CENA LIR 25 PoStnlna platana — Speci, abbon. post. — II st. GOSPODARSTVO TRGOVINA FINANCA ♦ INDUS TRIJA LETO VIII. ŠT. 179 PETEK, 30. JULIJA 1954 ° E R T» KMETI JSTVO TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Gre m obstanek tržaShega Ijudslva V našem zadnjem članku »Mimo Ju-Boslavije ni mogočeH smo iznesli živo željo tržaških gospodarskih krogov, da bi se utrdila in še razširila trgovinska izmenjava med Svobodnim tržaškim ozemljem in Jugoslavijo. Te potrebe ne občutijo samo poslovni ljudje, temveč tudi širše množice tržaškega prebivalstva, zlasti potrošnikov, nameščencev in delavcev. Ti ne morejoi razumeti, zakaj bi se umetno oviral tako naraven razvoj gospodarskih stikov med Trstom in (njegovim najbližnjim sosedom, samo zato, da bi Italija, ki po rimskih li-nančnih lin gospodarskih sporazumih z Zavezniško vojaško upravo iz leta 1948 kontrolira tržaške gospodarske odnose s tujino, lahko zavarovala koristi italijanske veleindustrije in italijanskih veleposestnikov. Italija ščiti te svoje neposredne koristi s tem, da ovira izmenjavo izdelkov tržaške industrije z jugoslovanskimi surovinami (rudninami, premogom in lesom) in kmetijskimi izdelki, kakor so prehrambeni artikli in vino. Pospešitev takšne izmenjave bi preskrbela tržaški industriji, ki Preživlja težko krizo, nova naročila in s tem delo nezaposlenemu delavstvu, z druge strani pa bi se tudi živež pocenil. V tem pogledu je bilo s tržaške strani že mnogo zamujenega. Tega ne bo lahko nadomestiti. Zaradi nerazumevanja, ki so ga pokazala tržaška oblast-va glede razširitve izmenjave v trža-ško-jugoslovanskem klir.ngu — saj doseže zdaj mesečna izmenjava povprečno komaj oko'!; 60 milijonov Mr — je Jugoslavija bila prisiljena poiskati druge industrijske trge, kakor sta zlasti nemški in avstrijski. Z druge strani pa se Jugoslavija sama industrializira. S tem dejanskim položajem morajo danes računati oblastva v coni A, ki so odgovorna za prospeh tržaškega gospodarstva in blaginjo tržaškega ljudstva. Skrajni čas je, da napnemo vse sile in poiščemo izhod iz današnje nevzdržne gospodarske in socialne krize. Okoli 22.GOD nezaposlenih trka na vrata naših oblastnikov! Oprijeti se bo treba vsake bilke, pa naj bo še\ tako drobna, ako je le rešilna. Nekdo je prišel na misel, da bi organiziral v Milanu posebno razstavo tržaških industrijskih Podjetij. Torej prav v Milanu, središču najbolj lindustrializiranega predela Italije! Mar niso skladišča zgornje italijanske industrije že dovolj natrpana z izdelki, ki čakajo kupca iz tujine? Zakaj ne bi rajši sprejeli roke, ki nam jo zopet ponuja Jugoslavija? Pogajanja, ki so se zdaj pričela v Trstu med predstavnliki Jugoslavije in Zavezniške vojaške uprave, se ne smejo zaključiti brezupspešno. Kakor je med zadnjim tržaškim velesejmom sporočil Predstavnik Jugoslavije dr. Stane Pavlič, je vojaška uprava sprejela ponudbo za pogajanja. Upamo, da ne gre samo za taktično potezo pred tržaško: javnostjo, temveč za odraz resne želje ZVU, da z novo trgovinsko pogodbo Poveča trgovinsko izmenjavo z Jugoslavijo. Današnja izmenjava v tržaško - jugoslovanskem kliringu obsega okoli 700 do 8C0 miliijonov lir na leto, medtem ko predvideva jugoslovanski predlog od oktobra lanskega leta izmenjavo v obeh smereh v višini 12 milijard! Zgo-: raj smo že kratko omenili, kaj bi Jugoslavija lahko izvažala v Trst. Na Tržaškem bi v zameno za izvoženo blago kupovala industrijske izdelke, kakor j ladijske motorje, stroje za rezervne dele, električne izdelke, proizvode kovinske industrije, avtomobilske motorje, kemikalije, surova mineralna olja. kok; in drugo. Obseg poslov, ki so bili zaključeni z Jugoslavijo na zadnjem velesejmu, je najbolj očiten dokaz, kako bi se dalo delati z Jugoslavijo. Zaključeni posli so Presegli 200 milijonov lir, medtem ko Je bil Jugoslaviji odmerjen sejemski kontingent samo za 159 milijonov lir. To je dokaz, da tržaški gospodarski krogi želijo razširiti! podlago za trgovinsko izmenjavo z Jugoslavijo, hkrati Politika, kateri je podrejena tržaška tr-Pa tudi dokaz, da je rimska trgovinska | Politika že od leta 1948, ukovala povsem naravno trgovinsko izmenjavo med Tr-| stom in najbližnjim sosedom v železen obroč. Kar presega ta obroč, ne priha-j Ja več v poštev z?) izmenjavo, se pravi ^a uvozno ali izvozno dovoljenje. Cas bo najboljši sodnik takšne politike, ki ne upošteva življenjskih želja ! Tržačanov in njihovega naravnega go-i na po samoohrani. * * * TRGOVINSKA POGAJANJA MED JUGOSLAVIJO IN CONO A V ponedeljek, 6. julija so se v Tr-j stu začela pogajanja med jugoslovansko trgovinsko delegacijo in pred- j stavniki ZVU za sklenitev trgovinskega sporazuma. Posebno trgovinsko od-| Poslanstvo PLR Jugoslavije je prispelo v Trst v nedeljo. Načeluje mu svet-I bik tajništva za zunanjo trgovino j inž. Slobodan Karič. Ostala člana sta i Nikola Krajnovič in Branko Zlatarič. OD STETTINA DO SCECINA Nemška luka Stettin je pred vojno ; štela 380.000 prebivalcev. Poljaki so iz Stettina pod sovjetskim pokrovi-j teljstvom napravili Szczecin (Sčečin). Po letu 1945 se je v Sčečin priselilo | okoli 150.000 Poljakov. Nemcev je da-; bes še okoli 3500. Naseljeni so v po-I Sebnem predelu mesta. Med vojno je bila luka zelo poškodovana. Danes že , lahko pristajajo ladje s tonažo auou j brt.; poprej so morale pristajati pri Svinoušču (Swinouscie). V ladjedel-bicah gradijo že velike ladje. Ladjedelnice stražijo ruski vojaki. Po no-vem načrtu bodo do leta 1956 pokrili 2a 25.000 kv. metrov skladišč in postavili 60 električnih žerjavov. Pred | btestom bodo zgradili plavže, da bi i že tu pretopili švedsko rudo. '—_________________________ Montaža italijanskih traktorjev V ŠPANIJI. Milanska tovar-ba »SAME« namerava zgraditi v Spa-! biji tovarno za montiranje majhnih ‘faktorjev. Nekatere dele bi izdelovale ‘bdi španske tovarne. Konec osemletne vojne v Indokini Francija vodi bolj neodvisno politiko - Nesoglasja z Ameriko! O čudovitem možu — Mendes-Fran-ceu, ki je junija meseca prevzel državno krmilo v Franciji, smo že kratko poročali. Ko je zahteval od poslanske zbornice zaupnico, je francoskemu narodu obljubil, da bo odstopil, akc do 20. julija ne sname z ramen francoskega naroda najtežje breme v teh časih: osemletno vojskovanje v Indokini. In res, Mendes-France je uspel. Na konferenci v Ženevi so po ostrem boju med francosko in angleško diplomacijo z ene strani ter rusko in kitajsko z druge zaključili premirije. Američani so stali bolj ob strani, vendai je bila že sama prisotnost predstavnika Združenih ameriških držav generala Bedella Smitha v veliko opore Franciji. »Redko kdaj uspe z razpravami za zeleno mizo doseči to, česar m bile mogoče doseči na bojišču.« Tako je temeljito označil zaključek ženevske konference gen. Smith ob svojem prihodu v VVashington. Francozom ir njihovim zaveznikom je šlo na bojišču v Indokim slabo. Hošiminhove čete so nevzdržno potiskale njihove vojske. Poraz na bojnem polju je seveda prišel do izraza pri pogajanjih v Ženevi. Mendes-France je dosegel, kar je bilo v takšnem položaju mogoče. V zgodovini povojnega francoskega političnega življenja se je redko kdaj zgodilo, da bi delo predsednika vlade poslanska zbornica potrdila s tako velikim številom glasov, kakor je odobrila Mendes-Franceovo delo v Ženevi (s 482 glasovi proti 93 in ob 134 vzdržanih glasov). Po ženevskem sklepu se država Vietnam razdeli na dva dela po 17. vzporedniku — tako nekako kakor je bila razdeljena Koreja na dva dela — in sicer dobi Hošiminh severno, boljšo in večjo polovico, vietnamski cesar in Francozi pa južni del. (Prebivalstvo Vietnama šteje 23 milijonov; od tega ostane pretežna večina severnemu Vietnamu.) Država Vietnam se pravno ohrani kot celota, vendar bodo o njeni združitvi odločile volitve v letu 1956. (Glede na to, da bo večina volilcev pod Hošiminhovo vlado, je zelo verjetno, da bodo glasovali tl volivci za priključitev južnega dela severnemu in ne narobe.) Po ženevskem sporazumu preneha uporniška borba tudi v Laosu in Kambodži, ki poleg Vietnama pripadata Francoski zvezi. Za bodoči razvoj v svetu je izrednega pomena, da so Francozi s pomočjo Angležev zaključili sporazum nekako na svojo roko in proti želji Američanov, ki so bili za nadaljevanje bor- be do skrajnosti. Odločilna so bila pravzaprav neposredna pogajanja med Francozi in Rusi. Mendes-France je sicer skrbno pazil, da ne zgubi ameriške opore in se tako ne osami; vendar je jasno, da ga Kitajci in Rusi niso hoteli do skrajnosti po raziti, ker računajo, da bo tudi v bodoče vodil politiko, ki ne bo vselej v skladu z ameriškimi željami. V Ženevi se je pokazalo, da želita Franci- ; t ja in Anglija do skrajne možnosti ohraniti mir, medtem ko so Američani bolj bojeviti. Jim tudi ni bilo lahko sprijazniti se z mislijo, da sta tisti dve milijardi dolarjev, ki sc jih dali Francozom za vojskovanje v Indokini. tako malo hasnili. Francozi bodo moral: izprazniti bogate severne predele Vietnama (mestc Hanoj do 11. oktobra, o-stale pa do i5. maja 1955), kamor so njihovi misijonarji in trgovci prispeli že okoli leta 1800 in kjer so kmalu riato postavili na prestol v An-nanu sebi naklonjenega kralja. Okoli leta 1900 so zaposedli vso Indokino. V 80 letih pred drugo svetovno vojno so vložili v Indokino okoli 2 milijardi dolarjev. Država Vietnam je bogata z gumo, činom, cinkom, železom in premogom, da ne o-menjamo bogatih rižnih polj, ki se razprostirajo predvsem v severnih predelih. Strateško važna je tudi 200 km dolga obala. Južni Vietnam, Kambodža (s 3,7 milijona prebivalcev) in Laos (z 1 milijonom prebivalcev) o-stanejo v Francoski zvezi, vendar se mora francoska posadka omejiti na čim manjše število Sam Mendčs-France je označil odločitev, ki pomeni za Francijo praktično odpoved oblasti nad Indokino, za kruto. Kljub temu sodi večina francoske javnosti, da je bila ta operacija potrebna. Ameriški tisk pripominja da se je Francija s to odločitvijo od- povedala vlogi svetovne velesile in da hoče Mendes-France s korenito politiko postaviti Francijo v svetovnem okviru na mesto, ki ji pripada po nje- Emperor BaaDal Indokino sestavljajo tri države Vietnam, Laos in Kambodža. Vse tri so članice Francoske zveze in uživajo avtonomijo. Francija jih predstavlja samo na zunaj. Na ženevski konferenci so državo Vietnam, ki ji je bil na čelu cesar Bao Dai kot francoski zaveznik, razdelili na dva dela po 17. vzporedniku. (Na našem zemljevidu sta označena 16. in 18. vzporednik.) Samo južni del ostane cesarju. V Laosu kraljuje Sisavang Vong, v Kambo- ni današnji dejanski moči. Francija naj bi potem ne hila-Več toliko odvisna od Združenih ameriških držav tei bi lahko vodila bolj neodvisno politiko tudi v nemškem vprašanju. POLITIČNO OZADJE VOJAŠKIH NAROČIL V ITALIJI V zadnji številki »Gospodarstva« smo poročali o najnovejših ameriških naročilih v Italiji, ki dosežejo znesek 27 milijonov 200.000 dolarjev. Danes priobčujemo pregledne podatke o tej vrsti ameriške gospodarske pomoči in o njenih namenih, kakor jih prikazuje rimski dopisnik velikega ameriškega lista »Nem York Herald Tribune«. Iz njegovega komentarja se jasno vidi, da hočejo Američani z namerno aelitiijo vojaškim naročit pobijati komunistično gibanje in da s tem posegajo neposredno o notranje zadeve v Italiji. Igra je nevarna, v kolikor se tako podpirajo tuai tiste sile, ki so vse prej kakor demokratične in tudi nevarne za ohranitev miru med sosedi. (Prip. ur.) Frank Kelleg, dopisnik omenjenega lista iz Rima sporoča, da so ameriška vojaška naročila (off shore) v Italiji dosegla do zdaj 450 milijonov dolarjev. S tem denarjem se Italiji omo-toča zaposlitev delavstva, veča se plačilna moč državljanov, toda ta naročila imajo značilen politični učinek, ker pobijajo komunizem s tem, da preskrbujejo delo in pomagajo organizacijam svobodnih sindikatov. Zadnja naročila predstavljajo vrednost 27 milijonov 200.000 dolarjev. Naročena je bila municija raznega kalibra. Ta je namenjena Italiji in splošno državam nevernega atlantskega pakta. Officine Meccaniche Vittoria (Milan) so prejele naročilo za 18 milijonov 800.000 dolarjev, Nuove Regglane OJ-ficine Meccaniche (Reggio Emilia) 5 milijonov 100.000, in Bombrini Paradi Delfina (Rim) 3 milijone 300.000 dolarjev. V zadnjem času se je VVashington odločil za nove smernice glede pode-lovanje sklepanja pogodb, in sicer v smislu, da podjetja, v katerih prevladuje delavstvo, organizirano v komunističnih sindikatih, ne prejmejo ni-kakšnih ameriških naročil. Te smernice izvajata ameriško poslaništvo v Rimu in Uprava za operacijo v tujini (FOA - Foreign Operations Admini-stration). Tako se daje pomoč italijanskim svobodnim sindikatom v borbi proti bolj razširjenim in močnejšim sindikatom, ki jin poapira Kremelj. F nekem italijanskem mestu je italijanska vlada, ki se je opirala na svobodne sindikate in na ameriško pomoč, spremenila barvo tamkajšnjih sindikatov, in sicer tako, da so rdeči sindikalisti prešli k belim. To je bilo mogoče, ker Amerika ne daje vojaških naročil italijanskim podjetjem, v katerih so komunisitični delavci v večini. V mnogih primerih takšne tovarne niso bile povabljene, naj predložijo svoje ponudbe. Letos je Italija prejela razmeroma več vojaških naročil olf shore kakor katera koli druga evropska država. Poleg tega so naročila Italiji večja kakor so bila v letih 1952 in 1953. Nad 90% pogodb za gradnjo manjših ladij je bilo sklenjenih prav v Italiji. Dopisnik govori nato o posredni a-meriški gospodarski pomoči, ki jo prejema Italija iz Amerike; gre za ame- riške turiste. Turizem je lansko leto v Italiji dosegel rekordni uspeh. V Italijo jn namreč prišlo 7,681.870 tujih turistov (l. IS52 6,659.297), se pra vi 26,8% več kakor prejšnja leta. Z letali je prispelo 93.806 Američanov (prejšnje leto 72.742). Lansko leto je prispelo v Italijo 2,319.999 tujih turistov po železnici, 4,226.770 z avtomobili in avtobusi; 176.297 po morju in 258.804 po zraku. NOVA NAROČILA ZA ITALIJO Po poročilih iz Heidelberga v Zah, Nemčiji je ameriški glavni stan za Evropo dodelil Italiji nova vojaška naročila, in sicer italijanski vladi in dvema zasebnima italijanskima podjetjema v skupni vrednosti 21 milijo nov 400.600 dolarjev (13 milijard 375 milijonov lir). Italijanski vladi je bilo izročeno naročilo v vrednosti 13 milijonov 900.000 dolarjev, in sicer izdelava protiletalskih topov kalibra 40 mm model L-70. Milanska družba Officine Meccaniche S. p. a. je sklenila pogodbo v vrednosti 7 milijonov dolarjev za izdelavo kamionov z nosilnostjo 5 ton predvsem za prevoz zložljivih mostov. Rimska družba »Compagnia generale automobili« (CGA) je prejela naročilo v vrednosti 500.000 dolarjev, in sicer za obnovitev 1200 avtomobilskih vozil takšne vrste, kakor so jih uporabljali med zadnjo vojno. Tako se je vrednost ameriških vojaških naročil v Italiji po letu 1952 dvignila na 478 milijonov dolarjev (nad 293 milijard lir). Denar gre iz sklada za vzajemno varnost. UVOZ PLEMENSKE ŽIVINE V I-TALIJO. Italijanska vlada je izdala odlok, po katerem je uvoz plemenske živine oproščen carine. Grška Mira z Nemčijo in llaliio NEMCI UTRJUJEJO SVOJ GOSPODARSKI POLOŽAJ Obisk predsednika grške vlade Fa-pagosa in ministra za vskladitev v Zahodni Nemčiji bo imel poleg političnih tudi gospodarske posledice, ob tej priložnosti so Grki in Nemci razpravljali tudi o izvedbi velikih gospodarskih načrtov, pri katerih bo sodelovala nemška industrija. Kakor je znano, je Zahodna Nemčija odobrila Grčiji velik kredit 200 milijonov nemških mark (okoli 30 milijard lir). Ta denar naj bi Grki potrošili za- nabavo industrijske opreme v Zahodni Nemčiji. Doslej je bila izkoriščena o-koli ena tretjina tega posojila; in sicer za premogovnik v Ptolomeju. V tem bodo zgradili tudi termično električno centralo, V ta namen je bilo nakazano nemškemu podjetju Krupp 70 milijonov nemških mark; zdaj so mu zagotovili še 25-30 milijonov DM. Med nujnimi grškimi načrti je zgraditev petrolejske čistilnice, ki bo stala 12-15 milijonov nemških mark, in graditev tovarne dušika. Za izvršitev teh načrtov bo razpisan natečaj. RAZVOJ ITALIJANSKO-GRSKE TRGOVINE Grška Narodna banka je objavila podatke o razvoju italijansko-grške trgovinske izmenjave v prvem polletju 1954. Bilanca se je zaključila s prebitkom 784.000 dolarjev v prid Grčije, vendar je bila konec marca v teku izvršitev novih uvoznih dovoljenj za u-voz iz Italije v Grčijo proti kasnejšemu plačilu; vrednost teh licenc znaša 3,772.000 dolarjev. Poleg tega še ni bilo izkoriščenih licenc za uvoz iz Italije v Grčijo za 3,973.000 dolarjev. A-ko upoštevamo vse to, potem je bila trgovinska bilanca za Grčijo pasivna za 7 milijonov dolarjev. V primeri z lanskim letom je izvoz iz Italije v Grčijo narastel za 1,606.620 dolarjev, se pravi za 43,4% ; ako upoštevamo licence za izvoz proti kasnejšemu plačilu, je italijanski izvoz narastel za 5,378.000 ali za 145,3%. Izvoz iz Grčije v Italijo je narastel za 5,637.830 dolarjev (za 387,7%). Iz Italije je Grčija uvozila v prvem tromesečju za 5,307.906 dolarjev blaga, v Italijo pa je izvozila za 6,091.885 (prebitek 783.979 dolarjev). V prvem tromesečju lanskega leta je Grčija u-vozila za 3,701.280 dolarjev, izvozila pa za 1,454.055 dolarjev (primanjkljaj 2,247.225). Narastel je izvoz olivnega olja v Italijo. Medtem ko lansko leto Grčija sploh ni izvažala olja, je letos izvozila za 1,574.896 dolarjev o-livnega olja; bombaža je letos izvozila za 1,168.603 dolarjev (lansko leto 23.200), tobaka 1,375.861 (lani 416.049). Nazadoval je grški izvoz svilenih odpadkov (369.312 v letu 1953 in 60.899 letos), kolofonije (205.340 proti 76.596) ter kož 162.324 proti 68.088. Dosedanji predsednik Zahodnonemške republike dr. Theodor Theus je bil vnovič izvoljen zd predsednika, in sicer za nadaljnjih pet let USTANOVITEV ZOHOZENJA SEJMOV FERJ Za vskladitev jugoslovanskih sejmov (Od našega stalnega dopisnika) Zagreb, 27. julija Po vojni je vzdrževanje, obnova ir povečanje proizvodnje nujno zahtevalo obnovitev starih poslovnih zvez ir pridobivanje novih. Kot najboljši posredovalci za navezovanje stikov med proizvajalci in trgovci so se pokazal mednarodni in nacionalni velesejem splošnega ali posebnega značaja. Zaradi tega so vzporedno- z obnavljanjem in povečevanjem industrijskega potenciala obnavljali in razširjevali stari sejmi ter ustanavljali novi posebno v nekdanjih kolonialnih in pol-kolonialnih deželah. Tudi Jugoslavija je takoj po koncu vojne pričela obnavljati trgovinske zveze. V ta namen je bil že leta 1947 organiziran prvi povojni velesejem Zagrebu, kjer je že prej obstajala takšna ustanova, ki je bila ena izmed najstarejših na Balkanu in v Evrop sploh ter je uživala mednarodni sloves. Res, da so imeli po vojni jugoslovanski velesejmi izrecno dokumentacijsko obeležje; toda v tistem času so ustrezali potrebam države, ker jc bilo treba s takšnimi prireditvami čim bolj mobilizirati tisoče in tisoče novif in mladih sil in vzpodbuditi njihov u-stvarjalni zanos. Da je bila ta pot prava, so pokazali velesejmi po letv 1950, odkar sta obnovljena jugoslovanska industrija in okrepljena trgovina omogočili zelo živo trgovinske poslovanje. Tako je Jugoslavija nt teh priredbah prikazala svoje izdelke novi izdelki te mlade industrije že u-spešno tekmujejo s tujimi izdelki na mednarodnih trgih. Zagrebški velesejem je pripomogel k napredku jugoslovanskega gospodarstva, hkrati pa je tudi odpiral pot jugos^vanskim izdelkom v tujino. Ker je bil okvir zagrebškega velesejma pretesen za nenehno rastočo jugoslovansko proizvodnjo, so pričeli prirejati spomladanske nacionalne sejme poleg zagrebške jesenske mednarodne prireditve. Tako so obnovili sejme v nekaterih središčih, kjer so bili že pred vojno kakor v Osijeku, Novem Sadu, v Mariboru (tekstilno razstavo) in drugod. Skopje, glavno mesto Ma kedonije, je dobilo svoj prvi sejem Uspehi teh prireditev tudi s trgovinskega vidika so pokazali, da so bili potrebni; vendar so uprave posameznih sejmov krajevnega značaja poskušale čim bolj razširiti področje svojih prireditev in jim dajati splošen značaj. Takšno stremljenje, za katero ni dana prava gospodarska podlaga, bi lahko v kratkem privedle do škodljivih posledic, ne samo za razstavljalce, temveč za vse gospodarstvo. Potrebo po specializaciji so najprej spoznali in tudi uresničili v Ljubljani, kjer je Ljubljansko razstavišče organiziralo z uspehom nekaj specializiranih razstav; po tej pot. se bo tudi plodno razvijalo. Kmalu se je rodilo spoznanje, de samo osrednja organizacija lahke vskladi delovanje posameznih jugoslovanskih sejmov. Zato- je prišlo letos na pobudo uprave zagrebškega velesejma na njegovi spomladanski pri reditvi v marcu do prvega stika s predstavniki uprav raznih sejmov Kmalu nato je bil v drugi polovici a-prila prvi sestanek v Zagrebu, na katerem so predstavniki sejemskih uprav iz Ljubljane, Maribora, Novega Sada Osijeka in Zagreba razpravljali o u-stanovitvi Združenja jugoslovanski! sejmov. Na plenarnem sestanku sredi meseca junija, ki je bil tudi v Zagrebu, so predstavniki jugoslovanski! sejmov obravnavali razne osnutke pravil bodočega združenja ter so končno izvolili iniciativni odbor, ki so mu poverili vse potrebne formalnosti. Tako bo v najkrajšem času pričelo poslovati Združenje sejmov FLR Jugoslavije, ki bo vskladilo delo vseh jugoslovanskih sejmov. Člani združenja bodo postali vsi ju goslovanski sejmi, ki imajo svojo posebno organizacijo. Naslednji pogoj je, da morajo uprave prirediti vsaj po eno prireditev nacionalnega ali mednarodnega značaja na leto. Posl: se lahko zaključijo samo med proizvajalci in trgovci ali med trgovci in trgovci. Novo združenje bo posvetilo posebno pozornost udeležbi jugoslovanskih podjetij na tujih sejmih in pravilno usmerjeni propagandi za jugoslovanske sejme. M. V. ZA 15% SE BO POVEČALA INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA v Jugoslaviji. Po načrtu Zveznega zavoda za gospodarsko planiranje za leto 1955 se bo jugoslovanska industrijska proizvodnja v prihodnjem letu povečala za 15% v primeru z letošnjo proizvodnjo. Največji porast je predviden v kemični industriji (41%), nadalje v proizvodnji in predelavi nafte (34,5%), črne metalurgije (27%), proizvodnja papirja (26 odst.), industrije nekovin (21,1%), tek-stilne industrije (20%), elektroindustrije (18%). proizvodnja električne energije (15%) itd. JUGOSLOVANSKO - BRAZILSKA TRGOVINSKA ZBORNICA. V Beogra; du šo ustanovili jugoslovansko-braziT-sko trgovinsko zbornico, ki bo pospeševala trgovinske stike z Brazilijo. Nedavno je bil podpisan trgovinski sporazum med obema državama. V zbornico se je vpisalo že nad 40 jugoslovanskih podjetij, ki se zanimajo za izmenjavo z Brazilijo. Ko sem po preteku poldrugega meseca zopet obiskal Reko, me je zelo iznenadil v tem kratkem roku dosežen gospodarski napredek, izražen v občutnem znižanju prodajnih cen industrijskih izdelkov. To znižanje sem opazil predvsem pri tkaninah in čevljih. Ne samo, da so se izdelki pocenili, tudi njih kakovost se vidno boljša, posebno pri čevljih, ki sem jih zares občudoval. Glede njih trpežnosti mislim, da že prekosijo italijanske. Moram reči, da me je iznenadila njih okusna izdelava, ko sem jih primerjal s čevlji, ki sem jih gledal pred leti v jugoslovanskih trgovinah. Niti po izdelavi ne zaostajajo več za italijanskimi. Med osnovnimi jestvinami je igral do zdaj riž važno vlogo pri pošiljanju darilnih pošiljk iz Trsta v Jugoslavijo. Toda zdaj se je tudi riž znatno poceni! Pri jestvinčarjih se je namreč pojavil makedonski riž. moj znanec že iz bolgarskih časov. Prav nic lep ni ta riž in naj nam ne zameri, ako mu kar v obraz povemo, da je kar grd. Zato pa je mnogo bolj okusen in se ne razkuha in zvodeni tako lahko kakor italijanski. Ker že govorimo o hrani, zavijmo jo kar v gostilno, da vidimo, kako in kaj. In sicei-v čisto navadno gostimo v starem mestu. Tja greš skozi obok na korzu, kakor greš pri nas v Trstu z Borznega trga skozi portico v staro mesto. Razlika je le v tem, da je reški obok Geka - odraz življenjske sile jugoslovaaskih narodov širši, z majhnim stolpom in veliko uro nad njim. Se 15 korakov, obrat na levo in že smo v naši gostilni. Juhe ni; čorba, tam ji pravijo »mane-štra«, stane 20 dinarjev. Pravzaprav je to dobra juha s testeninami, in ker sta zraven še krompir in fižol, jo imenujejo »maneštra«. Telečji gulas s krompirjem, 60 dinarjev, steklenica (pol litra) izvrstnega črnega piva »Zlatorog« iz Laškega na. Štajerskem 60 dinarjev. Nekateri so obdelovali za kar so plačali 25 dinarjev. Tudi vino je cenejše in boljše. Malvazijo dobiš na Reki tako izvrstno, da bi jo v Trstu zaman iskal. Tudi na kislo mleko (jogurt) ne smemo pozabiti. Na Reki so mlečni lokali, kamor greš na čašo kislega mleka kakor pri nas na čašo vina ali piva; plačaš ga po isti ceni kakor navadno sladko mleko. Zakaj pa prodajajo v Trstu kislo mleko petkrat dražje kot navadno mleko? Ena osminka kislega mleka (jogurta) stane namreč pri nas namesto 10 kar 50 lir. Po obedu v preprosti gostilni poj-demo v odlično kavarno na Trg Republike, ki je, kakor tržaški trg pred magistratom, odprt proti morju. Cen se ni treba bati, take so kakor v najbolj zakotnem baru. Tu sedimo v u-dobnem naslanjaču na trgu pred kavarno in gledamo vrvež okoli nas, v mestu in na morju. Na obeh straneh je zelo živahno, toda morska slika je naravnost očarujoča, tako da kmalu pozabiš na mesto za svojim hrbtom in zamaknjeno gledaš na bujno življen;e po lesketajoči se morski gladini. Vse se giblje in drvi sem ter tja po morju, po obali in po pomolih, ki kakor orjaške roke od obeh strani objemajo notranjo luko. Vse služi morju. Pravkar prenašajo prtljago iz petih avstrijskih avtobusov na parnik, s katerim se avstrijski turisti popeljejo na otoke. Vse druge velike luke so ml napravile vtis, da mesto vlada nad morjem. Na Reki pa je dokaj jasno, da je mesto odvisno od morja in njemu popolnoma podrejeno. Omenjeni avstrijski turisti zbudijo v nas razmišljevanje o turizmu in takoj se ti predstavi Reka nedvomno kakor bodoči glavni turistični center na obalah Jadranskega morja. Se na zemljevid ti ni treba pogledati, na Tr-satu imaš ves Kvarnerski zaliv z I-stro na desni, Hrvatskim Primorjem na levi in Kvarnerskimi otoki na sredini, kakor na dlani. Nato te domišljija sama popelje dalje po romantični Dalmaciji doli do skoraj pravljične Črne gore. Kaj je naš Trst v primeri s tem? Trst se v turističnem pogledu ne da niti od daleč primerjati z Reko. Na Reki so turisti v veliki zadregi glede izbire, kam naj bi se1 odpeljali, v Trstu pa niso v zadregi, ker nimajo kaj izbirati. In vendar je bila ta nepopisno lepa primorska dežela popolnoma zanemarjena, dokler so nad njo gospodarili najprej Benečani, potem Nemci in nazadnje Lahi. Znani so mi ti kraji Se iz avstrijskih časov. Ako pojemo o Bledu, da je »kinč nebeški«, je gotovo Dalmacija s Kvarnerom prav gotovo biser vse Evrope. Toda zelo velika razlika je v tem, da je Bled podoba življenja, medtem ko je bila Dalmacija pod tujim jarmom podoba smrti. Na Bledu se človek počuti veselega in srečnega, ker ni le v sredi prekrasne prirode, ampak tudi v sredi življenja; v avstrijski Dalmaciji pa se nikakoi nisem mogel iznebiti težke, malodane smrtne otožnosti, ki me je tlačila kakor mora prav zato. ker je bila ta prelepa pokrajina tako strašno zanemarjena in zapuščena. Vrhu tega je bila ta primorska dežela državno pravno razkosana na tri dele in tako popolnoma odrezana od Reke, ki je bila pod madžarsko upravo. Pod Madžari je sicer Reka več kot životarila, vendar se zaradi svoje politične osamljenosti ni mogla popolnoma razviti in ni mogla izkoristiti svojega ugodnega zemljepisnega položaja. Sele ko je pred osmimi leti pripadla Jugoslaviji, so bile odpravljene vse zapreke, ki so ovirale njen razvoj. Zelo kratka je tedaj doba reške politične, gospodarske in pomorske svobode, toda v tej kratki dobi je Reka že toliko napredovala, da si tudi največji optimist ni mogel kaj takega pričakovati, posebno pa, če primerjamo njeno današnje bujno življenje z njenim mrtvilom pod Italijo. Kdor bi hotel vedeti, kako se bo razvil Trst, ko se bo rešil pritiska italijanskega imperializma, naj si ogleda Reko. Vsi tisti, ki nas omalovažujejo, naj si o-gledajo Reko. Vsi tisti naši, ki podcenjujejo same sebe in svoj narod, naj si ogledajo Reko. Njihovo omalovaževanje oziroma lastno- podcenjevanje, se bo spremenilo v uvaževanje ne samo dinamike reške luke, ampak Jugoslavije sploh; saj se morda nikja* drugje ne odraža tako jasno vsa življenjska sila in sposobnost jugoslovanskih narodov kakor prav na Rek! —od-- Ali so Jeffersonove ideje še žive? Dne 4. julija 1776 se je 13 naselbin ob severni ameriški obali otreslo angleškega gospostva in se združilo v neodvisno državo. Tudi letos so o Združenih državah svečano proslavili obletnico neodvisnosti. To ni samo državni jrraznik, piše dopisnik ameriškega lista v Nemčiji iz Washingtona, temveč tudi obletnica nastopa določenih idej, ki so se pričele uveljavljati, in sicer in samo v Združenih ameriških državah. Te ideje je prvič izrazil predsednik Tomaž Jefjerson v proglasu neodvis-sti, ki je bil slovesno prečitan v Filadelfiji. Njegove nove ideje postavljajo svobodo na mesto. Uveljavile so se v vseh demokratičnih državah. Vsi ljudje so ustvarjeni kot e-naki. To je prva osnovna Jeffersono-va misel. Stvarnik jih je obdaril z določenimi pravicami, ki jim jih ni mogoče vzeti. K tem prpadajo pravice do življenja, svobode in stremljenja za srečo. Med ljudi so bile postavljene vlade, da bi zavarovale te pravice; zakonito moč tem vladam daje pristanek narodov ... Osnovne politične misli iz proglasa ameriške neodvisnosti v Filadelfiji so postavili v program svoje politike tudi Angleži, proti katerim so vstali Američani,: Tako je zapisal Arthur Bryant v ponemčenem članku, ki srno ga omenili že v zadnji številki na tem mestu. Zdaj jih torej navaja tudi dopisnik ameriškega lista v Zahodni Nemčiji. V zaključni izjavi po Uhurchiuo-vem obisku v \Vashingtonu pravita Eisenhoiver in Churchill: vztrajamo pri načelu samouprave (neodvisnosti in se bomo z vsemi miroljubnimi sredstvi prizadevali, da zagotovimo neodvisnost vseh dežel, katerih narodi želijo neodvisno življenje in gi lahko tudi ohranijo.« Iz te izjave izvaja omenjeni dopisnik naslednji logični zaključek: Ako sta Eisenhoiver in Churchill zagotovila narodom, ki živijo danes v oojemu. sovjetskega vpliva svobodo v duhu Jeffersonovih načel, pomeni to, da povsod tam, kjer tlačeni narodi podpirajo to zahtevo, živi duh proglasa ameriške neodvisnosti. Ta duh ima še danes moč, da razplamti človeška srca in zdrami človeško voljo. Ali ta duh, to hrepenenje po svobodi lahko živi tudi na Tržaškem? Ako je res vesoljen, potem mu ne smeta ne ameriška ne angleška diplomacija nikjer sekati kril. In kaj je izjavil Eisenhoiver, ko se je pripravljala pogodba o premirju v indokini? »Nočem biti soudeležen pri nobeni pogodbi, ki bi lahko zasuž-nila katerega koli.« (I ivill not be a parly to any treaty that makes ang body a slave; noiv that is ali there is to it.) Zakaj so potem Američani s takšno lahkoto razdrli mirovno pogodbo, ki je prinesla neodvisnost Tržačanom in jo pogazili s trojno izjavo teta 1948 in z oktobrskim diktatom? AH bo zajamčena svoboda vsem Tržačanom ne glede na njihovo narodnost z novo pogodbo, ki jo zdaj pripravljajo pod pritiskom ameriške in angleške diplomacije glede cone A? Upamo, da Jeffersonov duh po 178 letih res še živi. Mnenje drugih Kaj misli avstrijski list Nacionalsocialistični ust »saizbur-ger Nachrichten« (17. vII.) je priobčil članek Clauas Gattererja o tržaškem vprašanju. V njem prihajajo do izraza stare nacionalsocialistične simpatije do italijanskih nacionalistov in iredentistov. Tako n. pr. piše Gatte-rer, da so Slovenci predstavljali v Julijski krajini »zginjajočo manjšino«. Delitev Svobodnega tržaškega ozemlja je za Italijo uspeh, ki. pa se v Rimu ne veselijo posebno, ker postavlja Jugoslavija nove zahteve. Kljub denarju, ki ga Italija po vojni pošilja v cono A, je gospodarstvo Trsta na tleh. V Trstu se vedno bolj širi gibanje za neodvisnost. Ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja bi po mnenju pisca pomenila icoSPOD\RSKEGA ZDRUŽENJA] Poslovni koledar za avgust I Do 5. avgusta morajo proizvajalci sodavic. umetne mineralne vode In leda ter grosisti, ki se bavijo s prodajo sodavic, tmetne in naravne mineralne vode, leda in sveže ribe plačati davek na poslovni hromet (IGE) za prodajo tega blaga prodajalcem na drobno izvršeno v mesecu taiju 1954. Do 10. avgusta morajo trgovci, poprav-Ualnice in trgovski zastopniki in prodaJ-1 ni agenti za radio-električne aparate in Katerial izločiti iz nevezanega registra, predpisanega z ukazom št. 62-1950 vpisne tole s podatki prejemov in izdaj tega blata v mesecu juliju 1954, jih opremiti z ^igom tn podpisom tvrdke in poslati kon-tesionlranemu zavodu za radijske oddaje s priporočenim pismom s povratnim potr-I *ilom. Do 10. avgusta morajo delodajalci pred ložlti Zavodu za soc. zavarovanj« (INPS) izpolnjene predpisane obrazce za zavarovanje svojih uslužbencev In nakazati zai-vodu znesek dolgovanih prispevkov za soc. zavarovanje. Do 18. avgusta morajo davkoplačevalci plačati tretji obrok davkov in taks v smislu plačilnega davčnega lista za 1954 in prvi obrok davkov in taks v smislu plačilnega davčnega lista za 1954-55. Vsak petek morajo trgovci in industrlj-ci, ki so pooblaščeni, da plačujejo davek na poslovni promet (IGE) s tedenskim nakazilom, plačati ta dave^ na prodaje, izvršene v preteklem tednu. NOVE ZAKONSKE DOLOČBE V mesecu juliju so bile v Uradnem listu ZVU objavljene naslednje nove zakonske določbe: Ukaz št. 64 (.28. 6.): Lestvica pristojbin za izvršilna opravila izterjevalcev neposrednih davkov. Ukaz št. 65 (2. 7.): Podaljšanje poljedelskih pogodb — sprememba ukaza štev. 167-1962. Ukaz št, 66 (12. 7.): Predpisi o vrstah moke, kruha in testenin, namenjenih za trgovino. 'Ukaz št. 67 (15. 7.): Pospeševanje gradnje stanovanj — dopolnilni predpisi z u-kazoma št. 26-1951 in št. 131-1951. Ukaz št. 68 (16. 7.): Sprememba nekaterih preglednic k členu VIII ukaza pf. 1935 z dne 10. 7. 1950 o spremembah predpisov o obveznem zavarovanju zoper poklicne nezgode v poljedelstvu. Ukaz št. 69 (16. 7.): Razdelitev denarnih sredstev za financiranje uradov za zaščito in socialno pomoč delavcev. TRST _ DRAGO MESTO. Neki nemški časnikar je te dni zapisal, da Je Trst eno 'tmed najdražjih mest v Evropi. Neki au-tajski turist je dejal, da Je življenje v Trstu mnogo dražje kakor na Dunaju. CESTO MED TRSTOM IN DOLINO bo čo po izjavi načelnika oddelka za javna 4ela ZVU pričeli kmalu modernizirati. V TRŽAŠKI LADJEDELNICI »SAN i -lARCO« so pričeli graditi 19.000-tonsko j ladjo petrolejko, ki bo dolga 160,50 m, ši-| roka 22,20 in visoka 12 15 m. Nad 11 milijonov za vodovod v Standre-*u. Goriški mestni svet je odobril 11 inl-| lijonov 800.000 lir za graditev vodovoda v Standrežu. Razstava »Tržaške industrije« v Milanu. Središče za gospodarski razvoj Trsta je dalo pobudo za skupno razstavo tržaške 'Industrije Milanu (Galleria del Sagra-!'o). Razstave naj bi se udeležili tudi tržaški obrtniki. Cementarna v Umagu. V Umagu bodo i’ kratkem pričeli graditi novo cementarno. Stroški bodo znašali 1 milijardo 800 UnleM iiovlno ie Irta vili l Neki rimski list je te dni zapisal, da le bil sporazum med Italijo in Jugosia-vijo glede Trsta dosežen do tri četrt. V fem obstoji ostala sporna četrtina ni lahko ugotoviti. Po vsej verjetnosti gre Se za dodatne podrobnosti, ki pa so za i razvoj Trsta in obstanek tržaških Slovencev bistvene važnosti. Med temi je poleg Priznanja kulturnih in gospodarskih pravic, uporabe jezika tudi važno vprašanje Poravnave milijardne škode, ki Je bila Prizadetia Slovencem na Tržaškem po prvi svetovni vojni. To vprašanje je za obstanek tržaških Slovencev in za razvoj njihovega gospodarstva pravi pravcati sbiti ali ne biti«. Kateri narod bi se odpovedal milijardam, ki jih je zbiral v potu svojega obrata nad 50 let? Kako naj se tej pravici ' odpove naše ljudstvo na Tržaškem, ki Je že tako na vsakem koraku zapostavljano? Kdor ne bi priznal njegove pravice do odškodnine, ta bi izpodjedel življenjsko korenino, iz katere poganjajo sokovi slovenskega gospodarstva v Trstu. Ali si ie mogoče zamislsiti v dvajsetem stoletju razvoj gospodarstva brez denarnih zavodov, ki so bili Slovencem ugrabljeni? Poleg tega bi se morali ameriška in angleška diplomacija, ki povsod poudarjata vesoljno veljavnost demokratičnih načel, zavedati, da bi odrekanje pravice do odškodnine pomenilo potrditev nedemokratičnih mefiod političnega in gospodarskega uveljavljanja, kakor Jih je uporabljal fašizem. Veliko pozornost Je tudi v italijanski Javnosti izzvala izjava predsednika izvršnega sveta vlade LR Slovenije Borisa Kraigherja na proslavi 13. obletnice vstaje slovenskega naroda v Črnomlju. »Ce se danes nova Jugoslavija skuša sporazumeti z Italijo na osnovi delitve STO se ona s tem prav nič ne odreka niti svojim pravicam na ta ozemlja niti svojemu načelu dosledne borbe za samostojnost in neodvisnost ter doslednemu načelu ne-'mešavanja v notranje zadeve tujih dežel. To je samo trenutno bila realna pot, ki more na tem področju ustvariti pogoje nemotenega razvoja naprednih demokratičnih miroljubnih sil . . .« Predsednik Je še poudaril, da bi bil brez koristi in za Jugoslovanske narode nesprejemljiv kompromis, ki ne bi dajal zadostnih Jamstev za demokratičen razvoj, za svobodno udejstvovanje ljudskih množic in za svobodno kulturno in gospodarsko življenje slovenskega naroda na tržaškem področju. Po zadnjih vesteh iz Beograda bi se tržaško vprašanje lahko rešilo do srede avgusta, ako bo pokazala Italija dobro voljo, Najorej bi podpisali pogodbo o balkanski vojaški zvezi, nato pa tržaški sporazum. milijonov dinarjev. Gre za večji obrat. Glavna dvorana bo imela 250x60 m. Stroje bo izdelala tovarna »Djuro Djakovič« v Slavonskem Brodu. Poleg tega bodo v tujini naročili za 150 milijonov dinarjev raznih strojev. Letna proizvodnja bo dosegla 150.000 ton. Polovico njene proizvodnje bodo izvozili. NOV SODNIK Z upravnim ukazom št. 38, so bile dr. Sergiju Serbu začasno poverjene sodniške funkčije, dodeljen je bil tribunalu v Trstu kot -sodnik. MOK KRUH IN TESTENIN — ZVU je določila vrste in standard moke, kruha in testenin za prodajo na anglo-ameriškem področju STO. Ukaz ZVU 12. julija 1954 št. 66 JAVNA DELA V JUNIJU V juniju 1954 je oddelek ZVU za javna dela sklenil s krajevnimi podjetji pogodbe za dela na anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemljil v vrednosti 286,279.873 lir. Najvažnejši načrti, za katere je namenjenih 234,351,696 lir, so gradnja hiš zavoda Avtonomnega Zavoda za ljudske hiše (I-stituto Autonomo Čase Popolari). ZVU je izdala ukaz št. 68, s katerim dopolnjevanje zakuno o soc alne-mu zavarovanju v kmetjistvu (16. II 1938, 31. VIL 1938 in 10. VI.. 1950). Z ukazom št. 69 je ZVU nakasala uradu «Ufficio Confederale Assi-stenza e Previdenza de-lla Camera Confederale del Lavam« vsoto 11,004.673 lir za finansiranje delovanja urada v letu, ki se konča 31. decembra 1953. Isti ukaz podeljuje tudi vsoto 6,643.132 lir ustanovi «Patronaio AC(LI» za finansiranje njenega -delovanja v letu. ki se končalo 31. -decembre 1953. Ali ie bellaški žepen res lake poveril? Poročali smo že, da so letos v Beljaku prišli na misel, da bi cerkvenemu opasilu dodali tudi sejem in še »dan dobrega sosedstva«. Tega so se udeležili predstavniki iz sosednih držav Jugoslavije, Italije, Nemčije in Švice. Kakor poroča »Messaggero Venelo«, je bel jaški župan Serajnik (Se-reinigg) povabil v Beljak tudi tržaškega župana Bartolija; v spremstvu tržaškega župana je bila tudi tržaška godba rekreatorija »Guido Brunner«. V Beljaku so nastopile tudi narodne noše iz sosednih držav, župan Serajnik je v javnem govoru pozdravil tržaške goste; poveličeval je gostoljubnost in patriotizem Tržačanov ter izrazil željo, »da bi Tržačani čimprej dosegli svobodo v mejah Italije«. Prav tako javno (na občinskem trgu) je v italijanščini govoril tržaški župan Bartoli. Vprašanje je, ali je beljaški župan res tako govoril, kakor poroča »Messaggero Veneto«. Ako je to resnica, potem je gospod Serajnik napravil slabo uslugo »dobremu sosedstvu«. Mar res ne pozna dejanskega razpoloženja v Trstu, kjer je služboval kot uradnik Južne železnice od leta 1909 do leta 1913? Danes si Tržačani ne želijo prav nič boij »svobode v mejah Italije« kakor pred prvo vojno. DRŽAVNIKI SE DANES BOLJ ZAVEDAJO VOJNIH POSLEDIC Med raznimi mnenji, ki so bila izražena ob letošnji obletnici sarajevskega atentata (na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo 28. junija 1914), je značilno mnenje nekega nemškega zgodovinarja, češ da se danes državniki mnogo bolj zavedajo strahovitih posledic, ki jih povzroči vojna, kakor leta 1914. Tedanji avstrijski zunanji minister Berchtold je ravnal nasproti Srbiji silno lahkomiselno. Prav tako general Hoetzendorf, ki je dejal, da se bo vojni pohod proti Srbiji končal v nekaj tednih. Zelenjava in sadje na tržaškem trgu Na tržaškem trgu je fižol v stročju, pa tudi običajen. Poleg domačega in iz Cone B. je prišel pa trgu tudi fižol v stročju z Goriškega in nekaj tuti iz Italije. Cena na debelo 50-70 lir, na drobno 80-120. Običajni fižol ima približno iste cene. Paradižnikov je že mnogo na trgu, in sicer domačih in iz cone B. Blago je lepo. Med paradižniki za solato je znana vrsta «cirio». Cene na debelo; 30-60 lir za kg, na drobno 60-100. Bučke domače in iz cone B stanejo 30-60 lir na debelo, 50-80 lire na drobno. Cena novega krompirja 25-32 na debelo 40-50 na drobno. Paprika prihaja samo iz Italije, in sicer po 100-140 na debelo, 160-200 na drobno. Jajčevec (melancanes domači in iz Italije po 70-100 na debelo, 120-180 na drobno. Kumare domače in iz Italije 30-60 na debelo, 60-80 na drobno. Rdeča pesa domača 20-30 na debelo, 50-60 pa drobno. Radiča je zdaj mnogo na trgu, in sicer gre po 100-120 na debelo prvega reza in od 160 naprej na drobno. «Bilede» domača 20-30 pa debelo, 50-70 na drobno. Solata v glavah domača 50-80 na debelo 100-140 ,na drobno. Blaga je mnogo na trgu. Jabolka letošnjega pridelka posebnega, gredo na debelo po 80-100, na drobno po 140-180. Breskev je malo, ker je bila letina zeio slaba. Blago prihaja povečini iz Italije. V zadnjem času ga je na trgu nekoliko več, cena na debelo 60-120. na drobno 90-160 lir. Smokve (fige) domače in iz cone B gredo po 40-100 na debelo in 100-160 na drobno. Hruške po.80-120 na debelo,. 120-180 na drobno. Na trgu so domače marelice pa tudi iz Italije in gredo po 120-160 na debelo in po 200-240 na drobno. Iz Italije so prispele prve češplje ki gredo na debelo po okoli 50 na d obmo pa po 90-100 lire za kg. Zgovorne številke KOLIKO STANE KOROŠKI LIST: »Naš tednik — kronika«, ki izhaja poleg »Slovenskega vestnika« v Celovcu, poroča v eni izmed zadnjih številk, da je moral skrčiti svoj obseg od 8 na 6 strani. Uredništvo pripominja, da stane list najmanj četrt milijona šilingov letno (5,750.000 lir). V 25.000 IZVODIH so natisnili roman »Poupee de Chine«, ki ga je napisala 18-letna Francozinja Sonja Fournier. Romani mladih Francozinj so v zadnjem času v Franciji zelo v modi. Velik uspeh je doživela tudi Francozinja Francoise (Frančiška) Sagan s svojim romanom »Bonjour Tristesse« (Pozdravljena bodi, žalost). 800.000 LJUDI zaposlujejo nemške tovarne tkanin, to je 14% vseh industrijskih nameščencev in delavcev. OKOLI 5,000.000' DOLARJEV (3 milijarde 125 milijonov lir) je stal zadnji upor v Guatemali. Uporniško vojsko polkovnika Castilla Armasa so javno pripravili in oborožili v Hondurasu. Razpolagala je s 4 letali »F-47« in z 2 letali za prevoz »C-57«. OKOLI 75,000.000 LIR stane modernizirana raketa »V2«, kakršne so zdaj namestili Američani v Bitburg-Eifeiu v Zahodni Nemčiji. Naši bralci se še spominjajo, kako so Nemci ob koncu zadnje vojne z raketami »V2« obstreljevali London. Američani so po vojni zaplenili preostale rakete in povabili v Ameriko tudi nemške izvedence, ki so zgradili raketo. S takšnimi raketami lahko danes streljajo v daljavo 800 km. ZA STANOVANJA AMERIŠKIH DRUŽIN V EVROPI. Ameriško vojno ministrstvo zahteva nakazilo 350 milijonov dolarjev za zgraditev .stanovanj družinam ameriških vojakov v Evropi. Nad 8 milijonov dolarjev bodo uporabili za zgraditev 616 stanovanj v Franciji- 175 stanovanj bodo zgradili za družine ameriških mornarjev v Fort Lyau-teyu v Francoskem Maroku in 64 stanovanj v Španiji. 2000 stanovanj bodo zgradili na Japonskem. Novo obdavčenje družb v Italiji Italijanskemu parlamentu je vlada predložila osnutek zakona o novem davku, ki bo zadel trgovske, industrijske in druge gospodarske družbe ter ustanove, ki so dolžne predlagati bilanco. Senat je osnutek z nekaterimi sprememambi že sprejel in ga ima odobriti še poslanska zbornica. Predvidena sta dva važnejša davka: davek na družbeno premoženje in davek na dohodek. Obdavčljivo družbeno premožeje (»patrimonio im-ponibile«) je za namene tega zakonskega osnutka sestavljeno iz naslednjih elementov: vplačane glavnice, rednih in izrednih rezervnih skladov (razen takih, kakršen je n. pr. od-pravninski sklad) ter iz dobičkov poslovnega leta, ki so bili preneseni na novo. Od tega se odbijejo izgube prejšnjih let, kolikor so bile prenesene na novo. Obdavčljivi dohodek (»reddito im-ponibile«) pa obstoji iz vsote in razlike naslednjih postavk: čistega dohodka ali izgube, ki ju ugotovi davčna oblast zaradi odmere pridobnine kategorije Bs aktivnih obresti, dividend, dobičkov, ki izhajajo iz parte-cipacij in iz drugih podobnih dohodkov, kakor tudi iz plač in nagrad, ki se dajejo upravnikom in članom u-pravnega sveta družbe in kolikor presegajo običajno višino, predvideno v skupnih mezdnih pogodbah. Višina davka na premoženje bo znašala po osnutku 0,75%; davek na dohodek pa se bo odmeril v višini 15%, vendar le v toliko, kolikor bo presegal 6% obdavčljivega premoženja. Davek se zniža za 25% pri holdingih, t. j, družbah, ki se pečajo izključno z udeležbami v drugih podjetjih, in pri denarnih zavodih, ki so podvrženi zakonskim določbam iz leta 1936 o zaščiti vlagatelje? in o kreditnem poslovanju. Davek, kolikor bo njegova višina izhajala iz davčne prijave, bo morala družba plačati, že ob prijavi sami. Za delovne in konzumne zadruge so piredvidene olajšave. Poleg omenjenih dveh davkov bo vpeljana tudi posebna davščina v višini 5 promile na obveznice in druge vrednostne papirje, izdane v državi. Vsi ti novi davki bodo veljali že od 1. januarja tekočega leta dalje. Z veljavnostjo od istega dne, oziroma od dne, ko se zakon uveljavi, pa so predvidene tudi nekatere davčne o-lajšave. Tako bo s 1. I. 1954 odpravljen davek na promet z delnicami in deleži (imposta di negoziazione) in davek na inozemske družbe. Obstoječi finančni organi bodo morali v dveh letih končati posle, predvsem glede odmere davka na promet za prejšnja leta. Prenosi delnic in deležev, kolikor se bodo izvršili z javnim aktom ali zasebnim zapisom, bodo podvrženi stalni registrski taksi, ki znaša sedaj 200 lir. Prav tako je predvideno, da bodo za dobo enega leta podvržene stalni registrski in hipotekarni taksi listine o spojitvi domačih družb in o koncentraciji družbenih podjetij. Končno bodo znižane takse na prenos nepremičnin in ladij in na aporte v nepremičninah, premičninah in najemnih pogodbah/. Nepremičninska ZASTOJ V TRGOVINI Z VINOM Piran, 28. julija Menda prvič v povojnih letih grozi marsikateremu istrskemu kmetu nevarnost, da bo njegov lanski vinski pridelek dočakal v kleti novo trgatev, če se mu ne bo zaradi pomanjkljivih kleti že prej pokvaril. Zato smo priče nenavadnega pojava, da so začele letos cene. vinu padati, medtem ko so se v zadnjih letih v tem času sunkovito dvigale. Težko je reči, kje naj bi tičal vzrok tega nerazveseljivega pojava. Verjetno je teh vzrokov več, toda poglavitni utegne biti ta, da je naš kmet, ki je takoj po trgatvi videl, kako se trgovska podjetja pulijo za njegovo vino in kako so v zadnjih dveh letih spomladi in poleti cene vinu naglo naraščale, odlašal s prodajo v upanju da se bo ta pojav ponovil tudi letos Kakor pa so se letos uštela trgovska podjetja, ki so po trgatvi ponujala visoke cene, tako se je uštel tudi tisti naš kmet, ki je v upanju na višje cene odlašal s prodajo. Ker so trgovinska podjetja prvotne nabavljala vino po visokih cenah ii jih iz strahu pred izgubo nočejo znižati, so zato tudi v maloprodaji visoke cene, zaradi katerih tudi proizva jalci nočejo znižati svojih cen. Zaradi teh visokih cen pa trpi potrošnja ker je spričo njih postalo vino delovnemu človeku luksuz, ki si ga le nerad privošči in katerega cena ni v nobenem sorazmerju z njegovimi dohodki in cenami drugih kmetijskih pridelkov. Kakor kaže, je prišel sedaj do tega spoznanja tudi naš kmet. Nekateri zadruge so namreč v svojih gostinskih obratih znižale cene vinu, ki se pc gostilnah toči še vedno od 130 din naprej, na 10Q din in v prodaji na dom celo na 90 din za liter. Nadalje so zadruge na pobudo okrajne zadruž-ne zveze sklenile, da stopijo neposredno v stik tudi z drugimi gostinskim podjetji, ki naj bi točila njihovo vino po sporazumno določeni ceni. Zadruge bi se obvezale, da bodo dobavile vi no določene kakovosti In si pridržali pravico nadzorstva, da pride nepotvor-jeno do potrošnika. če se bo ta poizkus obnesel, mu bodo zanj hvaležni vsi potrošniki, trgovskim podjetjem pa bo to resne svarilo, da je naloga vsake zdrave trgovine pripomoči potrošnikom do čim boljšega in cenejšega blaga in ne pa podjetju do čim večjega dobička. Hkrati pa bi istrsko vino pridobilo na svojem glasu, ki ga po vsej pravici zasluži zaradi svoje odlične kakovosti. PREUSMERITEV PROIZVODNJE V TOVAR NI ARRIGONI Ker spričo izvedene modernizacije tovarna »Ampelea« v Izoli popolnoma zadostuje za potrebe ribje industrije, je bila proizvodnja v tovarni Arrigo-ni preusmerjena na predelovanje povrtnine in zlasti na predelavo paradižnikov v paradižnikovo mezgo, pe-late in paradižnikov sok. V ta namen so bili nabavljeni najmodernejši stroji, ki bodo stekli še v tej sezoni. Spričo teh najmodernejših naprav bo tovarna lahko predelala vsako leto po 150 vagonov paradižnikov. To pomeni, da bo tovarna lahko predelala ves pridelek paradižnikov v koprskem o- kraju in da jih bo morala nabavljati še drugod. Tovarna je že pričela sklepati’ s proizvajalci pogodbe za dobavo paradižnikov. Težave pri sklepanju teh pogodb pa obstoje v tem, da zahteva tovarna v njih točne dobavne roke, ker tako zahteva postopek v proizvodnji, oziroma v predelavi. Proizvajalci pa se po drugi strani branijo sprejeti točne dobavne roke, ker zavist izpolnitev pogodbe v določenem roku od mnogih nepreračunljivih o-kolnosti, predvsem pa od vremena. Cim dobi tovarna zadostno število sodov, v katerih bo lahko hranila paradižnikovo mezgo bo odpadla tudi ta nevšečnost, čeprav je za dobro kakovost izdelka velike važnosti, da se paradižnik v svežem stanju predela v zaželeni izdelek. Ker so naprave za predelavo iz čistega nerjavečega jekla, vlada že sedaj na mnogih tržiščih veliko zanimanje za izdelke, pridobljene s temi modernimi napravami. Starejše naprave so bile namreč iz bakra, ki je kvaril okus njihovih izdelkov. Poleg predelovanja paradižnikov i-ma podjetje »Delamaris«, ki se ukvarja z organizacijo predelovanja rib in povrtnine in plasiranjem teh izdelkov na domačih in tujih tržiščih, v načrtu še nadaljnje povečanje industrije predelovanja rib in povrtnine. Saj predstavlja koprski okraj, ki je bogat z ribami, povrtnino in sadjem, vprav idealno surovinsko bazo za take vrste industrijo. dr. F. J. Kipe skupnosti v Nemi V času športa, avtomobila, letala, radia in televizije popušča tudi v Zahodni Nemčiji zanimanje za knjigo. Vzrok za to ni torej vedno previsoka cena. Kljub temu si nemški založniki prizadevajo, da bi bralcem dali na razpolago čim cenejše knjige. Cena romanov v posebnih izdajah, a vendar v čedni obliki, se danes sukajo med 3,80 in 12,80 nemške marke. V povojnem času so se v Nemčiji zlasti razvile tako imenovane knjižne skupnosti (Buchgemeinschaften). člani takšne skupnosti prejmejo na leto določeno število knjig proti plačilu letne članarine. Približno tako so pri nas organizirane Mohorjeve družbe, Prešernova družba itd. Tako nabavljene knjige so seveda cenejše. Letna članarina se suka med 22 in 60 nemškimi markami. Člani prejmejo na leto 4 do 12 knjig, vezanih v platno ali polplatno, izbirajo pa lahko med mnogo večjim številom knjig, pri nekaterih knjižnih skupnostih celo med 150—250 knjigami. Skupnosti objavljajo spiske knjig vsake tri mesece, .dani knjižnih skupnosti se delijo po stanovih v velikih mestih približno takole: 42% je delavcev, 35% nameščencev, 4% javnih uradnikov, 4—5% pripadnikov prostih poklicev itd. Ta delitev ni seveda povsod enaka, razlikuje se pač po vrsti knjižnih skupnosti in po središčih, kjer se uveljavljajo. Tako obstajajo tudi skupnosti, v katerih je samo 5% delavcev in mnogo več pripadnikov raznih drugih poklicev. Ko poslušaš tržaški radio«»» m. V prejšnjih člankih smo opisali kratko povojno zgodovino Tržaške ladijske ustanove, danes pa bomo sku-I kali v glavnih obrisih naznačiti njene finančne vire. Delo ne bo lahko, ker himamo na žalost na razpolago uradnih podatkov; nikjer nismo namreč biogli izslediti proračuna naše radijske ustanove. Verjetno ga sploh ne objavljajo, čeprav je osnovna pravica svobodnih državljanov, da se jim ne Prikrivajo obračuni o uporabi javnega denarja, posebno ko gre za ustanovo, ki črpa finančno pomoč iz področnega proračuna. Na žalost je pri nas Postalo že splošno pravilo, da se prikriva dejansko stanje premnogih jav-PUi ustanov. V pomanjkanju urad-Pih podatkov si bomo pač pomagali Po svoje. Predvsem so nam znani nekateri bistveni podatki o najvažnejših stroških in dohodkih naše radijske usta-hove. Znano nam je na primer število radijskih naročnikov, višina naročnine (abonamenta) ter vsaj približni dohodki radijskih oglasov (reklame). C>alje vemo za približno število radij-, skega osebja, za osnovne plače uradnikov in delavcev. Iz teh podatkov si bomo lahko s precejšnjo gotovostjo Ustvarili splošno sliko o dejanskem finančnem stanju ustanove. OGLASI VAZEN VIR DOHODKOV Glavni dohodek je radijska naročnina. V tej zvezi naj omenimo, da v Združenih državah, kjer sta radio in televizija najbolj razširjena, naročnine sploh ne plačujejo. Za poslušanje radijskih oddaj ni prav nobenih pristojbin. Vsa radijska podjetja so last družb ah zasebnikov, ki krijejo vse izdatke za upravo in vzdrževanje radijskih in televizijskih naprav izključno iz prejemkov radijskih oglasov ali reklame. V Trstu in v Evropi sploh je upravni stroj radijskih postaj še daleč od tega cilja. Predvsem so evropske radijske postaje ali monopol ene same države — od države protežirane — družbe ali državni monopol. Iz samih dohodkov radijskih oglasov bi torej evropske postaje zdaj še ne mogle živeti, pa jim tudi še ni potreba... Seveda nam niti dohodki iz radijskih oglasov pri naši radijski ustanovi niso znani, ker jih ljubosumno skrivajo z ostalim proračunom. Slovenska postaja Trst II sploh nima na sporedu oglasov. Ne vemo z gotovostjo, kaj je temu vzrok: ali premajhno zanimanje naših oglaševal-cev-trgovcev, obrtnikov in drugih podjetij - ali radijske uprave same? Temu viru dohodkov bi se nikakor ne smeli odpovedati. Ce v Ameriki plačujejo radijski oglasi celotno radijsko naročnino, zakaj bi morali biti v Trstu odvisni samo od radijskih naročnin, ki so enake za revne kot bogate naročnike, torej pravzaprav nesocialne. Na podlagi podatkov o naročnini in o dohodkih iz radijskih oglasov (pri italijanski postaji) skušajmo zdaj pri- bližno izračunati dohodke in stroške Tržaške radijske ustanove! Oglejmo si najprej dohodke. Radijskih naročnikov na področju A Svobodnega tržaškega ozemlja je približno 60 tisoč (ipo zadnjih podatkih 60.970). Vemo tudi, da znaša radijska naročnina za vsak radijski sprejemnik 240o lir na leto. To da skupno 144 milijonov lir dohodkov na leto. Za radijske oglase je ocenitev težja, vendar se zdi, da dohodek ni manjši od 3 milijonov lir na mesec, to je približno 36-milijonov lir na leto. Skupne aktivne postavke Tržaške radijske ustanove bi znašale tedaj najmanj 180 milijonov lir. KOLIKO STANE VZDRŽEVANJE? Kaj pa stroški? Tudi ti so nam v glavnem znani, saj poberejo večine dohodkov plače funkcionarjev, uradnikov, delavcev ter honorarji za sodelavce. Po delovni pogodbi Tržaške radijske ustanove, ki je enaka Italijanski radijski družbi — RAI, od katere so jo prevzeli leta 1948, se delijc uradniki in delavci v več kategorij Tako so razdeljeni na primer uradniki v sedem kategorij od A do F z najnižjo osnovno plačo 17 tisoč do naj-višje osnove plače 50 tisoč Ilir. V več kategorij so razdeljeni tudi delavci medtem ko so plače »višjih uradnikov in funkcionarjev« neznane. K o-snovnim plačam delavcev in uradnikov je treba prišteti draginjske doklade, dvoletne poviške, doklade za menzo, kurjavo in kruh, trinajsto plačo, 80% nagrado (od osnovne plače) za radijske naročnine, socialna zavarovanja ter prispevke v obratni in od-pravninski sklad. Tako se povprečna osnovna plača uradnika, ki znaša o-krog 32 tisoč lir, poveča z draginjsko doklado na 52 tisoč lir, z vsemi ostalimi prispevki in socialnimi zavarovanji pa na 90 do 100 tisoč lir na mesec Nameščenec z osnovno plačo 17.000 lii prejme po odbitku prispevkov za socialno zavarovanje okoli 40.000 lir, 2 osnovno plačo 50.000 pa okoli 80.001 lir). To pomeni, da stane Ustanove vsak nameščenec povprečno od milijon 80 tisoč do milijon dve sto tisoči lir na leto, kar da za vseh 130 nameščencev izdatek od najmanj 140 dc 156 milijonov lir. Zato lahko upravičeno trdimo, da krijejo dohodki Usta nove komaj stroške za osebje, funkcionarje ter za honorarje zunanjih sodelavcev, ne morejo pa kriti vseh o-stalih stroškov ali le v zelo skromnem obsegu. Te stroške, kakor na primei najemnine za prostore, popravila ir vzdrževanje radijskih naprav, električna uporaba in razne pisarniške stroške, pa mora ustanova kriti s prispevki Zavezniške vojaške uprave. Koliko znašajo ti, ni mogoče vedeti, vendar se zdi, da ne presegajo 50 milijonov lir za redno vzdrževanje ustanove. Možno je tudi, da je sedanj proračun Tržaške radijske ustanove uravnovešen, ker je z dogovorom i dne 1. julija 1952 Italijanska radijsko družba — RAI sprejela pod svojo u pravo radijske naprave ter na svo. plačilni izpisek vse tehnično osebje, — kakih trideset po številu — ter s terr razbremenila ustanovo za znatno vec kot 50 milijonov lir. S tem pa je — f pristankom zavezniških častnikov, k so podpisali ta dogovor (Jacobson) — posegla po vsem radijskem imetju ne odvisne tržaške ustanove. Znano j namreč, da je v Italiji po vojni prešit v last omenjene družbe vse bivše imetje fašistične ustanove EIAR (Ente I-taliano Audizioni Radiofoniche). To bi se zgodilo tudi v Trstu v primeru, da bi prišlo do nezaželene priključitve. Znano je, da izroča mirovna pogodba vse imetje bivše EIAR v last Svobodnemu tržaškemu ozemlju. Proračun tržaške radijske ustanove nam dokazuje, da je mogoče s primerno štednjo pri stroških in istočasnim povečanjem dohodkov iz radijskih oglasov uravnovesiti celotni proračun ustanove. To bi popolnoma o-vrglo večkratno natolcevanje v italijanskih listih (»Giornale di Trieste«) češ da mora Rim plačevati slovensko osebje radijske postaje Trst II, in tt za njegovo »protiitalijansko politiko« Zato je treba odločno poudariti, da imajo Slovenci z enakimi dolžnostmi do plačevanja radijskih naročnin tud: enake pravice kot Italijani do svoje radijske postaje v Trstu. O tem, kolikšen je finančni prispevek Slovencev pri vzdrževanju u-stanove in drugih zanimivostih, pa boste zvedeli v našem prihodnjem zaključnem članku. prenosna taksa je predvidena v višini 2% od vrednosti, če ta ne prekaša enega milijona lir, v višini 5% pa pri vrednosti nad milijon. Ce in kadar bo zakon uveljavljen, se na stvar povrnemo. d. s. 201 MILIJARDA TRGOVINSKEGA PRIMANJKLJAJA V ITALIJI. Od 1. januarja do 30. aprila 1954 se je uvoz v Italijo dvignil na 525 milijard 300 milijonov lir, Iotoz pa na 323 milijard 700 milijonov. Nasproti lanskemu letu v istem razdobju je uvoz narastel za 1,8%, izvoz pa za 12,2%. Uvoz je bil letos za 201 milijardo 600 milijonov višji kakor izvoz. Primanjkljaj v aprilu se je nasproti primanjkljaju ob koncu marca dvignil za 47 milijard 440 milijonov lir. Uvoz v aprilu je znašal 125 milijard 139 milijonov (v marcu 142 milijard 735 milijonov in v aprilu lanskega leta 126 milijard 798 milijonov). Izvoz je v aprilu dosegel 77 milijard 699 milijonov (v marcu 1. 1954 85 mrd 296 mil. in v aprilu 1953 73 mrd 397 milijonov). Povprečni me-senči primanjkljaj znaša letos 47 milijard 440 milijonov lir. Hotel „KOROTAN“ SEKIRA OB VRBSKEM JEZERU - KOROŠKA S NAJMODERNEJŠE OPREMLJEN I OBRAT Z VSEM KONFORTOM ^__________________________ INFORMACIJE PRI UPRAVI LISTA Pr>t>Jafarna plinsko, električne in druge štedilnike znamke ,,ZOPPAS“, radio aparate prlznatrth znamk In električni material ZASTOPSTVO „IjI<|UI«ASA“ Nabavite ga lahko v Bazovici, Padričah, Trebčah, Konkonelu in Velikem Repnu ,= Prodajamo tudi na obroke . Oene ugodnel v- ^ 't- sr1 * S Cs-s ¥ UL. CAROUCC/ tri Postrežemo Vum z najboljšim domačim in istrskim vinom in dumačim pršutom DIREKCIJA- RUEKA Telegrami: JUGOLNIJA - Tel. 26-51, 26-52, 26-53 (poldne) 26-61 VZDRŽUJE REDIVI POTMŠRO BLAGUUMIPR0MEI’ IZ JADRAM O: SEVERNO AFRIKO IN SEVERNO EVROPO VSAKIH 7 DNI TURČIJO IN GRČIJO „ 7 DNI B LIŽ N J I V Z H 0 D „ 7 DNI SEVERNO AMERIKO ,. 10 DNI Zastopstvo v Trstu: “N0RD-ADRIA,, Aganzia Marittima tli V. B0RT0LUZZ1 Telegrami: „N0RD-ADRIA“ - Trieste - Tel.: 37-613, 29-829 Uradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi štev. ? .... . Novo d o s po U sezonski izdelki Oglejte si naše nove modne sezonske izdelke moških, damskih in otroških čevljev / Priporoča se za nakup. CALZOLERIA FIORENTINA Soc. ar. I. TRIESTE - VIA E. TARABOCCHIA 2 - TEL. 96-536 PROJEKTI PANJE-MONTAŽA CENTRALNIH KURJAV IN VO-DOVODNIH INŠTALACIJ KLEPARSTVO ULIC* S. MIHO 16 - TELEF. 93-609 | MEI.ILL0 Alfredo TBST - TRinSTE Trgovina v. A. Caccia 35 tel. 96-032 | Delavnica v. A. Caccia 10, tel. 90-159 H U L B S A t Si/iaht - Voi/iaLia 1 LASTNA PROIZVODNJA — ORIGINALNI NADOMESTNI DELI 2a&topmh in cjlama zaloga: ZADRUŽNI KONZORCIJ TRGOVCEV Z JESTVINAMI TRST Ulica Valdirivo 3 Telefon 35-034 TRŽNI PREGLED Tržaški trg KAVA TRST. V zadnjem tednu je cena kave na viru proizvodnje začela padati. Ta padec je sicer še majhen, vendar kaže, da se bo še stopnjeval. Trg s kavo je takoj po tem pojavu o-živel. Navajamo cene kave na viru proizvodnje: brazilska kava, v dolarjih za 50 kg lob: Rio N. Y. 5 76,50; Rio N. Y, 3 79,50; Santos Superior 9250; Santos extra Prime crivello 18 10o,oO; Victoria good to large bean 72', srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 kg lob: Haiti naravna XXX 89,25; Salvador 93,50; Kostarika 101; arabska kava, v šilingih za 50 kg cif: Gimma 610; Moka Hodeidah 1 650; afriška kava (v šil. za cwt cif): Uganda oprana in prečiščena 484; indonezijska kava, v holandskih florintih za 100 Kg cif: Bali Robusta 10—12% nečistoče 490. Povprečne cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca v lirah za kg neto ponovno pretehtano blago: brazilska: Rio N. Y. 5 1540; Rio N. Y. 3 1570; Santos Superior 1810, Santos E. P. good to iarge bean L. 1880; Victoria 5 good to large 1500; srednjeameriška kava : Haiti XXX 1780; S. Salvador 1895; Costarica 2000; arabska kava: Gimma 1685; Moka Hodeidah 1755; afriška kava: Uganda prana in prečiščena 1480; indonezijska: Bali Robusta 10-12% nečistoče 1410. SLADKOR TRST. Cena madžarskega sladkorja se ni spremenila. Letošnji pridelek sladkorne pese so poškodovale velike poplave. Pričakovati je, da se bo madžarski sladkor podražil. Angleški sladkor kvotira 40/8 funta šterlinga na metrsko tono, proti vkrcanju v av-gustu-septembru. KAKAO TRST. Trg s kakavom se je umirh. Za vrsto Good fermented main crop z Zlate obale, proti vkrcanju v okto-bru-decembru zahtevajo 500 šilingov. Kakao lanskega pridelka iz Zapadne Afrike kvotira 530 do 540 šilingov za cwt CIP UK. POPER TRST. Zaloge popra so še vedno velike zaradi neznatnega povpraševanja iz zaledja. Sarav/ak special London quality 11/2% prahu proti vkrcanju v avgustu stane 340 šilingov za cwt cif neto, Lampong črni proti vkrcanju v juliju-avgustu stane 410 holandskih florintov stot neto. Itatlijanski trcj Povišanje cene pšenici na ilalijan-skem trgu s kmeiijskimi pridelki je povzročilo podrauiev ostalih pridelkov. Predvidevanja, ki so jih Izrekli stro-kovn aki pred nekaj meseci o le ošnjem pridelku žita, se niso uresničila. Zaradi preobilne vlage se klas.e ni razvi.o kakor so pričakovali. Zanimivo je dejstvo, da je tud: koruza dosegla Višje kvotacije v ča u, v katerem je zanimanje za to blago zelo omejeno. Vzrok temu je verjetno ta, da nekater prekupčevalci že zdaj skrbno pripravljajo zaioga koruze, ker pr.čakujejO, da bo letošnji pridelek manjši od lanskega. Na nekaterih tržiščih je večje povpraševanje po pšen, oi, rži in ovsu. Živahen je tudi trg s klavno živino. Tudi trg s prašiči je dokaj razgiban. V nekaterih krajih so se kvotacije prašičkom za rejo dvignile celo na 1010 lir za kg žive teže. Mrtviio vlada na trgu z maslom; cene so padle. Cajno maslo stane v Emiliji EGO lir kg; lansko leto v istem času Pa 738-760. Trg s sirom je uravnovešen. Cene olja so ostale nespremenjene kljub temu, da ni veliko povpraševanja. Na vinskem trgu je mirno. Ker imajo prekupčevalci še precejšnje zaloge vina, je povpraševanje malenkostno. Na zelenjavnem trgu je zelo živahno. Cene limonov in mandeljnov so vlisoke. PADOVA. Bijago fco vagon ali kamion: mehka pšenica fina 7150-7250, dobra 6950-7050, navadna 6650-8850; rumena marano 4900-4950; Phister 4350-4450; činkvantin 4650-4700; bela koruza 4100-4200; oves 3800-3900; inozemski oves 3650-3750; neo/uščeni. ječmen 3700-3750; inozemski ječmen 3750-3900; inozemska rž 3750-3800; pšenična moka tipa «00» 9300-10.000; tipa «0» 9500-9706 tipa «1» 9100-9300, tipa «2» 8550- 8650; pšenični otrobi 2400-2500; pšenični zdrob tipa «0» 11.250-11.350, tipa «1» 10.750-10.850. MILAN. Neoluščeni riž: Arborio 6800-8300, Vialone 7700-8900; Carnaroli 7000-8000; Gigante Vercelli 6500-7900; R. B, 6500-8000; Rizzotto 6500-7200; Maratelli 6800-7300; P. 6 6800-7100; Roncaroio 5200-6900; krajevni 6200-6550; navaden slabše vrste 4000-5600. Oluščeni riž: Arborio 15.500-16.700; Viailone 15.000-15.80i>; Carnaroli 15.500-18.500; Gigante Vercelli 15.000-15.800; P.. B. 13.600-14.300; Rizzotto 12.800-13.100; Maratelli 13.000-13.500; P. 6 12.300-12.600; iRon-arolo 11.600-12.000; Bierrot 10.400-17.700; krajevni 9 800-10.500, slabše vrste 8.800-9 600; riževe luske 2100-2200. Kupčije z rižem lanskega pridelka so pičle. ŽIVINA BERGAMO. Živina ra rejo: vprežni voli 120-140.000; molzne krave 140-200.000; krave prvesnice švicarskega pasme 120-150 tisoč; teleta 6-12 mesecev 45-70,000; konji 1-5 let starosti 100-140.000; mezgi do 1 leta 50-70.000 osli 30-50.000 lir glava. Prašički za rejo 700-750 lir kg; suhi prašiči 450-500. Klavna živina: junci I. 280-300, II. 250-270; krave I. 240-260, II 210-220; junčki I. 290-310, II. 260-280; teleta I. 535-575, II. 480-510; biki 270-290; konji odrasli 170-200; žrebeta nad 1 letom starosti 270-300; osli 110-130. PERUTNINA MILAN. Žive race 425-475, zaklane 500-550; piščeta 80-90 lir komad; živi zajci 340-380 lir kg, zaklani s kožo 430-470, zaklani brez kože 460-520; žive ko koši 575-625; inozemske kokoši 525-550; zaklane kokoši 750-800; inozemske zmrznjene kokoši 500-550; gosi za rejo 700-1200 komad po teži; živi golobi 675-725, zaklani 850-900; piščanci živi 800-850, H. 625-675; živi inozemski piščanci 520-550, zaklani I. 950-1050, II. 800 850; sveža jajca I. 26,50-27,50, navadna jajca 25,50-26, inozemska sveža jajca 22-25 lir komad. KRMA PIACENZA. Seno s travnika: I. košnja 1954 2100-2400, II. košnja 1900-2000; detelja I. košnje 1954 1700-2000, II. košnje 1600-1800; pšenična slama stlačena pridelek 1954 800-1000 lir stot. MILAN. Koruzne pogače 3200-3400 lir stot, lanene pogače 6400-6500; vinske tropine 900-1000. MLEČNI IZDELKI BRESCIA. Maslo I. vrste 655, II. vrste 585; sir 2-3 mesece star 450-490; emmentral 2-3 mesece star 450-520; sbrinz 2-3 mesece star 440-470; provolo-me 420-440; stracchino 300-320. OLJE FIRENZE. Olivno olje extra do največ 1 stop. kisline 430-440, do največ 1,50% kisi. 415-430, do največ 2,50% kisi. 405-415, do največ 4% kisi. 400-405; dvakrat rafinirano tipa «A» 425-430, tipa «B» 385-495; semensko olje navadno 350-, olje iz zemeljskih lešnikov 385-390. Srečni zaključek pogajanj za premirje v Lndokini ni imel na razvoj ce?i surovinam na mednarodnih trgih takšnega vpliva kakor premirje na Koreji. Zaključek premirja v Koreji je izzval velik padec cen, medtem ko ni mogoče tega trditi o posledicah sklenitve premirja v lndokini. Cene so se v bistvu uravnovesile. Edino cene nekaterih surovin, ki se pridobivajo na Daljnem vzhodu, so nekoliko popustile. 'ŽITARICE Po nenavadnem napredovanju v prejšnjem tednu je cena pšenici popustila. V Chicagu je padla od 210 7/8 na 210 1/2 v tednu do 23. julija. Tajnik ameriškega ministrstva za kmetijstvo je izjavil, da bo vlada vzdrževala ceno vsaj do 80% paritete. Zaloge žita v svetu so še velike. Po kanadskih statističnih podatkih so 1. junija države izvoznice razpolagale s 1725 milijoni bušlov za izvoz, kar pomeni 40% povečanje v primeri z letom 1953. Izvoz žita in moke iz teh držav je v 10 mesecih sezone (od 1. avgusta 1953) dosegel 525 milijonov bušlov, t. j. 23% manj kakor prejšnje leto. Cena koruzi je poskočila od 157 1/8 na 160 1/4 stotinke dolarja za bušel. Cenitev argentinskega pridelka je nižja, kakor so prvotno pričakovali, in ne doseže niti 4,8 milijona ton. To bi pomenilo, da bo za 35% še vedno boljša kakor lanska. V Združenih državah se bojijo, da bo koruzo zadela prevelika vročina. KAVA, SLADKOR, KAKAO Cena sladkorju se je ohranila na prejšnjem položaju. V New Yorku o-koli 3,12, teden poprej 3,10 stotinke dolarja za funt. Na Kubi so se proizvajalci prestrašili padanja cene in zahtevali od vlade, da ohrani ceno na 3,25 stotinke dolarja za funt, kakor jo določa mednarodni sporazum o sladkorju. Kava je v New Yorku zopet nekoliko napredovala, in sicer od 85,70 na 87,31 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v septembru. Kakao ima nekoliko nižjo ceno (60,45 proti 60,75). KAVČUK Cena je nekoliko popustila, tako v Londonu kakor v New Yorku, čeprav KOŽE MILAN. Na milanskem trgu so cene surovih kož ponovno padle. Krave z repom do 30 kg 230-240, nad 30 kg 235-245 lir kg; voli 40-50 kg 235-245; teleta surove osoljene kože 3-6 kg 630-670, 6-8 kg 600-630; konji 170-180; mezgi 120-130; osli 90-100; ostriženi ovni 620-760; koze 1250-1350 lir komad; kozlički 480-530 lir komad; jagnjeta 440-490 lir komad. Suhe kože so ostale pri prejšnjih kvotacijah: Oordova Sierra 450-460; Buenos Aires americanos 450-460; e-ksotičnih Avana Paokers (osoljene) 295-300; Bolivia 430-450; Capo 440-450; Capo (osoljene) 380-390; Addis Abeba 430-440; Bahia 415-425; Ceara 500-510; Rio Grande 360-370. PAPIR Tiskovni papir pološčen navaden 15.000- 18.500 lir stot, srednje vrste 17.500- 20.500 pisemski navaden 16.000-21.500; srednje vrste 19.000-27.500; fin 25.000- 35.000; trikrat klejen za obrazce 27.500-30.600; registrski navaden 17.500- 24.500, srednje vrste 21.000-29.000, fin 27.500-35.500, extra 35.000-40.000; risarski papir 43.500-49.500; pergamin beli 40, 60, 80 g 24.000-30.000; sivi karton navaden 4500-7000, srednje vrste in fin 7500-12.000; dvobarvni in triplex navaden in srednje vrste 8000-19.000; beli duplex in triplex 15.000-23.000; kartončini beli in barvani navadni 20.000-27.000, fini 32.000-37.000; kartončini tipa Bristol 31.500-49.000; pološčeni fini 36.500. ITALIJA IZVAŽA LETOS MANJ RIŽA KOT LANI. Italija je v osmih mesecih, to je od 15. septembra 1952 do 15. maja 1954 izvozila 206.000 ton riža, medtem ko je lani v istem času izvozila 267.000 ton. Da pospeši izvoz riža, je italijanska vlada podredila pošiljke riža navadnim carinskim določbam in ukinila ukrepe, po katerih je bil povezan izvoz riža s konopljo. Ente Nazionale Risi je nevadno znižala izvozno ceno riža od 9450 na 8250 lir za stot. je še vedno visoka. V začetku leta je znašala v Londonu še okoli 16 1/4 penija za funt, medtem ko se danes suka okoli 20 penijev za funt. Značilno je, da ni imel zaključek ženevske konference nikakšnega vpliva na razvoj cene te surovine. V juniju je potrošnja v Združenih državah dosegla 54.262 ton, t. j. najvišjo točko po oktobru leta 1950. V lndokini obsegajo nasadi 93.000 hektarov. Cena v Nev/ Yorku je bila 23. julija 24 (teden poprej 24,40) stotinke dolarja za funt. VLAKNA Cena bombaža v Nev/ Yorku je popustila od 35,45 na 35,40 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Cena volne je pričela zopet nihati. Težko si je ustvariti celotno podobo o mednarodnem trgu. K temu bodo pripomogle šele dražbe v Avstraliji, ki se pričnejo proti koncu avgusta. V Ne\v Yorku je cena popustila od 160,5 na 157,3 stotinke dolarja za funt, v Franciji (RoubabO je cena padla od 1385 na 1365 frankov za kg. KOVINE Cene pisanih kovin so na splošno nazadovale. Verjetno je ta pojav v zvezi s sklenitvijo premirja v Indoki-ni. Cin je v Londonu nazadoval 20 funtov šterlingov pri toni. V Nev/ Yorku je cena nazadovala od 97 na 96,35 stotinke dolarja za funt v tednu do 23. junija. Cena bakra je v Londonu nazadovala samo za nekaj funtov. Vse kaže, da se ameriški potrošniki niso oskrbeli z zadostnimi količinami bakra. Nazadovala je tudi cena cinka in svinca, medtem ko še ni bilo rešeno vprašanje povišanja carin na ti kovini. Računajo, da bo to vprašanje rešeno v prihodnjem tednu. -Cena živega srebra je še vedno visoka in se v Nev/ Yorku suka okoli 285 dolarjev za steklenico. Cena litega železa je v Ne\v ■ Yorku narasla od 58 na 58,60 dolarja za tono, Buffalo neizpremenjen pri 56,50, prav tako staro železo pri 26,75. Cene kovin v Zahodni Nemčiji: elektrolitični ba- ker 23. VII. 287—290 zahodnih nemških mark za 100 kg, svinec v kablih 116—170 DM, aluminij za prevodnike 240—242 DM. MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 29/VJ Pšenica (stot. dol. za bušel).................jSS.Vs Koruza (stot. dol. za bušel)..................139 Vi NEW YORK Baker (stot. dol. za funt).................... 30,— Cin (stot. dol. za funt)...................... 96.30 Svinec (stot. dol. za funt)................... 14,— Cink (stot. dol. za funt)..................... Jt.— Aluminij (stot. dol. za funt)................. 21.50 Nikelj (stot. dol. za funt)................... 60,— Bombaž (stot. dol. za funt)................... 34.90 Živo srebro dol. za steklenico................ 273.— Kava (stot. dol. za funt Santos 2) ........... 90.50 LONDON Baker (f. šter. za d. tono) ........... 23^ lU Cin (f. šter. za d. tono)..................... 733,— Cink (f. šter. za d. tono).................... 78 Vi Svinec (f. šter. za d. tono).................. 98 — 13/7 202 Vs 159 V* 30.-96 37 14,-11.— 21.50 60.— 35.50 285.— 88.75 23778 749. 78 7, 94.7* 27/7. 2087* 1687, 30.- 96.75 13.80 11.- 21.50 60.— 35.45 89,— 236 7» 7507* 73 7* 94 7* SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) 454.90 446-80 442,- VALUTE V MILANU 13. 7. 54 26. 7. 54 Funt šterling Napoleon Dolar Franc, frank (100) Švicarski frank Funt št. papir Avstrijski šiling Zlato 8.200 4.575 629,— 173,- 147,— 1.730 715 6,150 4.500 667 172 — 146.25 1.745 714' Min. 6.150 4.500 629 -172— 146,25 1.740 24.30 712. - Maks. 6.250 4.575 667 173.50 147 -1.750 24.35 718 BANKOVCI V CURIHU 26. 7. 1954 VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 14. 7. 54 ZDA (1 dol.) 4,28 3/4 Anglija (1 f.št.) 11,83 Francija (100 fr.) UBU, Italija (100 lir) 0,68.72 Avstrija (100 š.) 16,40 Cehoslov. 10.30 Nemč. (100 DM) 101,40 Belgija (100 fr.) 8,4672 Holand. (100 fi.) 111 7S Švedska (100 kr.) 78.‘/2 Izrael (1 f.št.) 1.40 Španija (100 pez.) 10.23 Argent (100 pez.) 15 80 Egipt (1 f.št.) 11,10 Južna železnica 1.395 Splošne zavarov. 13.375 Assieuratrice 3 500 Riun. Adr. Sic. 5.480 Jerolimič 4.195 »Istra-Trst« 415 »Lošinj« 7.750 Martinolič 4.200 Premuda 9.750 Tripkovič 9.500 Openski tramvaj 1.800 Temi 194. -- ILVA 265 Zdr. jadr. ladjedel. 225 Ampelea 1.000 Arrigoni 1.000 28.7.54 Min. Maks. 1.370 1.298 1.395 14 480 13 375 14.480 4.000 3.500 4.000 6.000 5.480 6.000 4.150 4.150 4.195 430 415 430 7.750 —.— — 4.200 —.— — 9.850 9.730 9.850 9.500 —_— —.— 1.800 — —._ 214,— 193 - 216,- 283,— 265 285 385 213 383 1.000 — — 1.000 — — m&tm KMEČKE ZVEZE I SEDEŽ : TRST - ULICA F A BI O FILZlgpVlO I- - TELEFON ŠT. 54-58 NEGUJ PERUTNINO MED GOLITVIJO Julija se začne perutnina navadno goliti. Golitev perutnine ni brezpomemben dogodek, kakor marsikdo misli, nego je pojav, ki zahteva nekoliko pozornosti. Ko se kokoš začne goliti, preneha nesti ali pa nesnost vsaj zelo popusti. To je razumljivo, kajti golitev je boleča, ter vpliva na kokoši tako, da manj jedo in zaradi tega tudi manj nesejo. Prekinitev nesnosti med goli-tvijo je pravzaprav priroden in torej reden pojav, ker,se v kokošjem telesu razvija takrat presnavljanje, ki mora vplivati na vse početje živali in v prvi vrsti tudi na njeno storilnost. Tako je nadaljevanje nesnosti med golitvijo neobičajen pojav, ki si ga ne želimo, čeprav nas sicer nesnost veseli. Kokoš, ki med golitvijo nese, se slabše operi, često telesno oslabi in slej ko prej se rade pokažejo posledice. Perutnino moramo med golitvijo krepko krmiti. Dosti zrna in sploh tečne piče in kar najmanj kuhinjskih odpadkov in snovi, ki lahko povzročajo drisko. Zaradi golitve že tako oslab- ljeno telo bi zaradi driske še bolj o-slabelo. Dogaja pa se, da prejmejo kokoši med golitvijo manj piče, češ saj ne nesejo. Tako ravnanje je zgrešeno in kvarno. Zelo ugodno vpliva na razvoj novega perja laneno seme. Tudi kaka žlička lanenega odcedka aii pa ribjega olja koristi. Med golitvijo se morajo gibati živali na toplem in na suhem. Bolj kot kdaj prej moramo paziti, da ne bo prepiha. živali ne sme močiti dež in tudi megla je kvarna. Razumljivo je, da škoduje veter, ker pač preveč piha o-guljeno žival, ki jo potem zebe. Sploh moramo preprečevati vse, kar povzroča, da žival prezeba. Ce že ni hujših posledic (bolezen, pogin), se pa vsaj dogodi, da kvarni vplivi zavlačujejo golitev ali pa oslabe operjanje. Dokler se perutnina goli v vročem, nedeževnem poletnem času, je položaj še dokaj ugoden. Obupno pa je, če se perutnina goli v kasni jeseni, ko so dnevi vedno krajši in noči mrzle. Takrat še kaj pogosto, primeri, da se go- litev zavleče do zime in živali zelo o-slabe. Ce ni rejec pozoren in ne neguje živali izvrstno, občuti posledice kasne golitve še naslednje leto, ker je nesnost še takrat oslabljena kot posledica kasne golitve. Tudi snaga v kokošnjaku je med golitvijo nujno potrebna. Najbolj pa moramo preganjati zajedavce, ki takrat pač nikakor ne smejo trpinčiti in izčrpavati živali, ki že tako trpe in slabe. Goleči se perutnini dajmo dovolj drobnega suhega peska, da se bo v njem kopala in sončila. S tem bomo pospešili ponovno operjanje. F. SPADARO-* SP EDICIJ 5K A TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST - TRIESTE VIA GIIEGA ŠTEV. 2 TEL 35-785 in 31-087 SCALO LEGNAMI - SERV0LA TEL. 96 847 SCALO LEGNAMI - PR0SECC0 PONTEBBA VIA MAZZINI 49 - TEL. 59 Poštni predal 184 Telegr.: SPADSPEDIT DELOVNE OBLEKE, SRAJCE, MOŠKE IN ŽENSKE DELOVNE HALJE, BELE JOPE ZA MESARJE, BRIVCE, NATAKARJE IN KUHARJE, MOŠKE IN DEŠKE HLA.E, OBLEKE IZ VOLNENEGA BLAGA Vam nudi N T K S T, UMCA CARDUCCI ŠT. 41 - Nasproti pokritega trg« KMET IN VRTNAR V AVGUSTU Na njivi in na polju, še je čas za setev jesenske repe in konize za zeleno krmo. Na zavetne njive sadimo še ohrovt in brstični ohrovt. Fižol moramo sproti pobirati, kakor hitro je stročje suho. Omiatiti in očistiti ga je treba nemudoma in ga tudi razkužiti z u-streznimi sredstvi, da ga ne bo razluk-njal in uničil fižolar. Koruzo moramo pobrati, kakor hitro je zrela. Za njo zasejemo njivo takoj z mešanico zelene krme (120 kg njivske grašice in 80 kg ovsa ali pa ječmena na hektar), ki jo boš lahko že v novembru kosil živini. Krmni pesi in korenju potrosi čilskega in apnenega solitra (5 kg na hektar) in ju o-kopaj še enkrat, da se bosta do jeseni še dobro razrasla in odebelila. Na vrtu. Presejaj še poletno glavna to solato in brstični ohrovt ter endivijo. Primeren je čas za setev radiča, katerega boš lahko še letos večkrat rezal. Sejati moraš čebulo na rodovitno rahlo zemljo, če hočeš imeti pred zimo rastlinice za presajanje. Vso vrtnino po potrebi zalivaj in rahljaj zemljo presajenim rastlinam. V senčno in vlažno lego lahko že seješ špinačo in motovilec ter zimsko glavnato solato, kakor tudi solato rezovko-kodrasto. Primeren je čas za setev zgodnjega pomladanskega zelja in za presajanje cikorije in vrtnih jagod. V vinogradu; Poškropimo še enkrat ter primešamo na 100 litrov 1 kg škropilnega žvepla Mormino. Zrahljajmo zemljo na vrhu, če je ta že stlačena. Zadnji čas je, da zrahljamo tudi starim trtam in jih potem pustimo pri Drž. prispevki v korisl kmetovalcev Zavezniška vojaška uprava je odo brila za drugo polletje 1954 potrebne vsoto, ki bo podeljena v obliki državnega prispevka za nekatere važne pobude, nanašajoče se na izboljšanja in povečanja krajevne proizvodnje. V ta namen bedo dani kmetovalcem prispevki za sledeče pobude: 1. Vinogradništvo in sadjarstvo. Prispevki, ki lahko dosežejo največ 70% izdatkov za nakup trtnih sadik oljk in sadnega drevja. Naročila se sprejemajo do sobote 30. oktobra t 1. Od tega datuma dalje se bodo sprejemala naročila samo za spomladanske saditve 1955. 2. Cvetličarstvo. Prispevek za nakup vrtnic in čebulic tulipanov, izbranih vrst, v najvišjem znesku 40%. Naročila se sprejemajo do 30. septembra tega leta. Ob naročilu mora prosilec dati gotovo vsoto na račun. 3. Poljedelski stroji. Prispevek za nakup predvsem koristnih in še malo poznanih kmetijskih strojev. Ta znaša največ 30% nakupne cene. Prošnje je treba vložiti do sobote 30. oktobra t. 1. Pri tem bo dana prednost tistim strojem, ki jih bo posebna komisija smatrala bolj primerne za naše področje. 4. živinoreja. Prispevek v znesku o-koli 50% za nakup odbranih bikcev sivo-rjave pasme. Naročila se sprejemajo do 15. septembra t. 1. Hkrati pa mora zainteresirani živinorejec dat: na račun 120.000 lir. Nagrade za dobro vzdrževanje (snaga in krmljenje) bikov. Posebna komisija bo odmerila imenovane nagrade, upoštevajoč krmljenje bika, rabo močnih krmil in pa higiensko stanje živali. Nagrade za dobro rejo bikcev. Te nagrade bodo dodeljene tistim rejcem, ki se bodo odlikovali v vzreji in z namenom, da s to vsoto delno pokrijejo stroške, ki so jih imeli z vzdrževanjem matere in bikca samega. Nagrade za vzrejo teličk. Za pospeševanje vzreje odbranih teličk in za olajšanje njih oddaje drugim rejcem področja bodo dane »nagrade za vzrejo teličk«. Za prejem omenjenih nagrad se morajo zainteresirani rejci obrniti na Urad za živinorejo — Kmetijsko nadzorništvo — kjer bodo lahko prejeli bolj natančna pojasnila. Prispevki, okoli 50% za nakup pai odbranih merjaščkov pasme Large White. Naročila se sprejemajo do 30 oktobra t. 1. Ob naročilu mora zainteresirani kmetovalec dati na račur 15.000 lir. 5. čebeloreja. Prispevki v najvišjem znesku 30% za nakup racionalnih pa njev in v čebelarstvu koristnega o-rodja. Rok za naročila poteče 30. oktobra t. 1. Vsa pojasnila prejmete na Področnem kmetijskem nadzorništvu — Ulica Ghega 6-1, tel. 38673. Kako kaže letina Na tržaškem Bregu se grozdje prav lepo razvija. Le v nekaterih predelih se je spomladi, ko je cvetelo, nekoliko osulo. Na tržaškem Krasu je nekatere vasi kakor Samatorco, deloma tudi Prosek, Križ, Zgonik in Salež ter Briščke in Repen, obiskala toča, ki je pobrala tudi 50% pridelka. Breskev bo letos malo, ker je slabo vreme trajalo tako dolgo. To velja tudi za hruške. Dobro kaže povrtnina. Krompirja bo mnogo — Med živino se še niso pojavile nalezljive bolezni. Na Vipavskem so zaradi slabega vremena morali počakati z žetvijo pšenice. Zaradi te zakasnitve trpi »čin- miru do trgatve. Zatiraj ose in druge škodljive živali, ki uničujejo grozdje. V sadovnjaku. Podvizati je treba s cepljenjem mladih sadnih dreves »v speče oko«. Cepiče odrežemo na drevesih, ki že stalno rodijo dooer in 0-bilen sad. Za to opravilo uporabljaj le prav oster cepilni nož. Breskve moraš odrezati — vsaj skrajšati in razredčiti jim moraš poganjke, če imajo močno rast — takoj potern, ko si z njih pobral sad. Oljčna drevesa je treba okopati in pognojiti vsaj pod krošnjo, da bo sad bolj debel. Zrahljano zemljo zasej z inkarnatno deteljo, katera zelo prija oljkam. Po potrebi boš inkarnatno deteljo porabil za zeleno krmo. V kleti. Pazi, da se vino ne skisa. Zato naj bo posoda vedno dobro za-čepena ali zamašena. Polprazno in prazno vinsko posodo moraš dobro za-žveplati oziroma zadimiti, da se vinc in posoda ne bosta kvarila. Ce je vino že nakislo, porabi ga čimprej. Ako i-maš tega več, zaustavi v njem vsaj začasno nadaljnje kisanje z metabi-solfitom (10 gramov na hektoliter vina) in posvetuj se s kletarskim strokovnjakom, kako moraš s takim vinom nadalje ravnati. Kis, sadje,.krompir in drugi pridelki ne spadajo v dobro vinsko klet. V shrambi. Razkužiti moraš shrambo z ustreznimi sredstvi — ogljikovim žveplencem in tetrakloridom ter DDT pripravki — ker se v tem času največ razmnožujejo raznovrstni škodljivci pridelkov. Shramba naj bo tudi zračena in tako tudi novi pridelki. kvantin«, ki so ga posadili za pšenico. Na srednjem Vipavskem je pšenica precej obrodila. Med njo se je letos zelo razvil močan plevel. Na trtah zelo razsaja peronospora, tako da so na srednjem Vipavskem morali škropiti celo po sedemkrat. Poleg koloradskega hrošča, ki ga pobijajo z raznimi škropili, so se pojavile na drugih rastlinah gosenice. Te so obrale celo hraste. Po vsej Sloveniji je bilo preveč dežja. Splošno je pridelek pšenice v Jugoslaviji izpod povprečne letine. MALO ZDRAVEGA KROMPIRJA NA KOROŠKEM. Slovenska kmečka zveza v Celovcu sporoča, da zaradi močnih padavin ni bilo mogoče s škropljenjem obvarovati krompirjevih nasadov pred krompirjevo plesnijo. Prizadete so zlasti rane sorte. Zaradi tega bo letošnji pridelek pičlejši, gomolji bodo podvrženi mokri gnilobi. Takšnega krompirja ne bo mogoče vskladiščiti. Krompir iz nasadov, ki jih je močno napadla plesen, je treba čimprej prodati. ZA DOGRADITEV KMETIJSKE SOLE V PODRAVLJAH NA KORC SKEM Avstrijsko ministrstvo za trgovino in obnovo je odbilo tudi drugo prošnjo Slovenske kmečke zveze, za uvoz gradbenega materiala, ki ga je podarila Glavna zadružna zveza LR Slovenije kot svojo pomoč za prezidavo in dozidavo poslopja, v katerem je nameščena slovenska kmetijska šola v Podravljah. Doslej je proti tej odločbi protestiralo 24 krajevnih odborov Slovenske krajevne zveze. AMERIŠKI KMETIJSKI PRESEŽKI Zunanjepolitični odbor predstavniške zbornice je soglasno sklenil zahtevati pol milijarde dolarjev po programu medsebonje varnosti za nakup ameriških kmetijskih presežkov v proračunskem letu 1955; te presežke naj bi uporabili za dežele preko morja. GUATEMALCI .ZAHTEVAJO ZEMLJO. V ameriških listih, kakor v »Ti-meu«, najdeš podrobna poročila o ta ni, kako je ameriški poslanik v Guate mali sestavljaj in rušil vlade po zače ku upora proti prejšnji vladavini; vendar priznavajo tudi ameriški listi.' je treba nadaljevati z zemljiško pre obrazbo in razdelitvijo zemlje kme tom. Se danes ima 2,2% prebivalstv. v rokah le 70% vse zemlje. Z BOMBAŽEM POSEJANA POVE SINA V EGIPTU. Iz prvega uradnegi poročila za leto 1954 je razvidno, da je letos v Egiptu posejanih z bombažem 663.000 ha zemlje, to je 33% več kot so znašale končne napovedi z bombažem posejani površini za leto 1953-54 (556.500 ha), a znatno manj od povprečja zadnjih treh let (830.000 ha). SVETOVNA PRODUKCIJA MLEKA V PRAHU. Proti lanskemu leti; se je v prvem četrtletju letošnjega leta svetovna produkcija mleka v prahu dvignila za 17%. Povečala se je v Veliki Britaniji in Združenih državah, padla pa v Avstraliji, Nizozemski in Kanadi- V Združenih državah je proizvodnja mleka v prahu iz posnetega mleka dosegla najvišjo ravan v zadnjih dvajsetih letih. DVE VELIKI NESREČI. Pri voja. ških vajah na Južnem Tirolskem je strmoglavil v prepad 159 m kamion, poln italijanskih alpincev. Bilo je 18 mrtvih. Prav tako na Južnem Tirolskem se je med vojaškimi vajami razletel metalec min in ubil 5 vojakov. Pri Benetkah je strmoglavilo v morje letalo na reakcijski pogon. ' A" • Succ. GENERALNI ZASTOPNIK ZA TRST IN ITALIJO ISTRSKIH PREMOGOVNIKOV -----------RAŠE ---- ZASTOPSTVU ZA JUGOSLOVANSKI LES 1 Š I P A D -_____Sarajevo E X P O R T D RVO - Zagreb JADRAN . DRVO - Reka ISTRA IMP. - EXP. - Reka L I O N U M - Zagreb : r- — DRUŽBA Z 0. Z. — T R S T U LI C 4 K D l N E štev. 15 TELEFONI ŠTEV.t 386-48, 235 73 TELEGKAMI; »KUPEN F RAN« Jakob Vatovec Nasi. TRST UVOZ - Via Torrebianca 19 Tel. 23-587. 37-561 IZVOZ KOLONIALNEGA BLAGA INDUSTRIJSKIH KEMIKALIJ TEHNIČNIH PREDMETOV TKANIN IN OBLEK POŠILJA TUDI DARILNE PAKETE AVTOPODJtTJE STAR Tovorni prevozi -t 35g0g Osebni avtobusni prevozi Mehanična delavnica AVTO GARAŽA - TRST ULICA MOREM 7 IMPEXPORT TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23-1 Tel. 41-208 - Telegr. IMPEXPORT- TRIESTE UVAŽA: IZVAŽA: Vsakovrsten les, drva za tekstil, kolonialno blago kurjavo, gradbeni material in raznovrstne stroje Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije ZiAclha SILA JOŽEF UVOZ IZVOZ. VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA TRST — Ulica F. Filzi štev. 23 — Telefon 37-004 Zaloga oglja, premoga in drv za kurjavo M DROBIMO - IMA DEBELO UVOZ - IZVOZ Vseh vrst trdega in mehkega rezaaega lesa, furnirja, irezanih plošč itd. Prevzemamo prevoze vsakovrstnega blaga z tastnimi prevoznimi sredstvi Urad: TRST ul. Crispi št. 14 Tel. 93=562 Skladišče: ul. delle Milizie 14 - Tel. 96-510 telefonska številka stanovanja 95-918