— 142 -
Cesar Mavricij in Sloveni
Cesar Mavricij je 590 let po Kristu z vojsko šel ua Obre, kateri so bili sebi napomoč vzdignili vse nekerščene severske narode. Vojaki cesarja Mavricija štiri dni hodd od mesta Herakleje srečajo tri človeke velicega telesa, čudno oblečene. Ti možje nijso imeli niti šlema (čelade), niti meča ali kacega orožja, a vsak je nesel ceraico (citre). Cesar jib. vpraša, ,,od kod so, kaj delajo ter čemii gred<5 v cesarstvo ?" Odgovore mu slovenski: ,,možje Slovšni smo iz daljne zemlje na obalah vzhodnega morja, kjer žive zadnji ljudje našega naroda. Oberski han (poglavar) je k našim županom odpravil poslanike in darove, da bi mu ljudij na vojsko dali. Župani so darove prijeli, a vojske mu nijso poslali; kajti daleč je naša zemlja in potje so neugodni. Mi smo hodili petnajst mesecev, da smo hanu prinesli besede slovenskib. županov. Haa razgnjevavši se reče zapreti nas k jetnikom, kakor nij po zakonu. A pripovedovali so nam, kolikšna je oblast in kakovo blagodušje rimskih ljudij; zato sino pobegnili, da bišli v Tracijo zemljo. Te cevnice so nam jedino orožje, katero umžjemo, ne misleč o bojib. iu vojuab.." — Mavricij je Slovčne prijazDJivo prijel in čudil se kreposti njih teles ter je poslal v mesto Heraklejo.