46. Način konjskega teka; 48. Ivan Tavčar; 49. Okrajšava za kilovolt; 51. Peter Ustinov;
OBVESTILO REŠEVALCEM:
Rešitev kviza iz 17. št.: Vršiči. Rešitev križanke iz 17. št.: VODORAVNO: Asirija, Črnivec, bariton, emocija, Akela, Tokaj, Rn, Dana, Piran, hren, ala, Komen, Maine, Na, pokol, herpes, Tilen, Natis, editor, Maras, TM, Nanos, jelen, Gea, Iran, najem, slon, GJ, Priap, Inarij, Marcial, Kosovel, antikva, Alabama.
Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike:
1.	nagrada (blago ali storitev po izbiri v vrednosti 3.500,00 STI): Mira NATEK, Mlinska pot 3, Mozirje;
2.	nagrada (blago ali storitev po izbiri v vrednosti 2.500,00 SIT): Olga MATJAŽ, Dol 29, Gornji Grad;
3.	nagrada (blago ali storitev po izbiri v vrednosti 1.500,00 SIT): Marinka NASTRAN, janezovo polje 21, Ljubno ob Savinji.
Nagrade prevzamejo dobitniki osebno v urarstvu Šerbela-Rupnik na Ljubnem ob Savinji.Čestitamo!
Križanko s kuponom iz 18. št. vložite v kuverto in jo do ponedeljka 20. septembra 1993 pošljite na naslov EPSI d.o.o., Savinjska c. 4, Nazarje , s pripisom "nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrade, ki jih je iz ponudbe trgovine BARBI prispevalo podjetje PAVLIN Mozirje:
1.	nagrada: blago po izbiri v vrednosti 3.500,00 SIT
2.	nagrada: blago po izbiri v vrednosti 2.500,00 SIT
3.	nagrada: blago po izbiri v vrednosti 1.500,00 SIT.
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 19.št. SN
IME IN PREMER.
NASLOV:
KVIZ
Če obkrožite črke pred pravilnimi odgovori, vam rešitev brana navzdol da nekdanji poklic, ki je bil razširjen v naši dolini, nekaj let po II. svetovni vojni pa je povsem zamrl.
1.	Katera reka, ki teče le v Sloveniji, je s svojimi 111 km najdaljša:
J ... Savinja F... Krka Z... Dravinja
2.	Koliko let pred našim štetjem je bil ustanovljen Rim:
P... 2753 M ... 1753 L...753
3.	Kdo je po številu zmag v svetovnem pokalu najuspešnejši alpski smučar vseh časov:
O ... Ingemar Stenmark A... Mark Girardelli I... Pirmin Zurbrigen
4.	Kako se imenuje slovanska boginja pomladi, bujnosti in mladosti:
N... Živa V... Vida S ... Vesna
5.	Kako sc imenuje naprava za merjenje nadmorske višine:
A... altimeter E... areometer U... barometer
6.	V žepni državici Monako živijo trije narodi. Med njimi je največ:
K... Monačanov R ... Francozov T... Italijanov
Rešitev v 19. št. SN.
Nagrada
zvestemu
naročniku
Za zvestobo Savinjskim novicam je žreb tokrat namenil nagrado v znesku 2.500,00 SIT
Martinu TESOVNIKU iz Savine 30 Ljubno ob Savinji.
Nagrajenec lahko nakupi blago po izbiri v navedenem znesku v trgovini Barbi v Mozirju. Čestitamo!
1 «S! ?a.vz/y<\	{rj)
PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p	o. MOZIRJE
MANUFAKTURA	
MOZIRJE	
Zaključno posezonsko znižanje	
letne konfekcije	
ženske poletne hlače	2.990,00 SIT
ženska poletna krila	2.990,00 SIT
ženski korzeti 1.435,00	■1.579,00 SIT
Ugodna ponudba	
bombažne trenerke	4.210,00 SIT
flanelaste moške srajce	1.402,50 SIT
Izkoristite možnost ugodnega	
nakupa!	
TRGOVINA	
BOHAC NAZARJE	
tel. 832-545	
vam v naslednjem tednu nudi:	
Olje Zvezda 11	134,00 SIT j
Sladkor 2/1	82,80 SIT J
Prašek Lind 3/1	390,00 SIT I
Prašek Fax 3/1	442,00 SIT 1
Prašek Ariel 3/1	1268,00 SIT j
Vino Grajski rizling 1/1	93,00 SIT 1
Vino Jeruzalem 1/1	249,00 SIT I
Buteljke Ormož 290,00	-399,00 SIT 1
Pampers plenice	1798,00 SIT 1
Ženski vložki always	499,00 SIT 1
NSK krmilo za nesn ice 10/1	420,00 SIT I
Krompir za ozimnico kg	30,00 SIT I
Čebula za ozimnico kg	59,00 SIT 1
i Kis za vlaganje 3/1	290,00 SIT j
Akcijska cena banan 1 kg	78,00 SIT I
I Ribje konzerve 125 g kom	64,00 SIT
ZA OBISK IN NAKUP SE PRIPOROČAMO!	
4»DUSETI đ.n.n
Podjetje za trgovino, komisijsko prodajo in servisne storitve d.o.o.
vam nudi na svojem sedežu v Parižljah 8/a (pri mostu čez Savinjo), Braslovče:
SERVIS:
-	vseh vrst motornih žag -vrtnih kosilnic
-	kosilnikov in motokultivatorjev
-	motornih škropilnic
-	ostale drobne kmetijske mehanizacije
IN VAS VABI V SVOJO PRODAJALNO, KJER LAHKO TA MESEC KUPITE ŠE PO STARIH CENAH:
-	motorne žage Jonsered
-	vrtne kosilnice Jonsered
-	kosilnice na vrvico Jonsered, Kawasaki
-	motorne škropilnice SOLO
-	rezervne dele ACME, LOMBARDINI
-	meče, verige, pogonske zobnike Oregon za vse vrste žag POSEBNO UGODNO: REZERVNI DELI ZA MOTORJE MAG, VGRAJENE V KOSILNIKE VOGEL-NOOT, BUCHER, SIP M 200, RAPID
RAZPRODAJA V SEPTEMBRU: cevi za zalivanje, zalivalni sistemi.
Odprto: vsak dan razen nedelje od 7 do 18 ure. Informacije na tel.: 063/721-137.
MRMA STEHMRIK
Parižlje 11/c tel., fax: 063 721-667 63314 Braslovče 063 721-043
POGREBNA SLUŽBA
- cvetličarna
-	trgovina z žalno in drugo
modno konfekcijo
-	prevozi doma in v tujino - izdelava vencev in ostalih
aranžmajev ter dostava na dom - ureditev dokumentov - odštejemo pogrebnino v višini 48.000,00 SIT
POSLUJEMO 24 UR NA DAN
POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK Parižlje 11/c, 63314 BRASLOVČE
	obvestila		
Celje - skladišče mD-Per
... 7/1993
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
06.09. do 12.09. KRALJ CIRIL, dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-410 13. do 19.09. ZAGOŽEN DRAGO, dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-769 20. do 26.09. LEŠNIK MARJAN, dr. vet. med. Ljubija, tel. 831-219 VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017,831-418 IZDAJA ZDRAVIL: vsak dan od 7,00 do 8,30 ure. OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH JE PO OSEMENJEVALNIH PUNKTIH.
Mali oglasi do 10 bes 5000001034'ig
številke Savinjskih no\ beseda90,00 SIT. Mall ugias v utwirju i.uuu.uu 011.
COBISS 0
Želite zaslužiti s poštenim delom
70.000	SIT mesečno. Informacije 832-679.
★
Oddamo tri mesece starega psička, mešanca, manjše velikosti. Tel.:832-560.
Prodam motorno žago novo, nerabljeno Jonsered 670. Lahko tudi na 3 obroke. ZEBEC Ivan, Ljubija 86, Mozirje.
Prodam barvni TV, ekran 55 cm, korting. Tel.: 831-198.
*
Kupim 120 m2 strešne opeke (lahko rabljena). Prodam golf diesel, I. 87, prevoženih 98.000 km, koruzo za siliranje cca 10 m3. Tel.:831-036.
*
Prodam strešno opeko, novo, kikinda 333, 3000 komadov. Tel.: 832-592.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Nadzorništvo Nazarje
06.09.	do 12.09. LEVER PETER, Paška vas, tel. 885-150
13.09.	do 19.09. JERAJ FRANC, Prihova, tel. 831-910
20.09.	do 26.09. TRATNIK FRANC, Pusto polje, tel. 831-263
V slučaju da, se dežurni ne javi doma, pokličite tel. 441-242 ali 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije.
NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE
I.	MLADINSKA LITERATURA:
*	Waddell: Ne moreš zaspati, mali medo? (slikanica)
II.	STROKOVNA LITERATURA:
*	Žnidaršič & Kranjc: Planirani stečaji? Značilnosti, razlogi, koristi in škoda v stečajih slovenskih podjetij * Jermanj: Sonce v vašem domu
*	Friebe: Moja pot do veselja * Teropšič: Kozjanski odred * Lipnik & Kolšek: Po primorskih stenah * Gabor: Po sledi Apisa * Perelman: Kraljestvo retorike * Srednja in zahodna Evropa (Dežele in ljudje) * Vox populi: zlata knjiga pregovorov vsega sveta * Šikovec: Vinarstvo - od grozdja do vina * Kemija - splošni priročnik *
III.	LEPOSLOVJE:
*	Dolenc: Rum in šah * Žužek: Vrnitev * Kocbek: Osvobodilni spisi II.
*	Smeh med taborniki * Novak: Izza kongresa ali Umor v teritorialnih vodah *
IV.	VIDEOKASETE:
*	Smrtonosni vpliv = Bad Influence * Prestreznik = Interceptor * čigav je otrok = Switched at Birth * Kuffs = Kuffs * Dali = Dali (biografski film) * Zadnji junak = The Last Hero * Nevarna igra laži = Liars Edge * Alice v čudežni deželi (risanka) * Flash Gordon (risanka) *
SINDIKALNA PRAVNA POMOČ
je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel.
SPORED FILMOV
KINO LJUBNO OB SAVINJI
11.09.	in 12.09. NAPIHNJENCI - ameriški film - komedija
18.09.	in 19.09. OCVRTI ZELENI PARADIŽNIK - ameriški film -drama
KINO "JELKA" NAZARJE
11.09.	in 12.09. OBLEGANJE - ameriški film - avanturistični
18.09.	in 19.09. NA TUJ RAČUN - ameriški film - komedija KINO "DOM" MOZIRJE
11.09.	in 12.09. VSTOP PREPOVEDAN - ameriški film - akcijski triler
18.09.	in 19.09. WAJNEJEV SVET - amer. film - "odštekana" komedija
Trosobno, opremljeno stanovanje v Gornjem Gradu oddam v najem za daljšo dobo. Tel.: 885-386.
Odkupujem smrekovo hlodovino. Tel.: 832-370.
*
Prodam ca. 150 kg svinjskega krompirja. Tel.: 832-778.
*
Na Ljubnem prodam ali zamenjam hišo 77 m2 z vrtom za kmetijo. Naslov v uredništvu.
*
Prodam profesionalno dirkalno kolo znamke CYCLESTAR, letnik 92. Tel.: (063) 832-215.
Prodam tovornjak - starejši letnik (Fiap, prednji pogon). Cena po dogovoru. Tel.: 063/892-521.
Ugodna prodaja vrhunskih ameriških koles "KHS". 10 let garancije. PROFI 841-055.
Vino belo prodam, cena ugodna. Tel. 823-200.
Imamo zelo ljubke Disney igračke - miki miško! Velika izbira duplo in lego kock! Novo - igrice game boy nintendo! UrarstvoŠerbela-Rupnik, tel.:841-084.
Prodam pianino "Karmen". Cena po dogovoru, Irena RIHTER, Bočna 54.
ANTENE! Klasične in satelitski sistemi po ugodnih cenah, montaža in popravila. RTV servis na vašem domu in montaža teletekstov Gorenje. KVALITETA IN GARANCIJA. PRAŠNIKAR 845-194.
Trosobno stanovanje v Gornjem Gradu zamenjam za starejšo hišo. Tel. 846- 046.
Prodam polno jarmenik-gater žago pini key 67. Tel.(063)841-379.
Prodam R4 TL in starejši pianino. Tel.:831-660.
Prodam navojno rezilnioo do 5/4" štanco 25 T cirkolar. Tel.: 854-909.
Po ugodni ceni prodam 5 m3 tervol poltrdih plošč debeline 5 cm. Pokličite na 831-574.
*
VW kombi Caravelle I. 87 prodam. Tel.:831-642.
*
Zelo ugodno prodamo barvni TV Gorenje Korting, ekran 56 cm, dobro ohranjen ter otroško posteljico (kinderped) z jogijem in posteljnino. Tel.: 832-105 po 20. uri.
*
Prodam Viso 1.87/7.94. Cena po dogovoru. RIHTER Branko, Tirosek 31, Nova Štifta.
Apn 4 prodam ali menjam. Tel.: 831-712.
Dimnik Schidel 020 prodam. Tel.: 842-193.
*
Prodam NISSAN BLUEBIRD KARAVAN 77 kW, 1973 ccm,
64.000	km, I. 89, kat., met. srebrna, servovolan, el. pomik stekel, centr. zaklepanje in 4 zimske gume s kolesi. Možnost kredita. Tel.: 063/832-419.
INTERIER d.0.0. možnost nakupa novih in rabljenih vozil - program NISSAN. Kredit na 5 let s pologom po dogovoru. Tel.: 063/832-419.
Prodaja in dostava premoga različnih vrst tudi na čeke. Tel.: 831 -567, dostavimo - plačate.
Prodam Fiat 750 v voznem stanju, neregistriran, možna je prodaja tudi po delih. Tel. 063 831-379 *
Popravljam šivalne stroje, servisiram gasilske aparate in plinske naprave. Zagožen, Ljubija 121, tel. 831-109
EPSI
OSREDNJO KNJ. CELJE