NOVI TEDNIK NT&RC
ŠT. 2 - LETO - CELJE,12.1/95 • CENA 170 SIT_Direktor NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek  Odgovorni urednik NT Branko Stomejčič |
FOTO. EdlMasnec
Rogla: Prstan
za grofico
SlmlS.
življenje ali smrt
Zdr. GorBzdom ^oomstuslomskeintenzimmdicmEmpi
insvetu.Stm8.
NASI ZDRAVNIKI
NovBserijB,vkaterivaii)bompredstBvljalil^^^^^^
ne gre. Tokrat Jovan Dorčevič. Stran 12.
VROČA TEMA
Vroče vmozirskem Turistu. Stran 7.
Maturastrašisrednješolce.Stran9.
INTERVJU
AnaPraprotnik:'Venardavkopla6eval(^vrnorabitiuiinkovito
porabljen." Stran 5.
AntoKustura:"Nemecitekasetvsmeti!"Stran4.
REPORTAŽA
Pesniška duša ob Sotli. Stran 21.
GLASBA
Minuta s Sla vl(on) Avsenikonn. Stran 28.
KRONIKA
Posel S ponarejenimi nalepkami se je skazil. Stran 24.
Pobegnil pred lastno ženo. Stran 25.
STARE ŠEGE IN OPRAVILA
Okrog ogiovza njim smo se podili. Stran 21.
NOGOMET =
PevnikkOiimpiji. Stran 19.
Zapleti
pasjega
življenja
namere v zasilnem pasjem zavetišču vBukonlaku se
poiasiurejajo.StranžO.
Danes tukaj,
jutri tam
Prerazporejanje bivših obiinskih uradnikov na
Celjske(n.Stran2.
DOGODKI
2
Danes tukaj, jutri tam
Ha CeUskem se prt ločevanju meH državno upravo In občinskimi pristojnostmi srečujejo s težavami
s prvim januarjem je
v prejšnjih občinah prišlo do
sprememb, povezanih z novo
zakonodajo, ki je drugače or-
ganizirala dosedanje občinske
službe. Velik del občinskih
upravnih služb je tako prešel
pod državno okrilje, z njimi pa
tudi del zaposlenih. V vseh ob-
činah je republiška vlada ime-
novala vršilce dolžnosti načel-
nikov novih upravnih enot.
Vendar se pri ločitvi občinskih
in državnih pristojnosti zati-
ka, saj te še niso povsem jasno
razmejene. Zaradi začetnih
zastojev v občinah so imeli
zlasti v prvih dneh ponekod
težave tudi občani pri urejanju
dokumentov.
V Celju so prešle pod držav-
no okrilje oziroma v okvir po-
sameznih ministrstev geodet-
ska uprava, sekretariati za no-
tranje zadeve in obrambo ter
za družbenoekonomskli raz-
voj, del sekretariata za ureja-
nje prostora in varstvo okolja
ter del sekretariata za občo
upravo. Za v.d. načelnika
upravne enote Celje so imeno-
vali diplomiranega pravnika
Damjana Vrečka, ki je bil prej
sekretar za urejanje prostora
in varstvo okolja ter član ob-
činskega izvršnega sveta.
Država je tako že prevzela
tretjino občinskih delavcev od
skupno 245 zaposlenih. Koliko
jih bo potrebovala nova mest-
na občina, še ni jasno, dokler
ne bodo podrobno opredeljene
naloge občine. Nekaj zaposle-
nih v občinski upravi bosta
verjetno potrebovali tudi novi
občini Vojnik in Štore, del na-
log pa naj bi zanje še vedno
opravljali v Celju.
Marjan Aralica, v.d. načel-
nika upravne enote Šmarje pri
Jelšah ugotavlja, da je marsi-
kaj še nedorečenega, odprtega.
Med prvimi nalogami je
opredelitev notranje organizi-
ranosti ter sistemizacije
upravne enote, postopek, ki ga
je treba usklajevati s pristojni-
mi ministrstvi za posamezno
področje delovanja enote. Ta-
ko kot drugod po Sloveniji
imajo začetne težave tudi
v Šmarju.
Med načelnikovimi naloga-
mi je tudi sodelovanje s petimi
novimi občinami: s Šmaijem,
Rogaško Slatino, Rogatcem,
Podčetrtkom in Kozjem. Pre-
tekli četrtek se je ta sestal
z vsemi petimi novimi župani,
ki jih je želel seznaniti o pri-
stojnosti upravne enote ter de-
lu, ki ga bo opravljala. Tako so
govorili tudi o razporejanju
zaposlenih iz upravne enote.
Župani naj bi pripravili pred-
log strokovne sestave občin-
skih uprav novih občin. Za za-
četek naj bi zagotovili najnuj-
nejše kadre, da bi lahko nove
občinske uprave začele z de-
lom. Pogovarjali so se tudi
o nadaljnjem sodelovanju
v okviru pomembnejših pro-
jektov v prostoru dosedanje
šmarske občine. Sicer pa na-
meravajo zaenkrat sesti za
skupno mizo po dvakrat na
mesec. Slišati je tudi o razmi-
šljanjih o nekakšni skupnosti
občin, ki so nastale iz doseda-
nje šmarske občine.
V Šentjurju se srečujejo
s podobnimi težavami kot
v drugih občinah, je povedala
mag. Andreja Stopar, v.d. na-
čelnice upravne enote. Najprej
so priskrbeli žige, zaposlene
razdelili na občinske ter dr-
žavne uslužbence, prav tako
skušajo vzpostaviti organiza-
cijske enote. Zaradi razmeji-
tev pristojnosti veliko sodelu-
jejo z županom. Načelnica je
povedala, da v zvezi z reorga-
nizacijo s strani občanov ni
kakšnih posebnih pritožb. Ne-
kateri posamezniki pa so imeli
težave na tehničnih pregledih
vozil, saj so bili novi žigi nepo-
polni.
Državno upravno enoto La-
ško za sedaj predstavljajo se-
kretariata za obrambo in za
notranje zadeve, del sekretari-
ata za urejanje prostora, del
sekretariata za družbene de-
javnosti ter sekretariat za
upravne in gospodarske zade-
ve, ki so s 1. januarjem že pre-
šli pod okrilje države oziroma
posameznih ministrstev. V.d.
načelnika upravne enote je
Aleksander Sabolčki, ki je kot
predstojnik uprave za javne
Čeprav Vinska GU)ra po novem
sodi v velenjsko občino, pa bo-
do ljudje iz tamkajšnjih zasel-
kov še nekaj časa hodili v Ža-
lec. Miran Krajšek, dosedanji
vodja odseka za notranje za-
deve pojasnjuje: »Upravna
pristojnost vseh zaselkov v tej
krajevni skupnosti, to so Čr-
nova, Lopatnik, Lipje, Pireši-
ca, Janškovo selo, Prelska in
Vinska Gora je po uredbi vla-
de še vedno pod okriljem
upravne enote Žalec. Vlada je
namreč z uredbo potrdila kra-
jevne pristojnosti upravnih
enot za območja dosedanjih
občin. To pomeni, da bodo
krajani Vinske Gore, uradno
sicer občani Velenja, tudi
v prihodnje pridobivali v Žal-
cu vse potrebne dokumente
s področja notranjih zadev,
davčne službe, obrambe, obrti
in kmetijstva, gradbeništva,
prav tako bodo v Žalcu dobi-
vali osebne izkaznice, potne li-
ste, prijavljali poroke ali smr-
ti, dobivali zemljiško knjižne
izpiske, tudi inšpektorje bodo
iskali v Žalcu in podobno.
V prihodnje bo ponekod po
Sloveniji prišlo do sprememb,
verjetno bo Vinska Gora eden
prvih takšnih primerov in bo
potem sodila pod velenjsko
upravo.«
prihodke že doslej bil državni
uslužbenec. Tudi v Laškem ča-
kajo, da bo razmerje med
upravno enoto in lokalno
skupnostjo natančno urejeno,
saj še ni v celoti jasno, kaj bo
občinsko in kaj državno. Sedaj
je znano le še to, da presežkov
delavcev v novi upravi po vsej
verjetnosti ne bo. V dosedanji
občinski upravi je bilo 81 za-
poslenih, pod državno okrilje
je doslej prešlo 31 delavcev.   .
Po izvolitvi novega občin-
skega sveta so presahnile tudi
fimkcije starega izvršnega
sveta in njegovih profesional-
nih članov. V laškem izvršnem
svetu jih je bUo šest. Poleg
predsednika Romana Mateka
so biU profesionalni člani še
Pavla Lapomik, Majda Lon-
čar, Aleksander Sabolčki, Pa-
vle Ajdnik in Jure Križman.
Roman Matek je od 1. januarja
direktor Zdravilišča Laško,
Lončarjeva, Ajdnik in Sabolč-
ki so postali državni uslužben-
ci, Lapomikova in Križnik pa
bosta ostala občinska usluž-
benca.
Ker nova občina Radeče za
sedaj še nima svoje uprave,
bodo vsa opravila zanjo še na-
prej izvajale službe laške ob-
činske uprave.
V Slovenskih Konjicah je
bila za vršilko dolžnosti načel-
nice upravne enote imenovana
diplomirana ekonomistka So-
nja Punčuh, ki je doslej oprav-
ljala delo sekretarke za gospo-
darske in splošne zadeve.
Upravna enota pokriva terito-
rij bivše konjiške občine, torej
poleg sedanje konjiške občine
še zreško in vitanjsko. Po be-
sedah Sonje Ptmčuh delo nor-
malno opravljajo, le nekaj ur
prvega ponovoletnega dne je
bilo nekaj zastoja zaradi čaka-
nja na nove žige. Po njeni oce-
ni je sodelovanje z županom
Janezom Jazbecem pri razre-
ševanju vrste odprtih vprašanj
dobro, tako da zaplete sproti
razrešijo. Med glavnimi tema-
mi dogovarjanja je bila zadnje
dneve še delitev zaposlenih na
delavce v upravni enoti in na
občini. Približno 40 delavcev
dela v upravni enoti, 15 pa na
občini Slovenske Konjice. Na-
tančna razdelitev bo predvi-
doma znana že danes.
Spremembe v lokalni samo-
upravi bodo na lastni koži ob-
čutili predvsem ljudje znotraj
občinske zgradbe, kjer bodo
eni v službi občine, drugi pa
v službi države, ugotavljajo
v Žalcu. Za v.d. načelnika
upravne enote Žalec so izbrali
diplomiranega^ organizatorja
dela Marjana Žoharja, ki je bil
zadnja leta občinski tržni in-
špektor.
V prvi fazi bo upravna enota
delovala kot celota brez notra-
njih organizacijskih enot, kas-
neje pa bodo v dogovoru s po-
sameznimi ministrstvi organi-
zirali notranje enote. Upravna
enota bo skrbela za izdajanje
lokacijskih in gradbenih dovo-
ljenj, medtem ko bo planiranje
izrabe prostora in priprava
prostorskih načrtov v pristoj-
nosti občine. Nadalje sodijo
pod pristojnost upravne enote
zadeve s področja notranjih
zadev, torej izdajanje vozni-
ških dovoljenj, osebnih izkaz-
nic in prijavno odjavna služba.
Tudi razna dovoljenja s po-
dročja obrti, podjetništva in
kmetijstva so poslej v rokah
upravne enote, občini pa na
tem področju ostajajo skladi
za razvoj podjetništva, kmetij-
stva ter določanje razvojne po-
litike na tem področju. Pri
borcih na primer v pristojnosti
upravne enote ostajajo denar-
ni prejemki in druga nadome-
stila, ki jih iz naslova pravic
dobivajo posamezniki, v ob-
činski pristojnosti pa ostaja
delo borčevske organizacije.
Po prvih izkušnjah Žalčanov
bo najtežje med državnim in
občinskim potegniti mejo na
področju družbenih dejavno-
sti. Sicer pa Marjan Žohar
ocenjuie, da je bistvena razli-
ka med prejšnjim in sedanjim
sistemov v tem, da se je prej na
enem prostoru določala politi-
ka in izvajal nadzor, v novi
delitvi pa v upravni enoti osta-
ja nadzor nad tem, da se seg-
ment razvoja, ki ga zastavi ob-
čina, odvija po pravilih igre,
veljavnih za celotno državo.
V okviru upravne enote Ža-
lec bo po sedanjih ocenah de-
lalo 50 izvajalcev, ostali del
ljudi je prešel na občino.
V prehodnem obdobju oziro-
ma do sprejetja končnih siste-
mizacij, to bo trajalo približno
pol leta, dobijo vsi delavci
osebne dohodke in jim pripa-
dajo vse pravice iz dosedanje-
ga razmerja. Največ proble-
mov se bo po Žoharjevi oceni
pokazalo na področjih, kjer se
občinske in upravne naloge
prekrivajo.
Izven upravne enote ostaja
uprava za javne prihodke, ki je
direktno vezana na ministr-
stvo za finance, v Žalcu jo vodi
Jožef Borak. Izven upravne
enote so nadalje inšpekcijske
službe, ki imajo po novem ko-
ordinatorja v Celju, medtem
ko Rafko Mlakar ni več vodja
žalskih inšpekcijskih služb. Se
vedno pa v Žalcu deluje ge-
odetska služba, ki je vezana na
republiško geodetsko upravo,
ter občinski sekretariat za
ljudsko obrambo. Za sekretar-
ja tega sekretariata pa v Ljub-
ljani niso potrdili dosedanjega
sekretarja Tonija Vesolaka.
Novost je tudi ta, da je
upravna enota poslej najem-
nik v občinski stavbi, država
bo občini za te prostore plače-
vala najemnino.
Delo v novi velenjski lokalni
samoupravi kljub neučinkovi-
tosti mestnega sveta ni zasta-
lo, saj so si svetniki morda na-
pačno razlagali, da je potrje-
vanje mjmdatov pogoj za to,
da lahko prične župan z de-
lom. »Kot župan imam pravico
in dolžnost, da ukrepam,« pra-
vi Srečko Meh. »Tako smo že
prvi dan napisali vse potrebne
odredbe, imenovali pooblcišče-
ne delavce, odprb vse žiro ra-
čune ... Skratka, uprava delu-
je. Nobenih težav nimamo, ra-
zen tega, da ni izvedbenih
aktov.«
Načeloma pa velenjska
upravna enota, kamor sodita
tudi lokalni upravi Šoštanja in
Šmartnega ob Paki, dela brez
večjih težav. »Občani vse za-
deve s področja državne upra-
ve urejajo še naprej v istih
prostorih, pri istih ljudeh,« je
povedala v.d. načelnice uprav-
ne enote Milena Pečovnik.
»Bolj intenzivno se bomo pri-
čeli ukvarjati s sistemizacijo
delovnih mest in uprave. Naša
skupna želja je, da bi čim prej
uredili problem Vinske gore,
ki sodi upravno v Žalec, lokal-
ne zadeve pa opravljajo prebi-
valci v mestni občini Velenje.«
Pečovnikova je še povedala, da
se bodo načelniki upravnih
enot redno sestajali in si po-
magali pri prehodu na oprav-
ljanje novih nalog.
Tudi lokalna uprava v Zgor-
nji Savinjski dolini se odvija
brez večjih težav. »Kot uprav-
na enota smo se na odločilen
prehod pripravljali že pred
novim letom,« je povedal Dar-
ko Repenšek, v.d. načelnika
upravne enote Mozirje. »Želeli
smo namreč, da bi občeinom
prehod čim bolj olajšali. Kakš-
nih večjih težav ni bilo, a kot
po drugih upravnih enotah se
tudi pri nas srečujemo z orga-
nizacijskimi težavami; pred-
vsem zaradi kadrov in sistemi-
zacije delovnih mest.« Darko
Repenšek je tudi predlagal, da
bi izkoristili zakonsko mož-
nost, ki načelniku kot posveto-
valnemu organu dovoljuje, da
ustcmovi sosvet, v katerem bi
naj bili predstavniki novih ob-
čin; torej predstavniki Luč,
Ljubnega, Nazarij, Gornjega
Grada in Mozirja. Na teh so-
svetih pa naj bi obravnavali
tista vprašanja, ki se nanašajo
na delovanje upravne enote.
Zmcšniava v novih občinah
župani treh mest v Celju Izmenjali Izkušnje
Celjski župan Jože Zimšek
se je pred dnevi srečal z žu-
panoma Ljubljane in Mari-
bora dr. Dimitrijem Ruplom
in dr. Alojzom Križmanom.
Izmenjali so izkušnje o prvih
dneh županovanja v treh ve-
likih mestnih občinah.
Skupna ugotovitev je bila,
da je zmešnjava povsod veli-
ka, zato so oblikovali pet-
najst pripomb, ki so jih na-
slovili na državni zbor, da bi
čim prej spremenil zakon
o lokalni samoupravi.
Župani so na srečanju
ugotavljali, da si je država
prilastila 80 odstotkov pri-
stojnosti, ki so jih doslej
imele občine. Poleg tega niso
jasno razmejene pristojnosti
med mestnim svetom in žu-
panom, navodila, ki jih je
poslala občinam vladna
služba za lokalno samoupra-
vo, pa so bila celo zavajajo-
ča. Župani so se zato zavzeli
za jasno razmejitev pristoj-
nosti med svetom in nepo-
sredno izvoljenim županom
na eni ter med med tema
dvema in upravno enoto na
drugi strani. Menili so tudi,
da bi morale mestne občine
ohraniti vse sedanje pristoj-
nosti razen državotvornih.
Ker zakon o lokalni samou-
pravi dopušča različne ra-
zlage, so zato župani obliko-
vali petnajst pripomb, ki jih
bodo posredovali drugim
mestnim občinam in držav-
nemu zboru, da bi čim prej
spremenil zakon. TC
Foto: SHERPA
Za velilco Icoalicijo
LJUBLJANA, 10. janu-
arja (Delo) - Predsednik
LDS dr. Janez Drnovšek je
na srečanju ministrov in
drugih funkcionarjev LDS
dejal, da ostaja sodelovanje
s SKD še naprej prioriteta
in izraz upanja, da se bodo
pogovori med strankami
uspešno končali. LDS želi
ohraniti veliko koaUcijo,
obenem pa vztraja, da zu-
nanje ministrstvo ni več
v okviru krščanskodemo-
kratskega dela.
Priznanje
pletersicemu
priorju
PLETERJE, 10. januarja
(Delo) - Generalni sekretar
Rdečega križa Slovenije
Mirko Jelenič je priorju
pleterske kartuzije Janezu
HoUensteinu izročil najviš-
je priznanje, zlati znak
RKS. Priznanje si je prislu-
žil s pomočjo Rdečega kri-
ža pri izvajanju humani-
tarnega poslanstva pomoči
170 tisoč slovenskim druži-
nam in 150 tisoč begimcem.
Sumljive
transaiccije
LJUBLJANA, 10. janu-
arja (Republika) - Urad za
preprečevanje pranja de-
narja, ki so ga ustanovili
pri finančnem ministrstvu,
že dobiva podatke o goto-
vinskih in o tako imenova-
nih similjivih transakcijah.
Vse banke, menjalnice, po-
šte, igralnice in podjetja za
plačilni promet morajo na-
mreč po zakonu identifici-
rati vsako stranko pri polo-
gih ali dvigih, večjih od 2,2
milijona tolarjev. Urad pa
bo presodil, ali obstajajo
sumi, da gre za pranje de-
narja.
V spomin na bitico
DRAŽGOŠE, 8. januarja
(Republika) - V Dražgošah
je bila vsakoletna sloves-
nost v spomin na bitko
pred 53 leti. Slavnostni go-
vornik je bil ljubljanski žu-
pan dr. Dimitrij Rupel, ki
je dejal, da je bila bitka
prispevek k rojevanju slo-
venske državnosti, saj smo
zaradi takratne preizkuš-
nje pričakali spopad z Ju-
goslavijo združeni, enotni
in odločni v svoji nacional-
ni zavesti. Slovesnosti so
bile tudi na Pohorju, kjer
so se spomnili padlega ba-
taljona in v Pekrah, kjer so
proslavili ustanovitev Po-
horske brigade.
Odgovorni   urednik:   Branko
Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured-
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Irena Baša, Tatjana Cvim, Ja-
nja Intihar, Brane Jeranko,
Ksenija Lekič, Edi Masnec, Ur-
ška Selišnik, Ivana Stamejčič,
Želj ko Zule. Tehnično ureja-
nje: Franjo Bogadi, Robert
Kojterer, Igor Šarlah. Obliko-
vanje: Minja Bajagič. Tajnica
uredništva: Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešernova
19, Celje. Telefon: (063) 442-
500, fax 441-032.
it. 2.-12. ianuar 1995
3
DOGODKI
Iz županove
pisarne
Prva seja konjiškega ob-
činskega sveta, ki naj bi bi-
la v soboto, 14. januarja, je
odpovedana oziroma pre-
ložena. Kot je sporočila
Nevenka Kračun, odgovor-
na za stike z javnostjo iz
Skupščine občine Sloven-
ske Konjice, gradiva niso
mogli pravočasno pripravi-
ti, zato je predsednik sveta
Stane Frim sejo preložil na
kasnejši datum.
Že konec preteklega ted-
na pa so se sestali člani ko-
misije za pripravo statuta
pod predsedstvom Velimir-
ja Cugmasa. Obravnavali
so delovno gradivo, ki ga je
pripravila služba za refor-
mo lokalne samouprave.
Ker je odprtih še mnogo
posameznih postavk, se bo
komisija ponovno sestala
po obravnavi in na podlagi
odgovorov pripravila teze,
o katerih bodo kasneje po-
novno razpravljali.
B.Z.
Drugič uspešni
CeUskI mestni svet Izvolil pretlsednlka
Po prekinitvi decembrske
konstitutivne seje celjskega
mestnega sveta zaradi protest-
nega odhoda socialdemokrat-
skih svetnikov, SLS in Zelenih
(ne pa tudi neodvisnih, kot
smo pomotoma zapisali), so
pred dnevi vendarle uspeli do-
končati zasedanje. Med dru-
gim so izvolili tudi predsedni-
ka sveta - to je postal Alojz
Oset (SKD) - zaradi česar so se
svetniki prvič tudi razšli.
Ker je pri prvem glasovanju
za predsednika sveta dobil
Alojz Oset več glasov kot Miro
Terbovc, so v drugem krogu
glasovali le o Osetu, ki je to-
krat dobil 22 glasov od 32 pri-
sotnih svetnikov. Miro Ter-
bovc (SDSS), Željko Cigler
(ZLSD), Zvone Utroša (LDS)
in Roman Omerzu (SLS) pa so
bili kandidati za tri podpred-
sedniška mesta. Zasedli so jih
Terbovc, Cigler in Utroša, ki
so dobili največ glasov. Občin-
ski svet je nato imenoval še
sekretarja sveta, to je postal
Bojan Rebec.
V kratkem nagovoru svetni-
kom se je predstavil župan Jo-
že Zimšek in poudaril možno-
sti, ki jih ima Celje pri svojem
nadaljnjem razvoju. Pri tem se
bo morala tudi v občinskem
svetu odražati skupna pri-
pravljenost za razvoj mesta ob
medsebojni strpnosti, kulturi
dialoga in medsebojnem spo-
štovanju. Le tako bodo upra-
vičili zaupanje volivcev, je me-
nil Zimšek.
Razprava pa se je ponovno
vnela ob predlogu imenovanja
komisije za pripravo občin-
skega statuta. Svetniki so bili
namreč deljenega mnenja
o tem, ali naj komisijo vodi
župan ali ne. Nekateri so me-
nili, da bi šlo v primeru župa-
novega predsednikovanja za
mešanje izvršilne in zakono-
dajne oblasti. Mirko Fric
Krajnc iz SDSS je poleg tega
povedal, da bo stranka zahte-
vala revizijo poslovanja izvrš-
nega sveta, ki mu je predsedo-
val Zimšek. Vsaka stranka
v svetu je nato predlagala svo-
jega člana komisije, predlaga-
ni predsedniki pa niso dobili
zadostne podpore. Zato je
predlog pripravila komisija za
volitve in imenovanja, svetniki
pa so ga podprli. Predsednik
statutarne komisije je postal
Franc Knafelc (ZLSD), pod-
predsednik pa Radovan Mar-
vin (Zeleni).
Svetniki so nato razpravljali
še o statutarnem sklepu, ki za-
časno ureja osnovne zadeve
v delovanju občine. Za najpo-
membnejše zadeve v občini naj
bi čim prej imenovali odbore,
sestavljene iz članov sveta in
občanov, ter nekatere komisi-
je, ki morajo nadaljevati dose-
danje delo (teharska, komisija
za priznanja občine, za med-
narodno sodelovanje...).
T. CVIRN
Čistejša Palca
Nekatera šaleška podjetja so na potiročju sanacije voda
v zadnjih letih dosegla lepe rezultate
Onesnažena Paka in Ve-
lenjsko jezero sta terjala
skrb tistih, ki so ju onesna-
ževali. Tako so podjetja, naj-
večji onesnaževalci, pristo-
pila k sanacijskemu progra-
mu voda v občini Velenje. To
je bil prvi tovrstni program
v Sloveniji, izdelali pa so ga
v Ericu Velenje, zavodu za
ekološke raziskave. Rezultat
izvedenih sanacij kaže, da je
Paka že za en kakovostni ra-
zred čistejša.
Skupščina občine Velenje
je sprejela predlog sanacij-
skega programa v začetku
lanskega leta. Kot je povedal
Emil Sterbenk iz Erica, kjer
so prejšnji petek pripravili
študijski dan z namenom, da
hi predstavili dosežene re-
zultate, se bo izvajanje pro-
grama nadaljevalo tudi le-
tos. Pričeli bodo pripravljati
potrebno dokumentacijo za
gradnjo druge faze Central-
ne čistilne naprave in pro-
jekte za kanalizacijo v poje-
zerih ugrezninskih jezer ter
opravljati manjkajoče anali-
ze posameznih vodotokov.
Sicer pa meni, da je sanacij-
ski program dobro uspel. Pa-
ka je namreč glede na ones-
naženost v letu 1991 v precej
boljšem stanju; najvažnejši
je ravno preskok iz četrtega
v tretji kakovostni razred,
torej iz mrtve vode v takšno,
ki že omogoča življenje.
Župan mestne občine Ve-
lenje Srečko Meh, ki je na
študijskem dnevu zaželel do-
brodošlico udeležencem, je
menil, da je prav pripravlje-
nost menedžerjev in vodilnih
delavcev v podjetjih vodila
do razreševanja problemati-
ke voda. V sanacijski pro-
gram so bili namreč vključe-
ni tudi sanacijski programi
posameznih podjetij. Tako
so med drugim leta 1990 do-
končali prvo etapo Central-
ne čistilne naprave, ki letno
očisti 4,3 milijone kubičnih
metrov odpadne vode. V Go-
renju GA, ki je med največji-
mi porabniki vode iz javnega
vodovoda, se prav tako od
leta 1990 intenzivno lotevajo
ukrepov za zmanjšanje koli-
čine in obremenjenosti od-
padnih voda, kar želijo dose-
či s spremenjenimi tehnolo-
gijami; v zadnjih letih so
v nove tehnologije vložili
okoli 17 milijonov DEM.
V Industriji usnja Vrhnika-
PE Šoštanj so razrešili pro-
blem odpadnih voda s po-
močjo industrijske čistilne
naprave, obenem pa so
z drugačnimi postopki pora-
bo vode zmanjšali za 75 od-
stotkov. V Rudniku lignita
Velenje se bolj kot z onesna-
ževanjem   voda   srečujejo
s problemom jamskih voda.
Da bi preprečili njihov nega-
tiven vpliv na Pako, so zgra-
dili na odlagališče pepela ce-
vovod, po katerem to vodo
črpajo; vrednost te investici-
je je znašala okoli 800 tisoč
mark. V premogovniku se
bodo v letošnjem letu na
podlagi že pripravljenih sa-
nacijskih programov lotili še
nekaterih novih, zahtevnih
ekoloških projektov. Največ-
jo naložbo za preprečitev
onesnaževanja voda pa prav
gotovo predstavlja zaprti
krogotok transportne vode
za pepel, ki je pričel v Šo-
štanj ski termoelektrarni de-
lovati oktobra lani. Vrednost
te investicije je znašala okoli
5 milijonov mark. Paka je že
precej bolj čista, boljšo ka-
kovost vode pa lahko priča-
kujemo tudi v Velenjskem
jezeru.
KL
Foto: SHERPA.
Kakovost šaleških voda se je zaradi izvedenih sanacijskih ukrepov v podjetjih že bistveno
izboljšala. V šoštanjski termoelektrarni so na primer poskrbeli za ureditev zaprtega krogotoka
transportne vode za pepel.
Brezposelniii (postopoma) vedno manj
I Po podatkih Karmen Leskovšek iz
{Službe za aktivno politiko zaposlova-
nja v Celju se število brezposelnih na
iobmočju nekdanje občine Slovenske
Konjice počasi, a vztrajno zmanjšuje.
K.onec novembra minulega leta so za-
beležili 1508 prijavljenih oseb. kar je
približno sedemdeset brezposelnih
manj kot štiri mesece prej in 10,3 od-
stotke manj kot v istem obdobju leta
poprej. v>
Največ brezposelnih, kar 45 odstot-
^ov, je brez izobrazbe, tretjina jih ima
končano poklicno šolo, torej tretjo ali
četrto stopnjo, iskalcev s srednjo šolo
|e nekaj nad 18 odstotkov, brezposel-
nih z višjo ali visoko izobrazbo pa je le
tri odstotke. Nekoliko nižji kot pred
štirimi meseci, a še vedno visok, je
odstotek iskalcev zaposlitve, ki so iz-
gubili delo, ker so bili opredeljeni kot
trajni presežek (27 odstotkov), nekaj
pa jih na ponovno zaposlitev čaka za-
radi stečaja podjetij, kjer so bili na-
zadnje zaposleni. Približno 18 odstot-
kov prijavljenih čaka na prvo zaposli-
tev, dobra tretjina od vseh 1508 brez-
poselnih pa je mladih, starih do 26 let.
Kar 65 odstotkov brezposelnih je na
Zavodu prijavljenih že več kot leto
dni, kar je nekoliko več kot v celotni
celjski regiji.
Tretjina iskalcev zaposlitve z ob-
močja nekdanje konjiške občine preje-
ma od Zavoda denarno nadomestilo
ali denarno pomoč. Služba za aktivno
politiko zaposlovanja omogoča iskal-
cem dela tudi možnost funkcionalnega
izobraževanja in možnost samozapo-
slitve. Pri tem jim poleg informacij
nudi tudi denarno pomoč v višini še-
stih zajamčenih osebnih ..dohodkov.
Z njihovo pomočjo se je nk ta način
v preteklem letu samozaposlilo 55
oseb, večinoma v trgovinski dejavno-
sti, proizvodnji in obrtniških poklicih.
B.Z.
PO SVETU
Kongres »zavzeli«
republikanci
v Washingtonu je bilo
prvo zasedanje 104. ameri-
škega Kongresa, v katerem
imajo prvič po 40. letih
v obeh domovih - tako
v Predstavniškem kakor
tudi v Senatu - večino repu-
blikanci, ki so na novembr-
skih volitvah hudo porazili
demokrate Billa Clintona.
Ta bo sicer na kongresne
odločitve še vedno imel
pravico predsedniškega ve-
ta, vendar pa bo tudi veto
moč poraziti, če bosta proti
njemu oba domova Kon-
gresa s po več kot dvetret-
jinsko večino. Že prvi dan
zasedanja je Predstavniški
dom, ki ga vodi republika-
nec Newt Gingrich, s pre-
cej veliko večino podprl
osem predlogov, katerih
cilj je znova pridobiti za-
upanje Američanov. Med
najpomembnejšimi so
predlog o zmanjšanju šte-
vila kongresnih odborov,
o reformi načina izračuna-
vanja proračuna in o ome-
jitvi števila mandatov
predsednika Predstavni-
škega doma. Republikanci
naj bi v prvih 100 dneh de-
lovanja sprejeli deset zako-
nov, ki jih vključuje tako
imenovana Pogodba
z Ameriko, na kateri so
gradili svojo predvolilno
kampanjo. Pogodba med
drugim predvideva sveženj
zakonov za boj proti krimi-
nalu, socialno reformo
(ukinitev podpore mlado-
letnim materam in samo-
hranilkam, davčne spod-
bude tistim, ki posvajajo
otroke...), reformo pravo-
sodnega sistema in obram-
be (povečanje obrambnega
proračuna, prepoved služe-
nja ameriških vojakov pod
okriljem OZN...)..
Napetost na
Bližnjem vzhodu
Izraelska vojska je na
meji med Izraelom in pale-
stinsko enklavo Gazo pri
obmejni točki Erez ubila
tri palestinske policiste. Le
nekaj dni zatem je vojska
spet streljala na položaje
palestinskih policistov in
ranila dva civilista. Pri
kraju Ramalah pa je ubila
štiri Palestince, ki naj bi
pripadali teroristični sku-
pini, ki nasprotuje mirov-
nemu sporazumu med Izra-
elom in Palestinsko osvo-
bodilno organizacijo. Poleg
podobnih incidentov se
razmere vse bolj zaostruje-
jo tudi na Zahodnem bre-
gu. Na območju okoli Jeru-
zalema Palestinci že nekaj
časa demonstrirajo in zah-
tevajo popolno ustavitev
gradnje hiš za nove židov-
ske priseljence. Izraelska
vlada je kljub protestom
odobrila gradnjo stanovanj
za okoli 260 družin. Ti do-
godki bodo precej zavrli
mirovni proces, ki je pet-
najst mesecev po podpisu
izraelsko-palestinskega
sporazuma spet zašel v kri-
zo. Pogajalcem obeh strani
namreč nikakor ne uspe
zgladiti nesoglasij glede
palestinskih volitev na av-
tonomnih območjih in gle-
de umika izraelskih čet iz
arabskih mest in vasi. Ne-
soglasja obstajajo tudi gle-
de širitve avtonomije na
ves Zahodni breg, sporen
pa je tudi prihodnji status
vzhodnega Jeruzalema. Po-
leg Palestincev ima Izrael
težave tudi s Sirijo, izrael-
sko-sirski mirovni spora-
zum pa je ključen za mir na
vsem Bližnjem vzhodu. Si-
rija namreč ne pristane na
formulo »ozemlje v zameno
za mir« in želi, da se izrael-
ska vojska najprej umakne
z Golanske planote, ki jo je
zasedla leta 1967, nadzor
nad območjem pa naj bi
potem prevzele ameriške
enote.
Boj proti
fundamentalizmu
v Tunisu so se sestali no-
tranji ministri 18 arabskih
držav - od Severne Afrike
do Perzijskega zaUva — ki so
se dogovorili, da združijo
sile proti naraščajočemu
nasilju muslimanskih fun-
damentalistov. Ministri so
sprejeli delovni dokument,
ki bo služil kot osnova za
boj proti terorizmu. Ta do-
kument naj bi počasi pre-
rastel v sporazum, njegova
vsebina pa naj bi do konca
leta postala obvezujoča za
države podpisnice. V načr-
tu dokumenta je predvide-
no sodelovanje med obveš-
čevalnimi službami arab-
skih držav, kadar gre za iz-
menjavo informacij o orož-
ju, financiranju in drugih
dejavnosti fundamentali-
stov. Iz Alžira pa so te dni
prišle nove grožnje skraj-
nežev, nekatere zahodne
države, kot so Nemčija,
Francija, Velika Britanija,
ZDA, so prejele pisma,
v katerih jih skrajneži opo-
zarjajo, da naj delavci nji-
hovih veleposlaništev za-
pustijo Alžirijo. V nasprot-
nem primeru skrajneži ne
odgovarjajo za njihovo
varnost. Grozilna pisma
naj bi poslala Oborožena
islamska skupina, imeno-
vana GIA, ena najbolj
skrajnih in nasilnih alžir-
skih fundamentalističnih
skupin, ki je pred nedav-
nim v Alžiru ugrabila fran-
cosko potniško letalo in
ubila tri talce.
Svet svari Jelcina
v Čečeniji še vedno traja
ruska agresija, medtem pa
iz sveta prihajajo različni
apeli ruskemu predsedniku
Jelcinu. Ameriški predsed-
nik Clinton (za ZDA je po-
seg v Čečeniji notranja za-
deva Rusije!) je Jelcina
pozval, naj se poskuša
izogniti civilnim žrtvam in
naj človekoljubnim organi-
zacijam dovoli vstop v Če-
čenijo. ZDA tudi podpirajo
Evropsko unijo, ki za reši-
tev konflikta na Kavkazu
predlaga posredovanje Or-
ganizacije za varnost in so-
delovanje v Evropi. Prvič
po izbruhu krize je ruske-
mu predsedniku telefoniral
tudi nemški kancler Kohl
in ga pozval naj konča voj-
no. Jelcin je sicer ukazal
zaustavitev letalskih napa-
dov na čečensko prestolni-
co Grozni, vendar napadi
niso povsem ponehali. Od
Sveta za nacionalno var-
nost je zahteval, naj določi
rok za konec vojaškega po-
sredovanja, od obrambne-
ga ministra Gračova pa je
zahteval pojasnilo, ali je
vojska res ustavila letalske
napade na Grozni. Jelcin se
je sestal tudi z varuhom
človekovih pravic Kovaljo-
vom, ki je bil v bunkerju
pod predsedniško palačo
v Groznem od začetka
agresije in je v svet pošiljal
novice o resničnem dogaja-
nju v mestu. Tudi o žrtvah,
med katerimi naj bi bilo
okoli 1800 ruskih vojakov,
na čečenski strani pa naj bi
padlo več kot 2 tisoč ljudi.
Na begu je med 100 in 150
tisoč ljudi, vsak dan pa od
doma oddide okoli 2500
novih beguncev. V posre-
dovanju naj bi bilo doslej
uničenih več kot 180 ruskih
tankov.
it. 3. . 12. ianuar 1995
GOSPODARSTVO
4_
Glin je uhežal stečaju
Potekel le rok prisilne poravnave za Glin - Poplačali so za 15 mIlUonov mark obveznosti
5. januarja letos se je v na-
zarskem Glinu iztekel rok za
prisilno poravnavo. Pred do-
brim letom dni je namreč po-
djetje zašlo v hudo finančno
stisko, v najbolj črnem scena-
riju je bil napovedan celo ste-
čaj. Po mnenju upravitelja An-
tona Vrhovnika je poravnava
uspela, dolgove do upnikov so
vendarle poravnali, najbolj
pomembno pa je, da se je po-
djetje izognilo stečaju.
Težave so se pričele z izgubo
nekdanjega jugoslovanskega
trga, na katerega je bilo to les-
no podjetje pretežno naveza-
no, čez noč pa se ni bilo mogo-
če preusmeriti na zahtevno za-
hodno tržišče. Podobno se je
godilo večjemu delu slovenske
lesne industrije. »Takemu po-
ložaju je sledilo negativno po-
slovanje, dolgovi so se kopičili
in podjetje jih ni bilo več
zmožno plačevati, obenem pa
zagotavljati tekočo pozitivno
reprodukcijo,« pojasnjuje
upravitelj prisilne poravnave
Anton Vrhovnik in poudarja,
da so bili dolgovi po knjigo-
vodski vrednosti podjetja celo
večji od vrednosti premoženja.
Zato je bilo logično, da se je
Glin odločil za prisilno porav-
navo, tako se je obvezal, da bo
poplačal približno polovico
terjatev. Podjetje je pristalo
v Skladu za razvoj, ki je tudi
njegov stoodstotni lastnik.
Po dogovoru o prisilni po-
ravnavi naj bi 50 odstotkov
obveznosti izplačali v roku
enega leta v gotovini z 12-od-
stotnimi obrestmi, medtem ko
naj bi preostalo polovico upni-
ki odpisali. Odločba o takšni
prisilni poravnavi je postala
pravnomočna 5. januarja
1994, prejšnji teden pa se je
njen rok iztekel. Pred prisilno
poravnavo je po Vrhovnikovih
informacijah višina obvezno-
sti znašala 26 milijonov mark.
po njej pa 14,7 milijona mark.
»To ni točno polovica,« pojas-
njuje Vrhovnik, »saj je bilo za
približno tri milijone mark za-
stavnih pravic, hipoteka pa
pomeni stoodstotno zavarova-
nje terjatve in zato tega nismo
mogli vključiti v prisilno po-
ravnavo.« Načrtovali so, da bi
dolg v višini 14,7 milijona
mark poravnali tudi z denar-
jem, ki bi ga dobili od prodaje
dela podjetja. Glina Pohištva
pa jim v predvidenem času ni
uspelo prodati. »Glavni ra-
zlog, da tega nismo realizira-
li,« meni Vrhovnik, »je ta, da
ni bilo ustreznega povpraševa-
nja po Glinovem premoženju.«
Za nakup Pohištva sta se pote-
govala dva kupca. Del podjet-
ja so želeli odkupiti delavci sa-
mi, drugi kupec pa je bil
z Nemškega, vendar do konč-
nega dogovora ni prišlo z no-
benim od njiju. Po Vrhovniko-
vem mnenju sta bili obe po-
nudbi sorazmerno nizki. De-
lavcem na razpisu torej ni
uspelo, sicer pa so ravno oni
predstavljali enega večjih Gli-
novih upnikov zaradi neizpla-
čanih osebnih dohodkov. Do-
bili so ponudbo, da lahko za ta
del - 21 odstotkov - postanejo
lastniki podjetja. Ker se jih je
s tem strinjalo 87 odstotkov, so
postali delavci Glina 20-od-
stotni lastnik, imajo pa še
možnost notranjega odkupa
s certifikati.
Ker ni bilo mogoče prodati
dela podjetja, se je Sklad za
razvoj odločil, da Glinove dol-
gove odkupi s svojimi obvezni-
cami. »Tako so bili dolgovi do
upnikov večinoma poravnani
v zakonskem roku,« pojasnjuje
upravitelj prisilne poravnave,
»obenem pa to pomeni, da zdaj
Sklad, ki je tudi lastnik Glina,
nastopa kot največji upnik.«
V prisilni poravnavi so bili up-
niki potemtakem poplačani iz
treh virov: z gotovino in ob-
veznicami ter z lastninskimi
deleži.
Vrhovnik meni, da se je Glin
že v času prisilne poravnave
lotil temeljitega proizvodnega
prestrukturiranja: »To se kaže
nenazadnje tudi v tem, da je
danes v celotnem Glinu od
1300 prej zaposlenih še nekaj
več kot 700 delavcev. Vsako od
Glinovih hčerinskih podjetij
zdaj samostojno posluje in od-
govarja za svoje rezultate.
Razbremenjena za skoraj vse
pretekle obveznosti so lahko
začela normalno poslovati.
Pokazalo se je, katero se je
sposobno iz tekoče proizvod-
nje samo financirati in poslo-
vati pozitivno.« Po prisilni po-
ravnavi pa lahko ob poslova-
nju brez izgub pričnejo še kre-
irati nove razvojne poti.
KSENIJA LEKIČ
Ne mečite kaset v smeli!
Poaietie Lemit Iz Rimskih Toplic že dve leti obnovila stare toner kasete — Več
uspehov v tulini, klor le obveznost recikliranla kaset zakonsko določena
»če bi v Sloveniji bolj za-
upali recikliranim izdelkom in
če skrb za okolje ne bi bila le
predvolilna floskula, bi po-
djetje Lemit lahko že v tem
letu zacvetelo in doseglo tudi
doma dobre poslovne rezulta-
te.« Tako pravi Anto Kustura,
lastnik podjetja Lemit iz Rim-
skih Toplic, ki se je pred dve-
ma letoma odločil, da bo tudi
pri nas začel reciklirati tako
imenovane toner kasete.
»Drugačnega izraza za ka-
sete, ki so sestavni del laser-
skih tiskalnikov, fotokopirnih
strojev in telefaksov, ne poz-
nam. Sicer pa se je beseda, ki
smo jo prenesli iz tujine, že kar
udomačila in jo dobro poznajo
vsi uporabniki, ki jih je v Slo-
veniji iz leta v leto več.«
Anto Kustura je zasebnik že
od leta 1979. Dobrih deset let
je imel livarno barvnih kovin,
po razpadu jugoslovanskega
trga, kjer je prodal kar 98 od-
stotkov proizvodnje, pa se je
moral odločiti za nov posel,
vendar ga je, kot pravi sam,
pri tem vodila misel, da dejav-
nosti ne bo več zamenjal do
konca svoje delovne dobe.
V tujini, kjer je živel dolgo let,
je videl in se tudi naučil reci-
kliranja kaset. Odločil se je, da
bo postopek prenesel v Slove-
nijo.
Je podjetje Lemit prvo, ki se
je pri nas lotilo recikliranja
kaset?
»S tovrstnim poslom so se
ukvarjali že pred mano, ven-
dar bolj improvizirano, bolj za
žepnino. Sam sem se posla lo-
til zelo sistematično, saj sem
program podjetja razvijal sko-
raj dve leti. V Sloveniji sta dve
podjetji, ki na tem področju
poskušata nekaj narediti in sta
seveda moja konkurenca. Ven-
dar ne s ceno, kar je velika
škoda, ampak s slabo kako-
vostjo izdelkov. Tisti, ki kupi-
jo slab izdelek, bodo namreč
naslednjič krepko razmislili,
ali bodo napako storili še en-
krat. Konkurentom sem zato
predlagal, da bi delali skupaj,
saj je trg dovolj velik, vendar
mi to le počasi uspeva.«
Kakšno pa je sicer v Slove-
niji povpraševanje po vaših re-
cikliranih kasetah?
»Moram priznati, da sem bil
nad odzivom razočaran, kar
šokiran. Neverjetno, kako je
Slovenija še vedno naravovar-
stveno zelo neosveščena, reci-
kliranim izdelkom pa se izogi-
bamo kot hudič križu. V tujini
mora uporabnik vsako prazno
Anto Kustura: »Nič kaj pono-
sen nisem na to, da mi gre v tu-
jini bolje kot doma. To namreč
pomeni, da je zavest o varova-
nju okolja v Sloveniji na zelo
nizki ravni.«
kaseto vrniti proizvajalcu ali
trgovcu. Že kakšnih petnajst
let je tako določeno z zako-
nom. Pri nas pa je na tem po-
dročju popolna anarhija.«
Zakaj je tako pomembno za-
konsko urediti vračanje in re-
cikliranje kaset s prahom?
»Po mojih izračunih je
v Sloveniji trenutno okrog 30
tisoč laserskih tiskalnikov ter
50 tisoč fotokopirnih strojev in
telefaksov. Povprečno porabi
vsak tiskalnik na leto tri kase-
te, kar pomeni letno 90 tisoč
kaset oziroma 45 ton okolju
nevarnih odpadkov. Le-teh pa
pri nas ne spravljajo na odla-
gališče za posebne odpadke,
ker ga enostavno nimamo, am-
pak končajo na javnih deponi-
jah. V kasetah so nekatere ne-
varne snovi, na primer selen in
težke kovine, ki postanejo
v stiku z zrakom, vodo ali og-
njem strupene. Ker sem velik
zagovornik varovanja okolja,
posla z recikliranjem kaset
sem se lotil ravno zaradi tega,
sem pisal tudi ministrstvu za
okolje. Odgovorili so mi, da to
ni njihovo področje. Vztrajal
bom še naprej, saj moramo tu-
di pri nas sistemsko urediti
vračanje kaset. Tega ne poče-
njam zato, da bi mojemu po-
djetju šlo bolje. Saj že zdaj de-
lamo zelo dobro, vendar z Av-
strijo, kamor izvozimo 90 od-
stotkov svojih izdelkov.
S strokovnjaki iz Celja pri-
pravljamo elaborat, ki ga bo-
mo poslali republiškemu inšti-
tutu za za znanost in tehnolo-
gijo.«
Kako v podjetju skrbite za
deponiranje okolju nevarnih
snovi?
»Neuporabne selenske valje
iz tiskalnikov v celoti izvozi-
mo v Veliko Britanijo in na
Madžarsko, kjer jih obnavlja-
jo. Ostale nevarne odpadke se-
žigajo v Pinosu v Racah. V po-
djetju si prizadevamo, da bi
bilo čim več materiala, ki ga
uporabljamo, recikliranega.
Tudi karton za pakiranje na-
ših izdelkov, ki pa ga moramo,
žal, uvažati.«
Poleg države bo o nujnosti
vračanja in reciklaže toner ka-
set treba prepričati tudi tradi-
cionalno nezaupljive Slo-
vence.
»Vsaka vrnjena kaseta je za-
me pravi praznik. Jezi me, da
se na slovenskem trgu vrača-
nje uporabljenih kaset in upo-
raba obnovljenih uveljavljata
tako po polževo. Odpor do re-
cikliranih izdelkov in dvom
o vsem, kar je narejeno doma,
sta še vedno močno prisotna.
Zato sem marsikomu povedal,
da so kasete reciklirane, šele
potem, ko se je prepričal o nji-
hovi kakovosti. Toner kasete
iz uvoza so prav tako recikli-
rane, vendar se prodajajo kot
originalne. Lastniki naprav
pač očitno tega ne vedo in raje
posegajo po zvenečih imenih
kot pa po kasetah Lemit, na
katerih tudi piše, da so recikli-
rane. Kljub temu smo letos
v podjetju optimistično napo-
vedali, da bomo kmalu obno-
vili vsak mesec po petsto ka-
set. Doslej smo jih le po sto in
vedno se sprašujem, na katerih
smetiščih so ostali tisoči.«
Ali pri prodaji vaših kaset
ne pomaga niti nižja cena?
»Očitno še vedno ne. Žal še
vedno velja prepričanje, da je
dobro samo tisto, kar je drago.
Pa sem prepričan, da se bo tu-
di to kmalu spremenilo. V roke
je treba vzeti le svinčnik in
papir in izračunati, kolikšen je
prihranek pri uporabi doma-
čih kaset, saj ima postopek re-
ciklaže poleg velikega ekolo-
škega pomena tudi ugoden
ekonomski učinek. Nova kase-
ta stane brez davka okrog 350
mark, reciklirana pa je cenejša
kar za polovico. Pri povprečni
porabi deset kaset letno na la-
serskem tiskalniku znamke
HP IV znaša prihranek v dveh
letih okrog 130 tisoč tolarjev,
to pa je vrednost celotnega ti-
skalnika. Povedati pa je tudi
treba, da sta kakovost in števi-
lo iztisov obnovljene kasete
enaka ali celo boljša.«
Še ta mesec bo vaše podjetje
začelo delati v novi proizvodni
dvorani. Mar to pomeni, da ste
vendarle prepričani, da bo tu-
di pri nas recikliranje kaset
kmalu postalo obvezno?
»Podjetje Lemit se poleg re-
cikliranja toner kaset ukvarja
še s prodajo novih tiskalnikov
in fotokopirnih strojev za sta-
re, nudimo pa tudi popoln ser-
vis teh naprav. Za recikliranje
kaset pa mislim, da ga uporab-
niki prej ali slej ne bodo mogli
več zanemarjati. Sam sem raz-
bil že kar precej ledu, saj so
danes med našimi odjemalci
skoraj vse slovenske časopisne
hiše in mnoga druga velika po-
djetja. Da bi ostalim uporab-
nikom kaset končno odprl oči,
bom kmalu začel prodajati tu-
di tako imenovane originalne
toner kasete. Kar za tretjino
bodo cenejše od tistih v trgovi-
nah, vendar jih bodo uporab-
niki lahko kupili le, če bodo
s sabo prinesli staro kaseto.«
JANJA INTIHAR
Foto: EDI MASNEC
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
- Nizozemska banka ABN
Amro Bank iz Rotterdama po-
nuja slovenskim podjetjem
svoje storitve. Informacije: tel.
0031/10-402-51-20 in fax
0031/10-402-56-36 (Evert
Post).
- Belgijsko podjetje Grandes
Destilleries de Charleroi po-
nuja viljamovko (cca 20 tisoč
litrov). Informacije: tel. in fax
0032/2-646-3-667 (Pol De-
passe).
- Egiptovsko podjetje Alta-
rex ponuja cement in rafinira-
ni trsni sladkor. Informacije:
tel. in fax 0020-203-572-5525
(g. Tarek).
- Hongkongško podjetje
Twinkle Industries Limited
ponuja krznena oblačila. In-
formacije: tel. 00852/759-0055
in fax 00852/798-7219
(Chevmg-Lu-Woon).
-Britansko podjetje Spra-
ysafe   ponuja   protipožarno
opremo in dele zanjo (katalog
je na voljo v Informacijski pi-
sarni). Informacije: tel. 0044/
427-615-401 in fax 0044/427-
610-433.
-Belgijsko podjetje Grafi-
mat nudi rabljene stroje za ti-
skarsko industrijo. Informaci-
je: tel. 0032/56-718-565 in fax
0032/56-704-580 (S. Veys).
Povpraševanje:
- Italijansko podjetje Pella-
mi Macchini išče sodelavca za
prodajo in nakup kož v Slove-
niji. Pogoj je znanje italijanš-
čine ter izkušnje s področja tr-
ženja s kožami (uvoz in izvoz).
Informacije: tel. 0039/572-51-
045 in fax 0039/572-950-142
(Alessandro Macchini).
- Turško podjetje Ipek Thra-
gat Ithalat išče v Sloveniji za-
stopnika za prehrambene iz-
delke (pecivo, čokolado, razne
slaščice idr.). Informacije: tel.
0090/212-53-09-919 in fax
0090/212-53-08-496 (Bahri
Taskoparan).
- Italijanskopodjetjeiščeza-
stopnike za prodajo in promo-
cijo proizvodov s področja
orodjarstva in strojništva. In-
formacije: Totus d.o.o. Ljub-
ljana, tel. in fax 061/125-54-12
(Kristina Hočevar).
- Italijansko podjetje Tech-
nix išče zastopnika ali uvozni-
ka za premične ambulante
z napravami za radiologijo,
travmatologijo in kardiologi-
jo. Informacije: Italijanski in-
štitut za zunanjo trgovino
v Ljubljani, tel. in fax 061/
1254-316 (Vesna Smole).
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zt>omice
Slovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za Informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
(061) 150-122 interno 290, 292,
293 ali direktno 215-631.
Cene so lani
posicočile
v letu 1994 so se v Slove-
niji najbolj podražili to-
bačni izdelki (65,5 odstot-
ka), sledijo jim PTT stori-
tve (54,1 odstotek), cene pi-
jač pa so poskočile za 42,2
odstotka. Industrijski ži-
vilski izdelki so se lani po-
dražili v povprečju za 25,7
odstotka, industrijski neži-
vilski izdelki za 12,4 in
kmetijski proizvodi za 7,8
odstotka. Skupno je bilo
blago lani dražje za 17,9
odstotka, storitve pa za
19,7 odstotka.
Novo vodstvo
železarne
Štorsko železarno so
v minulem tednu obiskali
člani vodstva nove družbe,
ki je nastala z združitvijo
Jekla Štore in Metala Rav-
ne. Sedež koncema bo na
Ravnah, novo vodstvo bodo
sestavljali trije člani, za
glavnega direktorja pa je
predlagan Vinko Pogačnik.
Sprememba imena
družbe
S prvim janaurjem letoš-
njega leta je prevzela
upravljanje vzajenmega
sklada Herman Celjski
družba za upravljanje in-
vesticijskih skladov Profi-
cia Dadas iz Ljubljane.
V letu 1994 je vzajemni
sklad Herman Celjski
upravljala družba CBH
d.o.o.
Uspešno prvo leto
Predstavniki ustanovite-
ljic Nacionalne finančne
družbe so pred dnevi ob pr-
vi obletnici ustanovitve
družbe predstavili rezulta-
te dosedanjega-dela in na-
črte za letos. Skupni pro-
jekt Abanke, Gorenjske
banke, Banke Celje, Do-
lenjske banke in Zavaro-
valne družbe Adriatic je po
oceni direktorja družbe
Stanislava Valanta, uspel.
Nacionalna finančna druž-
ba je v samem vrhu po zne-
sku vpisanih certifikatov
oziroma delnic v njenih pet
skladov, certifikate je
družbi zaupalo preko 110
tisoč državljanov, povpreč-
na vrednost vloženega cer-
tifikata znaša približno
256 tisoč tolarjev. Naci-
onalna finančna družba je
že pred časom zaprosila za
povečanje razpisanega os-
novnega kapitala za tri
sklade, v minulem tednu pa
so zaprosili še za nadaljnje
povečanje na skupno 28,5
milijarde tolarjev.
FIT MEDIA V novih
prostorih
Zaradi izgradnje Inter-
spara se bo celjska FIT
MEDIA začasno preselila
v upravno stavbo tovarne
Emo na Mariborski 86
v Celju. FIT MEDIA bo
imela upravne prostore in
trgovino v pritličju tovarne
Emo, trgovino so ponovno
odprli včeraj, v sredo, za
obiskovalce je odprta od 8.
do 18. ure. Telefonske šte-
vilke podjetja ostajajo ena-
ke, sicer pa FIT MEDIA
gradi nove poslovne pro-
store v bivši tovarni pohi-
štva LIK Savinja. V nov
objekt se bodo preselili
predvidoma marca letos.
if. 2.-12. iMiMir 1995
□
GOSPODARSTVO
Denar davkoplačevalcev mora
hiti učinkovito porabljen
Ana Praprotnik le po poklicu specialistka za revidiranje In svetovanje poslovanja. Je
pooblaščena revizorka In članica računskega sodišča
Julija lani je državni zbor med drugim
sprejel Zakon o računskem sodišču, ki je
pred dnevi uradno stopil v veljavo. Otrok je
spočet in rojen, zdaj pa je pred njim še
celoten nadaljnji razvoj.
Za mnoge je zakon nejasen in pomanjk-
ljiv, kljub temu pa naj bi ustanovitev račun-
skega sodišča prinesla novo kakovost v kon-
trolo porabe javnih financ, več zakonitosti
ter večjo gospodarnost in učinkovitost pri
upravljanju javnih sredstev. O tem je pre-
pričana tudi Preboldčanka Ana Praprotnik,
članica računskega sodišča s celjskega ob-
močja.
V javnosti je bilo slišati že veliko razprav
o tem, kako so bili izbrani člani računskega
sodišča, večina imen je Slovencem neznana.
Kako je vam uspelo postati članica račun-
skega sodišča?
Po naravi sodim med tiste ljudi, ki si
neprestano želijo novih znanj. Potem ko
sem se preizkusila na več delovnih mestih in
si povsod nabrala nekaj izkušenj, sem leta
1991 začela delati v zasebnem podjetju
Graf. To podjetje sem ustanovila zato, ker
sem se hotela pripravljati na revizijo oziro-
ma za ta poklic. Podjetje Graf pa mi je
omogočilo, da sem v prvi vrsti študirala in
obenem delala, s tem pa zaslužila denar za
študij. Ukvarjala sem se z davčnim svetova-
njem, čeprav pri nas to področje pravno še
ni urejeno. Vsem, ki so me našli, sem poma-
gala, na primer pri dohodnini, veliko je bilo
računovodskega dela, kar je po svoje med
seboj seveda močno povezano, tako, kot sa-
ma pravim, kot brat in sestra. Potem se mi
je pojavila neke vrste kriza identitete, vede-
ti hočeš, kaj si in zakaj si poslan na ta svet.
Tisto, kar sem počela v svojem podjetju, je
bilo vse in veliko premalo obenem.
In zato ste se podali na pot izobraževanja
za pooblaščenega revizorja?
Povsem po naključju me je na razpis štu-
dija revidiranja opomnila svakinja decem-
bra 1990. To je že bil čas nekaterih spre-
memb sistema, vedno bolj sem spoznavala,
da se bo treba na novo učiti še veliko stvari.
Takrat se mi je zdelo, da nam je fakulteta
dala bistveno premalo znanja, čeprav danes
spet ugotavljam, da to povsem ne drži. Za
študij revidiranja sem morala plačati vsega
skupaj 9 tisoč mark, toliko je znašala šolni-
na na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Ma-
riboru. Osebno bi študij revidiranja sicer
raje obiskovala v Ljubljani, toda tam je bilo
obvezno znanje angleškega jezika. Ker
znam le nemško, mi ni preostalo drugega
kot to, da grem v Maribor. Se pa kljub
svojirn 40 letom nameravam naučiti tudi
angleščine. Specializacijo sem uspešno zak-
ljučila in si pridobila naslov specialist za
revizijo in svetovanje poslovanja. Bili smo
prva generacija, študij pa obsega vrsto izpi-
tov in specialistično nalogo. Sprva sem raz-
mišljala, da bom delala na področju revidi-
ranja bilanc podjetij. Nameravala sem se
povezati s kakšno tujo uveljavljeno revizij-
sko hišo, po drugi strani sem se pogovarjala
tudi z Vilijem Pemerjem, to je edini Slove-
nec, pooblaščeni revizor, ki ima licenco
CPA. Ta strokovnjak dela v ITEO Revizija
Ana Praprotnik je po končani Srednji tehnični
šoli za kemijo v Ljubljani nadaljevala študij na
prvi in zatem še drugi stopnji Visoke ekonom-
sko-komercialne šole v Mariboru. V mestu ob
Dravi je lani zaključila specializacijo iz revizi-
je in podjetniškega svetovanja, pred kratkim je
vpisala tudi magisterij na ljubljanski Ekonom-
ski fakulteti. Delovne izkušnje si je najprej
nabirala kot pripravnica, komercialna refe-
rentka V Konusu, kasneje je bila zaposlena na
davčni upravi v žalski občini kot samostojna
referentka za prometni davek, vodja odseka za
odmero davkov, pa vodja proračuna in na-
mestnica predsednika komiteja za planiranje
pri Skupščini občine Žalec. Štiri leta je bila
Ana Praprotnik vodja veleblagovnice Žalec TP
Nama Ljubljana ter približno dve leti namest-
nica direktorja Hmezad TP Nama Žalec. Od
maja 1991 pa je bila zaposlena v svojem zaseb-
nem podjetju Graf, ki ga je že pred časom
prepustila svojima sinovoma, sicer študento-
ma Fakultete za šport in aktivnima športni-
koma.
in kar nekaj časa sva se pogovarjala, da bi
šla k njemu v službo, vendar se iz osebnih
razlogov za to nisem odločila. Povsem po
naključju pa je ta strokovnjak, ki ga izredno
cenim, nekoč med pogovorom omenil poziv
predsednika Milana Kučana za člane ra-
čunskega sodišča in dejal, da bi bila po
njegovem mnenju zelo primerna za to delo.
Tehtnica se je torej prevesila na stran
računskega sodišča, ki je uradno začelo de-
lati 3. januarja. Kaj pa to pomeni v praksi?
Veliko sem premišljevala o tem, ali naj
kandidiram za članico računskega sodišča
ali ne. In bolj kot sem razmišljala, bolj se mi
je to zdela pametna odločitev. Rekla sem si:
rineš v revizijo podjetij, njihovih bilanc,
glede na to, da sem deset let delala v državni
upravi, pa je vendarle bolj smiselno postati
članica računskega sodišča RS Slovenije.
Poleg tega se želim učiti, biti skupaj s sino-
voma, ki študirata v Ljubljani, in po moževi
smrti pred nekaj meseci je res vse manj
stvari, ki bi me vezale na Savinjsko dolino.
Skratka, zdelo se mi je, da prevladujejo
samo pozitivne stvari in zato sem pač dala
pobudo za oblikovanje predloga, uradno pa
me je predlagalo Društvo revizorjev Slove-
nije.
Kako bomo delali v praksi? Datumi so
eno, življenje in delo računskega sodišča pa
nekaj povsem drugega. Šmo na podobni po-
ti kot vsi tisti, ki ustanavljajo firmo. Račun-
sko sodišče je določil zakon oziroma že
ustava, vpisani smo v register, izbrani smo
člani račtmskega sodišča oziroma eden še
bo, nihče pa na primer v tem računskem
sodišču še ni zaposlen, jaz bom menda prva
uradno zaposlena do konca tega meseca.
Tretji januar je v bistvu rojstvo otroka, da
ta otrok zraste, je treba še marsikaj.
Kakšni so vaši prvi vtisi o ljudeh, ki se-
stavljajo računsko sodišče?
Skupno nas bo 9 članov, trenutno je iz-
branih 8, eden je bil, kot veste, zavrnjen.
Prvič smo se srečali lani, ko smo sedeli
v parlamentu, ljudje nas niso poznali in tudi
mi se nismo poznali med seboj. Doslej smo
imeli nekaj sestankov in imam kar dober
občutek. Res pa je, da je zakon precej nedo-
rečen, vsak ima še svojo vizijo o nadaljnjem
delu.
Kakšna je vaša vizija računskega sodišča?
Računsko sodišče mora biti institucija, ki
skrbi, da je denar davkoplačevalcev porab-
ljen skladno s predpisi in racionalno. Je pa
marsikaj odvisno od predpisov in če je pred-
pis neumen, je težko delati pametno in raci-
onalno. Sama sem pet let pobirala davke,
vem, kako jih je težko plačevati in zato mi je
povsem jasno, da je treba skrbno ravnati
s tem denarjem.
Kaj boste vi počeli kot članica računskega
sodišča?
Člani smo si že razdelili delo, zadolžena
sem za področje občinskih proračimov in
pobiranje javnih prihodkov, torej davkov,
carin in taks. Trenutno razmišljam o obli-
kovanju skupine ljudi, ki jim bom predpo-
stavljena, predvsem razmišljam o tem,
kakšni naj bi bili ti ljudje in o zmožnostih
ljudi, ki bodo opravljali to delo. Želim imeti
sodelavce iz vse Slovenije, najbolj pomemb-
no pa se mi zdi to, da imajo potrebno zna-
nje, da je človek učljiv in da je kot človek
v redu, kot temu običajno pravimo. Od bo-
dočih sodelavcev se bo zahtevala najmanj
visoka izobrazba, poleg tega bodo morali
opravljati še posebne izpite za državne revi-
zorje. V svoji skupini si želim čim manj
ljudi, kajti vitkejši se laže prilagajajo. Oce-
njujem, da bom potrebovala 4 ali 5 ljudi, če
bo potrebno, pa bi si najraje pomagala z zu-
nanjimi sodelavci, kar se nekaterim sicer
zdi bogokletno. Sama pač gledam tako: če
bi mene najelo računsko sodišče, bi delala
dobro, pa če sem tam zaposlena ali ne. Zu-
nanje sodelavce tudi laže odsloviš, če ne
opravljajo dobro svojega dela, zaposlenega
pa se ne znebiš tako hitro. Poleg tega te
konkurenca prisili, da razmišljaš, in to je
dobro. Sicer pa naj bi letos računsko sodišče
zaposlilo približno 50 ljudi, skupno pa naj
bi za opravljanje svoje fimkcije potrebovali
manj kot sto ljudi._____________
Računsko sodišče v Sloveniji pravzaprav ni
nobena novost, saj so ga poznali že v nekda-
nji stari Jugoslaviji. Zakon o državni kon-
troli je bil sprejet že leta 1922, nazadnje je
bil spremenjen oktobra leta 1930, takšen pa
je obveljal vse do leta 1945, ko so ga ukinili.
V Evropi je računsko sodišče že stara in
uveljavljena državna institucija. Na ozem-
lju Nemčije so računsko sodišče ustanovili
že leta 1707, v Franciji deluje od leta 1807,
v Italiji pa od leta 1862. Tudi Evropska
unija ima svoje računsko sodišče, z bruselj-
sko pogodbo je bilo opredeljeno leta 1975.
In v čem je na kratko bistvena razlika
med računskim sodiščem ter bivšo Službo
družbenega knjigovodstva?
Osnovna razlika je v tem, da je imela
Služba družbenega knjigovodstva več funk-
cij, ukvarjala se je tako s kontrolo finančno-
materiabiega poslovanja podjetij kot tudi
proračuna. Državni zbor je lani sprejel dva
nova zakona, zakon o račimskem sodišču in
zakon o Agenciji Republike Slovenije za j
plačilni promet, nadziranje in informiranje.
Računsko sodišče se bo, preprosto poveda-'
no, ukvarjalo le z državnim denarjem oziro-
ma kontrolo javnega sektorja, medtem ko
kontrola civilnega sektorja preide na Agen-
cijo za plačilni promet. Vendar ustanovitev
novih institucij ne pomeni le razdelitev po-
dročij kontrole, temveč prinaša tudi novo:
sistemsko ureditev.
Prepričana sem, da bom lahko s svojim
znanjem in izkušnjami pomagala pri vzpo-
stavljanju novega mehanizma, ki mora pri-
spevati k temu, da bo denar davkoplačeval-
cev uspešno in učinkovito porabljen.
-.....IREJSTABAŠA
NOVO NA BORZI
Nejasnosti glede
davica na dobiček
iz Ifapitala
Piše Bojan Gradišnik
Davki so zelo pomembna
ekonomska kategorija. Po-
membni so tako iz makroeko-
nomskega kot z mikroeko-
nomskega vidika. Med drugim
je važno kakšna je stopnja
predpisanega davka, kdo mora
plačati in kdaj. Z davkom
- davčno stopnjo se lahko do-
ločene panoge vzpodbujajo ali
pa tudi ne. Za vse, ki se ukvar-
jajo z gospodarsko dejavnost-
jo, to je dejavnostjo, katere
glavni namen je pridobivanje
dobička, morajo biti pravila
znana že vnaprej. Gospodarski
subjekt s kalkulacijo že vna-
prej preračuna ali mu bo go-
spodarska dejavnost prinašala
dobiček ali ne. Če dobička ne
bo, se s to dejavnostjo ne bo
ukvarjal. Malo daljši uvod za-
radi tega, ker je nastala z za-
četkom leta 1995 velika zmeda
pri investitorjih v vrednostne
papirje. Tu mislim na fizične
osebe, za pravne osebe ostane
tako, kot je bilo. Od Republi-
ške uprave za javne prihodke
smo dobili konec leta 1994 po-
jasnilo v zvezi z davkom od
dobička iz kapitala, dosežene-
ga s prodajo vrednostnih pa-
pirjev in drugih deležev v ka-
pitalu. Z 31.12.1994 se je izte-
kel moratorij na obdavčitev iz
dobička iz kapitala.  Zakon
o dohodnini je bil objavljen
v Ur. 1. RS, št. 71/93. V skladu
s 58. členom Zakona o dohod-
nini je zavezanec za davek od
dobička iz kapitala fizična
oseba s stalnim prebivališčem
na območju Republike Slove-
nije, ki dosega dobiček s pro-
dajo VP ter drugih deležev
v kapitalu. Z vrednostnimi pa-
pirji so mišljeni vsi lastniški in
dolžniški vrednostni papirji
po Zakonu o obligacijskih raz-
merjih in Zakonu o vrednost-
nih papirjih, razen menic in
investicijskih kuponov vza-
jemnih skladov. Stopnja dav-
ka je 30%. Davek se izračuna
tako, da se nakup valorizira
s koeficientom rasti na drobno
in odšteje od prodajne cene,
razlika je obračunana s 30%.
Vrednost in čas vlaganja se
dokazuje z ustreznimi doku-
menti. Zavezanec mora napo-
vedati dobiček iz kapitala
v 15. dneh, od kar ga je dose-
gel, pri izpostavi, na območju
pri kateri ima stalno prebiva-
lišče.
Davčni organ odmeri davek
od dobička iz kapitala, dose-
ženega s prodajo vrednostnih
papirjev in drugih deležev
v. kapitalu, z odločbo v 30.
dneh od dneva napovedi. Pri
vsem zgoraj napisanem pa se
pojavlja mnogo vprašanj čisto
praktične narave. Pri tako
ogromnem številu transakcij
je zelo težko izračunati pravil-
ne davčne osnove brez ustrez-
ne računalniške programske
opreme. Pa tudi če predvide-
vamo, da se bodo ti (tehnični)
problemi rešili, ostane še ved-
no odprto vprašanje, ali ne bo
uvedba davka hud udarec za
trg vrednostnih papirjev in bo
škoda neprimerno večja od
zbranega davka.
Iz Borze smo dobili obvesti-
lo o prometu v lanskem letu
1994. V letu 1994 smo reahzi-
rali za 49,5 mio DEM prometa
in smo se uvrstili na 16. mesto
med 62. borznimi hišami.
V letošnjem letu bomo po-
skušali z novimi ponudbami
naš odstotek v celotnem pro-
metu še povečati. Pri borznih
poslih je pomembna tudi pro-
vizija, ki se plačuje pri nakupu
in prodaji. Glede na leto 1994
se je provizija za investitorje
preko CBH d.o.o., Celje bistve-
no zmanjšala.
i*. 1. - 13. famHM' 199S
DOGODKI
6_
KOMEN"!"IRAMO
Kal še sploh
ostane majhnim
Ponekod so si oddahnili, ko
so z delom končale nekdanje
občinske skupščine, zlasti
■am, kjer so imele nenehne te~
iave s sklepčnostjo. Mnogi so
ipali, da bo v novih občinah
z novimi svetniki vse drugače,
pa so jim že prve seje nekate-
rih svetov dokončno razblinile
zadnje utvare.
V Celju so sicer v drugem
posksusu zadeve speljali do
konca, v Radečah bo na to še
treba počakati, v Velenju pa
jim niti v drugo ni šlo. Že res,
da imajo stranke vso pravico
izražati svoje interese in se bo-
riti za uveljavitev, nikakor pa
ne za ceno uspešnega dela
v novih občinah. Tem je že ta-
ko ostalo bore malo od tistega,
kar si je prilastila država, zato
bodo nujno potrebovale pa-
metno vodstvo in vsaj približ-
no uglašene svete, ki bodo ve-
deli, kaj je za razvoj občine
najpomembnejše. Če so borbe
za pomembne položaje v no-
vem svetu in občini v začetku
še razumljive, pa lahko upra-
vičeno pričakujemo, da bodo
svetniki znali na prihodnjih
zasedanjih ločiti širše interese
od strankarskih.
Dodatne nesporazume je
v minulih dneh marsikje pov-
zročila tudi državna oblast, ki
je z nejasnimi navodili in ne-
dodelano zakonodajo ustvari-
la zmedo glede pristojnosti po-
sameznih organov. Kot da bi
želela dokončno spreti in blo-
kirati novo občinsko oblast že
na samem začetku! Kje so po-
temtakem prednosti nove lo-
kalne samouprave, ki so ji
mnogi peli hvalnice že ob nje-
nem snovanju, v naglici pa na-
to pozabili na vrsto pomemb-
nih podrobnosti? Zaenkrat so
vsaj za navadne občane zavite
v meglo, vse bolj jasno pa po-
staja, da si je država prisvojila
dobršen del tistega, kar so
imele nekdanje občine in pri-
čakovale, da jim bo nekaj od
tega tudi ostalo. Celo župane,
ki so bili prvič neposredno iz-
voljeni, so potisnili na obrobje.
Njihova nedavna odločitev
o skupnem nastopu z enotnimi
zahtevami do države je zato
lahko samo v korist novih ob-
čin in ljudi, ki v njih živijo.
Sicer si lahko država v zmedi,
ki vlada, vzame tudi tisto, kar
ji ne pripada.
TATJANA CVIRN
Javna prodaja
delnic Kovinotehne
¥ Cellu sta vpisni mesti v prostorih Kovinotehne na
Mariborski ter v Prodajnem centru Hudinja
Zadnje dni decembra se je
začela javna prodaja delnic
celjske Kovinotehne, ki bo tra-
jala do 27.januarja.
Kovinotehna sodi med naj-
večja trgovska podjetja v Slo-
veniji. Njihova glavna dejav-
nost je veleprodaja, razširjena
mreža maloprodajnih enot pa
obsega s svojimi prodajnimi
površinami preko 15 tisoč
kvadratnih metrov. V zadnjih
dveh letih in pol so v širitev
prodajnih površin, posodab-
ljanje trgovin in širitev proda-
je v tujino vložili preko 20 mi-
lijonov mark. Po oceni vodstva
je eden največjih dosežkov iz-
gradnja velikega distribucij-
skega centra v Moskvi, ki so ga
v sodelovanju s slovenskimi
partnerji odprli lansko jesen.
Model moskovskega centra
nameravajo širiti tudi v neka-
tera velemesta v Rusiji oziro-
ma deželah bivše Sovjetske
zveze, prav tako pa v prihod-
nje načrtujejo širitev domače
maloprodajne dejavnosti
v Ljubljani, Novem mestu,
Kranju in Prekmurju. Kako so
v Kovinotehni zaključili lan-
sko poslovno leto, bo znano
v kratkem oziroma z zaključ-
nim računom. Ocenjujejo pa,
da se je trend upadanja obsega
prometa v Kovinotehni lani
ustavil in da so zdržali trd
konkurenčni boj, zato priča-
kujejo v naslednjih letih bi-
stveno boljše rezultate poslo-
vanja. Ta pričakovanja gradijo
predvsem na stalni rasti pro-
meta v zadnjih mesecih, po-
membne poslovne učinke pa
pričakujejo od prodora na ru-
sko tržišče. V Kovinotehni
predvidevajo, da bo dobiček
v prihodnjih letih znašal nekaj
sto milijonov tolarjev. Poslov-
no leto 1993 pa so zaključili
z dobičkom 3,3 milijone mark,
medtem ko je doseženi promet
v tem letu znašal 310 milijo-
nov mark.
Kovinotehna Celje je že
pred pričetkom lastninskega
preoblikovanja delniška druž-
ba v mešani lastnini, v kateri
predstavlja družbeni kapital
nekaj nad 68 odstotkov, pri-
vatni kapital, tega predstav-
ljajo delavci Kovinotehne in
poslovni partnerji, pa pred-
stavlja nekaj nad 31 odstot-
kov. Skupna nominalna vred-
nost celotne izdaje delnic za
javno prodajo znaša
1.280.934.000 tolarjev, nomi-
nalna vrednost delnice je tisoč
tolarjev, izhodiščna prodajna
cena pa 1.032 tolarjev. Delnice
v javni prodaji so namenjene
slovenskim kupcem, fizičnim
in pravnim osebam, družba pa
pričakuje kupce predvsem
med lastniki certifikatov. Po-
samezen nakup je omejen na
znesek 800 tisoč tolarjev. Del-
ničarji prejmejo pri vpisu za-
časnice, ki jih bo družba za-
menjala za delnice takrat, ko
bodo vzpostavljeni potrebni
pogoji. V primeru, da samo dr-
žavljani vpišejo nad 30 odstot-
kov več delnic od razpisanih,
se najprej v celoti izločijo
vplačila pravnih oseb, držav-
ljanom pa se ob upoštevanju
za 30 odstotkov povečane cene
sorazmerno zmanjša število
delnic, preveč vplačana kup-
nina pa se vrne vpisovalcem
delnic. V primeru, da skupen
vpis fizičnih in pravnih oseb
za več kot 30 odstotkov prese-
že razpisano število delnic, se
ob upoštevanju 30 odstotno
povečane cene delnic pravnim
osebam sorazmerno zmanjša
število delnic in se jim vrne
preveč plačana kupnina.
V Kovinotehni zatrjujejo, da
je njihov osnovni cilj ustvarja-
nje dobička, ki bo omogočal
uresničitev razvojne strategije
in tekoče izplačevanje divi-
dend. Le-te naj bi bile izplača-
ne enkrat letno po zaključnem
račimu, o njihovi višini pa bo
odločala skupščina Kovino-
tehne.
IRENA BAŠA
BI radi spremenili
volilni Izid?
Velenjski mestni svet se je že
dvakrat neuspešno sestal. Niti
začasnega poslovnika niso
sprejeli.
Župan Srečko Meh sicer
pravi, da merjenja moči na za-
četku ne jemlje tragično, ven-
dar pa tudi meni, da je povsem
nerazumljivo, da svetniki opo-
zicije nasprotujejo sprejemu
začasnega poslovnika, ki bi
omogočil konstituiranje mest-
nega sveta in tistih organov, ki
bi v svetu lahko delali.
Kdaj se bo mestni svet vno-
vič sestal, še ni znano, vseka-
kor pa bodo morali svetniki
pokazati vsaj malo zrelosti, ki
bo omogočila usklajeno delo-
vanje. Morda si velenjski svet-
niki tudi vlogo mestnega sveta
razlagajo napačno? Kot po-
udarja Meh, svet ni tisti, ki bi
naloge na občinskem nivoju
izvajal operativno, njegove
dolžnosti so namreč natančno
opredeljene: »Če bi bilo delo
sveta tako zastavljeno, kot si
ga razlagajo nekateri, bi lahko
prišlo celo do dualizma med
županom in mestnim svetom.«
Meh vidi dva vzroka, zaradi
katerih se svetniki ne morejo
uskladiti; prvi je ta, da bi žele-
li preprečiti njegovo delo; dru-
gi pa, da želijo stranke opozi-
cije (11 poslancev) zase nekaj
funkcij v svetu. »Želeli so ime-
ti podpredsednika sveta, pod-
župana, predsednika komisije
za kadrovske zadeve, torej
skoraj vse funkcije, kar pa
z vidika strank, ki tvorijo ko-
alicijo, ni sprejemljivo,« pravi
Meh. Najbrž je na dlani, da
opoziciji več, kot je niena real-
na moč, ne pripada. Če pa bo-
do z nesmiselnim strankar-
skim merjenjem moči nadalje-
vali, bo treba sprožiti ustavni
spor.
KL
Zavetišče
ostala želja
Po pogovorih predstav-
nikov službe za družbene
dejavnosti in Centra za so-
cialno delo v Celju s svetom
krajevne skupnosti Dečko-
vo naselje, je vprašanje za-
vetišča za brezdomce še
vedno nerešeno. Odgovorni
so namreč skupaj s člani
sveta KS ugotovili, da so
njihove pripombe na račun
tega, da bi zavetišče uredili
v Ribarjevi 3a, upravičene.
V krajevni skupnosti na-
mreč ugotavljajo, da so
v zadnjih letih v njihovo
okolje naselili zelo različno
populacijo, najprej v sam-
skem domu, nato v begun-
skem centru. Sedaj naj bi
v to okolje prišli še brez-
domci in v krajevni skup-
nosti so izrazili pomisleke
o tem, da bi jih okolje spre-
jelo. Zato je prišlo do skle-
pa, da brezdomci ne bodo
dobili zavetišča v dveh sta-
novanjih, ki so jih v občini
dobili od stanovanjskega
sklada, pač pa bodo z nji-
ma reševali socialne pro-
bleme. Za brezdomce bodo
v sodelovanju s stanovanj-
skim skladom skušali najti
prostor kje drugje, kjer jih
bo okolje sprejelo. Za pet
najnujnejših primerov pa
se pogovarjajo z Ljubljano,
če bi v tem času lahko pri-
skočila na pomoč s svojim
zavetiščem.
TC
REKLI SO
Rudi Cizej, direktor IBP
polnilnice Coca Cola Žalec:
»Leto 1994 je bilo za našo pol-
nilnico rekordno, saj smo pre-
segli, kar zadeva prodajo, leto
1993 za 35 odstotkov, za se-
dem odstotkov smo presegli
tudi planirano prodajo. Sku-
paj smo prodaU 38 milijonov
litrov naših osvežilnih brezal-
koholnih pijač.
Dobro se je uveljavila nova
Coca cola light, ki vsebuje sa-
mo 1 kalorijo na liter. Po naših
izračunih je popil vsak Slove-
nec okoli 70 steklenic naših
osvežilnih pijač.«
T. T.
PO
DRŽAVI
V tekmi z državo
BLED, 10. januarja (Re-
publika) - Zupanom in
predsednikom občinskih
svetov je bil namenjen po-
svet o delovanju novih ob-
čin. Ti so opozarjali na vr-
sto neurejenih zadev na
tem področju in na bojazen
pred apetiti države, pred-
stavniki vladne službe za
reformo lokalne samoupra-
ve pa so jim pojasnjevali,
da lahko občine v svojih
statutih določijo vse, kar ni
izrecno prepovedano.
Prva icomuna
narkomanov
NOVA GORICA, 8. janu-
arja (Republika) - V franči-
škanskem samostanu na
Kostanjevici nad Novo Go-
rico so odprli prvo komuno
za zdravljenje narkomanov
v Sloveniji. Odprtja se je
poleg predstavnikov ver-
skih in posvetnih oblasti
ter strokovnjakov udeležil
tudi pobudnik in ustanovi-
telj centra Skupnosti Sre-
čanje Don Pierino.
Pogajanja so se
začela
LJUBLJANA, 9. januar-
ja (Delo) - S sestankom pet-
članskih pogajalskih sku-
pin so se na sedežu LDS
začeli pogovori med Libe-
ralno demokracijo Sloveni-
ja in Slovenskimi krščan-
skimi demokrati. Člani po-
gajalskih skupin bi morali
ugotoviti, ali koalicijska
pogodba še velja ali ne, ali
SKD pripada zimanje mi-
nistrstvo, kakšni so argu-
menti za morebitno menja-
vo vladnih resorjev in po-
dobno. Udeleženci pogovo-
ra niso komentirali, pove-
dali so le, da se bodo poga-
janja nadaljevala.
O človekovih
pravicah
LJUBLJANA, 9. januar-
ja (Delo) - Amnesty Inter-
national namerava avgusta
v Ljubljani pripraviti se-
stanek mednarodnega sve-
ta, svojega najvišjega orga-
na odločanja. To je na obi-
sku v Sloveniji povedal Pi-
erre San, generalni sekre-
tar nevladne organizacije
za varovemje človekovih
pravic.
Tajnika
o pogovorih strank
LJUBLJANA, 4. januar-
ja (Delo) - Glavna tajnica
SKD dr. Vida Čadonič-
Špelič in generalni sekre-
tar LDS Gregor Golobic
sta se dogovorila glede na-
daljnjih sestankov obeh
strank in pogovorov o novi
koaliciji. Tako naj bi se
najprej sestali pogajalski
skupini obeh strank, kas-
neje pa bi se dr. Janez Dr-
novšek srečal še s poslan-
sko skupino SKD.
Ugodno tudi za
Slovenijo
LJUBLJANA, 4. januar-
ja (Delo) - Vstop Avstrije,
Finske in Švedske v Evrop-
sko unijo pomeni novost
tudi za Slovenijo. Tako naj
bi po novem več kot 90 od-
stotkov industrijskih izdel-
kov Slovenija v Avstrijo iz-
vozila brez carine, omejitve
pa bodo veljale za kmetij-
stvo, črno metalurgijo, tek-
stil in podobno.
it. 2. - IS. ianuar 1995
7
VROČA TEMA
Med pravicami
in dolžnostmi
Delavci gostinskega poUietia Turist Nazarje so nezatlovoUnI
z airektorlem - Nalil sem Um čistega vina, pravi prvi mož
v firmi _
Gostinsko podjetje Turist
Nazarje pesti huda finančna
stiska, ob njej pa se spopadajo
še z drugačnimi problemi, ki
kolektiv razdeljujejo v dva ta-
bora: v prvem so delavci,
v drugem pa direktor, ki ga
dolžijo sprejemanja napačnih
poslovnih odločitev, mu izre-
kajo nezaupnico in od uprav-
nega odbora terjajo, da
ukrepa.
Zakaj med eno in drugo
stranjo ni mogoče vzpostaviti
pametnega dialoga? Očitno je
le, da se videnje interesov,
dolžnosti in pravic delavcev
križa z direktorjevim razume-
vanjem vodenja podjetja.
Najvažnejši problem, na ka-
terega opozarjajo delavci, je,
da z direktorjem ne morejo
najti skupnega jezika. Drago
Rifelj, direktor Turista, pa
svoj odnos do delavcev opre-
deljuje skozi zakone in akte
podjetja.
Nezaželene
premestitve in ples
z izgubo
»v Turistu so se pričele te-
žave takoj po nastopu novega
direktorja     15.     novembra
l 1994,« pripoveduje Tomislav
Mičin, predsednik Turistovega
sindikata. »Že na seji, ki je bi-
la 12. novembra, je imel pri-
. pravljen statut, ki pa ga je pri-
lagodil le sebi in svojim poo-
»Dialoga z delavci ne odkla-
njam, zavračam pa vse ultima-
te,*( pravi Drago Rifelj, direk-
tor Turista.
blastilom. Povedal je tudi, da
bodo vse seje upravnega odbo-
ra tajne, čemur smo mi na-
sprotovali, saj informacije
o dogajanju v podjetju vendar-
le želimo imeti. Direktor je že
prvi dan naredil prerazporedi-
tev delavcev. Denimo mene, ki
sem 15 let služboval kot nata-
kar v Planinki Ljubno, je pre-
mestil v Nazarje. Take odloči-
tve ne razumem in še podjetje
bi mi moralo plačevati potne
stroške... Zamenjal je veliko
delavcev po obratih in začelo
se je nezaupanje med delavci
in direktorjem.«
Rifelj meni o tej odločitvi
takole: »To niso bile prerazpo-
reditve, pač pa je šlo za običa-
jen postopek v gostinstvu. Pri
nas dela vsakdo v Turistu, ne
pa v določeni enoti. Že nasled-
nji dan lahko dela v kakšni
drugi enoti.« Na premestitve
se je pritožilo vsaj šest delav-
cev, vendar jim direktor v več
kot mesecu dni ni odgovoril
. Naslednje jabolko spora
v podjetju je bila novoletna
prireditev, ki je, kot so prepri-
čani delavci, zaradi direktor-
jeve napačne odločitve prine-
sla Turistu najmanj 500 tisoč
tolarjev izgube. Direktor je
bojda vztrajal na izvedbi plesa
kljub predhodnim opozorilom,
da le-ta ne bo uspel. Rifelj
pravi o ponesrečeni prireditvi
naslednje: »V firmi je prišlo do
množičnega napovedanega
bojkota tistih delavcev, ki naj
bi na tej prireditvi delali. Iz
naših lokalov so razširjali tudi
antipropagando po celi dolini,
ki je prav tako prispevala k te-
mu, da nismo uspeli privabiti
gostov.«
Po informacijah delavcev je
bilo 31. decembra v dvorani, ki
sprejme okoli 200 ljudi zbra-
nih le nekaj prijav... »Posle-
dica odpovedi take priredi-
tve,« meni Rifelj, »bi bila veli-
ka škoda za ime podjetja, sicer
pa so pogodbe, ki so bile skle-
njene, pogojevale tudi plačilo,
potemtakem bi finančne sank-
cije nastopile v vsakem prime-
ru, četudi bi prireditev odpo-
vedali.«
Delavci zahtevajo
pojasnila
4. januarja so se Turistovi
delavci sestali z namenom, da
bi obravnavali po njihovem
mnenju problematične razme-
re v podjetju. Obenem so obli-
kovali zahteve do upravnega
odbora. Direktorju med dru-
gim očitajo samovoljno zapi-
ranje lokalov brez predhodnih
sklepov upravnega odbora. Od
petih obratov sta namreč ta
čas odprta samo dva lokala in
delavci pravijo, da jim o tem ni
dal ustreznih pojasnil. Rifelj
zatrjuje, da so lokali potrebni
temeljite obnove, če želijo
v prihodnosti Turistu vrniti
ugled, ki ga je nekoč že imel.
Ob premeščanju delavcev iz
obrata v obrat mu očitajo še,
da jih brez pojasnil pošilja na
dopust; kot so zapisali v zapis-
niku seje, je to »odvisno pač od
trenutnega direktorjevega
razpoloženja (en delavec prej-
me v enem dnevu tri nasprotu-
joče sklepe)«. Menili so še, da
lokali zaradi direktorjeve in
komercialistove malomarnosti
niso oskrbovani s pijačo in ži-
vili, dolžijo pa ga tudi potrat-
ne porabe reprezentančnih
sredstev. Tega zbora se je od
32 zaposlenih udeležilo 20 de-
lavcev in zavzeli so stališče, da
je direktor pri svojem delu
močno kršil statut družbe, saj
je sprejemal odločitve mimo
upravnega odbora. Zato
upravni odbor zaprosijo, naj
ukrepa.
Delavci so se vnovič sestali
v soboto, 7. januarja, vendar se
upravni odbor do takrat še ni
sestal, čeprav so to pričakova-
li. Odločili so se, da s kakšnim
nadaljnjim ukrepanjem poča-
kajo tako dolgo, dokler se ne
sestane upravni odbor. Na
zadnjem sestanku so potrdili
statut sindikata in imenovali
3-članski nadzorni odbor.
Direktor za
zakonskimi predpisi
Omenjene zahteve po pojas-
nilih niso tema za kakšne zbo-
V torek, 10. januarja, se je se-
stal Turistov upravni odbor.
»Analizirali smo stanje poslo-
vanja in oblikovali usmeritve
o tem, kje vidimo možnosti sa-
nacije. Menili smo, da bo v po-
djetju treba izvesti nekatere
radikalne ukrepe. Informacije
o najnujnejših ukrepih, ki jih
bo direktor pripravil do konca
tega tedna, bomo takoj po
obravnavi na upravnem odbo-
ru posredovali skupščini po-
djetja in sindikatu,« je povedal
predsednik upravnega odbora
Rudi Hramec. Zahtevam de-
lavcev S9 niso posebej posve-
čali, saj so menili, da so ob
vseh težavah, s katerimi se Tu-
rist srečuje, ti očitki marginal-
nega pomena. Poudarjajo pa,
da bodo skušali doseči soglasje
znotraj podjetja.
re delavcev, pravi Drago Ri-
felj, sploh pa, kolikor mu je
znano, zbora delavcev ni več:
»V našem podjetju je pravno
urejeno, o čem delavci lahko
odločajo. Naj se zavedajo, da
morajo upoštevati postopek,
ki velja po zakonu. Delavci
lahko komunicirajo preko sin-
dikata, ki pa v Turistu, kolikor
vem, ni organiziran. Trenutno
se torej ni možno pogovarjati
z zastopniki delavcev.«
Andrej Krajnc, predstavnik
Zveze svobodnih sindikatov
na velenjskem območju in se-
kretar izpostave v Nazarjah,
ki se je udeležil obeh sej delav-
cev, pa je povedal naslednje:
»V Turistu obstaja individual-
no članstvo v sindikatu. Imajo
izvršilni odbor in predsednika,
ki so ga izvolili približno pred
dvema letoma, niso pa se regi-
strirali v skladu z zakonom
o reprezentativnosti sindika-
ta.« Delodajalec se z njimi po-
temtakem res ni bil dolžan po-
govarjati, razen če bi sam tako
želel...
Ne glede na to ali imajo sin-
dikat ali ne, so delavci nezado-
voljni. Tomislav Mičin trdi, da
je po novem letu prišel k di-
rektorju v pisarno, mu voščil
novo leto in obenem naj bi mu
izročil vabilo na sestanek 4.
januarja. Rifelj je takrat po-
klical policijo: »Ne vem, da je
Tomislav M&čin kakršen koli
zastopnik sindikata, saj to
vendarle mora biti zakonsko
urejeno. Gospod Mičin mi je
grozil, tega pa ne dovolim...
Delavci so bili vajeni, da sa-
moupravljajo, odločajo o vseh
poslovnih dogodkih. A nalili
smo jim čistega vina o tem, kaj
mora kdo delati v podjetju in
kaj spoštovati.«
V Tvu-istu so zašli v finančne
težave, njihov žiro račun je
blokiran... Turist je tudi eno
izmed 12 podjetij, ki ni uspelo
pravočasno oddati programa
o lastninskem preoblikova-
nju ... V Turistu se delavci in
direktor ne zmorejo konstruk-
tivno pogovarjati... Delavci,
nekateri med njimi so živeli
s svojimi lokali 15 let, so neza-
upljivi do direktorja, ki se mu
ne zdi vredno pojasnjevati ta-
kih poslovnih odločitev, ki po
njihovem prepričanju vplivajo
na njihovo usodo. Rifelj po-
udarja, da je njegova naloga
saniranje podjetja; vsakdo, ki
dela v njem, pa mora izpolnje-
vati svoje dolžnosti. Upošteva
komuniciranje po hierarhični
lestvici in verjame, da pravic
delavcev nikakor ni kršil. De-
lavci menijo drugače. Podjetje
pa bo, če ne bodo razrešili no-
tranjih razprtij, še bolj zane-
sljivo drvelo stečaju naproti.
KSENIJA LEKIČ
»Direktor nima odnosa do ljudi. Sprejema samovoljne odločitve
in nas z ničemer nas ne seznani,« pravi Tomislav Mičin, pred-
sednik Turistovega sindikata.
Posvet županov
Prejšnji petek so se v Slovenskih Konjicah sestali vsi
trije novoizvoljeni župani občin Vitanje, Zreče in Sloveti-
ske Konjice. Stanislav Krajnc, Jožef Košir in Janez Jazbec
so skupaj z bivšim predsednikom Izvršnega sveta Rudijem
Petanom ugotavljali zatečeno stanje v novo nastalih obči-
nah in razpravljali o odprtih vprašanjih v zvezi s poslova-
njem v lanskem letu. Med drugim so razpravljali tudi
o Komunalnem podjetju, ki bo delovalo na območju vseh
treh občin ter o vzdrževanju lokalnih cest, pri čemer je'
sodeloval tudi Drago Hvaleč iz konjiškega Cestnega po-
djetja.
Na Koniiškem nad 850 štipendistov
I Po podatkih Mojce Ceglar, vodje poklicnega usmerjanja in
štipendiranja na Zavodu za zaposlovanje v Celju, je bilo v prete-
klem mesecu na območju nekdanje občine Slovenske Konjice
nakazanih 855 štipendij, od tega so jih 711 prejeU dijaki, 144 pa
študenti. Velika večina prejema republiške štipendije, 43 pa jih
je v decembru dobilo Coizovo štipendijo. Število podeljenih
štipendij za tekoče leto še ni dokončno, saj še vedno rešujejo
pritožbe, kljub temu pa je že višje kot v istem obdobju leta
poprej, ko je štipendije prejemalo 796 prosilcev. Povsem enak
pa je v primerjavi z decembrom 1993 delež štipendij med dijaki
in študenti - tudi v decembru 1994 je finančno pomoč prejemalo
83 odstotkov dijakov in 17 odstotkov študentov. Višina nakaza-
nih sredstev znaša za dijake povprečno 12.827 tolarjev, za
študente pa 17.307 SIT.
Za ohranitev dediščine
v ponedeljek, 9. januarja, je na povabilo župana občine Slo-
venske Konjice Janeza Jazbeca prišel na razgovor direktor
Zavoda za spomeniško varstvo iz Celja, Ivo Prodan. Z županom
sta se pogovarjala predvsem o odprtih vprašanjih kulturne in
naravne dediščine, in sicer o celotni prostorski ureditvi doline
Zičke kartuzije, ureditvi starega mestnega jedra v Slovenskih
Konjicah, o ureditvi gradov Pogled in Golič, zgradbe Baronvaj
s pripadajočim parkom in konjiškega starega gradu. Med dru-
gim sta se dogovorila, da bodo v prihodnje skupno nastopili pri
iskanju republiških sredstev za izvedbo programov, B.Z.
V Radečali drugi posicus
To soboto se bodo na prvi seji sestali člani občinskega sveta
Radeče. Gre pravzaprav za nadaljevanje seje, ki je bila ob
prvem sklicu zaradi nesoglasij prekinjena.
Radeški svetniki so se na začetni seji s prvo težavo srečali ze
pri sprejemanju začasnega poslovnika. Socialdemokrat Franc
I>ebelak je namreč svetu ponudil v sprejem poslovnik, ki mu ga
je poslala njegova stranka in ki po njegovem bolj podrobno
ureja delo sveta. Zato bo občinski svet v nadaljevanju seje
razpravljal o predlaganih dopolnitvah začasnega poslovnika.
V soboto naj bi radeški občinski svet v drugem poskusu končno
4obil tudi svojega predsednika in podpredsednika. JI
Osvetlitev
poslovanja
v zdravstvu
LJUBLJANA, 9. januar-
ja (Delo) - Ministrstvo za
zdravstvo skuša ugotoviti
vzroke za naraščajoče iz-
gube v javnem zdravstvu.
Prve sodbe izvedencev, ki
so obiskali celjsko in izol-
sko bolnišnico govorijo
o tem, da je poslabšanje
poslovnih rezultatov zakri-
vilo realno zvišanje plač in
preveč zaposlenih glede na
potrebe obveznega zdrav-
stvenega zavarovanja. Po
napovedih naj bi se kronič-
nim izgubarjem, to so bol-
nišnice v Izoli, Celju, No-
vem mestu in na Jesenicah,
pridružilo nekaj novih.
Župani
o županovanju
MARIBOR, 9. januarja
(Večer) - Na posvetu so se
sestali župani slovenskih
občin in govorili o proble-
mih pri svojem delu. Ugo-
tovili so, da je problemov
preveč in da bo treba spre-
meniti zakonodajo o lokal-
ni samoupravi. Ustanovili
so svet županov in njegovo
16-člansko   predsedstvo.
Varuh ima veliko
dela
LJUBLJANA, 9. januar-
ja (Republika) - Čeprav je
parlament izvolil varuha
človekovih pravic že pred
tremi meseci, je njegov
urad začel z delom šele
v začetku letošnjega leta.V
tem času si je namreč mo-
ral varuh zagotoviti pogoje
za delo. Od izvohtve dalje
je prejel 355 vlog z različ-
nih področij. Največ jih je
s področja upravnih zadev,
od tega se jih večina nana-
ša na probleme z držav-
ljanstvom, sledijo pa pri-
tožbe v zvezi s sodnimi po-
stopki.
Ferš predstojnik
Sove
LJUBLJANA, 5. januar-
ja (Delo) - Vlada je za di-
rektorja Slovenske obveš-
čevalno- varnostne agencije
imenovala Draga Ferša,
dosedanjega vršilca dolž-
nosti predstojnika te usta-
nove. Tudi krščanski de-
mokrati, ki so temu najprej
nasprotovali, so na seji gla-
sovali zanj.
Papež sprejel
vabilo
LJUBLJANA, 5. januar-
ja (Delo) - Predsednik Mi-
lan Kučan je prejel pismo
papeža Janeza Pavla 11.,
v katerem piše, da je z za-
dovoljstvom sprejel pred-
sednikovo vabilo za obisk
v Sloveniji, kamor naj bi
prišel maja ali junija pri-
hodnje leto.
Celje četrto
v Sloveniji
LJUBLJANA, 6. januar-
ja (Delo) - Po statističnih
podatkih, ki so jih zbrali za
nove občine, Celje s 50.648
prebivalci ni več na tretjem
mestu, pač pa ga je prehitel
Kranj s 50.863 prebivalci.
Med občinami z manj kot
5 tisoč prebivalci so na
Celjskem občine Podčetr-
tek, Radeče, Štore, Kozje,
Rogatec, Ljubno, Gornji
Grad, Šmartno ob Paki,
Nazarje, Vitanje in Luče.
it. 1.-12. ianuar 1995
INTERVJU
8
Življenje ali smrt
Danes o tem ¥ veliki meri odloča usposobljenost Intenzivne medicine - Z dr. Gorazdom Vego o mestu
slovenske Intenzivne medicine v Evropi In svetu
Nenaden srčni napad, hu-
da prometna nesreča, nepri-
čakovan zaplet po medicin-
skem posegu... in že je naše
življenje na nitki. Če nas bo-
do pravočasno pripeljali na
intenzivni oddelek najbližje
bolnišnice, imamo nekaj
možnosti za preživetje.
Naše življenje bo odvisno
od tega, ali ima zdravnik, ki
je tisti trenutek prisoten, do-
volj znanja, da bo lahko od-
ločil, kaj je potrebno storiti
najprej in kaj lahko počaka,
ali ima oddelek, na katerem
smo se znašli, aparat, ki nam
lahko pomaga ohraniti živ-
ljenje, ali aparat tisti trenu-
tek tudi deluje, ali... Večina
teh »ali« je odvisna od stro-
kovne in organizacijske rav-
ni posameznega intenzivne-
ga oddelka. V Celju imamo
srečo, da sodi oddelek za in-
tenzivno interno medicino
v splošni bolnišnici poleg in-
tenzivnih oddelkov Univer-
zitetnega kliničnega centra
v Ljubljani v sam strokovni
vrh. Predstojnik enote, mag.
Gorazd Voga, dr. med., pa je
tudi dober poznavalec inten-
zivne medicine ne le v Slove-
niji, ampak tudi v Evropi in
svetu.
Pred štirimi leti so se
v Sloveniji združili najprej
intenzivisti internisti in ki-
rurgi, pred dvema letoma pa
so se jim pridružili še inten-
zivisti pediatri, v Slovensko
združenje za intenzivno me-
dicino. Dr. Voga, vi ste bili
eden izmed pobudnikov, se-
daj pa ste predsednik zdru-
ženja. Kakšni so razlogi za
njegov nastanek?
Združenje deluje samo-
stojno, zunaj Slovenskega
zdravniškega društva, razlo-
gi za to pa so predvsem vse-
binski, saj se lahko tako or-
ganizirani neposredno pove-
zujemo s podobnimi tujimi
organizacijami, v samostoj-
no združenje pa se lahko
včlanijo tudi tujci.
Kakšen je osnovni namen
združenja?
Predvsem želimo poenotiti
raven in oblikovati ustrezen
koncept slovenske intenziv-
ne medicine. Gre tako za
strokovni pristop h kritično
bolnemu bolniku kot tudi za
organizacijo, saj mora biti
oboje na visoki ravni, če naj
bo bolnik čim prej oskrbljen
z vsemi metodami podpore.
Slovenija je prostorsko, gle-
de števila prebivalcev, pa tu-
di denarja, ki ga namenja za
intenzivno medicino, pre-
majhna, da bi si lahko pri-
voščila še delitev intenzivne
medicine, še zlasti pa njene-
ga pomembnega edukacij-
skega dela.
Slovensko združenje za in-
tenzivno medicino je redni
član Svetovne zveze zdru-
ženj za intenzivno medicino.
Da, od leta 1993. Lani smo
kot prvi iz bivših tako ime-
novanih vzhodnoevropskih
držav dobili tudi rednega
predstavnika v Svetu Evrop-
ske zveze za intenzivno me-
dicino. To pomeni, da smo
preko njega v stalnem stiku
z intenzivno medicino
v ostalih državah ter da smo
vedno na tekočem s stroko.
Ta predstavnik ste vi, kaj-
ne? Kako se počutite kot
član Sveta?
Svet ima 20 članov in lah-
ko rečem, da so nas na tujem
opazili, sprejeli, čeprav spr-
va težko. Ne bi šlo brez oseb-
nih poznanstev. Ko pa si en-
krat notri, je vse odvisno od
tega, če si v stroki dovolj
razgledan ali ne.
V Svetu so vas torej očitno
sprejeli in cenijo vaš prispe-
vek. Kaj pa doma?
Doma je teže. Res smo se
vsi, ki delamo v intenzivi,
našli in povezali, tako da nas
je v združenju že preko 100.
Lahko rečem, da dobro sode-
lujemo, ne glede na to, iz ka-
terega dela intenzivne medi-
cine prihajamo. Dobro sode-
lujemo tudi z organom, ki ga
je potrdila država, torej z re-
publiškim strokovnim kole-
gijem za intenzivno tn ur-
gentno medicino. Na žalost
pa ne sodelujemo dovolj do-
bro z zdravniško zbornico,
kar je presenetljivo, še bolj
presenetljivo pa je, da ni ni-
kakršnega sodelovanja
z zdravstveno zavarovalnico.
Neverjetno, glede na to, da
smo najdražji. V svetu pripa-
de intenzivni medicini pov-
prečno 5 odstotkov postelj in
kar 20 do 25 odstotkov de-
narja, ki je namenjen za
zdravstvo. Pa še nekaj je za-
nimivo - izredno težko pride-
mo v medije.
Kakšna pa je sedanja or-
ganiziranost intenzivne me-
dicine v Sloveniji?
Razdrobljena in razkrop-
ljena. Za strokovni sestanek
smo naredili anketo, s katero
smo zajeli vse intenzivne od-
delke v Sloveniji. Pomemb-
nih ugotovitev je več. Vsaka
bolnišnica ima praviloma
več kot en intenzivni odde-
lek, nekaj pa je bolnišnic,
kjer so ti oddelki, predvsem
zaradi lokalnih razmer,
skupni - na primer Ptuj, Bre-
žice, Nova Gorica. S težnjo
po večji učinkovitosti in ra-
cionalnosti uporabe opreme,
kadrov in znanja si svet pri-
zadeva združevati intenziv-
ne oddelke. Še posebej zara-
di edukacije. Na teh oddel-
kih se mladi učijo medicine:
stažisti, sekundariji, speci-
alizanti... Seveda pa na teh
oddelkih poteka tudi razi-
skovalno delo. Bolnike tudi
na skupnih oddelkih grupi-
»V Celju ob vsaki uri dneva
pacienta obravnava speci-
alist. Tega v tujini ni, saj ve-
čino dela opravijo inladi
zdravniki, specialisti pa na-
stopajo v glavnem le kot
konzultanti.«
rajo, a delujejo kot celota
glede opreme, edukacije in
raziskovalnega dela. Sam
sem v delovni skupini
Evropskega združenja za or-
ganizacijo oddelkov.
Kakšni naj bi torej bili in-
tenzivni oddelki?
V bolnišnici naj bi bili sa-
mostojni oddelki, saj je in-
tenzivna medicina samostoj-
na po postopkih, čeprav slu-
ži hudo bolnim bolnikom iz
vseh ostalih oddelkov. Pre-
pričan sem, da lahko samo-
stojen oddelek laže uresni-
čuje strokovne cilje.
Je samostojnost povezana
tudi z odgovornostjo?
Vsak oddelek lahko dobro
funkcionira tudi, če je del
drugega oddelka, ob vpraša-
nju odgovornosti pa se ta
razprši. Odgovornost je na-
mreč vezana na vodjo oddel-
ka. Če ta nima z dejavnostjo
nobene zveze, je odgovornost
seveda vprašljiva. S vpraša-
njem odgovornosti v zdrav-
stvu pa se vedno bolj sreču-
jemo — tako s strokovno kot
s stroškovno.
V vsakem primeru pa mo-
Dr. Gorazd Voga.
ra biti delo na intenzivnih
oddelkih izredno odgovorno,
kajne? Vam to odgovornost
tudi priznavajo?
V novem zakonu o plačah
že ne. Intenzivna medicina je
v njem zapostavljena, saj
nam razen nekaj moralnih
dodatkov ničesar ne prizna-
va. Večjo vlogo intenzivne
medicine poskuša Republi-
ški strokovni kolegij pouda-
riti s tem, da naj bi bil v vseh
bolnišnicah vsaj eden izmed
intenzivistov tudi član ožje-
ga strokovnega kolegija bol-
nišnice. V Celju tega ni, ker
je organizacijska shema dru-
gačna. V prvem predlogu za-
kona C zdravnikih intenziv-
na medicina sploh ni bila
omenjena. To praktično po-
meni, da naj bi za najbolj
kritično bolne skrbeli ljudje
brez licence! Zato skušamo
v združenju doseči, da bi se
uveljavil evropski model tu-
di pri nas.
Evropski model?
Ta model predvideva, in
večinoma tako tudi je, do-
datno specializacijo po kon-
čani osnovni specializaciji.
Podlago ima v evropski di-
plomi iz intenzivne medici-
ne, ki jo imamo v Sloveniji
štirje (dr. Voga jo je pridobil
prvi. Op.p.). Zahteva dve leti
dodatnega izobraževanja,
praktični in teoretični izp|it,
vse seveda v tujih jezikih.
Naši zdravniki so jo delali
v Belgiji in v Avstriji. Zdru-
ženje si prizadeva, da bi
evropsko diplomo priznali
kot dodatno specializacijo.
Dodatno izobraževanje pa
naj ne bi bilo samo naloga
zdravnikov, ampak tudi me-
dicinskih sester, ki so osnov-
ne nosilke dela na intenzivi.
Za to delo niso zadosti izo-
bražene, premalo jih je, pa še
slabo so nagrajevane. Posle-
dica je seveda izredna fluk-
tuacija, ki doseže 40 do 50
odstotkov letno. Edukacija
za sestre je na intenzivnih
oddelkih izjemno pomemb-
na, tako kot za zdravnike,
saj se delo močno razlikuje
od dela na ostalih oddelkih
in zahteva nmogo dodatnega
znanja, ki ga v času rednega
šolanja ni mogoče pridobiti.
Zakaj se zavzemate za su-
perspecializacijo?
Osnovne specializacije
vključujejo elemente inten-
zivne medicine, a nobena več
kot 60 odstotkov - s takšnim
znanjem torej ne moreš
zdraviti kritično bolnih. Za
specializacijo intenzivne
medicine se je odločila samo
Španija. Mislim, da to ni pri-
memo, saj ljudje v intenzivni
medicini ne ostanejo do upo-
kojitve - preveč se iztrošijo,
»Na žalost pa ne sodelujemo
dovolj dobro z zdravniško
zbornico, kar je presenetlji-
vo, še bolj presenetljivo pa
je, da ni nikakršnega sodelo-
vanja z zdravstveno zavaro-
valnico.«
delo je prezahtevno. Preveč
odločitev je treba sprejeti
v kratkem času z usodnimi
posledicami. Poleg tega je
tehnološki razvoj izredno hi-
ter in temu je treba slediti.
Utrujen človek vseh teh na-
porov ne zmore več in takrat
mora imeti še vedno poklic,
ki ga lahko opravlja. Zato je
superspecializacija ustrez-
nejša.
Spremljanje napredka in-
tenzivne medicine v Evropi
in svetu je seveda temelj
strokovnega izpopolnjeva-
nja. Na kakšen način ga pri-
bližate čim širšem krogu?
Že leta 1991 smo se odloči-
li za organizacijo mednarod-
nega sestanka učne narave,
neke vrste podiplomski kurz
iz intenzivne medicine s kva-
litetno mednarodno udelež-
bo. Na lanskem, že tretjem
Mednarodnem simpoziju in-
tenzivne medicine na Bledu,
se je zbralo preko 300 ljudi,
ki so prišli v veliki meri iz
sosednjih držav, pa tudi iz
drugih evropskih držav. Že-
limo, da bi to postal osrednji
simpozij v prostoru Alpe
- Jadran, tako za zdravnike
kot tudi za sestre, ki delajo
na intenzivi. Glede na to, da
je zadnje srečanje že bilo pod
sponzorstvom evropskega
združenja, si to lahko tudi
obetamo. Poleg organizacije
četrtega simpozija, ki bo
septembra na Bledu, pa na-
meravamo pričeti šolo inten-
zivne medicine za tiste, ki bi
se pripravljali za superspeci-
alizacijo, nadaljevati pa na-
meravamo tudi s skupnimi
strokovnimi srečanji sloven-
skega in hrvaškega združe-
nja za intenzivno medicino.
Slovenska intenzivna me-
dicina se torej nenehno so-
oča  z evropsko.  Kako se
v primerjavi z njo odreže?
Če zanemarimo razdrob-
ljenost - v evropski študiji so
ugotovili, da le 50 do 60 od-
stotkov intenzivnih enot
v Evropi zadovoljuje vse
stroge kriterije za intenzivne
enote, ki naj bi bile sposobne
v vsakem trenutku, torej 24
ur na dan, diagnosticirati in
podpreti odpoved vseh or-
ganskih sistemov (srca,
pljuč, ledvic...). To ni mogo-
če brez 24-ume prisotnosti
strokovno usposobljenega
zdravnika. V Sloveniji jo iz-
vajajo tri enote, moral pa bi
biti imperativ za ureditev
vseh intenzivnih enot v Slo-
veniji.
V čem se pravzaprav razli-
kujejo naše intenzivne enote
od tistih v svetu?
Naše so zasipane z rutin-
skim delom. Večina ljudi se
na njih ukvarja z zdravlje-
njem bolnika, medtem ko je
v svetu poudarek na eduka-
ciji in raziskovanju. Mislim,
da v zdravljenju pacientov
ne zaostajamo, razen v pri-
merih, ko nimamo enako-
vrednih možnosti zaradi
opreme. Zaostajamo pa v or-
ganizaciji in pri raziskoval-
nem delu ter striktnih zahte-
vah za edukacijo. Seveda pa
ni vse črno. Z uvedbo sekun-
dariata se mladi zdravniki
v štirih mesecih, ki jih preži-
vijo v tumusu na intenziv-
nem oddelku, kar dobro pri-
pravijo za delo na terenu.
Z opremo smo tudi lahko še
kar zadovoljni, če se seveda
ne primerjamo z najrazvitej-
šimi državami.
Ali je pokazatelj uspešno-
sti posameznih intenzivnih
enot tudi umrljivost?
Samo relativno. V Evropi
je na intenzivnih oddelkih
mortaliteta od 10- do 50-od-
stotna, odvisno predvsem od
kriterijev za sprejem na od-
delek. Ti so na primer v An-
gliji najstrožji in velik del
bolnikov na te oddelke sploh
ne pride. Kjer je mortaliteta
najnižja, očitno sprejmejo
tudi bolnike, ki jih ne bi bilo
potrebno, kar pa zanje ni do-
bro. Mi smo nekje na sredini,
pri 20- do 25-odstotni umr-
ljivosti, kar kaže na soraz-
merno dobro dostopnost te
veje medicine bolnikom.
Govoriva o svetu, Evropi,
Sloveniji. Kaj pa v Celju,
kakšen je tukaj položaj in-
tenzivne medicine, kakšen
razvoj lahko pričakujemo?
V Celju smo v nekoliko
privilegiranem položaju, ker
bo bodoči intenzivni oddelek
zgrajen po najnaprednejših
spoznanjih. Po načrtih za
nadaljevanje  posodabljanja
bolnišnice naj bi bil inten
zivni oddelek z dvema em
tarna, operativno in konzei
vativno, s skupno 20 do 24
posteljami, zgrajen v letu
1995, mislim pa, da je bolj
realno prihodnje leto. Arhi-
tektonsko bo oddelek enovi-
ta celota, ki pa bo lahko or-
ganizacijsko   delovala   kot
eden ali kot dva oddelka.
Gre v bistvu za kriterij veli-
»Mislim, da bi lahko na no-
vem celjskem intenzivnem
oddelku vključili vsa najno-
vejša spoznanja Evrope in
zgradili slovenski model in-
tenzivne medicine za splošne
bolnišnice.«
kosti. Oddelek z 20 do 25 po-
steljami ne more pregledno
delovati, zato je nujna hi-
erarhična podstruktura. Mi-
slim pa, da bi lahko naš, celj-
ski intenzivni oddelek,
vključil vsa najnovejša spoz-
nanja Evrope in bi lahko po-
stal slovenski model inten-
zivne medicine, model mul-
tidisciplinamega intenziv-
nega oddelka za splošne bol-
nišnice. Imamo vse možno-
sti, vključeni smo v medna-
rodne projekte... Za bolniš-
nico bi bila velika škoda, če
tega ne bi izkoristila. Inten-
zivni oddelek v določeni me-
ri popravi tudi hospitalne
zaplete in ne rešuje le prime-
rov, ki jih pripeljejo od zu-
naj. Nemogoče si je pred-
stavljati bolnišnico z dobrim
operativnim programom
brez zadostne intenzivne
medicine. Zato bi moral biti i
njen razvoj interes vseh.       J
Ob vsej zahtevnosti inten- 1
zivne medicine, ob vsem, kar 1
zahteva od človeka, zdravni-Jfl
ka - zakaj ste Se odločili rav-9
no za to vejo medicine?      fl
Celje ima enega starejšilri
internih intenzivnih oddel-™!
kov. Kot začetnik sem gledal ^
reanimacijo. Nekaj je mora'
narediti anestezist, nekaj ir
ternist, nekaj kirurg, seveda
s časovnimi zamiki. Takrat
mi je šinilo v glavo, da je
dobro za bolnika, da vse to
stori en sam človek. Poleg te-
ga je to dinamična medicina,
rezultate svojega dela hitro
vidiš... Vsem visokoletečim
humanitarnim nagibom
navkljub pa vsako delo na
intenzivni medicini čez leto
opravljaš z rutino. Bolniko-
vo stanje namreč zahteva ta-
kojšnje ukrepanje in odloča-
nje, časa za razmišljanje je
malo, nič. Ostati ti torej mo-
ra nekaj, kar te vleče naprej.
Lahko je to zanimanje za ra-
ziskovalno delo, za tehnolo-
gijo, za... Ukvarjanje z bol-
niki je nuja, nekakšen pred-
pogoj, je smisel, a ne more
biti vedno in samo to. To bi
bUo za vsakega človeka pre-
zahtevno.
MILENA B. POKLIC
Foto: SHERPA
it. 2. . 12. IcmiMir 1998
VROČA TEMA
9'
Matura straši srednješolce
Generalka za pravo maturo, vendar brez ustnih Izpitov
Na Celjskem se je v začet-
ku tedna z nalogami, ki jih
zahteva predmaturitetni
preizkus znanja spoprijelo
945 dijakov devetih srednjih
šol. Na vprašanja iz petih
predmetov so začeli odgo-
irarjati v ponedeljek in bodo
vse do petka. Dijaki se naj-
bolj pritožujejo zaradi od-
mora, ki jim ne nudi ustrez-
ne sprostitve, ker ga morajo
prebiti kar v razredu in pra-
vijo, da so kot zaporniki, saj
njihov izhod zabeležijo, tudi
če gredo samo na stranišče.
V programu je pet maturi-
tetnih predmetov, iz katerih
morajo dijaki opravljati iz-
pit in tako dokazati, da so
v štirih letih vendarle osvoji-
li neko znanje. Dva predme-
ta sta izbirna, zanje pa so se
dijaki morali odločiti že
v drugem letniku, da so se
nanje lahko potem ustrezno
pripravljali. Prvi dan so
opravljali izpit iz slovenske-
ga jezika, drugi dan iz mate-
matika, sledil je tuj jezik,
danes in jutri pa bodo odgo-
varjali na vprašanja izbirnih
predmetov. Med izbirnimi
predmeti je bil izključen le
predmet filozofije. Nekateri
so se odločili še za šesti pred-
met, vendar je bilo teh malo.
To so predvsem tisti, ki se
želijo vpisati na Medicinsko
fakulteto, kjer je pogoj šest
maturitetnih predmetov. Po
nekih informacijah naj bi te
pogoje zdaj spremenili, tako
da šesti predmet ne bi bil
potreben. Vendar to še ni po-
trjeno. Priprave na maturo
v srednjih šolah potekajo že
od začetka šolskega leta
v okviru rednega pouka, na
nekaterih šolah pa deloma že
v tretjem letniku.
Začnejo ob osmi uri zju-
traj, končajo pa različno, od-
visno od tega, kako obsežen
je test oziroma koliko izpit-
nih pol vsebuje. Vsak dan se
ukvarjajo z drugim predme-
tom. Na razpolago imajo
lahko tudi do štiri ure in pol.
Na teste se ne podpišejo, am-
pak dobijo šifre, ki jih prile-
pijo na vsak list. Tako je za-
gotovljena objektivnost oce-
njevanja, saj bodo naloge
ocenjevali učitelji. Dijaki
bodo za ocene izvedeli do
konca meseca, saj morajo bi-
ti do takrat vse naloge po-
pravljene. Za ocene bodo di-
jaki izvedeli, vendar ne bodo
vplivale na uspeh v tekočem
šolskem letu. To bo le orien-
tacija tako za dijake kot tudi
za učitelje. Nekaj vzorčnih
nalog bodo vzeli na vsaki
srednji šoli in jih popravili
v Ljubljani na republiškem
izpitnem centru.
Maturitetni preizkus zah-
teva svojevrsten red, za ka-
terega so točno določena
pravila, ki jih je treba upo-
števati. Predpisano je točno
število učencev, ki so lahko
v enem razredu, določen je
sedežni red, s katerim so bili
dijaki seznanjeni že prej.
Med reševanjem nalog ne
smejo    zapuščati    učilnic.
Prav tako je predpisana iz-
pitna tajnost, kar pomeni, da
vprašanja in tekste odpirajo
profesorji predno začnejo dii-
jaki naloge reševati. Profe-
sorji izpitnih pol z vprašanji
nikakor niso prej videli, saj
so bili zapečateni v zabojih,
ko so prispeli na šolo. Dosta-
vil jih je kurir in že prej so
bili obveščeni, kdaj in komu
bo kurir te naloge predal.
Vsak razred nadzorujeta dva
profesorja, ki pa ne smeta
poučevati tistega predmeta,
iz katerega dijaki rešujejo
naloge. Na šoli mora biti for-
mirana maturitetna komisi-
ja. Jasno je, da se bodo poka-
zale določene pomanjkljivo-
sti v samem sistemu, saj je to
le nekakšen trening za pravo
maturo. Do 16. junija pa je še
dovolj časa, da bodo določe-
ne stvari uskladili, kar je tu-
di namen tega. To velja tudi
za zahtevnost vprašanj.
Tako razumejo ta preizkus
tudi dijaki, zato pretirane
treme niso imeli. Zavedajo
se, da usodnih posledic za
njih ne bo, rezultati bodo le
opozorilo, kaj morajo še na-
doknaditi. Pravijo, da so pri-
prave za maturo kar napor-
ne, saj zahtevajo več časa,
prostega seveda. Rekli so, da
so bile matematične naloge
zahtevne, formule, ki so bile
napisane, pa so bile precej
V času predmaturitetnih iz-
pitov poteka pouk na sred-
njih šolah skoraj normalno,
na Ekonomski šoli imajo ne-
kateri razredi izbirne vsebi-
ne, na Gimnaziji Center pa
imajo redni pouk samo v po-
poldanskem času, zato da
imajo zaključni letniki do-
poldne na voljo vse razrede
na šoli, saj jih potrebujejo
kar petnajst. Med mnogimi
informacijami nam je ravna-
telj gimnazije Igor Majerle
povedal, da gre vendarle za
preizkus tehnike in ne še
znanja dijakov. Organizacija
je bila za profesorje zelo na-
porna, saj so imeli veliko de-
la in ga bodo imeli še več.
Zdaj so v šoli praktično ves
dan, ker imajo izpite dopold-
ne, popoldne pa normalen
pouk.
neuporabne. Največ pri-
pomb je bilo na odmor, ki ni
bil pravi odmor, saj so mora-
li ostati v razredu. Povedali
so, da bodo pred pravo ma-
turo veliko bolj živčni, saj bo
šlo zares. Potolažili pa se bo-
do s tabletko persen, so zak-
ljučili.
DAMJANA SEME
Glavo so si belili tudi dijaki Ekonomske šole.
UGODNA PONUDBA RAČUNALNIKOV IN TISKALNIKOV
Računalniki GREEN: 486DX/40 MHz, 4 MB RAM. HDD 270
MB OUANTUM, FDD 1.44 MB, monitor color LR MPR II
M^-^T?;??^?'"^' 4860X2/66 MHz INTEL, 4 MB RAM, HDD 270
MB OUANTUM, FDD 1.44 MB, monitor color LR MPRII GRE-
EN 136.910. SIT. 486 DX2/80 od 151.106.00 SIT z barvnim
monrtorjem LR MPRII GREEN; nadgradnje sistemov.
tel^S^%^^.^°f°-li".^''^"^'' Te/jaAs/ca 4 (tovarna Toper).
tel. 063-21-150. fax 063-21-021 od 8.-12. in 13.-17. ure.
mm. mocm ?md cimmm sodišči
v CELJU v LETIH 1945 -1951
Med navedenimi so bile tudi nekatere vdove, kot npr. Ana
^erdev iz Vrh pri Teharju in Frančiška Toman iz Jeronima,
a sta sami z otroki morali obdelovati svoji posestvi in
lejansko nista mogli opraviti vseh predpisanih prevozov
esa. Tudi do takšnih oblast ni poznala milosti, in jim je,
aradi neizpolnjene vozne obveznosti, izrekla zaplembo
'oza in vprežne živine.
Represija, ki jo je kmet doživljal zlasti v letih 1945-1952,
eveda ni bila značilna le za celjsko območje, ampak za
elotno Slovenijo. Tako je Partija kmetovo sodelovanje
' narodnoosvobodilni borbi, ki bi se je brez njegovega
odelovanja sploh ne bilo mogoče zamisliti, po vojni popla-
lala z najbolj brezobzirnim nasiljem nad njim, kakršnega
d doživljal vse od 16. stoletja. Zato se nikakor ni čuditi, da
e slovenski kmet oblasti v teh letih nudil ne le različne
•blike pasivnega odpora, ampak da se je, vsaj v posameznih
»rimerih, zatekel tudi k raznim nasilnim oblikam odpora.
!'o se je kazalo ne le v fizičnih napadih na izterjevalce
ibvezne oddaje, ampak predvsem v podpiranju raznih obo-
oženih skupin, katerih pripadniki so trdili, da se borijo
»roti komunizmu in kmetom obljubljali skorajšnjo odreši-
ev izpod komunističnega zatiranja. Zaradi sodelovanja
takšnimi skupinami, ki jih je tedanji režim označeval kot
bande«, so bili tudi s celjskega območja številni kmetje
»bsojeni na težke zaporne kazni in na zaplembo premože-
ija, v nekaterih primerih pa tudi na smrt. Te sodne procese
»orno obravnavali v okviru sodnih procesov proti pripadni-
iOm ilegalnih skupin in organizacij.
Soilnl procesi proti lielavcem
čeprav se je komunistična oblast formalno deklarirala
»t oblast (diktatura) delavskega razreda, tudi delavcem
' prvih povojnih letih s političnimi sodnimi procesi ni bilo
»rizanešeno. Ko govorimo o sodnih procesih proti delav-
«ni, mislimo izključno na tiste sodne procese, v katerih so
»ili delavci obsojeni zaradi domnevne gospodarske sabo-
Bže.
Tovrstni sodni procesi so bili značilni zlasti za obdobje
)lanskega gospodarstva, čeprav je do njih prihajalo tudi že
>roj. Vsako dejanje delavca, ki bi imelo za posledico zastoj
>r()izvodnje, ali ki bi povzročilo podjetju materiabio škodo,
e je smatralo za gospodarsko sabotažo. Delavec, ki je bil
•btožen gospodarske sabotaže, je bil predan sodišču, ki mu
e sodilo na osnovi Zakona o zatiranju nedovoljene trgo-
'ino, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže. Pri
odmeri kazni, ki jo je izreklo sodišče, je bilo izredno
pomembno predvsem to ali je sodišče smatralo, da je bilo
kaznivo dejanje gospodarske sabotaže storjeno iz malomar-
nosti ali pa da je bilo storjeno načrtno. V prvem primeru je
izreklo milejše, v drugem pa neprimerno ostrejše kazni.
V enem primeru je celjsko okrožno sodišče obsojencu izre-
klo celo smrtno kazen.
Javno tožilstvo je običajno v obtožnici navajalo, da je bilo
kaznivo dejanje storjeno s ciljem, da se zmanjša proizvod-
nja, in da podjetje ne bi doseglo postavljenega plana proiz-
vodnje. Ker so s tem vsa tovrstna kazniva dejanja nujno
dobila politični značaj, so politični značaj dobili tudi vsi
sodni procesi proti delavcem, ki so bili obtoženi gospodar-
ske sabotaže.
Tudi pred celjskim okrajnim in okrožnim sodiščem je bilo
v letih 1945-1949 nekaj sodnih procesov proti delavcem, ki
so bili obtoženi gospodarske sabotaže. Za tiste tovrstne
sodne procese, ki so bili pred celjskim okrajnim sodiščem,
je treba reči, da ni šlo za kakšne večje in pomembnejše in
tudi veliko jih ni bilo. Zaradi domnevne gospodarske sabo-
taže se je v letih 1946-1949 pred celjskim okrajnim sodiš-
čem zagovarjalo skupaj osem delavcev. Zvečine je šlo za
delavce, ki se jim je v tovarni pokvaril stroj ali pa so pri
delu povzročili nesrečo. Okrajno sodišče je v večini prime-
rov ocenilo, da so bila kazniva dejanja storjena iz malomar-
nosti ne pa načrtno in je storilcem tudi izreklo dokaj mile
kazni (običajno nekaj mesecev prisilnega dela brez odv-
zema prostosti), nekatere pa je celo v celoti oprostilo. Le
v dveh primerih je sodišče ugotovilo, da so storilci kaznivo
dejanje storili načrtno. Vendar tudi v teh dveh primerih
obtoženci kaznivih dejanj niso storili z motivom, da bi
ovirali izvajanje in doseganje plana proizvodnje podjetja,
ampak iz povsem drugih razlogov. Sodišče je bilo drugač-
nega mnenja in je storilcem izreklo dokaj ostre kazni.
Obsodilo jih je na odvzem prostosti do treh let, enemu
izmed njih pa je celjsko okrožno sodišče na pritožbo jav-
nega tožilca kazen povišalo na deset let odvzema prostosti
s prisilnim delom.
Navedli bomo samo en primer, iz katerega je razvidno,
zaradi česar vsega se je delavec že lahko znašel pred sodiš-
čem. 15. 3. 1946 je bila pred senatom celjskega okrajnega
sodišča obravnava zoper Mihaela Pimata, šoferja iz Celja,
ki je bil obtožen, da je »na Veliko soboto 1946 namenoma
pokvaril stroj v avtomobilu, s katerim je vozil dnevno
mleko z zbiralnic v mlekarno v Celju tako, da sta bila
razbita dva ležaja in počene cilinderske stene ter bil na ta
način neuporaben, vse to v nameri, da bi mu ne bilo treba
drugi dan na Veliko noč prevažati mleka z zbiralnice v mle-
karno Celje, da bi torej s tem oviral, onemogočil ali spravil
v nevarnost pravilno in hitro poslovanje trgovskega
podjetja s čimer je zakrivil dejanje gospodarske sabotaže.«
Sodišče je v tem primeru upoštevalo zagovor obtoženega in
izpoved prič in razsodilo, da obtoženec avtomobila ni pok-
varil namerno ter ga v celoti oprostilo.
Največji in najpomembnejši tovrstni sodni proces, ne le
na Celjskem ampak v Sloveniji sploh, je bil 23. in 24. 5.1947 ;
pred celjskim okrožnim sodiščem. To je bil proces proti i
Janku Fuflerju, Jožetu Benegaliju, Karlu Savriču in Jožetu
Ferclu. Prvi je bil direktor, drugi trije pa delavci hrastniške '
steklarne. V tem podjetju je 23.10. 1946 ob drugi uri zjutraj
prišlo do eksplozije v kotlu, zaradi česar je nastal požar in \
večja materialna škoda. Kot krivci za to nezgodo so bili \
obtoženi navedeni. Šlo bi naj za načrtno gospodarsko sabo- ;
tažo. Za glavnega krivca je bil obtožen Janko Pufler, ki bi \
naj sabotažo organiziral. Obtožnica proti Janku Puflerju je |
temeljila predvsem na izjavah, ki jih je zoper njega v prei- •
skovalnem postopku dal Jože Benegalija. Tako mu je obtož-
nica očitala, da bi naj v začetku oktobra 1946 »nasnoval
delavca Benegalija Jožeta, za katerega je vedel, da je
v denarni stiski, naj dela pri kotlu tako, da bo prišlo do
požara in da bo zato prejel plačilo, nakar je Benegalija.
diverzijo tudi izvršil...«
Senat celjskega okrožnega sodišča (predsedoval mu je
Viktor Lesjak) je prvoobtoženega Janka Puflerja obsodil na
smrtno kazen z listrelitvijo; Jožeta Benegalijo na 12 let
odvzema prostosti s prisilnim delom; Karla Savriča na 8 let
odvzema prostosti s prisilnim delom; Jožeta Percla pa je
oprostil.
Da je pri tem sodnem procesu šlo za tipični politični in
zrežirani sodni proces, je razvidno iz poročila, ki ga je
o njem sestavil Miha Čerin, major Uprave državne varnosti
(UDV). On je bil kot organ državne varnosti poslan v Celje
z nalogo, da pripravi izvedbo javne obravnave pred celj-
skim okrožnim sodiščem in zagotovi, da bo ta v celoti
uspela. V ta namen je en dan pred javno obravnavo, to je 22.
5. 1946, stopil v stik z javnim tožilstvom v Celju in s pred-
sednikom celjskega okrožnega sodišča dr. Šketo. Slednjega
je opozoril na pomembnost same razprave in mu sugeriral,
da mora sodišče obtožene nujno prepoznati kot saboterje in
jih kaznovati. Dr. Šketa je Čerinu obljubil, da bo stopil
v stik s sodnikom Viktorjem Lesjakom »ter ga opozoril na
poedine momente zlasti za Puflerja in njegovo držanje za
časa okupacije.« Čerin je primemo »obdelal« tudi sodnika-
prisednika Kuneja ter kronsko pričo zoper Janka Puflerja
Benegalijo. Zglasil se je tudi na okrajnem komiteju KPS
Celje-mesto, kjer so se dogovorili, da bo komite organiziral
udeležbo večjega števila partijcev na javni obravnavi. Ude-
ležbo partijcev in delavcev hrastniške steklarne na javni
obravnavi zoper Puflerja in soobtožene sta Čerinu zagoto-
vila tudi pooblaščenstvo državne varnosti v Trbovljah in
okrajni komite KPS Trbovlje.
it. 2.-12. fanuar 1995
KULTURA
10
Odmevni Jakoh SavinšeK
Danes vodstvo dr. Čopičeve po razstavi
Danes, v četrtek, 12. januar-
ja bo ob 17. uri dr. Špelca Čo-
pič, ugledna slovenska zgodo-
vinarka umetnosti in izvrstna
poznavalka Savinškovega de-
la, začela v Likovnem salonu
vodstvo po razstavi in z njim
nadaljevala v prostorih Gale-
rije sodobne umetnosti. Jutri,
v petek, pa bodo razstavo že
zaprli, da bi jo lahko 20. tega
meseca odprli v Novem mestu.
S kiparjem Jakobom Savin-
škom živimo Celjani vsak dan,
saj je pred več kot tremi deset-
letji postavil na trgu pred gle-
dališčem monumentalni spo-
menik posvečen miru in z njim
močno presegel dotedanjo ma-
niro postavljanja spomenikov
časa narodnoosvobodilnega
boja. S svojo moderno kipar-
sko poetiko je močno poudaril
vsebinsko sporočilo spomeni-
ka, ki na eni strani predstavlja
narodnoosvobodilni boj, na
drugi pa življenje in mir.
Njegova dela, ki jih do jutri
še lahko občudujemo v Celju,
so vzbudila veliko pozornost
med obiskovalci, saj sodi Ja-
kob Savinšek v sam vrh so-
dobnega slovenskega kipar-
stva, z mnogimi elementi pa
tudi med plejado evropskih
mojstrov.
Prava poslastica pa je bil li-
terarni večer prejšnji četrtek
v prostorih galerije sodobne
umetnosti, kjer sta igralca Ju-
dita Zidar in Pavle Ravnohrib
predstavila tudi Savinškovo
poezijo, spremljal pa ju je ki-
tarist Jerko Novak. Večer Sa-
vinškove poezije je zaključila
priljubljena slovenska dram-
ska igralka in pesnica Mila
Kačičeva.
D. M.
Foto: SHERPA
Uspel koncert
orkestra Akom
Do zadnjega kotička napol-
njena dvorana celjskega Na-
rodnega doma je v ponedeljek,
2. januarja znova pokazala, da
smo v celju veseli mladih, zag-
nanih glasbenikov, kakršni so
člani orkestra Akord, ki ga vo-
di prav tako zelo mlad dirigent
Matjaž Breznik.
V božično-novoletnem času
je Akord koncertiral kar se-
demkrat. Trikrat v celju, dva-
krat v Rogaški Slatini, po en-
krat na Dobrni in v Vojniku.
V teh koncertih sta sodelovala
tudi pevca solista ljubljanske
opere sopranistka Norina Ra-
dovan in tenorist Andrej De-
bevc.
Breznik je času in praznova-
njem primemo izbral melodi-
je, ki gredo poslušalcem takoj
v uho. Odlikuje jih lahkotnost
in veselost. Izbrane melodije je
tudi sam domiselno in očarlji-
vo orkestriral.
Tako je v prvem delu kon-
certa nanizal: uverturo k ope-
reti Lepa Galateja Franza vin
Suppeja in ples ur iz opere Gi-
occonda Armana Poncienelli-
ja. Z arijo Nemorina iz opere
ljubezenski napitek Gaetana
Donizzetija je celjski publiki
svoj lep in zvočen tenorski glas
predstavil tenorist Andrej De-
bevc. Couplet iz operete Neto-
pir Johanna Straussa ml. je
s svojim čistim in prodornim
glasom odpela sopranistka
Norina Radovan. V duetu sta
odpela duet Hane in Danila iz
operete vesela vdova Franza
Leharja.
Sveža in sproščena je bila
tudi glasba drugega dela: Non
ti scodar di me Emesta de
Curtisa in tenor solo, valček iz
operete Vesela vdova Franza
Leharja, arija Olimpije iz ope-
re Hoffmanove pripovedke Ja-
cquesa Offenbacha in sopran
solo, francoska polka V gozdu
krofov Johanna Straussa ml.,
duet Napitnica iz opere Travi-
ata Giuseppa Verdija in hitra
polka Na lovu Johanna Stra-
ussa ml.
Vemo, da orkester Akord se-
stavljajo mladi inštrumentali-
sti, ki se za pokhcno kariero
šele usposabljajo na srednjih
glasbenih šolah ali pa so sploh
samo ljubitelji, ki jim glasba
nikoli ne bo pomenila tudi po-
klicnega udejstvovanja. Zato
je tako prijetno slediti navdu-
šujoči in temperamentni igri
posameznih instrumentalnih
skupin, ki vselej res niso po-
vsem zvočno izčiščene, v celoti
pa vendarle dajejo muzikalen
in prepričljiv vtis. V preteklem
letu je Akord koncertiral pre-
ko tridesetkrat po vsej Slove-
niji, kar kaže tudi na učinko-
vito organizacijsko vodenje te-
ga ansambla in prav je, da na
koncu omenuno tudi predsed-
nika Marjana Šeška, ki je go-
nilni motor takega širokega
Akordovega udejstvovanja.
DRAGICA ZVAR
Umetnik za umetnost
Vasilije Četkovič za Komorni moški zbor Celle
V Muzeju novejše zgodovine
Celje so minuli četrtek ob pri-
sotnosti številnih ljubiteljev
lepe slovenske pesmi in kul-
turnih delavcev Celja, ob sko-
delici čaja, pripravili novolet-
no slovesnost, na kateri je
umetnik Vasilije Četkovič dve
od 25 razstavljenih slik poklo-
nil Komornemu moškemu
zboru Celje, ki stopa letos v 46.
leto neprekinjenega dela.
Poteza »umetnik za umet-
nost« v Celju doslej še nima
primere, je pa zato naletela na
odobravanje javnosti in dobila
popotnico in spodbudo kot
zgled, je na prireditvi dejal tu-
di prvi mož celjske občine, žu-
pan Jože Zimšek. Državniške
obveznosti pa so žal zadržale
predsednika Milana Kučana,
ki pa je v Celje poslal tele-
gram, v katerem je prav tako
podprl umetnika Vasilija Čet-
koviča in Muzej novejše zgo-
dovine za izpeljano akcijo,
zboru pa zaželel še veliko
pesmi.
Res je pesem odmevala pod
križnimi oboki Muzeja novejše
zgodovine, v sosednjem pro-
storu pa je na ogled razstava
del slikarja, ki je na tradici-
onalni novoletni čajanki am-
bient napolnil še s svojo pozi-
tivno energijo.
Bilo pa je ozračje v spodnjih
prostorih Muzeja novejše zgo-
dovine naklonjeno tudi prilož-
nostim za stisk rok kulturnih
delavcev in dobre želje muzam
umetnosti.
Večer torej, ki si ga v Celju,
pogosto mestu očitamo kultur-
no mrtvilo, lahko le še želimo.
Srečanje z najnovejšimi sli-
karskimi deli Vasilija Četkovi-
ča, za prijatelje Vaška, pa je
Drago Medved, ki je dober
poznavalec umetnikove poti in
spremlja tudi pota Komornega
moškega zbora, označil za svo-
jevrstno likovno premiere. Ki-
par, ki se je lotil tudi slikar-
stva. »Njegova ekspresioni-
stična platna razkrivajo umet-
nikov pogled na filozofijo živ-
ljenja. V njem zavzema po-
membno mesto ženska, angel
in vrag v enem telesu. Tu sta še
bik in konj. Nedvoumna sim-
bola moči, svobode, tudi ran-
ljivosti. Četkovič s konstrukci-
jo in barvo poudarja te lastno-
sti...« je zbranim med drugim
na prisrčni slovesnosti o umet-
niku pripovedoval Drago
Medved. Brez dvoma dela, ki
jih je vredno videti. Na ogled
bodo do 20. januarja.
O pesmi Komornega moške-
ga zbora, ki ga vodi Ciril Ver-
tačnik, je bilo slišati veliko la-
skavih ocen in priznanj, saj je
zbor s svojo značilno interpre-
tacijo in izborom na gostova-
njih doma in v tujini vselej le-
po sprejet. »Nepozabne in ne-
uničljive so kulturne vezi, ki
jih tkejo pevci, ambasadorji
svoje nacionalne in univerzal-
ne umetnosti«, je dejal Drago
Medved.
Pevci in umetnik so se s to
akcijo še tesneje povezali in
Ciril Vertačnik je v imenu pev-
cev zadovoljen z uspelim veče-
rom predlagal, da bi Celje
s podobno organiziranimi ve-
čeri nadaljevali.«
Ena sama luč!
MATEJA PODJED
Foto: SHERPA
ZAPISOVANJA
Ta naš prosti čas
Oh, to družabno življenje.
Ko sem enkrat konec decem-
bra v enem od slovenskih
dnevnikov prebiral krajši felj-
tonček o družabnem življenju
Ljubljane, sem se prav otožno,
z nostalgijo, takorekoč s solza-
mi v očeh, sponmil na feljton,
ki sta ga konec osemdesetih
pod naslovom Življenje je Life
spisala Marko Crnkovič in Ta-
dej Zupančič. Ja, tudi družab-
no življenje ni več tisto, kar je
nekoč bilo. Ali, kakor bi rekel
predsednik Kučan, »nič več ne
bo tako kot je bilo«. In res;
z osamosvojitvijo se je marsi-
kaj spremenilo. Tudi družabno
življenje. In jasno, naivno bi
bilo pomisliti, da seje družab-
no življenje spremenilo skupaj
s spremembo družbenega si-
stema (čeprav bi bilo moč raz-
pravljati tudi o tem!). Primer-
java obeh feljtonov oziroma
feljtončka in feljtona, razkriva
nekaj povsem drugega; dru-
žabno življenje osemdesetih je
»udarjalo« nek povsem drug
ritem kot družabno življenje
devetdesetih. In, če je predno-
voletni oziroma decembrski
feljtonček prerez skozi dru-
žabno življenje sredi devetde-
setih, potem je Crnkovič-Zu-
pančičev feljton evidenca dru-
žabnega življenja osemdese-
tih. In to ne velja zgolj za
Ljubljano, kot prestolnico,
marveč tako prvi kot drugi
feljton absorbirata družabno
življenje sploh v Sloveniji. Tu-
di v Celju.
In kaj se dogaja z družab-
nim življenjem v Celju? Outsi-
derski pogled na »life« je seve-
da precej bolj toleranten od
insiderskega. In zaradi emoci-
onalne neobremenjenosti mar-
sikdaj tudi precej bolj točen.
In družabno življenje Celja je
danes takorekoč na psu; kon-
centriran na konce tedna in na
dve »zabavišči«, ki sta vsak po
svoje trn v peti celjskih mešča-
nov. O Kljubu ne gre izgubljati
besed, zakaj preteklost, ki si jo
lasti, zgovorno priča o po-
membnosti takšnega »plača«
v mestu, ki se ponaša s tretjim
mestom po velikosti v državi.
Kaj pa Barfly? Hja, Barfly je
-zanimivo!-antipodKljubuin
ne kakšni Casablanci in osta-
lim na obrobju vegetirajočnn
diskotekam. Dandanes je se-
veda nesmiselno govoriti o ti-
stih, ki se odločajo za klasično
mladinsko zabavo in tistih, ki |
jim je bližje tako imenovana
alternativna scena. Slednje
danes pravzaprav sploh ni več
in vsi tisti, ki menijo, da se
v Kljubu in Barfly-ju zbirajo
alternativci, so zelo zelo ozki
in precej za časom. Barfly je
preprosto »zabavišče«, ki bi ga
potrebovalo sleherno sloven-
sko mesto. Barfly je takorekoč
»zabavišče« devetdesetih.
»Zabavišča« ne naredi pro-
stor ali glasba, ki se tam vrti,
postrežba in lastnik, marveč
obiskovalci. Če so bila osem-
deseta še v znamenju označen-
ca, so devetdeseta v znaku oz-
načevalca. Obiskovalca, pre-
prosto. In Barfly se od Kljuba
razlikuje predvsem v označe-
valcu. Z drugimi besedami;
Barfly-ja ni naredil Kosta,
temveč obiskovalci, katerih
vrednost se danes ne meri
v denarju, pač pa izključno
v pomembnosti in namembno-
sti. Barfly preprosto sestavlja
hudo zelo različna klientela;
od lokalnih juppiejev in šport-
nikov nacionalnih herojev
z različnih polj do marginal-
cev, ki ne vedo, kam bi se za
konec tedna poskrili. In v tem
je njegova prednost pred vse-
mi drugimi »zabavišči«. Barfh
je preprosto zapopadel devet-
deseta, za katere je po Scottu
Lashu, britanskem sociologu,
značilno predvsem to, da soci-
alne sloje sicer pozna, toda ni-
kakor ne več v prostem času.
Barfly pa seveda obiščemo
zgolj v prostem času.
Pevci iz Zagrada:
prva kaseta
Pred novim letom, točneje
15. decembra 1994 je v samo-
založbi pri firmi Coda Celje in
ob podpori generalnega spon-
zorja Eurodas iz Celja in so-
sponzorja salona Promusica
prav tako iz Celja izšla glasbe-
na kaseta, ki so jo posneli pev-
ci, člani moškega pevskega
zbora DPD Svoboda Zagrad
Celje.
Glasbena kaseta, ki nosi na-
slov »Naj čuje zemlja in nebo«
vsebuje 17 pesmi, v glavnem
domačih avtorjev vokalno
zborovske literature, ki jih je
25 pevcev, kolikor trenutno
šteje ta zbor, posnel pod tak-
tirko svojega sedanjega diri-
genta Matjaža Železnika. Pos-
netke so s tonskim mojstrom
Igorjem Korošcem posneli lan-
skega novembra, kaseto je fo-
tografsko opremil celjski moj-
ster Božo Berk, grafični tisk in
pripravo pa je izvedel Grafični
EMS studio. Na kaseti je pe-
stra paleta pesmi znanih av-
torjev skladb za moške zbore,
kot so: Vodopivec, Mimik, Je-
reb, Arcadelt, Gustav Ipavec,
Radovan Gobec, Verbič, Foer-
ster, Leskovar, Bučar, Hafner
in Jakob Aljaž, pesmi pa so
poznane Ave Marija, Večerni
ave, O kresu. Pleničke je prala,
Slovenec sem, Triglav, N'coj je
pa en lep večer in druge. Moški
pevski zbor DFPD »Svoboda-
iz Zagrada v Celju prepeva že
polnih 19 let, sedanji dirigent
Matjaž Železnik jih vodi že
tretje leto, pred tem je zbor
vodil Julij Goric, pred njim pa
od ustanovitve Emil Lenarčič.
Krajše obdobje pa so temU|
zboru svoj čas in znanje posve-
tili tudi dirigenti Tone Petek,
Lojze Švec in Matevž Goršič.
Svoj domicil imajo pevci na
polulski osnovni šoli »Frana
Krajnca« v Celju, za kar so
vodstvu šole še posebej hva-
ležni, sicer pa so pred novim
letom, v prazničnem decembru
tudi javno nastopili na samo-
stojnem koncertu 6. decembra
v celjskem Domu upokojen-
cev, 28. decembra pa še z uspe-
lim koncertom pred polnim
avditorijem kapucinske cerk-
ve Sv. Cecilije na Bregu v Ce-|
lju, s programom umetnih in|
božičnih pesmi. V bližnji pri-
hodnosti pa imajo v planu ce-
lovečemi koncert ob kultur-
nem prazniku slovenskega na-
roda, ki ga bodo izvedli doma,
v Zagradu, udeležili se bodo
revije odraslih pevskih zborov
občine Celje, predvidevajo pa
tudi nekaj gostovanj, verjetno
na Dobrni, v Laškem in še kje
V zadnjih nekaj letih pa sO
k zborovskemu petju pritegni-
li tudi nekaj mladih pevcev.
ŽIVKO BEŠKOVNiK
it. 2. - 12. imiMir 1995
11
KULTURA
Predsednik, dirigent in pevec
Ljubitelji kulture v žalski
bčini Marka Slokarja dobro
oznajo. Že od rane mladosti
! predan kulturi. Ves čas je
lan polzelske Svobode, kjer
i je najprej dokazoval kot pe-
če, še sedaj prepeva v mo-
kem pevskem zboru Polzela
I v oktetu Adoramus, je tudi
irigent mešanega pevskega
bora Polzela in moškega zbo-
B Braslovče, v zadnjem času
a je na krmilu polzelske Svo-
ode.
Kaj bi lahko povedali o delu
buštva, saj ste že kar nekaj
asa predsednik DPD Svobo-
la Polzela?
»Kar težko je v nekaj stav-
ah podati zadovoljivo sliko
» delu društva, vendar bi lah-
lo rekel, da je raznoliko in
azvejano. V ch-uštvu dela de-
et sekcij, pripravljamo, izva-
amo in organiziramo kulturne
prireditve v kraju in tudi iz-
'en, skrbimo za izobraževanje
trokovnih vodij in upravlja-
no s kulturnim domom, kjer
mamo svoje prostore.«
Ste tudi predsednik odbora
a vokalno glasbo pri ZKO
^lec. Kako le-ta deluje. S čim
te zadovoljni in kaj bi še bilo
reba izboljšati?
»Odbor je namenjen stro-
kovni pomoči, povezovanju in
spremljanju   dela   vokalnih
skupin v okviru ZKO Žalec.
Strokovne pomoči so deležni
predvsem zborovodje, katerim
poskušamo omogočiti udelež-
bo na zborovskih seminarjih
ali koncertih kvalitetnih se-
stavov. Vsako leto je odbor or-
ganizator občinske revije
odraslih zborov in vokalnih
skupin. Poleg tega odbor pri-
pravlja kategorizacijo vokal-
nih skupin, ki je osnova za de-
litev denarnih sredstev. Prav
denarja za vokalne skupine in
ljubiteljsko kulturo je odločno
premalo in to je vzrok, da na
našem območju ni zbora, ki bi
lahko dostojno nastopal na dr-
žavnem tekmovanju. Kljub te-
mu, si bo moral odbor še vna-
prej prizadevati, da bo kvanti-
teta vokalnih skupin opleme-
nitena s kvaliteto, pa tudi so-
delovanje z zborovodji in le-
teh med sabo je lahko še
boljše.«
Niste samo funkcionar,
marveč tudi zavzet kulturni
delavec. Kaj je vaša ljubezen
pri kulturi?
»Največji del svojega dose-
danjega kulturnega udejstvo-
vanja sem posvetil vokalni
glasbi. Petje, in vse kar je
z njim povezano, me že dolgo
privlači. Vse ljubiteljske vezi,
ki se ob prepevanju stkejo ter
obilo prijateljskih doživetij in
občutkov, notranje napolnju-
jejo in dajejo energijo za delo
na drugih področjUi. Kot zbo-
rovodja imam še posebno mož-
nost, da v pesmih poleg avtor-
ja izražam tudi sebe, saj jih
večino dobesedno doživljam.
Včasih je takšne občutke zelo
težko prenesti na zbor, vendar
je trud poplačan, ko se s pevci
ujamem, poslušalci pa pesem
dobro spremljajo.«
T. TAVČAR
Likovni salon na
lunaju
Včeraj so ob 19. uri v Cult
»alerie na Dunaju odprli raz-
itavo instalacij Tadeja Poga-
iarja, v organizaciji Likovne-
ga salona iz Celja. Gre za med-
larodno izmenjavo, junija pa
)o Likovni salon v Celju gostil
snega od avstrijskih umet-
likov.
Mandelssohn in Mahler
Založba Mladinska knjiga je
izdala dve glasbeni noviteti
v zbirki Mojstri klasične glas-
be in njihova dela. V šestnaj-
stem in sedemnajstem zvezku
s CD ploščo oziroma kaseto sta
predstavljena dva znamenita
skladatelja iz romantičnega
obdobja: Mandelsshon in Ma-
hler.
Nemški skladatelj, pianist
in dirigent Felix Mandelssohn
(1809C 1847), sodi med velika
glasbena imena prve polovice
devetnajstega stoletja. Široko
izobražen in po značaju koz-
mopolit je mnogo potoval po
različnih deželah, kjer je tudi
našel navdih za več svojih
skladb. Četrta simfonija v a-
duru, opiis 90, imenovana tudi
Italijanska simfonija, pred-
stavlja njegove spomine ob
srečanju s to kulturo in v posa-
meznih elementih izraža vpli-
ve tamkajšne glasbene tradici-
je. Violinski koncert v e-molu,
opus 64 pa opozarja s svojo
presenetljivo dovršenostjo in
zrelostjo, navkljub dejstvu, da
ga je napisal v mladostnih
letih.
V poznoromantično obdobje
se uvršča avstrijski skladatelj
in dirigent Gustave Mahler
(1860-1911), ki se je v svojem
glasbenem snovanju posvečal
predvsem simfonijam. Te mo-
rajo po njegovem mnenju vse-
bovati celoten imiverzum mi-f
sli in čustev, zato mora biti
skladatelj tako mislec, literat,
likovno izobražen ter seveda
glasbenik. Izbor na plošči je
sestavljen z inserti iz različnih
njegovih simfonij, njihova
skupna lastnost pa je, da jih je
italijanski režiser Luchino
Visconti uporabil v svojem fil-
mu Smrt v Benetkah, ki ga je
posnel 1971. leta. Zato v prilo-
ženem zvezku tudi nekaj več
piše o filmski glasbi nasploh,
poleg Mahlerjeve biografije pa
je tudi opisano dvmajsko živ-
ljenje v njegovem času, ki je
kazalo vse znake zatona pre-
stolnice velike habsburške
monarhije.
BORIS GORUPIČ
3umo pozdravljeno je nastopilo Celj-
tko pevsko društvo pod vodstvom pe-
rovodje dr. Schwaba in zapelo Vilhar-
eve Proljetne zvuke. Pesem se je mo-
rala ponoviti... posebno so ugajale
laše slovenske pesmi, katerim je ob-
činstvo navdušeno ploskalo.«
Poleg tega, da je bil dr. Schwab
istanovitelj in pevovodja tudi pri De-
avskem p)odpomem dništvu, je name-
aval celjskim zborom zagotoviti še
»odmladek v obliki nekakšnega vajen-
kega pevskega zbora. Vendar zamisel
aradi premajhnega zanimanja ni bila
zpeljana.
V naslednjem letu 1905 je delovanje
iruštva, vsaj kar zadeva petje, nekoli-
ko nazadovalo. Pevci so bolj ali manj
»delovali le pri nekaterih spevoigrah
n na posameznih ljudskih prireditvah
zkazovali svojo narodno zavednost.
5 prizadevnostjo tajnika Voglarja se je
sbor spet nekoliko utrdil. Prvega jimi-
ja je priredilo društvo velik Schwabov
koncert in 17. julija Schwabov večer,
ti je spet pomenil vrhimec v celjskem
glasbenem življenju. Dirigentu so ob
lej priložnosti priskočili na pomoč
^vci uveljavljene celjske or^arske
iole (tam je dr. Schwab poučeval kon-
rapunkt), podarili pa so mu še ume-
clno izdelano dirigentsko palico.
Koncert so uspešno ponovili tudi v Za-
p-ebu. O prvem celjskem koncertu je
r Domovini med drugim pisalo: »Na-
topilo je 22 dam in 35 moških in peU
» kot iz enega grla. V posameznih
pasovih smo občudovali čisto zveneče
•oprane, ki so liki škrjančku žvrgoleli
»ajvišje glasove srebrno čisto in pa
lizke kontrabase, ki so kaj mogočno
>odlagali z jasnim kontra C, liki har-
noniju valovajočemu zboru. Ino od
4>ora razločevali so se solisti gospice
>otl in Kokalj z nežnimi, srčkanimi in
jospodje Varensky in dr. Gvidon Ser-
»ec s strokovnjaško izbomo izšolanimi
epimi glasovi... Umetniški uspeh te-
la koncerta je bil popoln in je brezd-
vomno vse dosedanje daleč nad-
krilil...«
Tega leta se je društvo z zastavo
udeležilo tudi odkritja Prešernovega
spomenika v Ljubljani, med častne
člane pa sta bila izvoljena brata Ipa-
vec.
Toda po uspehih se je nad pevski
oziroma zborovski del društva spet
nakopičila vrsta težav. Zaradi po-
manjkanja pevcev je dr. Schwab želel
doseči večje sodelovanje z Delavskim
podpornim društvom, a mu to ni uspe-
lo. Finančne težave so bile predvsem
zaradi najemnine prostorov v posojil-
nici (Narodni dom) vedno večje, pod-
pore pa skorajda ni bilo. Na eni od
odborovih sej je celo prevladala misel,
da je posojiliiica dolžna podpirati tudi
ljudsko kulturo, saj vendar zbira ljud-
ski denar. Na občnem zboru 27. grud-
na 1907 je predsednik dr. Semec v po-
ročilu zapisal tudi tole: »Vsled ne-
kakšne odrevenelosti, nesloge, nasta-
lega pomanjkanja požrt\'ovalnosti in
potrebnega zanimanja za društven
smisel in pomen, društvo ne more
okrevati in se povzpeti do smotrne
plodnosti v svojem okolju.« K vsebin-
ski upravičenosti teh besed nek£iko
anekdotično sodi tudi i>odatek, da se
»odposlanec g. Likar ni zamogel ude-
ležiti sestanka Zaveze slovenskih pev-
skih društev v Ljubljani, ker je zamu-
dil vlak!«
Najbolj moteč pa je bil za delovanje
društva pravzaprav spor med vodite-
ljema pevskega in dramatičnega odse-
ka dr. Schwabom in Rafkom Salmi-
čem. Vprašanje prestiža med obema
odsekoma se je sicer porodilo že dosti
prej. Začeli so ga pevci, izhajajoč seve-
da že iz samega naziva društva, ki naj
goji zgolj petje. Nazadnje je to rival-
stvo povzročilo celo osebne sp)ore, ki so
prav gotovo slabo vplivali na celotno
delovanje dništva. Temperamentni
Sahnič, ki je v letih 1902-1906 predse-
doval društvu, je poslej vse svoje moči
vpel v delovanje dramatičnega odseka,
za pevce pa je bila to bolj ali manj
doba životarjenja. Tudi po zamenjavi
v predsedniških vrstah ni bilo bolje,
predlog o ločitvi obeh dejavnosti pa se
je uveljavil šele leta 1911. Samostojno
sta zaživela Dramatično in Celjsko
pevsko društvo.
V njem so v letih do prve svetovne
vojne kot predsedniki delovali dr. Gvi-
don Semec, dr. Milko Hrašovec in Ju-
rij Vuga. Pevovodja je bil ves čas dr.
Schwab, toda vidnih uspehov ni bilo,
ker tudi ni bilo dovolj pevcev, oziroma
»izvršujočih članov«. Le postopoma so
k novo organiziranemu društvu pri-
stopali mlajši člani, ljubitelji petja in
narodno zavedni intelektualci. Zbor je
v polni meri zaživel po občnem zboru
leta 1913.
Ustanovili so »artistični« in »agita-
cijski« odbor, dr. Schwab je naročil
»igralca na harmonij« (korepetitorja)
in ga sam plačal. Za petje nagrobnic,
ki jim je vzelo doslej kar precej časa,
pa so sklenili dogovor, da jih bo odslej
izvajalo Delavsko podpomo društvo.
Tako se je Celjsko pevsko društvo lah-
ko nemoteno pripravljalo na nov
Schwabov večer, ki so ga izvedli 8.
junija. Druga društva so naprosili, naj
tega dne ne prirejajo zabav, posojilni-
co so prosili za brezplačen najem dvo-
rane, pevke so ob koncertu organizira-
le kavarno s prodajo buteljk (kozarce
so si sposodili pri Stmpiju, znanem
steklarju v današnji Lilekovi iilici) in
večer se je »izbomo obnesel«. Dr.
Schwabu so ()odarili lovorjev venec
s trobojnico. Po tem nastopu je bil
zbor aktiven celo poletje in je nastopal
po okoliških krajih. Med drugim jih je
za nastop prosilo tudi Bralno društvo
v Laškem. Po sklepu odbora so se na-
stopa v Laškem udeležili »korporativ-
no peš«. Zbor je vseskozi deloval v me-
šani in moški zasedbi, med 106 člani
pa je bilo 37 »izvršujočih«, ostali so
bili podp)omi.
PRIREDITVE
LEDALIŠČE
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo danes, v četr-
tek, 12. januarja, ob 19.30, v okviru abonmaja Oderpododrom
uprizorili predstavo Na odprtem morju režiserja Matije
Logarja. V soboto, 14. januarja, pa bodo ob 10. uri zaigrali
Tičevega Jako za abonma Mravljica in za izven.
V Kulturnem domu Zarja v Tmovljah bo jutri, v petek, 13.
januarja, ob 19.30 gostovala gledališka skupina iz Ljutomera
s predstavo Antona Leskovca Dva bregova.
V Domu kulture v Velenju bo jutri, v petek, 13. januarja, ob 16.
uri za Pikin abonma gostovalo Lutkovno gledališče iz Ljubljane
s predstavo Svetlane Makarovič Medena pravljica. ^
OMCERTI
V Razstavnem salonu Zdravilišča v Rogaški Slatini bo jutri,]
v petek, 13. januarja, ob 20. lui koncert pevskega zbora Pro^
musica iz Maribora, ki ga vodi Ivan Vrbančič.
V Domu kulture v Velenju bo v torek, 17. januarja, ob 18.'uri za
mladinski abonma koncert ciganske glasbe, s katero se bo
predstavila skupina Šukar.
A-ZSTAVE
V Muzeju novejše zgodovine si lahko do 20. januarja ogledate
razstavo akrilov na platnu in skulpture iz aluminija akadem-
skega slikarja Vasilija Četkoviča.
V Galeriji kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju bo do
24. januarja odprta razstava z naslovom Slovenija, odprta za
umetnost 1994.
V Likovnem salonu v Celju in Galeriji sodobne umetnosti bo do
20. januarja na ogled pregledna razstava kiparja Jakoba Sa-
vinška.
V galeriji Mozaik bodo v petek ob 18. uri odprli razstavo
umetniških del akademske slikarke Darinke Pavletič - Lo-
renčak.
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bodo jutri, v petek, 13.
januarja, ob 17. uri odprli razstavo ilustracij Ančke Gošnik
Godec.
V Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini bo do 3. febru-
arja 1995 na ogled razstava starih grafičnih listov iz 18. in 19.
stoletja z naslovom Moda skozi letne čase.
V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo do jutri,
13. januarja, na ogled razstava slik Alenke Kham-Pičman.
V avtohiši Kos v Ločici ob Savinji razstavlja svoje akvarele,
pastele, olja, svinčnik in grafiko slikar Danijel Horvat.
V zdravilišču Dobrna bo do 31. januarja razstavljal svoja dela
v mešani tehniki dr. Rajko Livio.
V hotelu Merx si lahko v tem mesecu ogledate dela v olju Vlada
Geršaka.
V tovarni Etol v Celju so na ogled dela Tonija Moharja.
V butiku Steklar v Ozki ulici v Celju v januarju razstavlja Alica
Javšnik.
V avli Razvojnega centra Celje razstavlja svoja dela - olja Vlado
Renčlj-Ver.
V n. nadstropju Osrednje knjižnice v Celju bo do konca januarja
na ogled razstava Spomini še živijo, v otroškem oddelku pa
razstava originalnih risb iz serije Zoologica Lilijane Zupančič.
I     M    O
Union od 12. do 18.1. ob 16., 18.15 in 20.30 ameriški film]
Specialist; Mali Union od 12. do 16.1. ob 20. uri indijski film j
Kraljica banditov, od 17.1. dalje ob 20. uri pa francoski film]
Kraljica Margot; Metropol od 12. do 18.1. ob 16., 18. in 20. urij
ameriški fihn Beli očnjak - 2, legenda o belem volku; Dom od 12. j
do 18.1. ob 18. in 20.15 amerišld film Ljubezen v troje. j
Kino Vojnik 15.1. ob 17. lui ameriški film Ko moški ljubil
žensko. '
Kino Žalec 12.1. ob 19. uri ameriški film Kratke zgodbe, 13., 14.
in 15.1. ob 20. uri ameriški film Neposredna nevarnost, 14. in
15.1. ob 18. uri pa ameriški film iz cikla Policijska akademija:
Misija v Moskvi.
Kino Rogaška Slatina 13. in 14.1. ob 17. in 19. uri ameriški film
Ko moški ljubi žensko.
STALO
V Zdraviliškem domu na Dobrni bosta jutri, v petek, 13. janu-
arja, ob 19.30 nastopih folklorna skupina KUD Dobrna in
vokalna skupina Vigred.
V Le\'stikovi sobi Osrednje knjižnice Celje bo v okviru Univerze
za in. življenjsko obdobje v ponedeljek, 16. januarja, ob 16. uri
predavala Božena Orožen. Spregovorila bo o Primožu Trul>arju
in protestantih na Celjskem.
V osnovni šoli Vojnik bo jutri, v petek, 13. januarja, ob 18. uri
srečanje s pubhcistom, pisateljem in dramatikom Tonetom
Partljičem. Pogovor z njim bo vodil Silvo Teršek.
V Razstavnem salonu Zdravilišča v Rogaški Slatini bo v sredo,
19. januarja, ob 20. uri večer pesmi in plesov ter običajev iz
Dolge Gore pri Ponikvi. ;
il. 2. - 12. i—T 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE
n
Poročen s kirurgijo
Dr. Jovan DorHevIč le delal z legendami slovenske kirurglle
Doktor Jovan Dorde\ič se je
v celjski bolnišnici zaposlil av-
gusta leta 1962, po tem, ko je
nekaj let delal v Ilirski Bistri-
ci. V Celju se je specializiral za
kirurgijo in časov, ko je delal
z legendami slovenske kirurgi-
je, kot sam pravi, se spominja
z veseljem in nostalgijo. Ravno
tako se spominja številnih bol-
nikov, ki so v letih, odkar je
začel opravljati poklic, šli sko-
zi njegove roke. »Doktor
Doko,« kot ga kličejo njegovi
pacienti, je legenda. Vsi ga
poznajo, vsi vedo, h komu se
morajo obrniti, kadar so v te-
žavah ...
Še posebej pa »strica dok-
torja« poznajo otroci. Tisti, ki
so se tako ali drugače srečali
z oddelkom ali ambulanto
otroške kirurgije v celjski bol-
nišnici. Dr. Jovan Dordevič
namreč z ekipo zdravnikov že
od leta 1993 dela tam.
»Za zdravniški poklic sem
se odločil med drugo svetovno
vojno, natančneje, po vojni
sem se odločil za študij medi-
cine. V času vojne je namreč
praktično vsak četrti človek
umrl - med njimi sta bili tudi
moja stara mama in tetina se-
stra. V našem mestu je bil ta-
krat Slovenec - kirurg Dušan
Dekleva, ki nas je navduševal
s svojim požrtvovalnim delom.
Doktorju Deklevi sem med
študijem tudi asistiral in to me
je še bolj spodbudilo, da sem
se pozneje specializiral za ki-
rurgijo,« se doktor Dordevič
spominja poklicnih začetkov.
Ker je bila takrat v Beogradu
narejena načrtna razporeditev
študentov, je bila ena skupina
poslana v Ljubljano, druga
v Zagreb, tretja, v kateri je bil
tudi Jovan Dordevič, pa v Sa-
rajevo. »Imel sem srečo, da
sem prvi dve leti študija preži-
vel v Sarajevu. Tam je bila na
novo osnovana fakulteta, na
kateri se je delalo predvsem
samostojno. Pozneje sem se vr-
nil v Beograd, kjer sem končal
študij   in  začel  delati  kot
zdravnik splošne prakse v Le-
skovcu. Nato sem spoznal tudi
zdajšnjo ženo — študentko me-
dicine, Slovenko iz bele Ljub-
ljane.«
Tako je prišel v Slovenijo.
Na začetku je kot splošni
zdravnik dve leti delal v Ilirski
Bistrici, potem pa je prišel na
specializacijo v Celje. »Tu sem
imel srečo, da sem rasel med
samimi znanimi kirurgi; tudi
med tistimi, ki so še danes
zdravniki v celjski bolnišnici.
Doktor Šoštaršič me je, ko sem
specializacijo začel, opozoril:
Če se odločiš za kirurgijo, si
z njo poročen. Tako sem se
spet poročil.« In od kod odlo-
čitev za otroško kirurgijo? »Ko
sem začel, nas je bilo v Celju
dvanajst kirurgov, vsi smo de-
lali vse. Potem pa smo se sča-
soma začeli opredeljevati po
področjih in takrat sem šel jaz
na otroško kirurgijo. Sploh pa:
otroci so zelo hvaležni pacien-
ti. Prvi dan po operaciji, po
poškodbi, so ubogi, v nasled-
njih dneh, ko začnejo okrevati,
pa postanejo živahni, veseli...
Jočejo, ko pridejo k nam, in
jočejo, ko gredo od nas... Ta-
ko nastanejo čudovita prija-
teljstva. Otroci, ki so sedaj že
odrasli in imajo svoje otroke,
radi prihajajo k nam, če imajo
kakršne koli težave.
Zdi se mi, da je naše delo po
eni strani sicer res naporno,
sicer pa čudovito: namreč vi-
deti pacienta, najprej zmaliče-
nega, potem, ko po številnih
operacijah spet postane člo-
vek ... Spominjam se številnih
primerov, ki smo jih rešili, pa
vendar ne bi nihče verjel, da
lahko ob takšni poškodbi člo-
vek sploh še ostane živ...«
In kaj počenja dr. Jovan
Dordevič, kadar ni v službi?
»Rad se ukvarjam s kulina-
riko, doma dosti kuham. Sicer
imam družino, tudi že vnuke,
ki so pravi Celjani. Pravza-
prav sem prišel v Slovenijo le
za vikend, tukaj pa sem ostal
celo življenje. Upam, da bodo
tudi potomci pridni, kot je bil
priden njihov dedek,« se na-
smehne doktor Dordevič, po-
žrtvovalen, priljubljen in
predvsem človek, ki svoj po-
klic opravlja z ljubeznijo. Vsa-
kogar, ki ga je ozdravil, se spo-
minja z veseljem. Z veseljem se
spominja tudi časov v Ilirski
Bistrici. »Tam sem bil triind-
vajseti zdravnik, odkar so na
Primorsko prišli Italijani. Lju-
dje so me imeli radi, lepo pa je
bilo delati tudi na terenu.« Ra-
zen tistega prvega, ki ga je
preživel v Celju, se živo spomi-
nja še enega avgusta, meseca
dopustov. »Takrat sem bil de-
vetnajstkrat v enem mesecu
dežuren, tridesetkrat pa sem
delal v ambulanti. Ampak, ta-
kratni ekipi zdravnikov ni bilo
nič pretežko. Nadomeščali
smo drug drugega, si medse-
bojno pomagali... Mislim, da
so bili to herojski časi kirurgi-
je,« je še dodal doktor Jovan
Dordevič, ki namerava do
upokojitve ostati na otroški
kirurgiji. Dela mu vsekakor ne
bo zmanjkalo, saj opravijo na
oddelku čez tisoč operacij in
okoli dvanajst tisoč ambulant-
nih pregledov na leto, je pove-
dal. Tako jim resnično ne more
biti dolgčas.
»Ampak, še vedno je vsak
ozdravljen otrok, vsak ozdrav-
ljen bolnik, vreden največ.
Vsaka ozdravitev posebej je za
zdravnika posebna nagrada in
uspeh. In zdravniški poklic je
lep,« pravi simpatični, sivolasi
doktor Doko. Takšen je, kot se
ga spominjam celo življenje.
Jaz sem se spremenila. Preden
sva se poslovila, mi je zaupal,
kdaj me je nazadnje držal
v naročju. Pred kratkim, je de-
jal - nekaj mesecev po tistem,
ko sem se rodila...
NINA M. SEDLAR
Število
krvodajalcev
narašča
Decembra so v žalski ob-
čini pripravili še zadnje tri
krvodajalske akcije. Naj-
več, kar 133 krvodajalcev,
je darovalo kri v Preboldu,
v Žalcu jih je bilo 111 in
v Šempetru 101. Lani so
pripravili v žalski občini 12
krvodajalskih akcij, kri je
darovalo 1650 darovalcev.
Lahko rečemo, da njihovo
število po letu 1992, ko so
našteli 1500 udeležencev,
spet narašča. Prva letošnja
krvodajalska akcija v žal-
ski občini bo na Polzeli 3.
februarja, druga pa na
Vranskem 9. marca.
T. TAVČAR
Šola Loče dobila plin
Pliniflkaclla v konllški občini le slekla
že dlje časa trajajoča priza-
devanja na področju plinifika-
cije v konjiški občini so dala
prve rezultate. Osnovna šola
Loče je tako konec minulega
leta dobila plin.
Osnovna šola Loče je bila
edina v konjiški občini, ki je
imela ogrevanje na trdo gori-
vo. V drugi polovici minulega
leta pa so se pričele priprave
za izgradnjo plinskega siste-
ma. Čeprav je sprva kazalo, da
bo prišlo do izgradnje celotne-
ga omrežja v samih Ločah, so
se stvari nekoliko zavlekle.
Tako je dobila šola, začasno,
svoje plinske cisterne, ko bo
omrežje v kraju zgrajeno, pa se
bo priključila nanj. Tudi vred-
nost samega projekta se je
s predvidenih 4 milijonov
dvignila na 9 milijonov tolar-
jev. Do tolikšne prekoračitve
investicije je prišlo zaradi
gradnje uplinjevalne postaje,
ki v prvotnem projektu ni bila
predvidena, vendar zaradi
varnosti niso mogli uporabiti
prostorov stare kotlovnice, ki
so v kleti šole - nova uplinje-
valna postaja je namreč izven
same šolske zgradbe. Iz var-
nostnih razlogov je bilo treba
izvesti tudi nekatere izboljša-
ve prvotnega projekta. Celot-
no delo je vodil Europlin iz
Trbovelj.
Poleg šole se s plinom ogre-
vata še vzgojno-varstveni za-
vod in učiteljski blok. Vsako
stanovanje v bloku, ki je prik-
ljučeno na plin, ima svojo
plinsko napeljavo in svoj šte-
vec, tako da je popolnoma ne-
odvisno od ostalih porab-
nikov.
V tem letu pa se bo začela
tudi izgradnja centralne plin-
ske postaje v Konjicah - loka-
cija je potrjena, projekt izde-
lan. Tako si bo v prihodnjih
letih tudi v Konjice utrla pot
čistejša in okolju prijaznejša
energija.
J. H.
NEPRISILJENO
LEPO VEDENJE
Piše: JOŽE SIRCELJ
Hvalnica strpnosti
Kaj nemara najbolj kali ko-
likor toliko znosne odnose
med nami? Prejkone se ne bo-
mo dosti zmotili, če bomo vi-
soko v vrb razlogov uvrstili
nestrpnost. Ta nadloga ne po-
meni, da moramo mi zaradi
ljubega miru v vsem popušča-
ti, scagano ugotavljati, češ, saj
nima smisla bosti se, saj je že
tako dovolj krega in prepira,
zamer pa nizkih udarcev, da
o pravdah na sodiščih sploh ne
govorimo.
Že prebiranje pisem uredni-
štvom je v marsičem poučno.
Po eni strani priča o tem, da
smo ljudje zavzeti za javni
blagor, za kar najsmotrnejše
urejanje javnih vprašanj, koli-
kor se le da v dobro ljudi, dr-
žavljanov. Pisma tudi pričajo,
da nimajo prav črnogledi, ki
trdijo, da smo sploh pozabili
pisati, da samo še telefonira-
mo, klepetamo v družbi ali
smo v stikih prek računal-
nikov.
To je ena, svetla plat meda-
lje. Druga, manj bleščeča, se
nam prikazuje v prepirljivosti.
Ta se kaže v neblagi lastnosti
ne tako maloštevilnih avtor-
jev, da so pripravljeni tako re-
koč do zadnje kaplje krvi
vztrajati na svojem prav, ne
popustiti niti za ped, niti za
joto (pri čemer je mišljena gr-
ška črka, ne pa istoimenska
jed). Drugače mislečemu ne
priznamo, da bi imel vsaj kako
malenkost prav.
Ker sta lastno ime in pri-
imek najljubši zvok, kar je po
svoje čisto razumljiv davek sa-
movšečnosti, je pač prijetno
videti v časniku svoj podpis.
To sploh ni nič slabega, razen
seveda, če je pisanje bolj tako
tako.
A zdi se mi, da se marsikdaj
ne znamo črno na belem prepi-
rati ali polemizirati, če upora-
bim tujko. Premodriti koga ]t\
čisto naravna želja, če jo ohr^,
njamo v mejah razumnosti
elementarne dostojnosti. Sled-^
nje pomeni, da debatiranji
o stvari, odprtem vprašanjM
osebno prizadeto, a nežaljim
do sobesednika. I|
Najbrž se boste strinjali, da
največ hude krvi med ljudmi
ustvarja netaktnost, bolj aii
manj javni napadi na domnev-
ne ali resnične značajske pa*
sebnosti sočloveka, izničevt
nje njegovih umskih in delo\
nih sposobnosti. Roko na sro
vsakdo ima vsaj del svoje Zi
poslitve rad. In ima tudi tal
imenovane konjičke.
Zatorej se tudi v lastno dt
bro varujmo prenagljenih (al
)sodb znancev, sodelavcev, si
sedov! Ne ponižujmo jih s ki
tiko vpričo drugih na rovi
njihovega ljubega hobija, rec
mo vrtičkarstva ali negovan
rož! Predvsem pa: ne prizadt
nimo njihovega poklicne^
ponosa.
Vem, vem, vsi o sebi mislim
praviloma najbolje. Malo manj
dobro pa mislimo o soljudeh]
To je bolj ali manj odpustljivu
človeška slabost.
Kako skoporiti smo včasi
ko gre za hvalo na naslov dn
gih... Beseda nam kar ne g
z jezika. Pa saj si ni treba i
mišljati komplimentov. Če i
za sočloveka količkaj zanimt
mo, smo mu vsaj malo nakli
njeni, bomo našli v njem vs
kakor kaj takega, kar je vred-,
no odkritosrčnega priznanja.
Saj vemo, kako je z nami.
Pohvale nam dobro dcnejo
manj kritično jih tehtamo ki
graje. ,
Skratka: hvala je boljša (
graje. Če je pa slednja že p
trebna, opravimo to na šb
oči. Nihče ne mara zardevi
v javnosti.
V spomin
Franc Roje
Tik pred novim letom
je v 63. letu starosti nena-
doma preminul eden od
tistih športnikov in
športnih delavcev Celja,
ki je zapustil v svojem ča-
su, v namiznem tenisu,
globokosled - Franc Roje.
Čeravno je v zadnjih le-
tih sodeloval le na sindi-
kalnih srečanjih, se ga
športni delavci Celja in
prijatelji namiznega teni-
sa spominjajo kot odlič-
nega igralca in trenerja.
Po uspešni celjski povojni
namiznoteniški generaci-
ji, v kateri so bili Rebe-
ušek, Čoh in Božič, je
v letu 1956 zbral okrog
sebe igralce pri Partizanu
Celje in na novo pripravil
generacijo, v kateri so bili
takratni pionirski repu-
bliški prvak Poznič ter
Gajšek in Kvas. Skupaj
s soigralci Vinkom in
Ivom Reharjem ter Jazbe-
cem so prispevali k po-
novni promociji igre z be-
lo žogico v mestu ob Sa-
vinji.
Dolga leta je tako kre-
pil tudi sindikalni nivo
tega športa. Postal je prvi
profesionalni sekretar
Občinske zveze za telesno
kulturo Celje (1961-1962)
ter s tem soustvarjal po-
goje za poznejše uspešno
profesionalno vodenje
športa.
Kot sposoben grafik se
je pozneje vrnil k svoje-
mu poklicu v kolektivu
Cetis Celje, skrbel je za
športne igre grafikov Slo-
venije in kar dobrih dvaj-
set let za sindikalne
športne igre Celja v na-
miznem tenisu.
Nenadna smrt je tako
iztrgala starejši celjski
generaciji športnikov in
športnih delavcev še eden
kamenček iz mozaika po-
vojne uspešne športne
družine.
JOŽE KUZMA
Št. 2.-12. Ianuar 1995
13
NASI KRAJI IN LJUDJE
Pomoč, ki rešuje življenja
študenti medicine zltiralo denar za iiumanitarno aitcilo
f Tanzaniji
študenti petega letnike Me-
icinske fakultete že nekaj let
dhajajo v dežele tretjega sve-
I, kjer v času bivanja izpopol-
ijo svoje znanje, še pomemb-
ejši pa je humanitarni vidik
kcijc, saj nudijo tamkajšnje-
iu prebivalstvu zdravniško
omoč ter jih higiensko in
Iravstveno osveščajo. Skupi-
a petih študentov bo 25. ja-
uarja odpotovala v Tanzanijo
i ker morajo denar za pot in
iravila, da lahko delajo na
irenu, zbrati sami, so jim na
Dmoč priskočili tudi na Celj-
tem. Akcijo Človek človeku
ovek vodi Silva Železnik iz
elja.
Študenti Marija Brecelj,
lojca Miholič, Rade Pribako-
ič, Matija Urh in Barbara
idler, ki je doma iz Vojnika,
odo v treh mesecih najprej
abirali izkušnje na Univerzi-
»tni kliniki v Dar es Salaamu,
ato pa bodo delali na terenu
okviru podeželske bolnišnice
a meji z Ruando in v dispan-
»rju v notranjosti države, ki
a vodijo misijonarji. Po iz-
ušnjah dosedanjih odprav
re za delo v izredno težavnih
izmerah brez vode in elektri-.
ke, kjer lahko penicilin dela
čudeže. Študenti se za delo
v takšnih razmerah usposab-
ljajo že na fakulteti v okviru
izbirnega predmeta Medicina
v trppskih razmerah, tako da
se laže znajdejo v novem
okolju.
Ker je zbiranje potrebnega
denarja in zdravil - zbrati mo-
rajo približno tono zdravil in
sanitetnega materiala - zanje
velik zalogaj, so se za pomoč
obrnili na različna podjetja,
ustanove, lekarne... V Celju je
zbiranje organizirala Silva
Železnik s pomočjo skupine
dijakov gimnazije. Pripravili
so posebne zabojčke z geslom
akcije in jih postavili na ra-
zlična mesta v Celju in Sloven-
skih Konjicah. Vanje lahko
vsi, ki so pripravljeni pomaga-
ti, vržejo kakšen tolar ali pa
podarijo očala oziroma okvir-
je, ki jih ne potrebujejo več.
V Tanzaniji jih bodo koristno
uporabili. Tisti, ki so priprav-
ljeni za to humano akcijo po-
moči revnemu črnskemu pre-
bivalstvu prispevati kaj več,
pa lahko to storijo prek žiro
računa Medicinske fakultete
številka 50103-603-41175
s pripisom Za tretji svet - Tan-
zanija. V Celju se je doslej odz-
vala občina s prispevkom v vi-
šini 50 tisoč tolarjev.
T. CVIRN
Kje je lekarnah
V Žalcu so postavili več re-
klamnih tabel, ki ljudi obveš-
čajo, kje so določene trgovine,
privatniki in drugi. Table so
dovolj velike, da so lepo vidne
vsem, ki kaj iščejo, pa ne vedo,
kje je. Žal pa so tudi tokrat
postavljale! teh tabel pozabili
na najbolj pomembno oznako.
kje sta zdravstveni dom in
v njem tudi lekarna! Res je, da
je oboje od avtobusne postaje
in centra mesta oddaljeno le
streljaj, žal pa tako »za plo-
tom«, da mnogi, ki v Žalec ne
prihajajo pogosto, za to ne ve-
do. Zlasti v okolici avtobusne
postaje so pogosta vprašanja
ljudi, kje sta zdravstveni dom
in lekarna, prav tako sprašuje-
jo tisti, ki se iz drugih krajev
pripeljejo po zdravila, ki jih
drugje ni mogoče dobiti. Če-
prav so o tej malomarni po-
manjkljivosti bili odgovorni
v mestni skupnosti že opozor-
jeni in so tudi obljubili takšne
obvestilne table, pa se to ni
zgodilo. Ali je res bolj po-
membna informacija za nek
klub ali nepomembno trgovi-
nico, kot pa za zdravstveni
dom in lekarno?
T. VRABL
Idločnl ne za Marijagraško ulico
Pred dobrim mesecem smo že pisali, da se stanovalci Trubar-
ivega nabrežja v Laškem ne strinjajo s preimenovanjem ulice
Marijagraško. Ker niso uspeli pri stari oblasti, so svoj protest
ložili tudi pri novi.
Protestno izjavo s skoraj šestdesetimi podpisi so stanovalci in
istniki lokalov na Trubarjevem nabrežju predali županu Petru
trastelju. Ta je obljubil, da bodo o zadevi razpravljali in jo tudi
oskušali rešiti na eni prvih sej občinskega sveta, predvidoma
začetku naslednjega meseca. Hrastelj poudarja, da se bodo
roblema rešili predvsem strpno. Če so napako naredile prejšnje
lužbe, jo bo novo občinsko vodstvo popravilo, saj je, kot pravi
iški župan, dolžno spoštovati voljo ljudstva.
JI
Pesmi so ji v uteho
Anica Vasie iz Pongraca pri Grižalt pravi, da bi bi i njen dom
brez našega časopisa prazen
Anica Vasle je zvesta naročnica Novega ted-
nika že od leta 1949. Pri enainsedemdesetih
letih ve o življenju marsikaj in včasih, da bi se
potolažila zaradi tistih spominov, ki niso lepi,
vzame tudi sama v roke pero in napiše kakšno
pesem.
Rada piše o svoji mladosti ali o ljudeh, ki so
se ji vtisnili v spomin. Še posebej ji je k srcu
prirasla pesem o Malški jasi, ki pripoveduje
o »žandarmajstru« in srnjačku... Na to jaso so
otroci hodili nabirat maline. »Največ življenja
sem vložila v svoje pesmi,« pravi Anica Vasle.
Približno petdeset jih je zapisala v majcen
zvezek. Če bi ga prelistali, bi menda lahko
veliko izvedeli o njej. Spomin jo popelje v otro-
ška leta, k bratom, sestram in staršem. Deset-
članska delavska družina je živela v Libojah,
zelo skromno, večkrat v pomanjkanju kot za-
dovoljstvu. Oče Ivan je bil knap in najteže jim
je bilo takrat, ko je ostal brez dela: »Zavzel se
je, da bi morale ženske dobiti otroške dodatke,
a dosegel je le, da so mu tistikrat dali črno piko
in ga zaznamovali kot politično angažiranega
moža. Brez službe je bil štiri leta in za našo
družino so bili to težki časi.« Ani čina mati
Terezija, kmečka ženska, pa je v družino po-
manjkanju navkljub vnašala veselje, največ-
krat s petjem. Otroci so obiskovali osnovno
šolo v Libojah. Anica se je v prvi razred podala
z veseljem, a že po dveh mesecih je zbolela za
črnimi kozami. Pol leta je morala ostati doma,
kot pravi, je imela res srečo, da je sploh ostala
živa.
Mladostniška leta je preživljala precej eno-
lično: »Nobenega kina ali zabave nisem bila
deležna, pa malo obleke in podobnih razkoš-
nih reči. V službo sem šla z osemnajstimi leti,
v keramično industrijo.« Delati je pričela v le-
tu, ko se je začela vojna. In vojna ji je speljala
fanta v hosto: »Emest se je vmU iz partizanov
in prvič videl svojega otroka, sina Rafka.
Kmalu sva se poročila. A nam ni bilo lahko. Od
zaslužka nisem mogla prihraniti skoraj nič,
zato sem še bolj trdo delala. Iz sliižbe sem
odšla takoj na njivo... Leta 1945 pa so tudi
izdali zakon, da naj ženske, ki smo se tistega
leta poročile, ostanemo doma. Mladih je bilo
dovolj, sicer pa tudi otroka nisem imela kam
dati v varstvo.« Emestu in Anici so se rodili še
trije otroci, Nada, Ema in Dtago. »Mož, delal
je v rudniku v Zabukovici, je tisti čas slabo
zaslužil in pomagala nam je edino zemlja, ki
smo jo vzeli v najem,« pripoveduje Anica. Nje-
na največja želja je bila, da bi imela svojo
zemljo: »Po tem sem najbolj hrepenela in res se
je naši družini, potem ko smo vendarle uspeli
kupiti 65 arov, obrnilo na bolje. Tako smo
pričeli v Pongracu zidati hišo...« V tej hiši živi
še danes, vendar sama, kajti moža je izgubila
že pred dvajsetimi leti. Posestvo je razdelila
med svoje štiri otroke, zase pa pravi, da več kot
ene sobe, v kateri ta čas živi, ne potrebuje. Če ji
le zdravje ne bi tako nagajalo, bi bilo vse lepo
in prav.
Vasletova Anica ima devet vnukov in že pet
pravnukov, za svojimi petami pa življenje,
o katerem pravi, da je imelo precej več temnih
kot svetlih dni. Pa vendar je bilo tudi lepo. In
še vedno je. Dolgčas ji ni, saj si poišče delo in
ga z veseljem opravi. V življenju je na primer
veliko napletla, otroke je prav tako naučila te
spretnosti, saj sta celo fanta znala vrteti pletil-
ke. »Vedno sem bila vesela trenutkov, ko sem
videla, da so moji otroci kakor koli uspešni, ali
časa, ko so mi prisluhnili. Danes pa sem naj-
bolj srečna, kadar lahko komu, ki je v stiski,
pomagam. Že velikokrat mi je življenje potrdi-
lo, tako prinese narava sama po sebi, da se mi
tisto, kar srčno rada dam, tudi povrne. Marsik-
daj dobim po kakšni drugi strani celo več
nazaj...«
KSENIJA LEKIČ
Dr. Milan Ževart, Ljuban Naraks in pesnik Ivo Stropnik.
O šaleškem
knjižničarstvu
v Kulturnem centru Ivana
Napotnika v Velenju so pred-
stavili 11. zvezek Šaleških raz-
gledov, posvečen 140-letnici
organiziranega knjižničarstva
na Šaleškem. V zborniku sode-
luje 18 piscev, večinoma
mlajših.
Na prireditvi so nastopili
mladi recitatorji velenjskega
centra srednjih šol in to
s Stropnikovim recitalom Vi-
soka pesem mojemu mestu. Ob
tej priložnosti je mestni župan,
Srečko Meh, izročil Ivu Strop-
niku Trubarjevo plaketo, od-
ličje ZKO Slovenije.
L. OJSTERŠEK
O trženju turistične ponudbe
v Šoštanju se bodo v petek, 13. januarja, sestali vodilni
delavci turističnega gospodarstva iz Zgornje Savinjske in
Šaleške doline. Razpravljali bodo o možnostih razvoja
turizma v omenjenih regijah. Posvet pa bo tudi priložnost
za srečanje vseh osmih županov. Udeleženci srečanja se
bodo pogovarjali o možnih povezavah in sodelovanju ter
skupnem oblikovanju turističnega markentinškega na-
stopa. KL
Iz planinske sekcije v društvo
v soboto, 14. januarja, pripravljajo v Vojniku ustanovni zbor
planinskega društva.
Do zdaj so planinci iz tega kraja sodili pod okrilje PD Želez-
ničar Celje. Ker pa je za planinarjenje v Vojniku veliko zanima-
nje, bodo ustanovili kar svoje društvo. Že sekcija je imela
namreč okoli dvesto aktivnih članov, v preteklem letu pa se je
tridesetih izletov, kolikor jih je organizirala, udeležilo približno
1500 ljudi. ^      KL
il. 2.-12. ianvar 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE
14
Nismo roiioti, smo Ijudie
Marko Lamovšek je priljubljen policist
\ Laškem, ker pošteno opravlja svoje vse prej
kot enostavno delo. Veliko časa posveti ljudem
v stiski, s pogovorom skuša doseči zaupanje, ki
-.t- osnova prijateljskih odnosov. Pravi pa, da
irugi takšnega truda ne opazijo, saj je bolj
pomembno to, koliko primerov rešiš, ne pa, kaj
' se si za ta primer storil.
»Rad delam z ljudmi, čeprav je to delo zelo
lehvaležno. Vsem se ne da ustreči, saj imajo
• azlične interese. Nekateri pač ne razumejo, da
noramo delati po zakonu in ne moremo biti
•rodje ljudem. Mislim, da premalo poznajo naš
jjoklic, zato se neprestano pritožujejo nad na-
mi. Delo policista ni spoštovano, razen tega je
/.ahtevno in premalo plačano. Etenar ne more
!>iti vodilo našega poldica,« pravi Marko, ki je
odja varnostnega okoliša za Rimske Toplice
a Sedraž, in dodaja, da je nagrada za njihovo
delo v zadovoljstvu drugih.
Da bo opravljal delo policista, se je odločil
že v osnovni šoU, ki jo je obiskoval v Mariboru.
Na poti v šolo je moral prečkati zelo nevarno
križišče, kjer se je pripetilo veliko prometnih
nesreč. Nekoč je prišel tja ravno ob nesreči in
azmere so zahtevale, da je moral pomagati
poUcistom pri merjenju, držal je meter. Takrat
se mu je porodila želja, da bi tudi sam oprav-
ljal takšno delo, saj je rad pomagal ljudem. To
je bil trenutek, ko se je odločil - postal bom
policist.
Maribor je zapustil pri petnajstih letih, od-
šel je v srednjo šolo v Ljubljano. Domov se ni
pogosto vračal. Spominja se, kako je bilo prvi
lan, ko je prišel v internat. V sobi je bilo
skupaj šest fantov, vsi bili so tiho, le v strop so
^ledah. Tudi potem, ko so starši odšli, še dolgo
ni nihče spregovoril. Čez nekaj časa so se
Marko Lamovšek
končno začeli pogovarjati in se spoznavati,
kmalu pa so postali pravi prijatelji. »Veliko
smo se družili, saj izhodov za domov nismo
dobili. Domov smo šli le za praznike, tako da
smo v bistvu štiri leta živeli skupaj in na koncu
ugotovili, da sploh ne moremo drug brez dru-
gega. Prijateljstvo in zaupanje pa sta zelo po-
membna za naš poklic,« pravi Marko.
Po končani šoli je leta 1983 dobil zaposlitev
na policijski postaji v Laškem, kjer dela še
danes. Laščani so v začetku njegovega službo-
vanja naredili nanj slab vtis in še vedno se
nekako ne more navaditi nanje, čeprav živi
v Laškem. Takoj so ga hoteli pridobiti na svojo
stran, ne da bi vedeli, kje obstaja meja. Pogre-
ša Maribor, točneje Hoče, kjer je preživel svoje
otroštvo. Bil je srečen otrok in srečen je tudi
danes, ko je že poročen in ima sina. Ob delu
študira na Višji upravni šoli v Ljubljani in jo
želi čim prej končati. Nima časa, da bi šel
večkrat v Maribor, sin pa tam preživi veliko
vikendov. Tudi ženi je všeč mariborska okoli-
ca. »Zavedam se, da ženi in sinu ni lahko, ker
sem toliko zdoma. Odsotnost skušam nado-
knaditi, vendar vedno to ni mogoče. Z ženo sva
se sicer že na začetku dogovorila o nekaterih
stvareh in prav ona je zaslužna za to, da lahko
nekoliko več časa posvetim službi,« pravi Mar-
ko, ki se zaveda, da njegova služba zahteva
celega človeka, če jo hoče dobro opravljati.
Z ljudmi se dobro razume. To se odraža
v obnašanju in priljubljenosti, ki je večkrat
zelo pomembna pri reševanju konfliktnih situ-
acij. Pri odpravljanju težav, na katere naletijo
policisti, je potrebno veliko energije, samo-
kontrole in obvladanja, saj je večkrat tako, do
težko ostaneš hladen. »Ljudje nas zmerjajo in
izzivajo, mi pa naj ne bi reagirali. Država
premalo stori, da bi zavarovala sebe. napad na
policista je napad na državo, saj smo državnj
organ,« pravi Marko in dodaja, da mora bitj
policist trden karakter in stabilna oseba.
Težave in problemi se iz službe prenesejo
tudi na dom. Doma razmišlja o tem, ali
naredil res vse, kar je bilo v njegovih močeh,
razmišlja o ljudeh, ki so v stiski, učijo pa
izkušnje. Vsako stvar skuša najprej rešiti s po,
govorom, v sporu pa se ne da vsem ustreči. Prj
delu še nikoli ni uporabil pištole. »V teoriji
poudarjamo lastno varnost, v praksi pa ni ta-
ko,« pravi. Pohcist ima v glavi le to, da mora
svojo nalogo opraviti. Nevarnosti se zave šele
kasneje.
Marko se sprošča v telovadnici alf v naravi,
rad hodi v hribe, se sprehaja in zabava v dobri
družbi ali v družinskem krogu. Pravi sicer, da
ni bil nikjer deležen takšnih zabav kot v Ko-
čah. Tam so zabave drugačne, nekaj posebne-
ga, in tudi njegovi prijatelji so tam. Ima kar
nekaj res pravih prijateljev. »Sprostim se lah-
ko samo doma ali v družbi kolegov, kjer me
nihče ne ocenjuje. Drugače me povsod, kjer se
v prostem času pojavim, vsi ocenjujejo kot
policista, kaj torej smem in česa ne,» ugotavlja
Marko. Ukvarja se s športom, zato v Laškem
pogreša atletski stadion. Veseli ga avtomobili-
zem, obiskuje dirke, smuča in sploh ima rad
hitrost. Takšen je.
DAMJANA SEME
>»Zate« vabi
Ic sodelovanju
Zaupni telefon - Zate, ki
deluje v okviru Združenja
za pomoč ljudem v stiski,
išče nove prostovoljke in
prostovoljce. Vsi, ki vas to
delo zanima, ste vabljeni,
da se udeležite informativ-
nega dne, ki bo v soboto,
dne 14. januarja 1995, ob
deseti uri na Miklošičevi 16
v Ljubljani. Dodatne infor-
macije pa lahko dobite
vsak dan (tudi ob sobotah
in nedeljah) med šestnajsto
in dvaindvajseto uro na te-
lefonski številki (061) 97-
83.
Sicer pa se lahko na to
številko obrnejo tudi vsi, ki
potrebujejo kakršno koli
pomoč oziroma, bi se radi
o svojih težavah z nekom
pogovorih.
N-M.S.
Novosti iz Barflva
Celjski kljub Barfly je no-
vo leto pričel s kar nekaj vse-
binskimi spremembami.
Med novostmi je Jam ses-
sion — glasba v živo, ki jo bo-
do stari celjski glasbeni
mački igrali vsako sredo. Ob
četrtkih pa bodo v Barflyu
do februarja potekali večeri
burlesk. Tako si bodo lahko
obiskovalci Barflya danes,
v četrtek, na velikem platnu
ogledali burleske Busterja
Keatona pod naslovom Ža-
lostni klovn. 26. januarja bo
na sporedu večer burlesk
Stana Laurela in OUa Har-
dya, v začetku februarja pa
se bo na velikem platnu
v Barflayu predstavil Char-
Ue Chaplin.
V soboto, 14. januarja, bo
v Barflyu koncert Tomaža
Domicelja, 19. januarja bo
nastopila zagrebška skupina
Čmami obručiči z gostom
Davorinom Gobacom (pevec
skupine Psihomodo Pop). 28.
januarja bo v Barflayu kon-
cert Šank ročka, na boem-
skem večeru 2. februarja pa
bo nastopila legenda sloven-
ske glasbe Marjana Deržaj.
Bar !'ly torej tudi v prihod-
nosti napoveduje zanimivo
ter ogleda in poslušanja
vredno dogajanje. Sicer pa
bo v Barflyu tudi grozljivo
— in sicer jutri, ko ekipa Bar-
flya v počastitev petka, tri-
najstega, pripravlja Horror
party.
N-M. SEDLAR
Žalčani se bojijo zime
Denar za zimsko službo že skopnel
če bo letošnja zima tudi
v prihodnje kazala tako ostre
zobe, bo treba v savinjski pre-
stolnici izbrskati dodaten de-
nar, kajti predvidenih 500 ti-
soč tolarjev so porabili že za
dosedanja čiščenja snega. '
Še pred dvema letoma je bi-;
la zimska služba v Žalcu do-i-
mena komunalnega podjetja.}
Kasneje se je Komunala reor-i
ganizirala in ima danes na'
skrbi le še vodovod ter kanali-
zacijo. Medtem ko glavno ce-
sto skozi mesto čistijo delavci
Cestnega podjetja, pa morajo
za vse ostalo, torej čiščenje
ulic, pločnikov, prehodov za
pešce in podobno, poskrbeti
v mestni skupnosti. Žalska
skupnost ima sklenjeno po-
godbo z Lukom Folavderjem
iz Pongraca, ki skrbi za čišče-
nje vdic s tovornjakom TAM in
razpolaga s posipalcem, drugo
pogodbo imajo sklenjeno
z Ivanom Ograjenškom iz Po-
nikve, ki skrbi za pluženje ož-
jih cestišč in parkirišč z rovo-
kopačem. Pločnike in peš poti
ter prehode za pešce pa v me-
stu Žalec čistijo v podjetju Idi-
la, to je podjetje s štirimi de-
lavci, od tega sta dva delavca
vključena v program javnih
del. Letos so v mestni skupno-
sti zaradi obilnejših padavin
sklenili pogodbo še z enim za-
sebnikom, kljub temu pa je bi-
lo ob zadnjem sneženju v Žal-
cu nemalo težav. Iz središča so
za Savinjo sicer zvozili preko
800 kubičnih metrov snega,
a mesto se je kljub vsemu kar
lep čas dušilo v velikih kupih
snega. V mestni skupnosti
priznavajo, da jih je letošnja
zima, podobno kot drugod po
Sloveniji, presenetila, za ne-
očiščene pločnike in parkirne
prostore pa so resnici na ljubo
marsikje krivi tudi ljudje sa-
mi, ki se jim ne ljubi vzeti v ro-
ke lopat in skidati sneg pred
poslovnimi prostori, bloki, lo-
kali in podobno.
Mestna skupnost Žalec mo-
ra poleg centra Žalca organi-
zirati zimsko službo tudi v de-
lu Škaf arjevega hriba in v na-
selju Podvin. Na območju
Škafarjevega hriba so razmere
še posebej zapletene, saj v po-
lovici naselja skrbi za zimsko
službo mestna skupnost Žalec,
v drugi polovici pa krajevn
skupnost Gk)tovlje. Žalčai
imajo pogodbo sklenjen
s krnetovalcem Matijo GolhU
bom. Pri tem je zanimivo, d
dobijo kmetje za uro 3800 to
larjev, medtem ko je vsem dn
gim priznano 2800 tolarje
tolikšno ceno ima priznano ti
di mestna skupnost.
Sicer pa je bilo žalski mesli
skunosti za letošnjo zimsla
službo iz proračuna namenj(
nih 500 tisoč tolarjev, do z(
četka janaurja pa se je nabral
skoraj za 600 tisoč tolarjev n
čunov. Iz občinskega proraču?
na zato pričakujejo dodatna
sredstva, sicer jim ostaja zgolj
upanje, da jim bo prizanesla
mati narava.
IRENA BAŠA
Končno telefoni
tudi v Vrhu nad
Lašicim
Celjski poštarji obljubljajo,
da bodo še ta mesec v celoti
dokončali izgradnjo telefon-
skega omrežja v laških krajev-
nih skupnostih Breze, Vrh in
Jurklošter.
Krajevna skupnost Vrh je
bila oziroma bo to še do konca
januarja, ena redkih, če ne že
kar edina krajevna skupnosti
v Sloveniji, ki doslej ni imela
prav nobenega telefonskega
priključka. Nova telefonska
centrala, ki jo morajo, tako kot
v ostalih dveh krajevnih skup-
nostih, le še do konca namesti-
ti, bo imela zmogljivost 480
priključkov. Doslej se je za te-
lefon že odločilo 260 krajanov,
centrala pa bo služila tudi za
potrebe Marija Gradca, kjer je
še 70 novih naročnikov. Tako
na Brezah kot v Jurkloštru je
celjsko poštno podjetje pove-
čalo zmogljivost dosedanjih
central za 240 telefonskih
priključkov. Na novo se je
v obeh krajevnih skupnostih
za telefon odločilo po 150 kra-
janov.
JI
REKLI SO
Stanko Novak, predsednl
skupščine KS Polzela:        *
»V KS Polzela lahko reče-
mo, da smo v letu 1994 kljub
težavam dosegli na nekaterih
področjih viden napredek. As-
faltirali smo več odsekov kra-
jevnih cest, skupno okoli 6 kiti;
uredili smo tudi križišče proti
Pohištveni industriji Garant,
ki je bilo več let naša črna toč-
ka. Na področju telefonije sm«
priključili skoraj vse nove na-
ročnike, 380 jih je. Nadaljeva-
la so se dela za kabelsko tele
vizijo. V KS imamo sedaj žf
več kot 800 priključkov.
področju vodooskrbe je bil'
v preteklem letu razmeroma
malo narejenega. Neuspeli re-
ferendum v letu 1993 že kaž«
posledice. Na srečo na primaf
nem cevovodu ni bilo večjil'
okvar. Del krajanov v Podvin"
pa je še vedno moral v sušneC
obdobju dovažati vodo. Sic
pa smo v naši krajevni sku
nosti opravili več manjših d
precej denarja smo porab
tudi za vzdrževanje lokalJP
cest.«
T. TAVČi
Št. 2. - 12. iansar 1995
15
NASI KRAJI IN LJUDJE
Komu so napoti reklamne table?
Nekateri žalski zasebniki se ležijo naa ravnanjem mestne skupnosti
Pred kratkim so se v Žalcu
začele pojavljati posebne re-
klamne table, kjer je na
enem mestu zapisanih nekaj
lokalov, trgovin, družbenih
in zasebnih podjetij. Na
smetišču pa so se nasprotno
znašle nekatere resnično le-
pe reklamne table, ki so jih
v mestu postavili zasebniki.
Nad ravnanjem mestne
skupnosti Žalec se jezijo de-
nimo v Kavami Korona.
Lastnica Sabina Korošec
pravi: »V bližini naše kavar-
ne so bile tri reklamne table,
prva stoji pred vhodom
v Korono, druga je postav-
ljena ob cerkvi in ti dve ta-
bli, ki sta na naši oziroma
cerkveni zemlji, sta še vedno
na svojem mestu. Tretja re-
klamna tabla je bila postav-
ljena v mestnem parku in to
so nam čez noč podrli skupaj
z, po moji oceni, resnično
kvalitetnima reklamnima
tablama gostišča Asado ter
podjetja za oblikovanje Kor-
ber. Izdelava in postavitev
takšnih tabel ni poceni in
preden sem jih naročila, sem
za mnenje vprašala mestno
skupnost. Dobila sem ustno
soglasje, ki pa očitno nič ne
velja. Namesto naših re-
klanmih tabel so postavili
nove, na enem mestu je napi-
sano nekaj podjetij in loka-
lov, vendar pa vsaj mene
osebno nihče ni vprašal, če
sem zainteresirana za sode-
lovanje. Predvsem pa me
moti to, da po Žalcu še vedno
stoji cel kup reklamnih ta-
bel,  ki  so bistveno manj
estetske. Resnično me zani-
ma, po kakšnih kriterijih de-
la mestna skupnost in zakaj
podirajo reklamne table sa-
mo nekaterih zasebnikom.«
Z ravnanjem mestne skup-
nosti se ne strinja tudi Sašo
Korber, ki ima svoje podjetje
za oblikovanje. »Reklamno
tablo sem si sam oblikoval,
vprašal mestno skupnost, če
jo lahko postavim, in takrat
ni bilo nobenih zapletov.
Moja reklamna tabla je bila
vredna 1500 mark in je po-
dobno kot še pri nekaterih
dmgih, čez poč izginila. Re-
klamne table, ki jih sedaj po-
stavljajo po mestu, so name-
njene sejmom in povsem ne-
primerne za reklamiranje
naših podjetij. Na teh re-
klamnih tablah namreč upo-
rabljajo v glavnem enotno
pisavo in enotne barve, kar
pomeni, da na takšni tabli
sploh ne morem imeti prave-
ga znaka svoje podjetja. Po-
leg tega na tablah ni nobenih
puščic in ljudje si s takšnimi
tablami ne morejo kaj prida
pomagati. Spominjam se, da
smo se pred približno letom
dni dogovarjali za oblikova-
nje celostne podobe, vendar
mestna skupnost tega dogo-
vora očitno ne spoštuje.«
In kaj pravijo odgovorni
v mestni skupnosti Žalec?
Trdijo, da so podjetnikom in
lastnikom lokalov že takrat,
ko so zaprosili za dovoljenja
povedali, da lahko table po-
stavijo le začasno, ker so se
pač dogovorili za postavitev
enotnih smerokazov. Doslej
so v dogovoru s Cestnim po-
djetjem že postavili 45 enot-
nih reklamnih tabel, intere-
sentov je veliko, tako da bo-
do naročili še nekaj teh enot-
nih smerokazov. Table ima
mestna skupnost v najemu,
interesenti pa morajo za za-
četek plačati 25 tisoč tolar-
jev za izdelavo, kasneje pa
bodo plačevali najemnino, ki
bo znašala približno 5 tisoč
tolarjev. V mestni skupnosti
še zatrjujejo, da ne delajo
nobenih razlik med podjet-
niki, nesoglasja pa da so na-
stala zgolj slučajno. Ali je
takšna uniformiranost mesta
res potrebna ali ne, pa je se-
veda drugo vprašanje in
predvsem stvar okusa. Očit-
no pa si bo mestna skupnost
na ta račun prislužila nekaj
dodatnih tolarjev, kaj prida
pa table, kakršne so, k lepši
podoba mesta resnici na lju-
bo ne bodo pripomogle.
IRENA BAŠA
Zboleli zaradi vode
Ponovno onesnaženje vodnega zajetja v Žicah
Prve ponovoletne dni je ča-
kalo Konjičane neprijetno
presenečenje, povezano s sla-
bostjo, bruhanjem in diarejo.
Tega ni povzročilo preveč ži-
vahno proslavljanje novega le-
ta, ampak onesnažena pitna
voda.
Vsi, ki so priključeni na
vodno zajetje v Žicah, velik
del Konjic z okolico, Draža
vas, Žiče, Loče in Zbelovo, se
že vrsto let srečujejo s proble-
mom onesnaženosti pitne vo-
de. V času vsakega močnejšega
deževja je voda kalna in brez
prekuha vanj a neuporabna.
Tokrat sta dež in močna
odjuga naredila svoje, meteor-
ne vode so vdrle v zajetje. Po
besedah direktorja Konjiškega
zdravstvenega doma dr. Ber-
ginca so prvi oboleli pričeli
prihajati že na sam novoletni
dan. Situacija se je še poslab-
šala v noči z nedelje na pone-
deljek.
V zdravstvenem domu so po
prvih analizah ugotovili, da so
vsi oboleli priključeni na vod-
no zajetje v Žicah. Zato so
o problemu takoj obvestili re-
gijski Zavod za zdravstveno
varstvo v Celju, občane pa so
preko sredstev javnega obveš-
čanja seznanili s preventivni-
mi ukrepi, prepovedali so upo-
rabo neprekuhane vode.
Prve analize so pokazale, da
je voda močno oporečna in za-
to zdravju škodljiva. V tem
primeru ne pomaga niti močno
klorirani e.
JSTa terenu trenutno poteka
zbiranje podatkov o natanč-
nem številu obolelih, saj vsi
niso iskali zdravniške pomoči.
Obolelim so vzeli tudi blato,
vendar v njem ni bilo epidemi-
oloških bakterij, kar je potrdi-
lo domnevo, da je za obolelost
občanov kriva oporečna voda.
Samo hitremu reagiranju
zdravstvenega doma in na-
tančnem obveščanju občanov
o nastalem problemu gre zah-
vala, da ni bilo obolelih še več.
Kljub temu pa ostaja problem
zagotovitve zdrave pitne vode
osnovni problem nove občine.
Nekatera prizadevanja na tem
področju so bila v minulih le-
tih narejena, vendar do kakš-
nih konkretnejših rezultatov
ni prišlo. Zadnji izbruh bolez-
ni je resno opozoril vse odgo-
vorne, da ne smejo več čakati.
Tega se zaveda tudi novi žu-
pan, g. Jazbec, ki je že v času
predvolilnega boja postavil na
prvo mesto reševanje proble-
ma zdrave pitne vode. To daje
občanom upanje, da se bodo
stvari le premaknile z mrtve
točke. Do takrat pa bo treba
vodo pred uporabo prekuha-
vati. J. H.
il. S. . 12. ianvar 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE
16
Priprave slovenskih satirikov
Satirične prispevke spreiemalo do 7. lebruarla
v Sloveniji se pripravljamo
na prvo kulturno prireditev, ki
bo v znamenju likovne in be-
sedne satire. Na I. Slovenskem
trienalu satire Aritas, Šmarje
95, hočejo zavrniti misel, da
Slovenci nimamo pravega
smisla za humor. Zato vabijo
k sodelovanju slovenske sati-
rike iz domovine ter tujine, ki
morajo poslati svoje prispevke
najpozneje do 1. februarja.
Prireditve I. Slovenskega
trienala satire, z nekaterimi
priznanimi gosti iz tujine, se
bodo vrstile v Šmarju pri Jel-
šah, v ateljeju Staneta Jagodi-
ca na Brecljevem nad Šmar-
jem ter v razstavišču v Rogaški
Slatini in to v drugi polovici
maja oziroma v prvih dneh ju-
nija. Likovno razstavo bodo
jeseni prenesli tudi v Ljublja-
no. Najboljši satiriki, udele-
ženci natečaja, bodo nagrajeni
z Zlatim, Srebrnim ter Brona-
stim Aritasom za likovno ozi-
roma za besedno satiro, pa še
s tremi posebnimi diplomami
ter s častnim priznanjem za
starejšega umetnika, Id se je
posebno izkazal v domači li-
kovni oziroma besedni satiri.
Posamezni satirik lahko so-
deluje v obeh delih, v likov-
nem in besednem, pri tem pa
datum nastanka satire ni po-
memben. Dela so lahko bila že
javno objavljena, pomembno
pa je, da vsebujejo satirično
humoristično sporočilo. Ude-
leženci natečaja morajo prilo-
žiti svoj kratek življenjepis,
zapisati naslov in telefonsko
številko ter dodati svojo čmo-
belo doprsno fotografijo, kar
je potrebno za načrtovano pu-
blikacijo in arhiv trienala.
V likovnem delu natečaja je
mogoče sodelovati z risbo,
grafiko, slikarskim delom, fo-
tomontažo, z objektom-mon-
tažo in skulpturo. Natečaj je
namenjen tako karikaturistom
kot tudi slikarjem, grafikom,
fotografom, ilustratorjem in
kiparjem, ki vključujejo sati-
rično-humoristična sporočila.
Teme niso posebej določene.
Vsak avtor sme poslati ali
izročiti po tri likovna dela.
Dela na papirju (ki lahko me-
rijo največ 50 centimetrov) ni
potrebno opremiti z debelim
paspartujem ali z okvirjem,
ker bodo vstavljena med šipe.
Vsak eksponat je treba podpi-
sati ter označiti z letnico na-
stanka, na zadnji strani pa
omeniti avtorja, ime dela, let-
nico nastanka, tehniko, di-
menzije ter ceno v DEM. Za
skulpture je potrebno omenje-
ne podatke priložiti v kuverti.
Likovno satirična dela je po-
trebno dostaviti najpozneje do
1. februarja zvečer, na naslov:
Tomo Čeme, Galerija Konex,
Cesta na Brdo 109, Vrhovci,
61000 Ljubljana. Telefonske
informacije posredujejo na
številki 061/272-588 in 123-
1258. V strokovni žiriji bodo
dr. Stane Bernik, Jože Hude-
ček, dr. Milček Komelj, dr. Lev
Menaše in dr. Ivan Sede j. Po
jesenski razstavi v Ljubljani
bodo prireditelji likovna dela
vmiU.
Za tiste, ki se nameravajo
udeležiti I. trienala na področ-
ju besedne satire pa so odprte
možnosti na področju aforiz-
ma, epigrama ali kratke basni.
Tako ne vabijo le aforiste am-
pak tudi pisatelje, pesnike,
dramatike, novinarje ter ne-
profesionalne pisce. Teme lah-
ko izbirajo sami, potrebno pa
je angažirano ali pa splošno
satirično humoristično sporo-
čilo. Vsak avtor lahko pošlje
največ deset kratkih satiričnih
besedil v šestih kopijah, natip-
kanih, podpisanih s polnim
imenom ter z navedeno letnico
nastanka besedila. Besedne
satire je mogoče poslati naj-
pozneje do 1. februarja (s pri-
poročeno pošto) na naslov: To-
ne Kampuš, Zveza kulturnih
organizacij. Dom kulture,
63240 Šmarje pri Jelšah. Tele-
fonske informacije posreduje-
jo na številki 063/821-236. Po-
slane besedne satire bo pregle-
dala strokovna žirija, ki jo se-
stavljajo dr. Milan Dolgan,
Igor Gedrih, Branko Gradiš-
nik, Miloš Mikeln in Tone
Partljič. Ti se bodo tudi odlo-
čili, katera besedila bodo
uvrščena v priložnostni kata-
log besedne ter likovne satire.
BJ
Pinovi likovniki v Ljubljani
v avli Univerzitetno kliničnega centra v Ljubljani so odprli razstavo likovnikov skupine PIN,
ki deluje pod pokroviteljstvom Rudnika lignita Velenje.
V kulturnem programu so nastopili pevci Rudarskega okteta, direktor rudnika, Franc Žerdin,
pa se je zahvalil za sodelovanje. Za uspešno zdravljenje rudarjev, poškodovanih v lanski delovni
nesreči, so se kliničnemu centru oddolžili z devetimi likovnimi deli. Na rasztavi so se predstavili
Valter Končan, Stojan Špegel, Mateja Pogorelčnik-Kraševec, Franc Planine, Franjo Gjerkeš,
Roman Skornšek, Aleš Zavolovšek, Stojan Kuri ter njihov mentor, akademski slikar Milan Todič
iz Celja. Likovnike je posebej predstavil prof. dr. Mirko Juteršek. L- OJSTERŠEJi
KOMENTIRAMO
Za racionalnost
z januarjem se začnejo in
februarja končajo redni letni
občni zbori teritorialnih ga-
silskih društev, ki jih je
v celjski občini dvajset, če pa
jo razdelimo na tri občine,
pa jih je v celjski 13, vojniški
pet in štorski tri.
Osrednja tema letošnjih
občnih zborov bodo novi sta-
tuti in bodoča organizira-
nost glede na razdelitev na
več manjših občin. Gasilska
organizacija Slovenije se za-
veda težav,kilahkonastopi-^
jo z delitvijo na manjše obči-
ne, zato se zavzema za raci-
onalnost, kar bi pomenilo,
da društva sicer delujejo sa-
mostojno, vendar so združe-
na na isti ravni, kot so bila
do konca lanskega leta. Če
vzamemo celjski primer bi to
pomenilo, da bi sedež bivše
občinske gasilske zveze Celje
ostal in bi zajel društva iz
Celja, Vojnika in Štor. Po-
membna lepotna sprememba
je v tem, da so izpustili bese-
do ^občinska« in se bo tako
imenovala kar Gasilska zve-
za. Predlog je, da bi vse tri
nove občine denar za gasil-
stvo združevale v zvezi, ki bi
pod kontrolo občin z njim
razpolagala. Predvsem gre
za nabavo opreme, obnovo
domov, usposabljanje in po-
dobno, kar bi bilo uspešneje,
da bi delali z enega mesta,
kot s treh. Pripravljen bo se-
veda tudi nasprotni predlog,
ko naj bi za gasilstvo skrbela
vsaka občina posebej, ven-
dar to skoraj zagotovo ne bo
vodilo k uspehu, ampak na-
zadovanju te pomembne or-
ganizacije. Občni zbori teri-
torialnih društev naj bi rešili
to dilemo, o kateri bodo nato
spregovorili še na zboru Ga-
silske zveze.
Ob delu teritorialnih dru-
štev in poklicnih gasilcev
v Celju pa je najbolj vroče
vprašanje nadaljnjega ob-
stoja industrijskih gasilskih
društev, ki so pred popolnim
zlomom, saj jih praktično ni
več ali pa so samo na papir-
ju, kot v Cinkarni, Železarni,
EMO, TVO Škofja vas, Metki
in Aeru.
TONE VRABL
Vaš intervju: Marko Mlllč
v naslednji številki Petice
bo na vprašanja bralcev odgo-
varjal košarkar Marko Milic,
ki je lani iz Triglava prestopil
k Smelt Olimpiji. Čeprav bo
šele maja dopolnil 18 let, je za
državno reprezentanco že odi-
gral dve tekmi in je naš naj-
mlajši košarkarski reprezen-
tant.
Med predlogi so bili še atle-
tinja Nataša Erjavec, jadralec
Dušan Puh, kolesar Iztok Me-
lanšek, košarkarji Matjaž Ci-
zej, Dušan Hauptman in Go-
ran Jagodnik, košarkarski tre-
ner Zmago Sagadin, nogome-
taši Gregor Blatnik, Robert
Pevnik, Damjan Romih in Šte-
fan Škaper, rokometaš Uroš
Šerbec, smučarski direktor
Tone Vogrinec, nekdanja atle-
ta Roman Lešek in Stanko
Lorger. Za ponovni pogovor
v Petici ste še enkrat predlaga-
li Jureta Koširja, Rolanda
Pušnika in Boštjana Straška.
Med bralce, ki so svoje vpra-
šanje zastavili rokometašu Iz-
toku Pucu, smo razdelili tri
darilne bone v skupni vredno-
sti 6000 tolarjev. Nagrajenci:
Nataša Banko iz Polzele, Mar-
jeta Bergant iz Tabora in Bri-
gita Gunzek iz Rimskih To-
plic.
Št. 1. . 11. fanuar 1995
17
FOTOREPORTAZA
it. 2. - 12. ioNoar 1995
ŠPORT
18
Dve desetletji devetic
KegUaškI lubilel Tanje Gobec, Metke Lesjak In Marike Kattllnar, ki veliko slavje
pripravlja v soboto
Metka Lesjak'
Tanja Gobec
Velik uspeh kegljavk Ema
Eterne na zaključnem delu
njihovega turnirja TOP 16 se
je v Golovcu končal z vnaprej
pripravljenim slavjem ob jubi-
leju Tanje Gobec, Metke Les-
jak in Marike Kardinar, ki so
kegljem in kroglam zapisane
že dve desetletji.
»Začela sem z odbojko in le-
ta 1967 s Celjem tudi igrala
v prvi YU ligi. Za mano je bilo
nekaj nastopov za mladinsko
reprezentanco Slovenije,
v članski ekipi pa sem bila ne-
nehno v začetni postavi. V In-
gradu sem bila nato deležna
drobnih šal kolegov, ki so me
izzivali na kegljišče. Enkrat
mi je pač prekipelo in zarekla
sem se, da ne bom odnehala,
dokler ne bom boljša,« se za-
Tanja Gobec in Metka Lesjak
sta že dve desetletji članicT
celjskega kluba, Marika Ka-
drinar pa bo enak tekmovalni
jubilej v soboto proslavila
v Lendavi.
četkov živo spominja Metka
Lesjak.
Bila je boljša od kolegov in
leta 1982 na svojem edinem
svetovnem prvenstvu v Brnu
z reprezentanco Jugoslavije
osvojila zlato kolajno. »Na po-
samičnih prvenstvih nisem bi-
la posebej uspešna. Zame je
bila vedno najbolj pomembna
ekipa in lahko bi trdila, da
sem tipična klubska tekmo-
valka,« pravi edina kegljavka
na svetu, ki je bila med udele-
ženkami vseh šestih svetovnih
pokalov.
S številkami se ni nikoli
obremenjevala, njen osebni re-
kord pa je 484 kegljev iz Trbo-
velj. »Kegljanje se mi je zdelo
grozno dolgočasna športna pa-
noga, a le dokler ga nisem po-
bliže spoznala. Tako kot od-
bojka je lep šport,, v ekipi pa
sem se vseskozi počutila iz-
jemno lepo in zato se še ne
nameravam posloviti,« trdi ju-
bilantka Metka Lesjak.
Tanja Gobec je bila skoraj
vso kariero v reprezentančnem
krogu  (1975-1992),  v  njeni
zbirki pa sta srebrni kolajni
s SP 1984 v Ljubljani in 1992
v Bratislavi. »Na izbirnih tek-
mah so odločale malenkosti, ki
so me običajno zaradi nekoli-
ko slabše psihološke priprave
veljale nastopov na velikih
tekmah. S tem se ne pritožu-
jem. Nasprotno: bila sem na
edinem prvenstvu v Sloveniji
in potem še nastopila za Slo-
venijo,« pravi Tanja Gobec, ki
je v klubu od samega začetka.
Trikrat zapored je bila jugo-
slovanska prvakinja v dvoji-
cah. »Vedno z drugo: s Tanjo
Pečovnik, Mariko Nagy in So-
njo Mikac« Eno sezono je
končala z najboljšim povpreč-
jem jugoslovanske lige, bila iz-
brana za najboljšo kegljavko
Slovenije in leta 1989 na Du-
naju osvojila klubski naslov
svetovnih prvakinj.
Poškodbe so v zadnjih treh
letih Tanjo Gobec oddaljile od
stez in vrhunska kariera je
končana. »Koleno ne zdrži več
naporov, toda v soboto bom
nastopila v Lendavi na Mari-
kinem slavju. Med tednom
moram dvakrat na trening in
potem bom najbrž vsa polom-
ljena,« je med smehom dejala
kegljavka z najdaljšim stažem
v celjski ekipi, ki ji bo še na-
prej zvesta z nasveti.
ŽELJKO ZULE
Zveza rešuje
Neptun
Kritičen položaj celjskega
vaterpola - Neptun je zaradi
nezadostnega števila igralcev
Mariboru predal dvoboj 2.
kroga - je konec tedna obrav-
navalo predsedstvo zveze. Vo-
dilni možje so sprejeli nekaj
sklepov, ki bi lahko bistveno
pripomogli k rešitvi Neptimo-
ve agonije. Klubu so celo pri-
pravljeni zagotoviti novega
trenerja, v kratkem pa naj bi
bil skupni sestanek VZS, Nep-
tuna, Celjskih sejmov ter ob-
činske športne zveze in odbora
za šport. P. Š.
Prstan za grofico
Danes In Jutri na Rog I I ženska slaloma za evropski pokal]
z vrhunsko utieležbo
Krajši premor tekmovanj
v alpskem smučanju za sve-
tovni pokal se znova prekriva
z dvodnevno (danes in jutri)
slalomsko prireditvijo na Ro-
gli za evropski pokal. SD Uni-
or Celje se bo najbrž moralo
celo sklicevati na določilo
o največ 140 prijavljenih smu-
čarkah, saj je nastop že do po-
nedeljka potrdilo 19 držav.
Rogla je nemara edino pri-
zorišče evropskega pokala, ki
si ne beli glave z zagotovitvijo
kvalitetne udeležbe. Predlan-
ska izbira za najboljša priredi-
telja prog ženskega dela
evropskega pokala in zmago-
valni seznam z vrsto zvenečih
imen (1991 - Bokal in Zingre,
1992 - dvakrat Coberger, 1993
- Pelletier, Riegel, 19^94 - Hro-
vat, Gimle) sta dovolj veliko
poroštvo, da sta Uniorjevi tek-
mi že kar bUzu ravni svetovne-
ga pokala.
Za tradicionalni prstan celj-
skih grofov s tremi diamanti
bo veljala petkova tekma, sez-
nam kandidatinj za zmago pa
je zelo širok. Na izrazito šprin-
terski progi z minimalno vi-
šinsko razliko 121 metrov bo
tako že zaradi posebnega do-
ločila, da najprej štartajo naj-
boljše v skupni in posebni sla-
lomski razvrstitvi evropskega
pokala ter šele nato glede na
točke FIS.
Najbolj številno bo seveda
slovensko zastopstvo, med
skoraj dvema ducatoma smu-
čark pa bo spet štartala tudi
17-letna Barbara Koštomaj iz
Celja. »Letos je že nekoliko
popravila točke FIS, ob še
enem dobrem rezultatu pa bi
se na lestvici že lahko prebila
pod 350. mesto, kar bi pomeni-
lo možnost starta na drugih
Evropski pokal — slalom: Bi-
avaschi (Ita) 45, Grassinger
(Nem) in Bodling (Šve) 29,
Hrovat (Slo), Andersson (Šve)
25, Riegler (N. Zel) 23, Koren
(Slo) 20, Stegall (Avs) 19, Pe-
quenot (Fra) in Borghi (Ita)
18.. .Pretnar 11, Bokal 7, Dov-
žan 6, Bračun (vse Slo) 3.
tekmah evropskega pokala.
Običajno se ji v prvem teku
zalomi, kar je posledica po-
manjkanja občutka o sposob-
nostih. Na Rogli bo pač že
v prvi vožnji morala smučati
optimalno, saj se bo v finale
uvrstilo samo 60 smučark in
tega je Barbara tudi sposob-
na,« napoveduje njen trener
Vinko Jovan, ki je letos repre-
zentančni trener pionirskih
reprezentanc.
ŽELJKO ZULE
NA KRATKO
Maribor: v slovenskem derbi-
ju 12. kroga interlige za odboj-
karice Paloma-Celje 3:0 (2, 2, 4).
Dvoboj je trajal samo 39 minut,
Celjanke pa so še naprej brez
zmage.
Ljubljana: na tretji pregledni
tekmi z zračno pištolo zmaga
Mačkove (DP), tretja Kufner-
jeva.
Kamnik: po treh pozivnih tur-
nirjih DP v malem nogometu za
ženske so Skale tretje in bodo 28.
januarja v Ljubljani v polfinalu
končnice igrale s Pando iz Gor-
njih Petrovcev.
Celje: rokometno moštvo Ce-
lje je drugoligaško tekmo 13.
kroga z Interierjem dobilo
z 10:0, ker gostje niso dopotovali
v Golovec. Vrstni red: Interier
21, Sevnica, Pomurka 18, Radeče
16, Polet, Dol 14, Krog, Ormož,
V. Nedelja 13, Celje 12, Brežice
2, Madinec 0. Prvenstvo se bo
nadaljevalo 4. februarja.
Novo mesto: na ekipnem mla-
dinskem DP v namiznem tenisu
zaradi slabše razlike v nizih 2.
mesto za Ero Tempo iz Velenja.
Celje: na ekipnem kegljaškem
DP za mladinke je zmagala prva
ekipa Ema Etema (Razlag, Ledi-
nek, Podlesnik, Flipčič, Stajic)
4676 pred drugo (Špoljar, Košto-
maj, Košir, Krneta, Ratajc) 4636.
Celje: vrstni red po jesenskem
delu območne lige v kegljanju
- skupina A: Izletnik 13, Dobrna,
Metka 11, Ljubno, Avto Celje 6,
Kovinar 5, Komcel, Demit Laško
2; skupina B: Konjice 14, Roga-
ška 10, Kovinotehna, Žična, Pe-
trol 8, Obrtnik Celje 6, Kvit Celje
2, P. Laško 0.
Kranj: na kadetskem DP v va-
terpolu porazi Neptuna z Ljub-
ljano 4:12, Triglavom 1:40, Kra-
njem 1:10, Mariborom 5:13, Ko-
prom 9:12 in remi s Kamnikom
- 4:4. Celjani so zasedli predzad-
nje, 5. mesto, gole pa so dosegli
Adamič 8, T. Matešič 7, Jovano-
vič. Pur ter Mutec, C. Mastnak,
A. Mastnak in N. Matešič po 1.
Šentrupert: na skakalni tekmi
je med člani zmagal Čepelnik
(Velenje) z novim rekordom 43,5
m pred Globočnikom (Ljubno) in
domačinom Videčem, v drugih
starostnik kategorijah pa so bili
najboljši Tovornik, Perše (oba
Velenje), Adamič in Ačko (oba
Šmartno).
Ljubljana: na pokalu Sloveni-
ja v umetnostnem drsanju med
pionirji B zmaga Vizjaka, drugi
mladinec Špoljar ter Kranjčeva
(pionirke A) in Šolinčeva (pi-
onirke C).
Rogla: slalomska tekma
vzhodne regije - ml. dečki: 1. Ra-
tej, 8. Sopar, 11. Samec, 21. Ro-
van, 26. Cimerman, 29. Jovan;
ml. deklice: 8. Jovan; st. dečki: 1.
Vajdič, 3. Zupan; st. deklice: 8.
Selič (vsi Unior).
Maribor: veleslalomska tekma
vzhodne regije - ml. dečki: 1. Ra-
tej, 20. Samec, 25. Sopar, 38. Ro-
van, 41. Cimerman, 42. Jovan;
ml. deklice: 10. Jovan; st. dečki:
2. Vajdič, 8. Zupan, 20. Macuh;
st. deklice: 3. Koštomaj, 4. Selič
(vsi Unior).
Celje: končni vrstni red lige
Partizana Gaber je v balinanju:
Gaberje 21, Kovinotehna 18,
KDK 16, Petrol, Cetis, Štore 14,
Žična 9, Komunala 6.
Celje: končni vrstni red šport-
nih iger v košarki: RC Plan, Ko-
vinotehna 26, Izletnik 21, Elek-
tro 16, Zlatarna 14, Cinkarna,
Gradiš 10, Dobrna 2, Cetis 1.
Nadaljevanle prvenstva
Po enomesečnem premoru
se je sinoči nadaljevalo držav-
no prvenstvo v rokometu, Ce-
lje Pivovarna Laško pa bo ne-
kaj časa oslabljena. Roman
Pungartnik in Tomaž Ocvirk
sta bila včeraj v Lovranu na-
ročena za atroskopijo kolena
in bosta morala počivati vsaj
dva tedna, zato bo vrzel na
desnem krilu zapolnjeval ka-
petan Tomaž Jeršič.
Celjani so imeli po veliki
zmagi v Parizu le nekaj dni
premora, saj je konec tedna
osmerica na turnirju v Španiji
igrala za reprezentanco. Delež
bi bil še večji, če Pungartnik
ne bi odpovedal udeležbe,
Strašek pa je razočaran zapu-
stil priprave in tako sta debiti-
rala Lapajne ter Begovič.
Naši so bili porazih s Špani-
jo 21:24, ZR Jugoslavijo 21:31
in Francijo 21:22 zadnji, če-
prav bi se lahko izteklo bistev-
no bolje. »Primerjava repre-
zentance in kluba po zmagi na
božičnem turnirju Marrane ni
najbolj umestna. Celje Pivo-
varna Laško ima s Pucem, Na-
činovičem in Ivandijo dobro
rešena najbolj kritična mesta,
povrhu pa je reprezentančna
raven bistveno večja,« meni
selektor in celjski trener Miro
Požun.
V Granadi so po tri repre-
zentančne nastope zabeležili
Pušnik, Lapajne, Šafarič, Jer-
šič (8 golov), Leve (6), Šerbec
(10), Begovič (5) in Tomšič (5).
Do začetka februarja se bodo
spet podredili klubu, nakar bo
v Golovcu spektakulama tek-
ma med reprezentanco in no-
vinarsko selekcijo, v kateri bo-
do tudi Puc, Načinovič, Ivan-
dija in drugi.
Ž. Z.
Rozman že proti Pratu
Velenjski rokometaši bodo
četrtfinalni tekmi pokala EHF
z italijanskim Pratom odigrali
21. januarja v gosteh in 24. ja-
nuarja ob 17.45 uri v Rdeči
dvorani, za »evropski« dvoboj
in nadaljevanje domačega pr-
venstva pa so se minuli konec
tedna pripravljali v Sloven-
skih Konjicah.
»Krejan bo zaradi poškodbe
meniskusa in kolenskih vezi
počival še najmanj mesec dni,
toda v ekipo se vrača organi-
zator igre Rozman. Zaradi po-
dobne poškodbe je sicer veliko
izgubil, njegova prisotnost na
obeh evropskih tekmah pa
nam bi vseeno veliko pomeni-
la,« je položaj v ekipi razložil
trener Bojan Požun.
Velenjčani so v konjiški
dvorani uigravali predvsem
nekaj obrambnih novosti,
v katerih je vidna vloga name-
njena bolgarskemu novincu
Semerdjijevu (na sliki). Za po-
kal EHF je zaradi jesenskega
nastopa za Belasico v pokalu
prvakov sicer izgubljen, toda
Gorenje ima velike načrte tudi
v domačem prvenstvu in poka-
lu. V nasprotnem dva tedna
pred Pratom ne bi pospešeno
vadili novih kombinacij s Se-
merdijejevim...
Certifiicata za Rusinji
Olga Tolmačova in Tatjana
Kibireva sta končno dobili
certifikata Odbojkarske zveze
Rusije, uprava celjskega kluba
pa zdaj išče pokrovitelje za
kritje stroškov registracijske
takse pri mednarodni zvezi. Po
vplačilu kotizacije bosta obe
odbojkarici lahko igrali za Ce-
lje v vseh tekmovanjih, za po-
kal pa sta soglasje podpisali
tudi sestri Blažič. Državne pr-
vakinje si tako vendarle lahko
obetajo nekoliko bolj uspešno
nadaljevanje sezone,  čeprav
naša zveza zaradi neodigranih
tekem osmine-finala s Kočev-
jem grozi z novimi sankcijami.
V četrtftnale sta se že uvrstili
tudi ženska ekipa Zgornje Sa-
vinjske in moška Topolšice
(njihov naslednji nasprotnik je
Kamnik), medtem ko je prvoli-
gaški Šempeter nepričakova-
no izpadel s tretjeligaši iz Hoč.
inntai in Kegiar
umiriii zmaje
Drugi del hokejskega prveti'
stva se je začel s porazoma
lanskih finalistov Olimpije in
Jesenic ter vse napovedi po-
stavil na glavo.
Celjani so s predvsem fana-
tično borbenostjo postali resni
kandidati za finale končnice,
ruske okrepitve pa prav nič ne
zaostajajo za Olimpijinimi
zvezdniki NHL lige.
Inntai je zaostanek 1:3
spretno spremenil v prvo le-
tošnjo zmago z Ljubljančani
na domačem ledu ter zadnjo
tretjino dobil kar s 4:0. Tisoč-
glavo množico je na noge naj'
bolj dvignil Kelgar, ki je v pr-
vem delu sezone umiril Nien-
huisa, v nedeljo pa s silovitii"
krošejem srboritega Kastelica
Mladi celjski reprezentant
tako brez konkurence prva
pest slovenskega prvenstva,
kariero pa bo najbrž že čez ne'
kaj dni nadaljeval v Kanadi.
Foto: SHERP^
Š*. 2. • 12. ianuar 1995
19
ŠPORT
Pevnik k Oiimpiji
Cellskl nogometaši v nailaiievanlu prvenstva močno osiabileni - Novo vodstvo MNZ
ceiie - Jeseni poostreni kriteriji za organizacijo tekem       _
Nogometni prvoligaši so v zadnjih
dneh začeli s pripravami za spomladan-
sko nadaljevanje, ki se bo začelo čez pol-
drugi mesec. Med odmorom je bilo nekaj
prestopov znanih nogometašev, največ
pa so brez dvoma izgubili Celjani in med
drugim ostali brez Pevnika, ki je za več
kot 50.000 mark odškodnine odšel
k Olimpiji.
Publilcum osiabijen
Celjani so zdaj prepolovljeni, saj so
Skalno klet poleg Pevnika zapustili še
trije stalni igralci začetne enajsterice
Nikčevič (Gorica), Pranjič (Rudar) in Su-
dec (Varteks). Odšli so tudi Obrez (Vev-
če), Krstičevič, Grgič (oba na Hrvaško) in
že prej Njeguš (Srbija). Edina prava
okrepitev je mladi reprezentant Bulajič
(Olimpija), položaj v prvi ekipi bo imel
zaradi skromne konkurence v konici na-
pada zagotovljen še povratnik Car (Var-
teks), tretja okrepitev pa je Plevnik (Na-
klo). V kombinaciji za prihod so še neka-
teri odsluženi jugo reprezentanti (Baljič,
Škoro), še naprej pa je sporna naveza
z Varaždinci, ki ponujajo tretjerazredne
nogometaše. Celjani bodo na Skalni kleti
trenirali do 29.januarja, ko se bodo za
teden dni preselili v Poreč in sodelovali
na turnirjih v Rovinju in Novi Gorici.
Ob Jezeru Ifmalu poicrita
tribuna
Rudar bo spomladi vodil Bojan Praš-
nikar, ki si je za pomočnika nastavil
Stanka Božičeviča (ex Publikum in Dra-
vinja) in s prvimi prijemi že zaostril kon-
kurenco na vseh mestih. Po dveh letih in
pol se je v Velenje vrnil Pranjič, velika
okrepitev je vratar Stankovič (Zagorje),
novinec pa še Ekmečič (Zadar), medtem
ko je že dogovorjeni prihod mladega re-
N'Toko je zamujal z vrnitvijo iz Kameni-
na, kapetan Žilnik zaradi spora z upravo
iz protesta ne trenira in je suspendiran,
nezadovoljnih pa je še nekaj domačih
nogometašev.
prezentanta Cimerotiča propadel. Zele-
S no-čme sta sporazumno zapustila Zimet
« (Maribor) in Džafič (Mura), ki se je na
; vse treninge vozil iz Prekmurja. Velenj-
i čani bodo že konec tedna odpotovaU na
krajše priprave v Zreče, v začetku febru-
arja v Tolmin, konec meseca pa bodo
začeli graditi pokrite tribime za dva tisoč
Š gledalcev. Naložba je ocenjena na 40 mi-
lijonov tolarjev, občina in Rudnik pa bo-
sta sodelovala s polovičnim deležem.
Ropoša prvi mož MNZ Celje
Na ponedeljkovi volilni skupščini je
bilo soglasno izbrano novo vodstvo MNZ
Celje. Predsednik je postal Boris Ropoša
iz Celja, ki je v prvih povojnih letih igral
pri Poletu, Braniku in Jedinstvu iz Ze-
muna. Od leta 1954 dalje je bil z majhni-
mi prekinitvami v nogometu prisoten kot
funkcionar in med drugim tudi član 10
NZS.
V novem izvršnem odboju so še Zdrav-
ko Martun (podpredsednik), Jože Rajh
(sekretar). Tone Kelenc (tekmovalna ko-
misija), Štefan Jager (registracijska ko-
misija), Janko Križnik (strokovna komi-
sija), Franc Nežmah (mladinska komisi-
ja), Jože Manfreda (prošnje, pritožbe in
predpisi), Milan Brecl (mednarodni od-
nosi in finance), Zdravko Golob (mah
nogomet) in Marjan Goleš (sodniki).
V celjsko podzvezo je trenutno vključe-
nih 19 klubov velikega in 13 malega no-
gometa, skupaj pa je registriranih 3640
igralcev. S februarsko preregistracijo
- doslej so jo opravili samo Mons Claudi-
us Rogatec, Rudar, Šentjur in Sportklub
- se bo številka zmanjšala za okoli tisoč,
najbolj pomembno opravilo minulega
obdobja pa je uspešna obuditev staiih
nogometnih centrov v Šentjurju, Zrečah,
Mozirju, Šoštanju, Laškem in drugod.
V jesenski polsezoni so bili prvič na vseh
tekmah tudi delegati, nekaj pomislekov
pa je bilo le zaradi strožjih pravil o dveh
rumenih kartonih in prepovedi igranja
na naslednji tekmi (na državni ravni ve-
lja izbira med dvema naslednjima tek-
mama). Skupščina je na koncu pogojno
omilila dveletno kazen članske ekipe
Odreda iz Kozjega, kjer so z novimi sla-
čilnicami znova pokazali resno zanima-
nje za nogomet.
Zdravnik za gledalce
Večina se zadnje tedne ne ubada samo
z iskanjem okrepitev, marveč tudi z na-
črti za izpopolnitev štadionov. V nasled-
nji sezoni 1995/96 bodo namreč za orga-
nizacijo prvenstvenih tekem veljali bi-
stveno ostrejši kriteriji, ki jih morajo
klubi prve, druge in obeh tretjih lig od-
praviti do maja.
Prvoligaši bodo morali med drugim
imeti za goloma začrtan prostor za foto-
grafe, zdravnika za gledalce prostor za
tiskovno konferenco, varovano parkiriš-
če za vozila gostov in sodnikov, hladilnik
v garderobi gostov, tribuno za najmanj
3000 gledalcev (posebej vsaj 500 sede-
žev), VIP ložo z dvajsetimi sedeži in na
glavni tribimi pokrite sedeže z mizo za
Spomladanski del prvenstva se bo začel
11. marca, določena pa sta tudi termina
obeh polfinalnih tekem pokala. Dravinja
in Radeče bosta igral 26. februarja, Šent-
jur in Tim Laško pa 4. marca.
deset novinarjev, tekme pa morajo sne-
mati in VHS kasete dostaviti na zahtevo
NZS.
V prvi in drugi Ugi bodo lahko največ
1,2 metra visoki reklamni panoji, med
zahtevanimi pogoji pa so tudi pokriti
stolp za snemanje tekem, nosila z nosači
za poškodovane igralce, tri nove žoge za
vsako tekmo, po pet tušev za vsako ekipo
ter na štadionu telefax in fotokopirni
stroj. Vključno s ,tretjeligaši pa morajo
imeti tudi prostor za redarsko službo,
prvo pomoč in doping kontrolo z ustrez-
no opremo. Večina klubov (tudi tretjeli-
gaški) bo pogoje težko izpolnila, saj so
povezani z visokimi stroški. Povrhu pa
sklep o objektih za organizacijo tekem za
prvoligaško sezono 1997/98 predvideva
tudi razsvetljavo stadiona ter na tribu-
nah 2000 sedežev...
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Poleti 1992 je Stjepan Pranjič (v svetlem dresu) iz Rudarja odšel na Skalno klet, zdaj
pa se je vrnil v Velenje.
PosmehiJIvo vreme
Piše: Miran Rauter
To ni res. Odpadel je tudi
torkov superveleslalom
v Flachau. Ženske so zgodaj
dopoldne vozile v snegu, megli
in vetru, po poldnevu pa se je
vreme še bolj skazilo in tekmo
so odpovedali. Ob treh se je
zjasnilo in med kosilom sem
besno gledal skozi okna.
Nekoliko slabše vremenske
razmere so mi ustrezale, saj
sem predlani v Lechu svoje
doslej edine točke svetovnega
pokala dosegel v najtežjih
okoliščinah. Proga v Flachau
mi je zelo ustrezala, z nekaj
tehnično zahtevnimi predeli
pa bi bil imel pred smukači
pomembno prednost. Proti ve-
čeru sva se s trenerjem Gazvo-
do že odpravila v Kitzbiihel,
kjer bosta v petek in soboto
smuka, v nedeljo pa slalom, ki
bo veljal tudi za prvo letošnjo
kombinacijo.
Za start na Petelinjem gre-
benu se bom odločil šele po
ogledu proge, vendar je veliko
več možnosti za nastop v Kitzu
kot pa v Wengnu. Z okoli peti-
mi sekundami zaostanka in
solidnim slalomom bi v kom-
binaciji lahko računal na vid-
no uvrstitev, v Švici pa bi bilo
veliko težje. S kombinacijski-
mi točkami in normo za sve-
tovno prvenstvo se bom nato
posvetil evropskemu pokalu in
predvsem veleslalomu, v kate-
rem letos še nisem štartal.
V nasprotnem grem v Wengen,
moj položaj v reprezentanci pa
je še vedno trden, čeprav je
Delo zapisalo, da sem bil za
Flachau prijavljen samo zara-
di lanskih točk iz Lecha, ki so
nam prinesle dve štartni mesti.
Košarka
A-1 liga
Moški - 16. krog: Rogaška-
Triglav 76:64 (47:32); Novako-
vič, Jurkovič 22, Petrovič 18,
Petovar 7, Nikitovič 4, Virant
3, zaradi poškodbe sta manj-
kala Sušin in Tabak; Kovino-
tehna-Postojna 77:82 (41:37);
Petranovič 33, Cizej 14, Zale-
tel 10, Tiller 9, Jagodnik 6, Ko-
bale, Urbanija 3; BWC-01im-
pija 98:89, Koper-Litostroj
63:114, K. zidar-Staex 76:82,
Ihrija-Helios 82:69. Vrstni
red: Olimpija 30, Kovinotehna
28, Satex 27, Triglav 26, Lito-
stroj, BWC 25, Rogaška, Po-
stojna 24, Ilirija 22, K. zidar
20, HeUos 19, Koper 18.
A-2 liga
Moški - 16. krog: Elektra-
Comet 80:67 (44:30); Rizman
29, Mrzel 22, Tajnik 14, Lipnik
7, Pečovnik 6, Bogataj 2 za do-
mače, Železnikar 17, Sivka"15,
Plevnik 12, Nerat 6, Cencelj 5,
Benič 4, Šporar 3 za goste; In-
terier-P. Laško 88:77 (46:44);
Starovasnik 26, Vujovič 19,
Šoštarič 12. Dumik 9, Zdolšek
6, Govc 4, Cop 1; Slivnica-Je-
zica 82:71, Idrija-Loka 64:50,
Medvode-Litija 69:106. Vrstni
red: Interier 31, Litija (-) 30, P.
Laško 28, Olimpija ml. 27,
Idrija, Loka 25, Comet 23, Je-
zica, Elektra, Slivnica (-) 20,
Gorica 19, Medvode 17.
B liga
Vzhod - 16. krog: Celje-Sl.
Gradec 100:68, Zagorje-Ke-
moplast 90:75, Bistrica-Starše
93:71, Maribor-Ruše, Mik Pre-
bold prost. Vrstni red: Zagorje
26, Celje 25, Bistrica, Maribor
23, Starše 22, Mik Prebold 20,
Kemoplast(+),Sl.Gradec(+) 18,
Ruše 16.
Kegljanje
Top 16
Celje: moški - četrtfinale:
Vodeb (Ce)-Stoklas (Rud) 0:2,
Kirbiš (Kons)-Lapajne (Prot)
2:0, Juvančič (Trig)-Salobir
(Ce) 2:1, Urbane (Trig)-Steržaj
(Kons) 2:1; polfinale: Juvan-
čič-Stoklas 2:1, Urbanc-Kir-
biš 2:1; finale: Juvančič-Ur-
bsmc 2:0; za 3. mesto: Kirbiš-
Stoklas 2:1. V 1. krogu je Salo-
bir (6. mesto) izločil Ivačiča,
Vodeb (8. mesto) pa reprezen-
tanta Štruklja.
Ženske - četrtfinale: Kardi-
nar-Zupane 2:1, Petak (vse
Emo)-Cadež (Nor) 2:0, Šeško
(Emo)-Flerin (Kam) 2:0, Gro-
behiik-Tkalčič (obe Emo) 2:0;
polfinale: Kardinar-Petak 2:1,
Grobelnik-Šeško 2:1; finale:
Kardinar-Grobelnik 2:0
(151:148, 159:154); za 3.mesto:
Petak-Šeško 2:0; S.Tkalčič, 6.
Zupane (obe Emo).
Hokej
i. liga
1. kolo: Inntal-Olimpija 6:3
(1:1, 1:2, 4:0); Rojšek, Luljin 2,
Povečerovski, Leonov 1; Bled
- Jesenice 4:2, 2. kolo: Jesenice
- Inntal 4:3 (1:0, 0:3, 3:0); Ce-
ljani (Rasko 2, Leonov 1) so
v 51. minuti dobili dva gola,
neodločeno pa je bilo še deset
sekund pred koncem; Olimpija
- Bled 6:5, Vrstni red: Olimpi-
ja 5, Jesenice 4, Bled 3, Inntal
2.
Petek, 13.1.
Hokej
Celje: Inntal-Bled (3.
krog SHL, 18).
Sobota, 14.1.
Košarka
Maribor: Satex-Kovino-
tehna (20), Ljubljana: Iliri-
ja-Rogaška (17. krog A-1
moške lige, 20.15); Sloven-
ske Konjice: Comet-Med-
vode (19), Škofja Loka: Lo-
ka-Pivovama Laško, Ljub-
ljana: Ježica-Elektra (17.
krog A-2 moške lige, obe
20); Šentjur: Kemoplast-
Celje (18), Prebold: Mik
Prebold-Ruše   (17.   krog
B moške Uge, 19); Lenart:
Lenart-Rogla (12. krog
C moške lige, 20).
Rokomet
Velenje: Gorenje-Rudar,
Ribnica: Inles-Pivovama
Laško (18. krog moške
SRL, obe 19).
Torek, 17.1.
Hokej
Ljubljana: Slavija-Inn-
tal (4. krog SHL, 18).
Sreda, 18.1.
Rokomet
Ljubljana: Kodeljevo-
Pivovama Laško (zaostala
tekma 16. kroga moške
SRL); Žalec: Žalec-Mlino-
test, Maribor: Branik-Ve-
lenje (prvi tekmi četrtfina-
la pokala za ženske, obe
19).
Rezultati čez teden dni
- Rokometna tekma Slovan-Gorenje je bila
sele smoci, zato bomo rezultate 18. kroga
športne stavnice objavili šele v naslednji šte-
vilki   Novega   tednika.    Za   sodelovanje
v 19. krogu (pri košarkarskih parih tip O pome-
ni podaljšek) bomo upoštevali kupone s pošt-
nim žigom sobote, 14. decembra, ali če bodo
najkasneje do 12. ure oddani v nabiralnik pri
vhodu v našo stavbo. Naslov: Novi tednik,
Prešernova 19, 63000 Celje, s pripisom Gol-
ding loto.
1. Rokomet (m): Gorenje-Rudar 1 O 2
2. Košarka (m): Satex-Kovinotehna 1 O 2
3. Košarka (m): Ilirija-Rogaška 1 ^ ?
4. Košarka (m): Loka-Pivovarna Laško 1 O 2
5. Košarka (m): Kemoplast-Celje 1 O 2
Ime In priimek: _
Naslov:_
it. s. . 12. ianuar 199S
REPORTAŽA
Zapleti pasjega življenja
stanje ¥ zasilnem pasjem zavetišču Milene Močivnik v Bukovžiaku pri Celju se počasi ureja - Sto HevetHeset
psov trenutno najbolj potrebuje hrano
Pred dobrima dvema mesece-
ma smo v Novem tedniku pisali
o Mileni Močivnik, lastnici (nek-
danjega) pasjega zavetišča na Vi-
sokem pri Kranju. Ko so občin-
ske strukture v Kranju zavetišče
prepovedale in ukazale, da se
morajo psi z Visokega izseliti, je
prišlo tudi do znanega poboja
psov.
Pse, ki so preživeli, so takrat
preselili na začasno lokacijo
- v bivša skladišča JLA v Bukov-
žiaku pri Celju. Dovoljenje za
začasno lokacijo je dala Vlada
Republike Slovenije, lastnici pa
je uspelo pse preseliti predvsem
s pomočjo Društva proti muče-
nju živali (DPM2) Trbovlje. Na
tiskovni konferenci, ki jo je celj-
sko DPMŽ pripravilo ob naseli-
tvi psov v Bukovžiaku, pa se je
predsednik DPMŽ Trbovlje Ro-
man Turnšek mlajši javno odre-
kel nadaljnjemu sodelovanju
z Mileno Močivnik. Od takrat ji
pomagajo predvsem celjsko dru-
štvo proti mučenju živali in do-
bri ljudje, Roman Turnšek pa je
v medijih sprožil pravo kampa-
njo proti Močivnikovi, celjskemu
dioištvu in pasjemu zavetišču.
Stanje na začasni lokaciji
v Bukovžiaku se počasi normali-
zira; na pomoč sta priskočih tudi
Vlada RS in Republiška veteri-
narska uprava, tako da so za pse
sedaj uredih bokse, napeljali so
elektriko, Mileni Močivnik, ki je
do nedavna spala kar v avtu, pa
so pripeljah bivalno prikolico.
IMočivniicova
»Vlada se je potrudila in tako
je prišlo do tega, da so dali de-
nar. Za vso podporo sem zelo
hvaležna. Skratka, če ne bi bilo
toliko posluha vseh teh ljudi, ne
vem, kako bi šlo. Še posebej pa
sem hvaležna državljanom, Ce-
ljanom in vsem ostalim, ki poma-
gajo in se trudijo, da bi stvari šle
laže.
Veliko psov smo sedaj že od-
dali. Ko smo jih cepiU, smo ugo-
tovili natančno število - vseh
psov je bilo dvesto trideset. V pr-
vi vrsti bi se morala zahvaliti ve-
terinarski službi - gospodu Što-
kojniku, ki je z vso svojo požr-
tvovalnostjo priskočil na pomoč.
Tako so psi sedaj obvarovani ste-
kline.
Vesela sem vsega tega. Dejanj
ljudi, na katera do sedaj sploh
nismo bili navajeni. Na Visokem
in še prej se ni nikoli nihče po-
trudil, da bi pomagal s ceplje-
njem, s hrano ali s čim drugim...
In mislim, da je že to velik korak
k temu, da te živaU preživijo, da
ostanejo zdrave...
Prostor, v katerem so psi, je
sedaj ograjen, psi so v boksih.
PohvaUti je treba Mira Gradiča,
denar za ogrado je šel iz denarni-
ce veterine, v glavnem pa poteka
vse tako, da se ljudje, ki pomaga-
jo, dopolnjujejo drug z drugim.«
Milena Močivnik je bila pred
kratkim tudi pii Milanu Kučanu.
Predsednik jo v njenem delova-
nju podpira: »Kučan je rekel, da
Številka hranilne knjižice Mile-
ne Močivnik pri Ljudski banki
v Celju, na kateri se zbira denar
za pse iz zavetišča v Buko\'žlaku,
je 50700-620-37-827100-110-
008822, s pripisom Za Mileno-
Marijo Močivnik.
je to stvar, ki jo bo potrebno reši-
ti, zanjo pa je pooblastil bivšega
ministra za pravosodje, Rajka
Fimata. Tudi on je obljubil, da
bo pomagal predvsem pri tem, da
se sprožijo aktivnosti pri zem-
ljišču v Bistri.
V glavnem, želim čim več do-
brih Slovencev in pa, da bi čim
več psičkov, ki so tukaj, oddala
v dobre roke in odšla od tod.
Celjani na vse skupaj reagirajo
kar pozitivno. Tu lahko ostane-
mo do konca maja in do takrat se
bodo stvari morale urediti.
Kakšnih šestdeset, sedemdeset
psov sem sedaj že oddala, ostale
pa bom morala do pomladi,« je
povedala Močivnikova, katere
največja želja trenutno je, da bi
psi iz zavetišča prišli v dobre ro-
ke in da bi se tudi njeno življenje
čim prej normaliziralo. »Ko bom
v Bistri - ali pa kje drugje - ne
bom imela novega zavetišča. Bilo
je prehudo. Vsi pritiski, šoki, ki
sem jih doživljala...
S hčerko sva se odločili, da
bova v Bistri odprli vsaj pasji
hotel. Vendar to ni tisto, kar bi
jaz hotela.
Ker pa vem, da je ideja o no-
vem zavetišču nemogoča, se ji
počasi odrekam,« je povedala
Močivnikova, ki je v petnajstih
letih, odkar je odprla zavetišče
na Visokem, preživela že marsi-
kaj. Najhuje pa je bilo v začetku
oktobra letos, ko so, ravno ob
svetovnem dnevu živali, na Viso-
kem pobili okoli štirideset psov.
DPMŽ Ceije
Miro Gradič, predsednik Dru-
štva proti mučenju živali Celje,
pravi, da je bil na dan izvršitve
na Visokem, vendar mu ni do ta-
krat še nihče povedal, da so veči-
no psov že odpeljali in da je za-
časna nova lokacija za zavetišče
v Bukovžiaku pri Celju. »To sem
izvedel šele takrat, ko smo odha-
jali z Visokega. Vozil sem za ne-
ko žensko. Ko smo se med potjo
ustavili, sem vprašal, kam sploh
gremo, in šele takrat je povedala,
da je nova lokacija pri nas, v Bu-
kovžiaku.
Ko smo se potem, takrat prvič,
pripeljali v Bukovžlak, je bilo
stanje tam grozljivo. Pse so zapr-
li v štiri skladišča; v vsako po
petdeset psov, tri dni so bili brez
vode in brez hrane. Milena je ta-
krat namreč z Visokega prevaža-
la še ostale pse.
V Celje je prišlo 230 psov, šest-
deset je že oddanih, vsi, ki si psa
želijo in bodo zanj dobro skrbeli,
pa se lahko oglasijo v zavetišču
v Bukovažlaku, kjer ga bodo do-
bili.«
Razmere v Bukovžiaku so se-
daj kolikor toliko normalne,
kljub temu pa je rešitev še vedno
le zasilna in začasna. Miro Gra-
dič pravi, da je za vse zaplete
okoli azila v glavnem kriva Obči-
na Kranj. »Petnajst let so gledaU
vse to, vendar niso nikoli ničesar
naredili, da bi rešili situacijo.
Šele, ko resnično vse skupaj ni
bilo ničemur več podobno, so za-
vetišče enostavno prepovedali in
izdali ukaz, da se morajo psi
z Visokega izseliti, zavetišče pa
so zaprli.
Ureditev zavetišča v Bukov-
žiaku je plačala Vlada RS, za kar
gre posebna zahvala Milanu Ku-
čanu in Janezu Drnovšku.
Pomagala je tudi republiška
veterinarska uprava, predvsem
direktor dr. Vengušt. Tudi priko-
lico za Mileno so podariU repu-
bliška veterinarska uprava, Ve-
terinarska fakulteta in Društvo
veterinarjev Slovenije,« je pove-
dal Miro Gradič.
Trbovije '•icontra«
Ceije
Ko je Roman Turnšek na ti-
skovni konferenci v celjskem
Narodnem domu 25. oktobra
1994 prekinil sodelovanje z Mo-
čivnikovo, ni pojasnil, zakaj.
Vendar so se kmalu po tem zače-
la v slovenskih medijih pojavljati
njegova pisma, v katerih je zave-
tišču Milene Močivnik javno
odrekel pomoč in sodelovanje.
Ravno tako je javno objavil, da
»bomo vse morebitne prispevke
z oznako >za azil< in podobno na
naš žiro račun v bodoče porab-
ljali izključno za pomoči potreb-
ne živali, ki so se zatekle k nam
in za katere smo poleg Mileninih
skrbeli tudi že doslej.« (Cit.: Ro-
man Turnšek, Pisma bralcev.
Delo, 3. 11. 1994).
Miro Gradič je na pisma Ro-
mana Tumška odgovoril s pi-
smom, naslovljenim na Sobotno
prilogo Dela. V njem je zapisal,
da bo »zaradi denarja, ki je bil na
račun DPMŽ Trbolje nakazan za
azil, pri državnem tožilstvu po-
dal kazensko ovadbo z zahtevo,
da se sproži kriminalistična prei-
skava o tem, kdo vse je v prete-
klosti zbiral denar za Visoko, ko-
liko se ga je zbralo in za kaj vse
je bil porabljen.«
Rezultati preiskave bodo prav
gotovo zanimivi tudi za širšo slo-
vensko javnost. Edini »pravi«
naslov, na katerem se sedaj zbira
denar za pse v Bukovžiaku, pa je
hranilna knjižica Milene Močiv-
nik pri Ljudski banki v Celju, na
katero je bilo po Gradičevih be-
sedah do sedaj nakazanih okoli
250.000 SIT. Za dvigovanje de-
narja s te knjižice je pooblaščena
tajnica celjskega DPMŽ Irena
Volgemut, kot je povedal Gradič,
pa so vsi dvigi denarja in odhod-
ki dokvmientirani. Denar, ki je
bil zbran do sedaj, so porabili za
hrano, za nakup kotla in posod
za hranjenje ter za plačilo delav-
cev, ki so zavetišče pleskali, o če-
mer, kot je povedal Gradič, ob-
staja stroga evidenca.
Za nujno potrebne stvari v za- |
vetišču je tako sedaj že poskrb- j
Ijeno in tako Milena Močivnik j
kot psi so veseli, ker bodo zimo j
lahko preživeli. ]
Epilog
Epiloga v tej zgodbi, v kateri
gre na eni strani za reševanje od
vseh zavrženih bitij, po drugi pa
za kup intrig in zapletov, ki na-
stajajo ravno pod veliko besedo
»pomoč«, najbrž še nekaj časa
pravzaprav ne bo.
Še dobro, da nobenemu od
psov iz zavetišča ne bo nikoli po-
trebno nastopiti na sodišču. Ne
v vlogi tožnika in ne v vlogi to-
ženca.
Vsak od njih - ravno tako pa
tudi Milena Močivnik, ki je, kot
smo že pisali, na vsakega od psov
posebej navezana - je namreč
grozljivko svojega življenja že
doživel. Sedaj si vsak od njih želi
le še preživeti. To pa je pravica,
ki naj bi pripadla vsakemu žive-
mu bitju - ne glede na osebne in
druge interese tistih, ki mislijo
drugače. Tako psov kot tudi Mi-
lene Močivnik ne zanima, koliko
denarja je na raznih računih in
kam ves ta denar odhaja. Zanima
jih le, če bodo doživeli prihodnje
jutro in če bodo vsaj enkrat na
dan lahko jedli.
Zato so vsi prebivalci pasjega
zavetišča sredi gozda v Bukov-
žiaku še najbolj veseli pomoči
neposredno od ljudi. Torej: vsem,
ki želite pomagati - še najbolje
lahko to storite s pasjo hrano in
kakšno odejo, z obiskom zavetiš-
ča in s toplo besedo. To so stvari,
s katerimi se ne da manipulirati
preko banke...
NINA M. SEDLAR
Zahvala Milene Močivnik
Milena Močivnik žeh vsem tistim, ki tako ali drugače
pomagajo oziroma so pomagali njej in njenim psom, srečno
novo leto. Za pomoč pa se Močivnikova in DPMŽ Celje
zahvaljujejo predvsem: Komunali Celje in direktorju Jožetu
Gaberščku, poslovni enoti Cestne kanalizacije ter Daretu
PofHiviču in Mateju Finku, poslovni enoti Javne naprave,
Vodovodu, Cestnemu podjetju, SO Celje, Dijaškemu domu
Celje, Bolnišnici Celje, Celjskim mesninam in vsem drugim,
predvsem pa krajanom Bukovžlaka za potrpljenje in vsem
ostahm dobrim ljudem, ki so tako ali drugače pomagaU aU še
pomagajo njej in psom v Bukovžiaku.
Milena Močivnik in leto dni star mešanček Mačo, ki ga lahko dobite v zavetišču v Bukovžiaku.
Ob pomoči Kinološkega društva Celje so razmere v zavetišču sedaj urejene - psi so v posebej za to narejenih
boksih in utab.
Šušteričevi s

Pri ljuas
Pri trinajst
na vati, da je
čen od drugi
čel globlje r
ravi ter neki
ko od števili
zapisal svoj
Zadnja se ji
tednom dni,
nerazpoložei
bi jo razvedi
gavo pesem,
ga pesnika F|
57-letnega 1
skega na Ko
med Atomsk
Bistrico ob S
Šušteričevi
tik ob križiši
pi cesta prot
prej proti I
srečuje s skri

Klobase s
so materi
SO gvircai
a niso še
(Vodovnikova
Koline!
Zdi se, da
opravil ravno
spremenjene,
vič zato ne, k
Ijejo, kdaj se
je zamrzovaln
in ko je ščet
zapotegnjeno
sto do sto pet
težak, da ja
hat«. Takih n
nismo klali,
sila, bi dan<
kmečki mesa
dobe. Manjši
ji, ki jim je pc
je svinjše »fel
novem in po 1
leta. Na km*
štele, ki so iiB
nja, krompi
repnega, pesi
renovke, pre<
za zamet dov
odlašali tja '
pa je kakšna
gospodinje, t
stote. Večje k
zakol pripra'
živali, tako d
kot se reče.
mesa so kar t
vali v klobas
velike kose z
nje in pa si
mast. Zato s
za tak »vesel
no stisnil.
ftl. 1. . IS. ianiMir 1998
REPORTAŽA
20,21
sikatere bogatejše družine.
Ljudski pesnik s Kozjanskega. Zadnja pesem je nastala pred tednom dni.
iška duša oh Sotli
i kmetu Francu Šušteriču, avtorju nove pesniške zbirke
in ljudi, nato pa jih zapiše.
Doslej je napisal blizu tisoč
pesmi, ki jih skrbno varuje
v velikem, debelem zvezku.
Nedavno je izšla njegova pr-
va pesniška zbirka. V njej so
zbrane pesmi iz različnih ob-
dobij, slavnostno pa so jo
predstavili v kulturnem do-
mu v Polju ob Sotli. Izid so
omogočili Zveza kulturnih
organizacij. Kozjanski park,
Zdravilišče Atomske toplice,
tri sosednje krajevne skup-
nosti ter nekaj manjših koz-
janskih podjetij. Vsaka nova
slovenska knjiga je praznik,
kar se je izkazalo na priredi-
tvi, kjer je bilo prisotno tudi
občinsko vodstvo. Pravijo,
da v tem kulturnem domu še
nikoli ni bilo toliko ljudi. Da
je knjiga izšla, se je posebej
trudila Vesna Božiček iz Bi-
strice ob Sotli, ki je napisala
tudi spremno besedo.
Sorodnik Tudmanove
Ankice
Ko smo pesnika Šušteriča
obiskali, je povedal, da je en
izvod zbirke s posredova-
njem domačina, ki je zapo-
slen v obrambnem ministr-
stvu, namenil ministru Jelku
Kacinu, nekaj knjig pa bo
poslal na drugo stran Sotle.
Znancu dr. Fran ju Kajfežu,
graščaku iz Miljane, znan-
stveniku in politiku, je poda-
ril izvod za Ankico Tudman,
soprogo hrvaškega predsed-
nika, ki je njegova daljna so-
rodnica. Oba, prva dama Hr-
vaške in pesnik Šušterič, iz-
virata iz bližnjega Lastnica,
na slovenski strani Sotle.
»Pišem o tem, kar želim,
da bi bilo, in o tem, česar naj
ne bi bilo,« pravi o svojem
pesniškem ustvarjanju. Mi-
mo socialnih krivic seveda
ne more. »Vsaka krivica me
boli, vznemirja. Marsikaj,
kar ni prav, bi lahko bilo
drugače,« meni. Pesmi ljud-
skega pesnika so ljudem se-
veda blizu, tudi njegove so
zdomci so odnašali v Kana-
do, Nemčijo, Avstrijo, na
Švedsko... Tam so jih v svo-
jem tisku tudi objavljali. Šu-
šteričevo pesem o domovini
sem našel v švedskem Našem
glasu,   glasilu   slovenskih
društev, kjer se pojavlja ob
Matjažu Kmeclu ter Karlu
Široku. Veliko svojih pesmi
je tudi uglasbil, nekatere po-
je moški pevski zbor iz Bi-
strice ob Sotli. Svoje pesmi
je recitiral na prireditvah
v Atomskih toplicah, Bistrici
ob Sotli, Podčetrtku, Polju
ob Sotli, Bučah, predstavlja-
le so ga okoliške radijske po-
staje ...
Med pesniki najbolj obo-
žuje Prešerna, zat% ga zna
recitirati na pamet. Sicer pa
je že prebral na vagone
knjig, kot zatrjuje. Verjetno
je tudi zaradi tega poln bo-
gatih, plemenitih misli, ka-
kršnih ljudje od preprostega
človeka pogosto ne pričaku-
jejo.
Razmlšijanie o sreči
Družina ga povsem razu-
me, zaveda pa se, kako vča-
sih plitvi posamezniki sodijo
o pesnikih: da so vsi malo
čez les. Takšna doživetja
spreminja v pesem: »Če lju-
bezni bližnjemu ne daš, je
tudi sam ne boš deležen.«
Doma živijo v težkih go-
spodarskih razmerah, za ra-
zliko od marsikoga pa v veli-
ki slogi, ljubezni ter razume-
vanju. Zakonca Šušterič se
še nista nikoli resno spore-
kla. Pesnik iz Prelaskega na
Kozjanskem vseeno veliko
razmišlja o sreči: »Človeka
lahko zadovolji kozarec vina
ali skodelica kave, po dušev-
ni plati pa že prijazna bese-
da, pozdrav. Saj veste, bese-
da lahko ubija ali rešuje.
Včasih bi zadostoval prija-
zen pozdrav, pa obupani člo-
vek samomora ne bi storil.
V usodnem trenutku ni niko-
gar, ki bi mu izrekel lepo be-
sedo.« Franc Šušterič, ki je
poznal veliko samomorilcev.
ugotavlja, da večinoma niso
bili slabi ljudje - barabe ne
ubijajo sebe.
Smisel življenja je zanj
v poštenju, poštenem delu in
poštenem plačilu, trdi. »Prav
tako pomemben je socialni
čut, saj človek ne bi smel biti
človeku volk. Tako velikan-
skih razlik ne bi smelo biti,
vsi imamo enake želodce.«
Kmet Šušterič pravi, da pri
njih po gospodarski plati še
nikoli niso bili tako na tleh.
Živi na 12 hektarov veliki
kmetiji, brez traktorja,
v hlevu je privezanih deset
glav, splošni pogoji kmeto-
vanja pa so neznosni, opaža.
Za kmečko delo je sam, saj je
njegova soproga Marija,
nekdanja pevovodkinja do-
mačega zbora, zbolela ter ce-
lo izgubila vid. Hči edinka,
Terezija, je po končani kme-
tijski šoli ostala doma in je
skrbna samohranilka dveh
ljubkih otrok. Veliko skrbi
ima z gospodinjenjem, z ne-
kaj več kot leto dni staro
Martino, s štiriletnim Jož-
kom ter z bolno mamo. De-
narja pri hiši ni, z nekaj več
kot deset tisočaki na mesec
živi kar pet ljudi. Kljub zelo
nizkemu standardu živijo
bolj složno, v večjem razu-
mevanju kot mnoge bogate
družine.
»Danes so ljudje na zunaj
bogatejši, notranje pa rev-
nejši.« V letih po drugi sve-
tovni vojni, ko je bil Franc
Šušterič še otrok, so bili vsi
raztrgani in bosi, toda notra-
nje zadovoljnejši, duševno
močnejši, se spominja. »Da-
nes imajo mnogi vsega do-
volj, duševno pa so šibkejši,
strti.« Pesnik in kmet Šušte-
rič, ki vstaja poleti ob štirih
zjutraj, dan pa konča v po-
govoru z družinskimi člani
ali s knjigo v rokah, ostaja
duševno močan, poln lepih
misli. V njegovi pesniški duši
jih je vedno dovolj za tisti
debeli zvezek, kamor jih za-
pisuje v verzih.
BRANE JERANKO
Lglov, okrog plotov, za njim smo se podili
Stric mesar, kak posebej
izurjen kmet, je vso zimo hodil
po kolinah. Bil je zahteven pa-
tron. Vse je moralo biti pri-
pravljeno: pravi čas so morali
nabrati, oguliti, ošpičiti,
osmoditi in nasušiti makleno-
vih špil, pripraviti lesene nož-
ke za žlemanje črev, nabrusiti
nože, pripraviti amico, kolo-
fonijo, stare žlice, kotel za
krope, podnet in kuijavo,
sprazniti hišo navlake, pripra-
viti posodje, predvsem pa za-
čimbe ali gvircaje, prebrati
pšen, nalupiti goro česna pa še
in še. Dvorišče od hiše do svi-
njaka je moralo biti skidano
snega, hiša pometena in zriba-
na. Mesar je prišel pred zoro.
Domači so ga čakali oblečeni
in pripravljeni, da jim bo raz-
delil vloge, kdo bo stregel, kdo
bo pri prednjih, kdo pri zad-
njih nogah, kdo svetil, pa kdo
bo spravil žival iz svinjaka.
Nož - zahodnjak je mesar pri-
nesel s seboj. V okolici Laške-
ga ga je vsega natrl s česnom,
da je bil bolj »strupen«. Tiste
ženske, ki se jim je žival smili-
la, niso smele biti zraven. Na-
nje se je lahko mesar zgovar-
jal, če je slabo sunil. A preden
je do tega prišlo, je bilo še veli-
|ko truda. S koruzo so zvabili
žival iz svinjaka, če ni šlo, pa
s silo in takrat se je rado zgo-
dilo, kot je zapel pohorski
ljudski pesnik Jurij Vodovnik:
Prešiča smo zredili,
mu bomo kri spustili,
okrog oglov, okrog plotov
bomo ga lovili.
Skladno so ga morali zgra-
biti, položiti na levo stran. Vsi
so morali krepko prijeti, stre-
žač je podal klavcu nož in na-
stavil posodo za kri. Spreten
mesar je nož pognal živali na-
ravnost v srce in ji skrajšal
muke...
Vreščanje, krulež, hropec,
pojemajoče trzanje in konec...
Se dolgo se je ohranila šega, da
je mesar zarezal zaklani živali
pod vratom križec, vanj natro-
sil Štefanove soli in prikanil
nekaj kapljic šentjanževca.
In kaj je bilo drugače kot
v sedanjem času?
Predvsem furež, ki zdaj naj-
pogosteje kar odpade. Mesarja
plačajo, kaj dosti pomoči ne
potrebujejo. Napolnejo hladil-
ne skrinje, pa zlagoma opravi-
jo, kar je nekoč terjalo dan,
dva.
Odločitev, kako bo mesar
pripravil glavne kose, je bila
zaupana gospodinji. Včasih je
veljalo, da je imel, »vsak ud
svoj gud«: Za veliko noč pol in
za novo leto polovico glave,
gnjat za veliko nedeljo in večje
praznike, krače za kosce, želo-
dec, bunka in klobase spet za
žetev, mlačev, godovni dan in
goste.
Nič koliko zanimivih zgodb
in običajev se drži kolin. Da so
na Kozjanskem, če so klali dve
živali, vsaj eno pospravili na
furežni večer. Precej prašiča se
je »razpikalo« s kolinami, ki so
jih pošiljali sosedom, tavrhar-
jem, da so si jih tako »zaveza-
li« za pomoč na pomlad tn po-
letje. V navadi je bilo, da so
šaljivci ukradh svinjsko glavo,
ki se je odcejala, ali pa mesar-
ju klobase, da jih nikoli ni imel
polno število. Z iskanjem je bil
velik he.c. Povabila na koline
na Štajerskemn ni bilo spo-
dobno zavrniti niti pozabiti
vabila vrniti. A so se znali
oglasiti tudi nepovabljeni.
V predpustnem času so se
oblekli v maškare, pridivjali
na večer kar v hišo ali pa pod
okno, če v hišo niso mogli. Iz-
mišljali so si vsake sorte izgo-
vore, zakaj da so tu, največ-
krat pa so kar naravnost terja-
li svoj delež:
Sosedi so nam prav'li,
da ste prašiča dav'li.
Sež'te oča na polico
in nam dajte klobasico.
Dr. Niko Kuret meni, da so
»koUnski koledniki« nasledek
pradavnega običaja, ko so pre-
oblečenci v imenu rajnih so-
rodnikov terjali svoj delež.
Marsikje so si za prašičjo
sedmino naročili celo godca.
A tudi če ga niso: peti so naši
ljudje tako in tako znali. In
igre so se šli. Največkrat so
»rihtarja bUi«, se skozi rešeto
spovedovaU, stavili, če trije
zmorejo odnesti iz hiše hrbtno
vretence iz kisle juhe na ta na-
čin, da je smel vsak le s kazal-
cem pritiskati na izpostavljeni
del kosti.
Prav imenitni zgodbi mi je
pravil pokojni Jože Zupane,,
znani šaljivec in pripovednik
iz Sedraža:
Po eni naj bi kočarski par, ki
ni bil povabljen k sosedovim
na koline, odigral pravo dra-
matično predstavo. Najprej je
v hišo pribežala ženica in milo
prosila, naj jo skrijejo, ker da
jo bo stari ubil. Čez čas je pri-
rohnel še dedec in terjal, da
mu babnico izročijo. Seveda so
si vsi domači prizadevali »pre-
prečiti« zločin. Vsakega pose-
bej so tolažili, prepričevali in
hkrati stregli. Čez nekaj časa
sta lepo »spravljena« sedela
pri mizi in se basala z dobrota-
mi, ki jih je ponujala.
V drugem primeru naj bi va-
ški dninar vzredil prašiča, ki
da je s svinjakom vred tehtal
komaj dva stota. Prišel je na
misel, kako bo na boljšem, če
bo udeležen pri kolinah vseh
bogatejših sosedov. Vse je po-
vabil na furež, pojedli so vsega
prašiča, toda na tihem so se
domenili, da bodo klali vsi na
en dan. Reveža so vsi povabili,
a je mogel priti samo k enemu.
Kakšnemu skopuhu, ki ni
vabil na koline, so nagajivi so-
sedje po maši, ko je bilo v vasi
največ ljudi, na dvorišču pri-
redili »zakol šajtrge«. Če kolo
samo ni dovolj cviUlo, so cvilež
oponašali sami, metali so se
okoli samokolnice, kot da ko-
ljejo največjo mrcino.
■ Na tiho so se navadili v na-'
šib krajih klati med vojno in
po njej zaradi obvezne oddaje.
Potem so izumili pištolo in.. .•
Foto: EDI MASNEC
ii. 2. • 12. ianuar \995
PISMA BRALCEV
23
ODMEVI
Hmezad Expoi1
- Komu zvoni? I.
V zvezi s pismom, objavlje-
nim v vašem časopisu v rubri-
ki Pisma bralcev, pod naslo-
vom: Hmezad Export - Komu
zvoni, prosim, da objavite sle-
deči odgovor:
Zaradi bralcev - hmeljarjev
dajem sledeče informacije:
1. Hmezad Export-Import je
v letih 1989-93 investiral
v opremo in skladišče
1.196.000 DEM.
2. Ustvarjeni dobiček
v istem obdobju je znašal
2.434.000 DEM.
3. Povprečni neto osebni do-
hodek na zaposlenega je od
539 DEM v letu 1989 narasel
na 904 DEM v letu 1993.
4. Število zaposlenih se je
brez odpuščanja delavcev zni-
žalo za cca 30 odstotkov.
5. Hmezad El razpolaga
z najsodobnejšim računalni-
škim prevzemom hmelja
v Evropi (kode, avtomatsko
merjenje vsebnosti alfe).
Vzrok moje prekinitve de-
lovnega razmerja v Hmezad El
je predvsem v prebolelem srč-
nem infarktu novembra 1993.
leta.
Zgoraj navedeni uspehi, ki
so rezultat dela vseh zaposle-
nih, me navdajajo s ponosom,
zlasti še zaradi sledečih dej-
stev:
1. 3. avgusta lani sem prejel
priznanje svetovnega združe-
nja proizvajalcev hmelja - red
hmeljarskega viteza;
2. enkratnega darila mojih
sodelavcev ob priliki poslovil-
nega srečanja;
3. besed, ki jih je izrekel
kmet - proizvajalec hmelja dne
5. januarja letos in sicer: zara-
di cene hmelja in plačila letni-
ka 91 in 92 mi je bil v veliki
meri omogočen nakup avto-
mobila.
Vse navedeno, zlasti pa izre-
čene besede, so mi v ponos in
prepričan sem, da bi brez va-
šihnapadov - Švigelj - kolektiv
Hmezad Export-lmport pod
mojim vodstvom bil še uspeš-
nejši, zlasti na p)odročju last-
ninjenja ter uživanja zaupanja
proizvajalcev.
O lažnih trditvah Šviglja bo
odločalo sodišče in bo razsod-
ba objavljena v sredstvih jav-
nega obveščanja.
IVO BRAČUN,
Žalec
Hmezad Expoil
- Komu zvoni? H.
Glede objavljenega članka
v prejšni številki NT pod gor-
njim naslovom, samo nekaj
pojasnil tov. M. Šviglju, neu-
trudnemu piscu fantastičnih
zgob o Hmezadu, kjer je bil
nekoč zaposlen, a na njegovo
veliko žalost odpuščen.
1. Sklicatelj sestanka na
Polzeli g. Jani Marolt ni imel
razen osebnih strankarskih
pobud nikakršne legitimitete
in podpore s strani občinske
skupščine, da skliče sestanek
kot član izvršnega sveta za
kmetijstvo.
2. Kdo ti je, tov. Švigelj, dal
pooblastilo, da zastopaš hme-
ljarje? Hmeljarji imajo svoje
legitimno voljene organe, ka-
terih mandati so še polno ve-
ljavni. Nobeden od teh članov
še ni dobil nezaupnice.
3. Morda naj vodstvo Hme-
zada daje odgovore gospodu E.
Pintarju, tudi dolgoletnemu
sodelavcu Hmezada, ki zasto-
pa del hmeljarskih starešin, ali
se naj o povzročenih »krivi-
cah« hmeljarjem pogovarja
s človekom, ki je bil od leta 54
in vse do upokojitve osebni šo-
fer direktorja v Hmezadu.
Bralstvu želim pojasniti tu-
di to, da je bil o sestanku na
Polzeli napravljen zapis s stra-
ni predsednika UO HD g. Žol-
nirja in se bistveno razlikuje
od zapisa, ki je bil objavljen
v NT. Kateri zapis je bliže, se
lahko preveri pri Janiju Ma-
roltu, ki je šesta— nek snemal.
Tudi same izjave g. Podobni-
ka, ki je na sestanek prišel po
mojem odhodu, se razlikujejo
od izjave, ki je zapisana v ob-
javljenem zapisniku. Obtožbe,
da sem s sestanka pobegnil,
ker je postalo prevroče, so do-
kaj plehke. Vodstvo Hmezada
bo odgovore dajalo samo za to
pristojnim organom, ne pa ne-
kim neformalnim skupinam
državljanov, ki po zakonu Un-
ča, diskvalifikacij in nizkih
udarcev želijo na svojo stran
pritegniti publiko. Načelo so-
jenja »Kadija tuži, Kadija su-
di«, so žal mimo. Kako, da ne
morete počakati na odločbe
sodišča, kamor so romale vse
vaše »silne« obtožbe?
Hmezadu še ni odzvonilo in
mu tudi ne bo, čeprav bi ti in
tvoji satrapi to neizmerno že-
leli. Če bodo hmeljarji uspeli
obdržati enotni nastop na sve-
tovnem trgu, je njihov Export
sposoben živeti dalje. Zato pa
ne potrebujejo niti hmeljarji
niti Export tvojih analiz za tri
ali štiri leta nazaj. Potrebujejo
jasno vizijo, kako bo naprej.
Da tekoče spremljaš Hmezad
in hmeljarstvo vsa ta leta, ko
te ni več v Exportu, je tvoj
osebni hobi. Žalostno je le to,
da takrat, ko si bil v firmi in
ko si bil plačan za to, o tem
nisi imel pojma.
Tovariš Švigelj, vzemi se
v roke, napravi analizo vsega,
kar si počel v zadnjih letih.
Počasi boš odvečen samemu
sebi in tudi tvoji sa trapi te ne
bodo več potrebovah v stran-
karskih obračunih in kalkula-
cijah. Želim ti, da se pozdraviš
in ti v novem letu žehm pred-
vsem zdravja.
ANDREJ NATEK,
Hmezad Export-Import
Hmezad Export -
Komu zvoni? lil.
Kot odgovor na vaš članek
naj povem, da smo za 1. 1993
naredili dve bilanci. Bilanca
po računovodskih standardih,
ki je pokazala 87 mio SIT iz-
gube, je temeljila na novih ce-
nitvah vrednosti podjetja ta-
ko, da so nastopile številne
spremembe in žal tudi napake.
Realna izguba je v višini 34
mio SIT.
Žal smo popravke odgovor-
ne osebe izvršili šele 10 dni po
roku za dostavo bilance na
SDK.
Da odpravimo vse dileme
o rezultatih, bomo zaključni
račun za leto 1994 dali revidi-
rati neodvisni revizijski hiši
ter objavili rezultate. Za preo-
stali del članka bi verjel, da je
napisan kot »šimd« roman, če
Vas, g. Švigelj, ne bi poznal.
Midva se sicer nikoli nisva vi-
dela. Vas pa poznam, ker sem
za vami prevzel vašo delovno
mesto in dve leti popravljal re-
zultate »vašega dela«. Vaša su-
gestija bralcem, da je izguba
posledica odpisa terjatev do
tujine, ne more dati rezultata,
saj niti en tolar terjatev do tu-
jine nismo odpisali. Premože-
nje podjetja po otvoritveni bi-
lanci se je povečalo za 3 mio
DEM in v tej zvezi tudi amor-
tizacija. To je glavni vzrok za
pojav izgube, so pa še nekateri
drugi, predvsem obračunskega
značaja.
Ostale podatke, ki jih ome-
njate, g. Švigelj, je treba znati
izračimati in brati. Predla-
gam, da si najamete nekoga, ki
vam bo razložil, kako je to
možno, da »imamo obveznosti
do dobaviteljev 330 dni«, kljub
dejstvu, da prilive od prodaje
isti dan usmerjamo dobavite-
ljem hmelja.
Vaše lahkotno seštevanje
obveznosti pokrivanja preza-
dolžitve Ihnezad Ismaning
v višini 500.000 DEM z »nega-
tivno razliko med terjatvami
in obveznostmi Hmezad Isma-
ning«, dokazuje, da seštevate
hruške in jabolka. Dejstvo je,
da je Hmezad Ismaning v letu
1993 imel 217.000 DEM izgube
in da bo izguba tudi v letu
1994. Izguba, ki bo bremenila
Hmezad Export-Import nika-
kor ne bo dosegla zneska
500.000 DEM. To velja za ku-
mulativne zneske za leto 1993
in 1994 in tudi za vse oblike
izgube. Zneski izgub so visoki,
kljub temu ne morejo povzro-
čiti tako katastrofalno stanje,
kot ga omenja g. Švigelj. Boja-
zen, da bodo to izgubo plačali
hmeljai-ji, zato ker je naše po-
djetje komisionar, je odveč, saj
komisionarska prodaja pome-
ni, da prodajamo tuje in ne
svoje blago. Zato v primeru
nelikvidnosti ni možno zaseči
prilive, ki se nanašajo na tuje
blago. Izguba bo bremenila
premoženje podjetja, ki ga je
še dovolj, da ne poslabša lik-
vidnost podjetja in njegovo
stabilnost. Gospod švigelj. Za
vaš obračun z Bračunom, Na-
tekom in tudi z menoj (ne vem
zakaj), ste si izbrali širok re-
pertoar. Poleg prijav UNZ ste
začeli širiti dvom v obstoj po-
djetja. Pri tem ste tudi poka-
zali, kohko poznate stroko
v kateri delate. Izbrali ste si
najdražjo možno obliko za
medsebojni obračun. Ali se za-
vedate, kakšno škodo ste s to
obliko naredili podjetju, zapo-
slenim in hmeljarjem, za kate-
rih interese se bojda tako bo-
rite?
JOSIP SKOČIČ,
Hmezad Export-Import
Sveta maša in
prijetno
silvestrovanje
v Domu upokojencev Šmar-
je pri Jelšal* smo stanovalci le-
po doživeh božične praznike.
Povsod je vladalo predpraz-
nično vzdušje. Že teden dni
pred božičem je prišla mladin-
ska veroučna skupina iz Roga-
ške Slatine, ki je obiskala vse
nepokretne oskrbovance in
jim z lepo pesmijo vlila voljo
in pogum za življenje in jih
s tem spomnila na bližajoče se
praznike. Po zaslugi pridne
delovne terapevtke g. Franje je
bilo v vseh treh nadstropjih
več božičnih dreves z advent-
nimi venčki. Višek vsega pa je
bila na sveti večer sv. maša, ki
jo je daroval v veliki dvorani
jedilnice šmarski gospod ka-
plan Janez Ferenčak. Da so se
je lahko udeležili tudi oskrbo-
vanci na vozičkih, zaslužijo
pohvalo pridne negovalke in
medicinsko osebje. Kljub sla-
bemu vremenu se je potrudil
in prišel otroški pevski zbor iz
Šmarja in ob spremljavi orgel
med mašo prepeval. Nazadnje
je gospod kaplan obiskal vse
nepokretne oskrbovance in
jim podelil duševno hrano. Mi
pa smo med tem časom zapeli
Sveta noč, blažena noč.
Tudi od starega leta smo se
lepo poslovili, saj je to velika
prelomnica. Zbrali smo se v le-
po dekorirani dvorani velike
jedilnice. Najprej nam je spre-
govorila g. direktorica Terezi-
ja Šramel in nam zaželela
v novem letu zdravja, miru in
medsebojnega razimievanja.
Sledil je krajši kulturni pro-
gram, ki so ga izvedli štirje
otroci od domskih delavcev.
Prišel je tudi dedek Mraz in
obdaril vse oskrbovance. Za
veselo razpoloženje so poskr-
beli Štajerski fantje iz Zibike.
Ob prigrizku, dobrih domačih
keksih iz domske kuhinje in
vinu, smo kmalu vsi zapeli, ta-
ko, da dobre volje ni manjkalo.
Čeprav je bil naslednji dan še
delovni, je bila z nami tudi
vseskozi g. direktorica. Zak-
ljuček leta smo popestrili
s skupinskim petjem pod vod-
stvom dobrega pevca medicin-
skega tehnika Ferda Gobca.
Tako so nam prijetne ure, ki
smo jih preživeli skupaj, ostale
v nepozabnem spominu.
HILDA LOKOŠEK,
Šmarje pri Jelšah
Zaplesali v novo
leto 1995
Kinosekcija Vitanje je pri-
pravila 1. januarja 1995 ob 19.
uri že tradicionalni novoletni
ples. Kinodvorano so temu
primemo pripravili. Pri pro-
stovoljnem gasilskem društvu
so dobili mize in klopi. Mize so
pogmih z belimi prti, dvorano
ustrezno okrasili in na oder
pripeljali ansambel Podkraj-
ski fantje, v katerem igrajo tu-
di nekateri Vitanjčani. Lepo so
poskrbeli za ustrezno in kvali-
tetno pijačo in dobro po-
strežbo.
Predvsem mladi so kmalu
napolnili dvorano. Ples se je
postopoma širil. Prvi plesalci
so boječe zaplesali in prvi štir-
je prejeU za vzpodbudo slike
ansambla. Kmalu je bilo ple-
sišče pretesno in zaplesali so
vzdolž dvorane med mizami in
na odru. Dvorana je postala
nabito polna in oni, ki so prišli
okrog 10. oziroma 11. ure ure,
niso mogli več noter, morali so
drugam.
Organizatorji so vmes izva-
jali tudi srečolov in marsikdo
se je razveselil lepega zadetka.
Za zabavo so domiselno skrbe-
li Podkrajski fantje. Organizi-
rali so tudi vriskanje in naj-
boljši vriskači so prejeli na-
grade. Rajanje je trajalo do
ponedeljkovih jutranjih ur.
Ugotovimo lahko, da so
v novi občini Vitanje mladi
dobesedno zaplesali v leto
1995. Da bi jih veselje in sreča
spremljala skozi vse leto!
FRANJO MAROŠEK,
Vitanje
Odprto pismo
predsednii(u
repuliiiice
Spoštovani gospod pred-
sednik!
V vaši novoletni poslanici
ste zapisali, da se Slovenija
lahko primerja z evropskimi
demokratičnimi ureditvami.
Žal vaša trditev ne zdrži niti
pri primeru, ki se mu reče va-
ruh človekovih pravic. Gospo-
da Bizjak je bil policijski mi-
nister, sedaj pa je varuh člove-
kovih pravic. Takšne funkcije
pa so kompatibilne samo
v Afriki in sedaj v Sloveniji.
Če smo v tako demokratični
družbi, nas čudi kako, da pri-
mer Janša še ni rešen do kon-
ca. Ali mar je??
Dokončujemo lastninjenje?
Seveda ga, vendar na račun
delavcev. Več kot 150 tisoč lju-
di pri nas je brez dela, iz služb
mečejo matere samohranilke
in nosečnice. Gospodarski do-
sežki vlivajo največ upanja di-
rektorjem in menagerjem, ki
imajo astronomske dohodkt
ki pa nas ne bi motili, če bi
delavci imeli vsaj zajamčen?
dohodke, a jih vsi nimajo.
Poznamo primere, ko imajo
ljudje diplome in so sposobni^
vendar delajo na neprimernih
mestih in se jih namerno zavi-
ra! To je samovolja. Slovenija
lahko napreduje samo z spo-
sobnimi ljudmi. Vi, spoštovani
gospod predsednik, pravite, da
je treba napraviti konec samo-
volji in omogočiti sprostitev
ustvarjalnih zamisli! Torej
nam dajte zeleno luč, ker je od
razpoloženja državljanov Slo-
venije odvisna naša prihod-
nost.
Želimo vam srečno novo leto
1995, z željo, da povabite na
razgovor katerega od spodaj
podpisanih.
Z odličnim spoštovanjem
ŽARE PREZEU.
predsedstvo SNS:
GREGOR URANIČ'
SND:
JOŽEF JARH
SEE
Naš povoiiini
čas
Zaman je jadikovati po voli-
tvah, efekti so enaki kot ob
zvonjenju po toči.
Uspeh na volitvah zagotav-
ljata vsaj dva načina pona-
šanja:
1. kratkorični uspeh (največ
za en mandat), pomeni v pred-
volilnem času lagati volivcem
dvesto procentno, da ti nato
verjame petdeset procentov
plus eden človek (volivec).
2. dolgoročni uspeh pomeni
skozi vse obdobje udejstova-
nja v politiki govoriti resnico
in obljubljati, kar je realno
možno (npr. volilni uspeh go-
spoda Grosa v Kranju).
Značilno je bilo ponašanje
levih kandidatov in sicer, da
ljudi niso več pozivali, da pri-
dejo na volišča, ker vedo, da so
rdeči (njihovi) simpatizeiji
disciplinirani volivci in verni-
ki. Neudeležba na volitvah je
bila torej samo na škodo des-
nih strank. Mislim, da.se jfi^i
i». 9. ■ 12. ianuar 1995
23
PISMA BRALCEV
sramotno slabo v Celju odre-
zala krščanska demokracija,
s skromnimi dvajsetimi pro-
centi. Komunisti so jih porazi-
li s svojo by-pass firmo, ki se
imenuje De-SUS. Obe stranki
imata namreč po štiri svetni-
ke. V združeni Nemčiji je sra-
mota za vsako parlamentarno
stranko sodelovati z reformi-
ranimi komunisti, tega se še
posebno zavedajo Kohlovi
krščanski demokrati. Da je
v Celju med kandidati za žu-
pana vsak bil vreden pozorno-
sti in ne prezira, so zopet naj-
bolj občutili krščanski demo-
krati, kajti vsak od izločenih
kandidatov je odnesel njihove-
mu tistih manjkajočih petind-
vajset glasov, ki so bili potreb-
ni za drugi krog. Drugače je
bilo tam, kjer so stranke slo-
venske pomladi nastopile sku-
paj. Libero komunisti niso na-
mreč tako zelo sposobni, koli-
kor je bilo na desni nevoščlji-
vosti, naivnosti itd.
Zato je sedaj čas za čestitke
zmagovalcem. Gospodu Zim-
šku pa tudi priporočilo, da pa-
zi na svoje zaledje, kandida-
tov, ki bi vam radi kam zlezli,
je kot se sliši dovolj.
Veliko uspehov.
MARJAN MANČEK,
^ Celje
Je to skrb za
bolne In
Invalide?
v predvolilnem času smo
pogosto poslušali in brali, ka-
ko kandidati za politične
funkcije ne pozabijo v svojih
programih omenjati tudi skrbi
za bolne in invalide. V Celju
smo pred več kot letom pristo-
pili h gibanju evropskih zdra-
vih mest. Vse lepo in prav.
Nekdo bi celo rekel - skrb za
meščane, ki jo je treba pozdra-
viti. Toda res samo to. Od šte-
vilnih obljub je le malo. Še
več. Na eni strani obljube, na
drugi pa dejanja, ki še slabšajo
položaj bolnim in invalidom.
To trditev bom skušal argu-
mentirati samo z dvema pri-
meroma, ki sta vezana na celj-
ski zdravstveni dom.
Lani, ko je v Celju postala
moda postavitve različnih
ramp na skoraj vseh dvoriščih,
ki so služila za parkirne pro-
store stanovalcev in strank, so
zapornice     postavili     tudi
v zdravstvenem domu. Name-
noma pišem v nmožini, saj so
na območju zdravstvenega do-
ma postavili več zapornic, ki
varujejo parkirne prostore šte-
vilnih ustanov, ki so na tem
območju. Nič ne bi imel prosti
tem zapornicam, če bi bili ure-
jeni parkirni prostori vsaj za
tiste bolnike in invalide, ki
težko pridejo do zdravnika,
invalidske komisije ipd. O tem
najbrž ni nihče razmišljal, ko
so sprejemali odločitve o po-
stavitvah zapornic. Prav bi bi-
lo, da v interesu skrbi za bolne
in invalide vsaj v zdravstvu
najdejo prostor za parkiranje
bolnikov. Nič hudega ne bi bi-
lo, če bi parkiranje zaračuna-
, vali. Lahko tudi po višji ceni
■ kot  na  ostalih  parkiriščih.
^ Drugi problem pa je sama
^zgradba zdravstvenega doma.
Invalidi v njej skoraj nimajo
f kaj iskati, saj je to zgradba, ki
f nima dvigala in sploh je polna
;ovir, ki preprečujejo gibanje
^invalidom. Bomo kdaj to od-
pravili? Ali nismo Celjani veli-
ko sredstev iz svojega žepa na-
menili za zdravstvo? Bi zmogli
še vsaj toliko, da postavimo
v zdravstvenem domu dvigalo
in uredimo parkirni prostor za
paciente? Dajem pobudo od-
govornim, vi pa premislite!
BRECL MILAN,
Celje
Minister Gaber
»betonira«
režimske
ravnatelje
Nov predlog zakona o šol-
stvu predvideva, da so lahko
izvoljeni za ravnatelja samo
tisti kandidati, ki med drugim
izpolnjujejo pogoje, da so
opravili »posebno šolo« za
ravnatelje.
Minister Gaber dobro ve, da
lahko to šolo obiskujejo samo
sedanji ravnatelji in to le med
svojim rednim delovnim ča-
som. Nikakor pa ne morejo
obiskovati te šole učitelji in
drugi strokovnjaki, ki so vzor
s svojim kvalitetnim delom.
S sprejemom takšnega zakona,
hoče odgovorni minister Ga-
ber ohraniti dosedanjo struk-
turo ravnateljev po večini iz
vrst partijsko komunističnega
totalitarnega režima, katerih
večina se je zavzemala in vodi-
la propadlo usmerjeno izobra-
ževanje in s tem odpravo dual-
nega modela izobraževanja.
Med drugim so posledice tega
tudi odtujenost strokovnih in
neposrednih praktičnih znanj
učencev, ki so končali šolanje,
saj jim je bilo več do poučeva-
nja ideologije marksizma kot
pa do obvladovanja uporabnih
znanj stroke, kar se je že in se
še bo odražalo v slabem gospo-
darskem razvoju.
Minister Gaber dobro ve, da
so ravnatelji tudi takšni, ki ni-
kakor, ne glede na zgoraj ome-
njene posledice tudi po stro-
kovnih kriterijih ne sodijo
med obstoječe ravnatelje. Mi-
nister jih želi za večino »zabe-
tonirati« na ta drubeno občut-
ljiva delovna mesta, pa čeprav
je pisno — priporočeno večkrat
obveščen, da so med obstoječi-
mi ravnatelji tudi tisti, ki so
podpisovali lažna in prodaja-
na spričevala, podpirali golju-
fije vpisov o opravljenih urah
v šolski dokumentaciji, lagod-
no prenašali politične pregone
svojih sodelavcev, niso kazno-
vali učiteljev, ki so neodgovor-
no vodili učence na šolskih po-
tovanjih, tako, da je celo prišlo
do posilstva učenke, celo smrt-
ni primeri so posledica slabega
dela šolskega sistema nasploh.
Bil je tudi primer poučevanja
učiteljice zapornice v času
prestajanja kazni zaradi kraje
denarja bivšim sodelavcem.
Odklanja se tudi učitelje
z ustrezno izobrazbo in se še
vedno zaposluje z neustrezno,
zato, ker so lojalni režimu
- ravnatelju tako, da učijo ne-
kateri učitelji z srednješolsko
izobrazbo srednješolce itd.
S tem predlaganim zako-
nom je ministru Gabru več do
politično oblastnih interesov,
kot da pridejo na delovna me-
sta ravnateljev tisti, ki s svo-
jim pedagoškim delom doka-
zujejo visoko strokovnost in
moralno kvaUteto v korist de-
mokratičnih vrednost sloven-
skega naroda.
Da gre ministru Gabru za
politikanstvo dokazuje skle-
njena pogodba s časopisno hi-
šo Republika, tako da lahko
časopis Republika šole naroči-
jo s 50 odstotnim popustom, ne
glede jia to, da je javna anketa
pokazala, da ima omenjeni ča-
sopis najmanjše zaupanje či-
talcev, saj gre za režimski ča-
sopis, npr. o časopisu Slovenec
pa ne duha ne sluha...
Od poslancev pričakujem,
da takšen zakon ne sprejmejo,
ker šola ravnateljev ni dostop-
na vsem, kot je to običaj pri
drugih odprtih izobraževalnih
institucijah. Zanima me, kdo
je odobril financiranje te zapr-
te elitne šole za ravnatelje lo-
jalne režimu?
Na vsako repliko ministra
Gabra bom odgovoril s skli-
cem tiskovne konference, kjer
bom dokazoval navedbe v tej
izjavi s pisnimi dokazili in pri-
čami.
JOŽEF JARH,
Celje
Zgornjezlljskl
novoletni tek
Zelo me je razočaralo vabilo
prirediteljev zgomjeziljskega
smučarskega teka, ki spada
v serijo Alpen-Adria Loppet.
Propagandni zvezek je bil ti-
skan le v nemščini in italijanš-
čini, o slovenščini pa ni ne du-
ha ne sluha, kot da Slovenci
nismo udeleženi s pokljuškim
tekom v tej seriji, oziroma s te-
kom treh dežel. Kot bi gradivo
sestavljal »Heimatdienst«, ne
pa športni klub.
Ko sem 3. januarja 1993 te-
kel v tej dolini, sem se lahko
prijavil v slovenščini. Svojih
50 kilometrov sem pošteno in
solidno odtekel, pa še do danes
nisem dobil rezultata. Avstrij-
ce v glavnem zanima čim večja
udeležba tekmovalcev in dr-
žav, češ, vi samo pridite, da
bomo imeli cirkus, potem pa
vas tako in tako več ne rabimo.
Ko sem se leta nazaj udeleže-
val raznih triatlonov po Koro-
škem, je bilo enako.
Pričakujem ustrezen protest
slovenskih športnih delavcev
pri odgovornih avstrijskih or-
ganih. Lahko bi kaj storil tudi
predsednik olimpijskega ko-
miteja (in ostalih zvez) gospod
poslanec DZ mag. Janez Koc-
jančič in ustrezno protestiral.
Tako bi se zavedel, da je pred-
vsem Slovenec in se ne bi pri-
klanjal na vse strani neba, kot
se je v svoji karieri dosedaj.
Vse ljubitelje smučarskega te-
ka oziroma športa nasploh po-
zivam, da razmisUjo o udelež-
bi na takšnih prireditvah.
MIRAN ŠNEBERGER,
Celje
Priložnost sprave
Sredi decembra so v palači
slovenske politike ustanovili
častni državni odbor za poča-
stitev 50. obletnice zmage nad
fašizmom in nacizmom. Glede
na to, da bo odbor vodil pred-
sednik državnega zbora Jožef
Školč in predstavniki najvišjih
državnih ustanov političnih
strank in nekaterih nevladnih
organizacij, se temu jubileju
posveča največja državniška
pozornost doslej.
Zgodovinskih dejstev seve-
da ne moremo zanikati, saj se
bo meseca maja 1995 izteklo
natančno petdeset let od kon-
ca druge svetovne vojne in
zmage nad fašističnimi in na-
cističnimi zavojevalci. Ob tem
pa ima prav tako velik in zgo-
dovinsko usoden pomen drug
vzporedni dogodek, ki se je
zgodil v Kočevskem Rogu, me-
seca maja in junija 1945. Dr-
žavljanska vojna, pred katero
nekateri še vedno zatiskajo
oči, se je začela s sistematič-
nim uničevanjem nasprotni-
kov komunističnega sistema
leta 1942 in končala z množič-
nim streljanjem večine domo-
branskih vojaških formacij,
vrnjenih iz Vetrinja. Kruti po-
boji v Kočevskem Rogu in dru-
gih slovenskih krajih so še ka-
ko pretresljivi in zaznavni ter
imajo velik zgodovinski pečat
tudi zaradi tega, ker so se zgo-
dili v času, ko so po vsej Evro-
pi zvonovi že oznanjali konec
svetovne morije. Zmaga nad
fašizmom in nacizmom je zgo-
dovinski mejnik, ki pri nas ii
v svetu spominja na vojno ir
njen zaključek — pokoli domo-
brancev pa so pretresljiva, dc
danes ljudem še vedno nera-
zumna dejanja komunističnih,
veljakov, ki nas spominjajo na
tragične dogodke, storjene po
končani vojni in hkrati opo-
zarjajo, naj se kaj podobnega
ne zgodi nikoli več. Prav zara-
di svetovnega opomina in
streznitve imajo krvavi povoj-
ni dogodki ob naših kraških
breznih za nas Slovence večjo
zgodovinsko težo in pomen od
takrat že nekaj mesecev priča-
kovanega in formalnega zak-
ljučka druge svetovne vojne.
Predlagam, da slovenski
parlament ustanovi prav tako
častni državni odbor za poča-
stitev 50. obletnice pobojev
mladih slovenskih fantov
v Kočevskem Rogu. Odbor naj
enakovredno oznani in opozo-
ri na obdobje najmračnejših
dni slovenske zgodovine na os-
novi dejanskih dogodkov.
Ne zamudimo idealne pri-
ložnosti, da s strpnostjo, razu-
mom ter pravičnim in enako-
pravnim odnosom do sloven-
ske zgodovine storimo odločni
korak k medsebojnemu zbliža-
nju. Gre torej za ničkolikokrat
izgovorjeno in obljubljeno
spravo - le besede je treba
spremeniti v dejanje. Prilož-
nost, ki se nam ponuja 13. in
14. maja v Ljubljani, je resnič-
no edinstvena.
IVE A. STANIČ
ZAHVALE,!
POHVALE
Spomini
V prekrasnem decembrskem
dnevu smo se s tremi polnimi
avtobusi popeljali mimo Sev-
nice in Boštanja na Vrh v re-
stavracijo Dolinšek. Gospa
Ana Jovanovič, direktorica
podjetja Izletnik, nam je na
kratko orisala življenje v po-
djetju. Prav veselo smo raz-
pravljali med seboj in se spo-
minjali na sodelavce, ki se niso
mogli iz raznih razlogov odz-
vati povabilu. Igrala nam je
prijetna godba mladih deklet,
ki se jim s tem toplo zahvalju-
jemo. Eflako se zahvaljujemo
vodstvu podjetja za veliko ra-
zumevanje in skrb za nas, nek-
danje sodelavce. Trdo smo de-
lali in nismo živeli v izobilju,
toda med seboj smo se in se še
vedno imamo radi, do končne-
ga cilja, ljubezni in spoštova-
nja do vseh ljudi. V imenu vseh
upokojencev Izletnika Celje.
IGNAC PRIMC,
Laško
Hvaležni
sladkorni bolniki
v društvu za boj proti slad-
korni bolezni Celje smo dokaj
uspešno zaključili leto 1994.
Zato pa gre zasluga predvsem
zdravstvenemu osebju diabe-
tičnega dispanzerja v Celju in
to dr. Nuši Čede, dr. Požimu,
dr. Lepinovi ter višji medicin-
ski sestri g. Silvi Mikuš. Tajni-
ku društva Ignacu Jevnišku pa
se moram posebno zahvaliti,
ker nam je v tako kratkem ča-
su uredil seznam vseh članov,
katerega je vstavil v računal-
nik ter bo od sedaj naprej evi-
denca članstva veliko bolj toč-
na. Nujno potrebno pa bo na-
baviti lasten računaliiik. Upa-
mo, da bomo v Celju našli
sponzorja, da nam bo prispe-
val sredstva za nabavo raču-
nalnika ah pa nam podaril
stari račimalnik. Zahvala gre
tudi članom izvršnega odbora
in to g. Milki Gotar in g. Marti
Lipar za vestno dežuranje
v diabetičnem dispanzerju,
kjer so pobirale članarino ter
prodajale strokovno literaturo
in razne diabetične izdelke.
Prav tako pa razdeljevale naš
časopis članom društva Slad-
korna bolezen, ki izide trikrat
letno.
Prav tako pa se zahvaljujem
vsem sponzorjem in sicer po-
djetju Eurodas g. Zvonetu
Perliču, lekarni pri gledališču.
Cinkarni, Kani iz Žalca, se-
kretariatu za družbene dejav-
nosti občine Žalec ter NT in
Radiu Celje, ki nam je objav-
ljal vse naše oglase bi-ez-
plačno.
V imenu Izvršnega odbora
društva in v svojem imenu že-
lim vsem sladkornim bolni-
kom mnogo zdravja in sreče
v novem letu 1995.
RADO AMBROŽ,
predsednik Društva za boj
proti sladkorni bolezni
Celje
Zakaj ne bi
pohvalili?
v zadnjem času beremo vse
več kritik na račim zdravni-
kov, morda kdaj tudi upravi-
čeno, ne vem. Zato sem se tudi
odločila, da napišem nekaj
stavkov - toda ne graje.
Kako nebogljeno smo se le-
tos sredi poletja počutili v naši
družini, ko je eden izmed čla-
nov zbolel za boleznijo, ki lah-
ko pusti tudi zelo hude posle-
dice, vemo samo mi. Pozno
zvečer smo našega družinske-
ga člana pripeljali na Infekcij-
sko kliniko v Celju, kjer nas je
prijazno sprejel dr. Šibanc.
Zaskrbljeni smo bili, kako se
bo vse skupaj izteklo in ali ne
bodo ostale kakšne posledice.
Prijazno nam je razložil potek
bolezni, da smo se malo pomi-
rili. Tudi naslednje informaci-
je in razgovori so bili prijazni
in izčrpni, kar pa ne bi mogla
trditi za neko gospo, ki me je
osomo nadrla po telefonu, za-
radi majhne nerodnosti.
Zdravljenje je bilo dobro in
uspešno. Ta zdravnik je bil za
nas dostopen in prijazen, pa
čeprav zanj še nikoli nismo sli-
šali in tudi nismo imeli modre
kuverte. Za vse se mu še en-
krat lepo zahvaljujemo.
Večkrat namreč sUšimo od
ljudi, da je imel kdo kakšne
zveze ali je morda kdo komu
kaj dal, da je prišel boljše
»skozi«. Mi nismo imeli niti
eno niti drugo. Imeli pa smo
srečo, da smo se srečali s tem
prijaznim človekom. Zdi se, da
je ta zdravnik še razmeroma
mlad. Zato mu tudi v prihod-
nje želimo, da ohrani te vred-
note in potrpljenje za »navad-
ne ljudi«, ki se znajdemo v sti-
ski in si komaj kaj upamo
vprašati. V novem letu pa mu
želimo zdravja, sreče in uspe-
hov pri njegovem tako zahtev-
nem delu.
Družina R.
Ob srečanju
upokojencev
Juteksa Žalec
žalski kolektiv Juteksa je za
svoje upokojence pripravil ve-
selo srečanje sredi decembr-
skih dni. Že po tradiciji nas je
v dvorani podjetja gostoljubno
sprejel gospod direktor Milan
Dolar, nam stisnil roko in nas
k lepo okrašeni mizi povabil
na kosilo in celo okrepčali smo
se z dobro kapljico in z razni-
mi sokovi. Prejeli smo bogat
novoletni paket. Tudi naše de-
narnice so postale debelejše in
še posebno je bilo veselo pre-
senečenje za vse tiste, ki smo
vložili svoj certifikat pri sa-
mem kolektivu v Juteksu.
To pa je hkrati potrditev, da
pri kolektivu Juteks Žalec do-
bro gospodarijo, kar je bilo
razvidno iz pozdravnega govo-
ra direktorja, ki nas je hkrati
seznanil tudi o proizvodnji
talnih oblog, tako da na našem
slovenskem tržišču ne bo pri-
manjkovalo tega artikla. Vsem
vodilnim v kolektivu Juteksa,
posebno pa gospodu direktor-
ju Milanu Dolarju se v imenu
upokojencev iskreno zahvalju-
jemo za vse dobrote, ki smo jih
bili deležni, še zlasti pa za go-
stoljubni sprejem, saj smo vsi
upokojenci odnesli tudi lepe
vtise s tega lepega srečanja,
hkrati pa upamo, da nas tudi
ob koncu leta ne bodo pozabi-
li ! Z lepimi prisrčnimi pozdra-
vi vas vse lepo pozdravlja vaša
nekdanja sodelavka.
MARIJA GROBELNIK,
Vrbje pri Žalcu
Zahvala Iz Doma
upokojencev
Celje
Leto 1994 nam je vsem pre-
hitro minilo. S pomočjo upra-
ve, dobrih zdravnikov in me-
dicinskih sester ter njihovih
pomočnikov, smo veselo silve-
strovali. Gotovo pa je imela
zelo važno opravilo kuhinjska
sposobnost in strežba. Tudi
gospod bolniški tolažnik bol-
nih, zasluži vso pohvalo za to-
lažbo in za duševno zdravilo
med letom, saj je v naši veliki
jedilnici petkrat v tem letu da-
roval sv. mašo za bolne in
umrle v tem Domu. Najbolj
slovesna sv. maša je bila 23.
decembra, ob spremljavi cerk-
venih mladih pevcev z instru-
menti, pod vodstvom mladega
pevovodje. Sodelovali so tudi
še drugi zbori iz raznih šol,
tudi iz Doma Nine Pinter
z Dobrne, ki so pokazali svojo
lepo vzgojo, še posebej lep na-
stop pa je imel tudi celjski Me-
šani komorni zbor, pod vod-
stvom Pavla Bukovca.
Da ne bi izpustih zahvale
prijaznim servirkam: g. Ivan-
ki, g. Darinki, g. Mojčici, ki ob
nedeljah zjutraj pripravijo
zajtrk že ob 7.45, da se lahko
vi, ki žele, napotijo k sv. maši.
Tudi izredno lepe lučke so
s svojo svetlobo v prazničnih
dneh krasile jedilnico in hod-
nik. Na koncu pa je bilo še
veselo silvestrovanje s harmo-
nikarjem Francijem, ki tudi
veselo zavriska ob dobri kap-
ljici.
Ne smemo pa pozabiti na
pridne in poštene gospe, ki de-
lajo v šivalnici in pralnici ter
na pomožne medicinske sestre,
ki zjutraj hodijo od sobe do
sobe in kličejo ob pol osmih
bolnike, da se prepričajo, če je
z njimi vse v redu.
Tudi na prijazne telefonist-
ke in prijaznega hišinika
- mojstra, ki skrbi, da je vedno
vse v redu, gospoda Petra Gra-
dišnika, ne bomo pozabili.
Čisto na koncu zahvala go-
spe direktor, ki je poskrbela,
da so vsi, ki niso bili pri večerji
na silvestrovanju, dobiU obrok
v svoje sobe. Vsem pa je na-
slednji dan, pri obhodu vseh '
miz s prisrčnim stiskom roke,
zaželela tudi zdravja in srečno
novo leto 1995! Hvala vsem za
prijaznost.
ANA BABNIK,
Celje
Kmetijski
zadrugi Šmarje!
Upokojenci bivšega Kmetij-
skega kombinata Šmarje smo
bili prijetno presenečeni, ko
nas je vodstvo Km.etijske za-
druge Šmarje vljudno povabi-
lo na skupno praznovanje zak-
ljučka leta. Lepo je spoznanje,
da nisi v jeseni življenja še po-
zabljen in da znajo naš vložen
trud ceniti tudi mladi. Vidno
je, da z veseljem in uspehom
vkljub vedno težjim gospodar-
skim razmeram nadaljujejo
naše delo.
Vsi prisotni upokojenci smo
se počutili zelo prijetno in po-
novno mladi med mladimi.
Iskrena hvala za res prijeten
večer, ki nam bo ostal še dolgo
v spominu.
Na žalost pa je še veliko
vodstev, odnosno podjetij, ka-
terim ni mar za njihove bivše
sodelavce in pozabljajo, da
brez našega po vojni vloženega
dela in truda, verjetno tudi oni
ne bi danes sedeli na stabilnih
stolčkih?
IVANKA VEHOVAR,
Šmarje pri Jelšah
Zavod za živinorejo in
veterinarstvo Ceije
Poslovna enota Diagnostika
razpisuje prosto delovno mesto
milcrolog - patoiog
za določen čas 1 leta
Pogoji: dr. vet. med. (dipl. veterinar)
Prijavo z dokazili o izpolnjevanju pošljite na naslov: Zavod za
živinorejo in veterinarstvo Celje, PE Diagnostika, Celje, Trno-
veljska 1.
Prijave pošljite v 15. dneh po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8. dneh po končanem
postopku. . . _
it. s. - 12. ianuar 1995
KRONIKA

• V sredo, 4. januarja, se je
na policijo obrnila obupa-
na ženska, ki je povedala,
da jo je njen prijatelj Bran-
ko pretepel in ji ni dovolil
odpeljati njenega lastnega
otroka. Branko zagotovo ni
prijatelj, v kratkem pa ga
čaka pot k sodniku za pre-
krške.
• Na avtobusni postaji za
lokalce sta petkov večerni
utrip kalila dva, ki ju je
umirila šele policijska pa-
trulja. Kemil S. in Marko
Z. sta najprej popljuvala
šipo biletemice, za tem pa
sta šipo razbila.
• Gospa iz bloka na Mil-
činskega ulici je prejšnji
petek zvečer sporočila, da
ji njena soseda-zakonca že
ves dan nagajata tako, da
razbijata po steni, v svoji
domiselnosti pa naj bi
v hišni zračnik potisnila
cunjo in jo zažgala. Zgovo-
ren primer medsosedske
idilike?
• Tudi naslednji dan je
klicala gospa, ki je prijavi-
la svojo sosedo. Ta jo že ves
dan moti tako, da z macolo
razbija po skupni stano-
vanjski steni in s tem
ustvarja neznosen hrup, je
povedala. Še en tipičen pri-
mer bivalnega sožitja v na-
ših stanovanjskih skupno-
stih.
• Tatjana je v soboto poli-
cistom povedala, da so jo
tega dne v mestnem parku
napadli neznani moški, jo
ugrabili ter jo odpeljali
neznano kam, se pa kraja,
kjer so jo maltretirali, do-
bro spominja, je pojasnila.
Potem pa se je pokazalo, da
je tistega večera prišla
uboga Tatjanca pijana do-
mov in si je za policijo mo-
rala izmisliti ganljivo
zgodbo. Žal je bila premalo
prepričljiva.
• V stanovanju v bloku na
Škapinovi ulici je ata Bo-
jan v nedeljo zvečer prete-
pal svojo ženo. Klasika.
• V nedeljo zvečer je imel
Marko T. hude prebavne
težave. Te so ga pripeljale
tako daleč, da je razbijal po
stranišču na avtobusni po-
staji. Diareja ga bo pripe-
ljala tudi do sodnika za
prekrške.
M. A.
Posel s ponarejenimi
nalepkami se Je siiazil
Pollclla stopila na prste miaHIm ijuaem, iti so se aomisiiii Honosnega
organiziranega posia z mesečnimi vozovnicami
Vsa zadeva je prišla na dan, ko so
nekateri učenci (pretežno) celjskih in
velenjskih srednjih šol na začetku tega
leta stopili k okencu celjskega Izletni-
ka, da bi si nabavili mesečne avtobus-
ne vozovnice. Tisti, ki jih je zadnje
trimesečje »zalagal« z vozovnicami, ki
so bile kar za polovico cenejše od ti-
stih, ki so bile kupljene pri Izletniku,
se je namreč nenadoma potuhnil in
prekinil tovrstno goljufivo sodelo-
vanje.
V kolikšne razsežnosti se je razpred-
lo goljufivo poslovanje dobro organi-
zirane skupine mladih ljudi, policijski
delavci oziroma kriminalisti zdaj še
raziskujejo, možno pa je, da je posel
zajel tudi študente, ki se vozijo v Ljub-
ljano oziroma Maribor. In kako so po-
tekali goljufivi posli s kar čednimi za-
služki na račun Izletnika?
Mladi »poslovneži« so na originalnih
nalepkah, stiskanih v celjskem Cetisu,
z izbranim računalnikom oziroma ti-
skalnikom natisnili tiste pomembne
podatke, ki jih sicer na nalepke natis-
ne Izletnik, tako ponarejene nalepke
pa so dijakom prodajali po polovični
ceni.
Strokovnjaki zdaj preverjajo, na
kakšen način so organizatorji tega po-
sla sploh prišli do nalepk, znano pa je,
da je računalniški izpis podatkov o po-
sameznem dijaku (ki je kupil mesečno
vozovnico na ilegalnem trgu) opravil
osumljeni mladenič, ki je še lani obi-
skoval eno izmed celjskih srednjih šol.
Poleg »tiskarja« so v poslu sodelovali
številni distributerji, ki so koncem
lanskega leta hodili po srednjih šolah
in nagovarjali dijake za poceni nakup
ponarejenih mesečnih nalepk. Mnogi
so jim nasedli, saj je bila razlika v ceni
dovolj mamljiva in je kot taka porušila
vsakršne zadržke. Zainteresirani dija-
ki so morali distributerjem predhodno
priskrbeti vse potrebne podatke za ti-
skanje oziroma izpolnjevanje meseč-
nih nalepk, kot npr. številko mesečne
vozovnice, relacijo, na kateri se posa-
mezni dijak vozi, ipd.
V preiskovalnem postopku je glavni
organizator posla, torej tisti, ki je ti-
skal oziroma ponarejal nalepke, z njim
pa vsi tisti, ki so organizirali prodajo
na srednjih šolah in pobirali denar od
naročnikov poceni mesečnih vozovnic.
Seveda pa se bodo v postopku znašli
tudi vsi »kupci«, saj so morali vedeti,
da pri poceni vozovnicah ne gre za
legalen posel in da je posredi goljufija.
MARJELA AGREŽ
mini KRIMIČI
Kradel orodje
v dneh od 31. decembra do
3. januarja je neznani storilec
vlomil v klet v hiši na Jurčiče-
vi ulici v Velenju, ki je last
Marjana K. Tam je ulcradel
kotno brusilko, vrtalni stroj in
zidarsko orodje. Lastnika je
vlomilec oškodoval za okoli 80
tisoč tolarjev.
Napad na kočo
v dneh od 24. do 30. decem-
bra lani so neznani storilci
vdrli v gozdarsko kočo GG
Nazaarje v Podvolovljeku in
pri tem razbili vsa okna, v no-
tranjosti pa razbijali in uniče-
vali inventar. Razbitih je bilo
veliko steklenic, škoda, ki so jo
povzročili, znaša približno 30
tisoč tolarjev.
Okradel Delo
v torek, 3. januarja kmalu
polnoči, je bilo vlomljeno v ki-
osk ČGP Delo, ki je postavljen
na Levstikovi ulici v Žalcu.
Vloma sta osumljena 30-letni
D.F. in 22-letni I.K. iz Maribo-
ra, ki so ju prometni policisti
prijeh kmalu po storjenem
kaznivem dejanju. Iz kioska
sta osumljenca odnesla več kot
500 zavojčkov različnih ciga-
ret v skupni vrednosti 95.750
tolarjev. Ukradene cigarete so
jima policisti zasegli.
Marlanca brez
nakita
v času od 30. decembra do 3.
januarja je neznan oseba vlo-
mila v stanovanje Marjane S.
iz Celja. Zmanjkala je škatlica
z zlatim nakitom v vrednosti
okoU 30 tisoč tolarjev.
Tolarji Iz Saloona
Na čisto običajen način je
neznani storilec v noči na 4.
januar vlomil v gostinski lokal
Saloon v Velenju. Vlomilec je
iz lokala odnesel kar čedno
vsotico domačega denarja,
okoli 110 tisoč tolarjev.
Vlomil v zaboj
v noči na 3. januar je nezna-
ni storilec vlomil v zaboj z oro-
djem, ki je nameščen v prosto-
ru črpalne postaje Termoelek-
trarne v Šoštanju. Iz zaboja je
vlomilec ukradel kotni brusil-
ni stroj in cevne klešče, s tem
pa je Hidromontažo iz Mari-
bora oškodoval za okoh 40 ti-
soč tolarjev.
Cash Iz Gambrinusa
v noči na 6. januar je nekdo
vlomil v gostinski lokal Gam-
brinus v Velenju in tam ukra-
del 20 tisoč tolarjev menjalne-
ga denarja ter manjšo količino
cigaret. Lastnika lokala,
Branka R. iz Velenja, je oško-
doval za okoli 30 tisočakov.
Popraskani kadet
v noči na 7. januar se je naz-
nani avtor lotil osebnega avto-
mobila opel kadet 1,6 i, ki je
počival na Gosposki ulici
v Celju. Odnos do njegovega
lastnika je izrazil tako, da ga
je z ostrim predmetom popra-
skal po večjem delu površine,
praske pa so bile globoke tudi
do 2 milimetra. Ker bo na ka-
roseriji potreben večji kozme-
tični poseg, je škoda, ki jo je
utrpel Robert P. iz Celja, vred-
na okoli 150 tisoč tolarjev.
Nepazljivi gostje
Martin M. iz Šmarja se je
koncem tedna sproščal v di-
skoteki M&G v Rogaški Slati-,
ni, v lokalu pa je sedel za mizo
skupaj z dvema neznancema.
Vmes je šel na plesišče, pri po-
vratku k mizi pa je opazil, da
sta ga neznanca zapustila.
Prav kmalu mu je bilo tudi
jasno, zakaj sta izginila. Iz
njegove jakne je namreč v ti-
stem času izginil Martinov
potni list, pa njegova osebna
izkaznica in okoh 3 tisoč to-
larjev gotovine.
Slaba izkušnjo je koncem
tedna doživel tudi Jurij C. iz
Dobovca, ki se je prav tako
relaksiral v diskoteki M&G.
V garderobi je slekel bimdo in
se šel zabavat, a ga je ta zaba-
va stala grenke izkušnje, vred-
ne okoli 140 tisoč tolarjev.
V bundi je Jurij imel denarni-
co, v denarnici pa 105 tisoč
tolarjev, 200 nemških mark in
osebne dokumente. Pri odho-
du ga je jakna sicer čakala,
a kaj, ko so bih njeni žepi
prazni.
Petrolove pločevinke
v noči na 8. januar je nezna-
ni storilec vlomil v hladilno
omaro Petrolovega bencinske-
ga servisa na Celjski cesti
v Velenju. Odžvenketal je z 38
pločevinkami osvežilnih bre-
zalkoholnih pijač in s 150 plo-
čevinkami piva. Petrolu je na-
redil škode za okoli 20 tisoč
tolarjev.
Jemal otrokom
Neznani nepridiprav je bil
v noči na 5. december toliko
predrzen, da je šel krast otro-
kom. Vlomil je v vrtec Tončke
Čečeve na Mariborski cesti
v Celju in odnesel za okoli 75
tisoč tolarjev gotovine, radi-
okasetofon in bencinske bone.
Nakradeno je vredno približno
100 tisoč tolarjev.
Oškodovani Garfleid
v noči na 8. januar je nekdo
vlomil v samopostrežno pro-
dajalno Garfield v Velenju.
Zjutraj je bila trgovina brez
mobitela, izginila pa je tudi
čedna količina cigaret, klobas,
sokov, kruha in drugih upo-
rabnih proizvodov. Lastnik lo-
kala. Iztok K. iz Velenja, je
oškodovan za okoli 250 tisoč
tolarjev.
Vnet za samare
v času od 7. do 8. januarja je
neznano kam izginila rdeča la-
da samara z reg. št. CE Ml-
130, last Jožeta R., vredna
okoli 600 tisoč tolarjev. Avto-
mobil je v času, ko je bil ukra-
den, stal na Podjavorškovi uli-
ci v Celju.
V istem času je izginila tudi
lada samara, ki je bila parki-
rana na Ljubljanski cesti v Ce-
lju. Ta lada je črne barve,
z reg. št. CE N6-869, vredna je
640 tisoč tolarjev, njen lastnik
pa je Adolf M.
Izginil tudi golf
v noči na torek, 10. januar-
ja, je nekdo ukradel osebno
vozilo VW golf, tip JGLD, rde-
če barve, letnik 1984, last
Francija S. iz Podvrha. Vozilo
je bilo parkirano pri Zdrav-
stvenem domu na Polzeli.
Avtovioml
4. januarja zvečer je neznani
storilec vlomil v osebni avto-
mobil Mateje V. iz Celja, ki je
stal na parkirišču na Silihovi
ulici v Celju. Ukradel je žen-
sko torbico z dokumenti,
kovno kartico in okoli 15 tij,
tolarji gotovine.
V istem času je bilo vlonUj,
no v osebno vozilo, ki je sta|
na Kardeljevi ulici v Žalcu.]
vozila je izginila moška tord
z žepnim računalnikom, do^
menti in denarjem. Beno H. j
Griž je oškodovan za okoli i
tisoč tolarjev.
Prejšnji torek zvečer je bj]
vlomljeno tudi v osebno vo^
lo, ki je bilo parkirano v D,
briši vasi in ki je last doma{j
na Marka F. Neznani storil,
je iz vozila ukradel poslovj
kovček in žepni računalnjj
Lastnik je oškodovan za ok(j
40 tisoč tolarjev.
Istega dne je bilo vlomljen
tudi v vozilo Helene F. iz An
lina. Iz vozila, ki je bilo parkj
rano v Vrunčevi ulici v Celj
je neznani storilec odnei
žensko torbico z dokumenti j
denarjem. Lastnica je oškodj
vana za okoli 35 tisoč tolarje
Naslednji večer je bj)
vlomljeno v dva osebna avt«
mobila, ki sta bila parkiraj
na Prušnikovi ulici v Vojnilsi
V obeh primerih je storilj
razbil steklo na vratih. Iz en
ga vozila je ukradel usnjej
torbico in dežnik, iz druge«
pa žensko denarnico. Melita j
iz Vojnika je oškodovana za 2
tisočakov. Drago D. iz Globo
pa za 48 tisoč tolarjev.
Minulo sredo zvečer je bil
vlomljeno v osebno vozilo n
nault 5, ki je stalo pred gostij
čem Medved v Škof ji vasi p
Celju. Neznani storilec je rai
bil steklo na vratih in nal
ukradel poslovni kovček z ra
no dokumentacijo ter GasilMl
zvezo Slovenije oškodovali
približno  50  tisoč  tolarji
V sredo zvečer je bilo na ista
parkirišču vlomljeno t
v osebno vozilo lada sams
last Mihaela M. iz Marib<
Tudi iz tega vozila je nezn
storilec ukradel poslovni k
ček in žepni računal
v skupni vrednosti okoli 30
soč tolarjev.
UUDSKA UNIVERZA CEUE
ORGANIZIRA SEMINARJE
za pripravo kandidatov na izpite
ZA TRGOVCE (64 ur) in
POSLOVODJE (120 UR)
PRIJAVE IN INFORMACIJE
NA TELEFON: 25-620.
PROMETNE NfZGODE
otrok pred avto
Na regionalni cesti v naselju
Radeče se je, v torek, 3. janu-
arja popoldne, pripetila nez-
goda, v kateri je bil hudo teles-
no poškodovan otrok.
Radovan G. (29) iz Radeč je
vozil osebni avtomobil v nase-
lju Radeče, ko mu je na Gleda-
liški poti z desne strani prite-
kla na cesto sedemletna J.K. iz
Radeč. Deklica je hotela preč-
kati vozišče, pri tem je padla,
kolo osebnega vozila pa ji je
peljalo preko roke.
Smrtno trčenje
Prva letošnja smrtna pro-
metna nesreča se je zgodila
v soboto, 7. januarja zvečer, na
regionalni cesti zunaj naselja
Letuš. Ena oseba je umrla na
kraju nesrečnega dogodka,
dva udeleženca sta bila hudo
ranjena, dva pa sta utrpela
lažje telesne poškodbe.
Zdenka M. (21) iz Spodnje
Rečice je vozila osebni avto-
mobil iz smeri Letuša proti
Šentrupertu. Ko je pripeljala
v neposredno bližino stano-
vanjske hiše Letuš št. 1, je za-
peljala na levo stran vozišča,
kjer je trčila v osebni avtomo-
bil, ki ga je iz nasprotne smeri
vozil 27-letni Borut Z. iz Vele-
nja. Po silovitem čelnem trče-
nju je v vozilu Boruta Z. na
kraju nesreče umrl sopotnik,
61-letni Boris Z., voznik in so-
potnica, 56-letna Silva Z., pa
sta bila težko ranjena. Lažje
poškodovana sta bila voznica
Zdenka M. in sopotnik v nje-
nem avtomobilu, 29-letni Mi-
lan P. iz Radmirja.
M. A.
Sosed udaril soseda
Po ustaljenem gostilniškem vzorcu sta se v sobotnih
zgodnjih jutranjih urah grdo sporekla soseda, David in
Marjan V., iz okolice Zreč, ko sta se srečala v gostilni Sova
v Zrečah. Namesto, da bi spor zgladila tako, kot se spo-
dobi, se je »prijateljsko prepričevanje« končalo tako, da je
David udaril Damjana in ga hudo ranil. Menda sta se
soseda sprla zaradi ceste.
M. A.
il. 2. . ia. iaM«ar 199S

KRONIKA
Nalivno pero je bila pištola
Pollclsii prllell vlomilca v mnoga osebna vozila
Policisti celjske Policijske
postaje so 6. januarja ponoči
na Mariborski cesti v Celju
opazili sumljivega moškega,
ki je pričel bežati, ko je za-
gledal patruljo.
Patrulja ga je dohitela, ko
pa ga je policist hotel legiti-
mirati, je neznanec iz žepa
potegnil pištolo, izdelano
v obliki nalivnega peresa.
Potrebna je bila hitra inter-
vencija in uporaba fizične si-
le in prisilnih sredstev, da so
lahko možakarja razorožili.
Pri nadaljnjem postopku pa
so ugotovili, da gre za stare-
ga znanca policije, za 43-let-
nega Antona K., ki je brez
stalnega bivališča. Poleg pi-
štole in naboja, ki je bil v ce-
vi, so mu zasegli še 4 malo-
kalibrske naboje, med zbira-
njem obvestil pa se je izka-
zalo, da so prijeli osebo, ki
ima na vesti nmoga kazniva
dejanja med katerimi pre-
vladujejo vlomi v osebne av-
tomobile. Antona K. so s ka-
zensko ovadbo privedli
k preiskovalnemu sodniku
, ki je za osumljenega storil-
ca odredil pripor.        M. A.
Pobegnil pred lastno ženo
Minulo soboto okoli devete ure zvečer sta se na Levsti-
kovi ulici v Celju zaletela dva osebna avtomobila, enega je
vozil voznik, drugega voznica. Po trčenju je voznik pobeg-
nil v neznano, voznico pa so peljali v bolnišnico, kjer so
ugotovili, da je utrpela lažje telesne poškodbe.
Nič posebnega, bo ob tem pripomnil vsakdo, ki ve, da so
avtomobilski trki na naših cestah nekaj čisto vsakdanjega,
kot tudi ni nobena posebnost, da voznik s kraja nesreče
pobegne. Pa vendar ima ta sobotni večerni prometni dogo-
dek neko zanimivo in precej nerodno posebnost: tisto noč
sta trčila mož in žena, ki za to »podrobnost« v času
nezgode sploh nista vedela, ker sta bila oba pijana za
volanom. Da sta si v tesnem sorodstvu, se je izvedelo šele
potem, ko so policisti pobeglega voznika izsledili... Res
moraš imeti veliko smolo, da v megleni noči treščiš v last-
nega soproga oziroma lastno soprogo, vse ostale okoUš-
čine tega dogodka pa niso več nobena smola in nobeno
naključje. M. A.
Posloval na tuj račun
Policisti Policijske postaje Celje so te dni ovadili lastnika in
direktorja podjetja Dragstor komerc iz Celja.
Obstaja namreč sum, da je D.M. storil kaznivo dejanje
poslovne goljufije, ko je sredi leta 1992 oškodoval Tobačno
tovarno iz Ljubljane za dobrih 943 tisoč tolarjev, na začetku
minulega leta pa Klasje Celje za dobrih 987 tisoč tolarjev.
Osumljeni naj bi posloval tako, da je sklepal pogodbe za nakup
blaga in izdajal akceptne naloge brez finančnega pokritja. Žiro
račun njegovega podjetja je bil že nekaj časa blokiran.
V policijski obravnavi je še nekaj podobnih kaznivih dejanj,
ki naj bi jih zagrešil direktor in lastnik imenovanega podjetja.
Zlorabe položaja in pravic pri opravljanju gospodarske dejav-
nosti je osumljen, ker naj bi v lanskem letu oškodoval Leno
Leveč za okoli 644 tisoč tolarjev. Ljubljanske mlekarne pa za
jSkoraj 783 tisoč tolarjev. Preiskava na UNZ Celje se nadaljuje.
» M. A..'
Ovadili »obrtnika«
v požaru, ki je izbruhnil
v torek, 3. januarja ob 21.45
uri na podstrešju dvonad-
stropne stanovanjske hiše
v Vodnikovi ulici št. 9 v Celju,
je nastala velika gmotna ško-
da, po dosedanji oceni je vTed-
na okoli 10 milijonov tolarjev,
saj je podstrešni del objekta
v celoti zgorel.
Seveda pa bi bila škoda lah-
ko še veliko večja, če ne bi
hitro in učinkovito interveni-
rali številni gasilci. V hiši na
Vodnikovi 9 so namreč tudi
štiri stanovanja, butik in tri
pisarne.
Na podstrešju je bila tudi
neregistrirana oziroma priroč-
na delavnica za popravilo raz-
nih akustičnih aparatov, pred-
vsem pa radijskih in televizij-
skih sprejemnikov. Po ugoto-
vitvah preiskovalcev naj bi do
požara prišlo prav v tem delu
podstrešja, vzrok pa naj bi bila
električna napeljava s števil-
nimi dotrajanimi kabli in ne-
strokovno speljanimi žicami
ter drugimi električnimi vodi.
Pred požarom naj bi si po-
pra vljalec aparatov, Andrej A.
(29) iz Celja, kuril v peči za
gretje, potem pa zapustil pod-
strešje in odšel iz objekta. Zo-
per tega domnevnega storilca
oziroma povzročitelja požara
bo napisana kazenska prijava.
Foto: SHERPA
Pretepal mater
Minulo soboto popoldne sta
se doma v Šentjurju prepirala
mati in sin, Jana in Simon V.
Po prepiru je sin odšel od
doma, ko se je vrnil, pa je
ukrepal tako, da je hišo zakle-
nil in skril vsa materina obu-
vala, da ženska ni mogla zbe-
žati iz hiše. Potem je začel ma-
ter pretepati, med ruvanjem
pa se je prevrnil štedilnik na
trdo gorivo, ki je Jani V. padel
na nogo. V celjski bolnišnici,
kamor so žensko pripeljali po
intervenciji policije, so ugoto-
vili, da gre za zlom kosti
v gležnju oziroma za hudo te-
lesno poškodbo.
GORELO JE...
Gasili tUdI gostje
Na podstrešju gospodarske-
ga poslopja Boruta J. v Sopo-
tah je minuli petek popoldne
izbruhnil požar, ki je povzročil
za okoli 380 tisoč tolarjev
gmotne škode.
Do požara je prišlo zaradi
nepravilno speljane dimne tu-
ljave ob kateri se je pregreval
in nato zagorel del ostrešja.
Ogenj je uničil tudi večjo koli-
čino kartonske embalaže, ki jo
je lastnik skladiščil na pod-
strešju. Požar so že pred pri-
hodom gasilcev pogasili delav-
ci in gostje podjetja Jelenov
graben.
Gorelo na liodniku
v ponedeljek, 9. januarja
okoli poldneva, je izbruhnil
manjši požar na hodniku sta-
novanjskega bloka v Pucovi
ulici v Celju. Ogenj je nastal
ob starejšem pralnem stroju,
ki ga je lastnik postavil na
hodnik. Poleg pralnega stroja,
je ogenj imičil še par čevljev in
sedež kolesa z motorjem. Po-
žar je še v začetni fazi pogasila
tamkajšnja stanovalka, tako
da večja gmotna škoda ni na-
stala, več stroškov pa bo na-
stalo, ko bo zaradi dima treba
prebeUti celoten hodnik.
Vzrok požara še raziskujejo.
M. A.
Po dolgotrajnem gašenju je od podstrešnega dela stavbe ostalo le še pogorišče
iff. 2. - 12. ianuar 1995
ZA AVTOMOBILISTE
2«!
Skupno vozilo IViitsubisiilja in Volva
Povezave avtomobilskih
tovarn, ki si na avtomobil-
skem trgu sicer silovito kon-
kurirajo, niso nič izjemno
novega. S tem zmanjšajo
stroške, kajti razvoj avtomo-
bila je izjemno velik finančni
zalogaj (italijanski Fiat je,
denimo, za razvoj in začetek
serijske izdelave punta,
evropskega avtomobila leta
1995, porabil nič manj kot
5800 milijard lir), po drugi
strani pa si lahko na določen
način pomikajo tudi pri trž-
nem predstavljanju novega
vozila. Sedaj sta se pri skup-
nem projektu, ki ga imenuje-
jo še nedcar, povezala japon-
ski Mitsubishi in švedski
Volvo, ki je lani zavrnil dol-
go pripravljano poroko
s francoskim Renaultom.
Na svetlo bosta že letos
postavila 4,45 metra dolgo
vozilo, ki bo uvrščeno med
galanta in lancerja, poganja-
li pa ga bodo trije različni
motorji, in sicer dva bencin-
ska z močjo 90 in 115 KM ter
1,9-litrski turbodizel, ki ga
bo »posodil« Renault. Volvo
ima vsaj tedaj, ko so v mislih
agregati, drugačne načrte.
Na voljo naj bi bili izvedenki
z bencinskima motorjema
z gibno prostornino 1,8 in
2,0-litra, medtem ko naj bi
dizelsko različico poganjal
agregat z neposrednim
vbrizgavanjem goriva. Zdi se
tudi, da bodo pri švedski av-
tomobilski hiši rojstvo tega
novega vozila prestavili
v naslednje leto, serijska iz-
delava pa naj bi stekla v nji-
hovi tovarni na Nizozem-
skem. O cenah je mogoče ta
trenutek le ugibati. Vsaj
v Nemčiji naj bi osnovna ra-
zličica avtomobila stala pri-
bližno 28 tisoč mark. Na sli-
ki: volvo-mitsubishi nedcar.
Čez dobro leto tudi audi A3
Ingolstadtski Audi, sestavni
del nemškega avtomobilskega
koncema Volkswagen, v zad-
njem času dokazuje visoko
produktivnost pri predstavlja-
nju novih avtomobilov. Za leto
1996 napovedujejo novost, ki
utegne biti dovolj zanimiva
tudi za slovenski avtomobilski
kot. Tedaj naj bi namreč začeli
izdelovati A3 (na sliki), naj-
manjši avtomobil te tovarne,
ki se sedaj pojavlja predvsem
v višjih avtomobilskih ra-
zredih.
Audi j a A3 bo v dolžino pri-
bližno 410 centimetrov, na vo-
ljo pa bo s kopico motornih
agregatov, ki bodo zmogli naj-
manj 75 in največ 150 KM. Po
sedanjih napovedih naj bi
v tovarni vsako leto izdelali do
100 tisoč audijev A3, kar bi
predstavljajo približno četrti-
no vse proizvodnje. Avtomobil
naj bi bil naprodaj le v trivrat-
ni karoserijski izvedenki, ven-
dar je težko verjetno, da tovar-
na ne bi kasneje ponudila še
drugih različic.
Sivi uvoz manjši, pa še vedno volile
Bolezen slovenske avtomo-
bilske statistike je že stara in
znana: tudi letos namreč ne bo
mogoče čisto točno ugotoviti
in zapisati, koliko osebnih av-
tomobilov je v slovenske gara-
že zapeljalo preko sivih uvoz-
nikov. Dejstvo je sicer, da so
lani veliko smetane pobrali
prav sivi uvozniki (nekateri tr-
dijo, da je bilo v letu 1993 na
ta način v Slovenijo uvoženih
kar 70 odstotkov prvič regi-
striranih avtomobilov), letos
pa bo njihov posel nekaj manj-
ši, vendarle kljub vsemu ugo-
den.
Pod oznako sivi uvoz se
skriva tudi tako imenovani in-
dividualni uvoz, pri čemer pa
znova ni točno znano, koliko
avtomobilov so Slovenci sami
pripeljali čez mejo, koliko pa
so jih v njihovem imenu različ-
na podjetja. V tej zmedi se je
mogoče zgolj približno zanesti
na tisto, kar kažejo podatki
Ministrstva za notranje zade-
ve. Tako je bilo v letošnjih de-
vetih mesecih preko sivih
uvoznikov pripeljanih nekako
26 odstotkov vseh prvič regi-
striranih avtomobilov v Slove-
niji. Največji razkorak med ti-
stim, kar so slovenskim ku-
pcem prodali uradni zastopni-
ki tujih avtomobilskih tovarn,
in onim, kar so k nam pripelja-
li sivi (individualni) uvozniki,
se kaže pri italijanskem Fiatu,
pa pri nemškem Fordu in prav
tako nemškem Oplu, nato pri
skupini tovarn, ki jih združuje
koncem Volksvv^agen, pri Mer-
cedesu, BMW ipd. Posebej
značilno je stanje prav pri
BMW in Mercedes Benzu. Ta-
ko je očitno, da so Slovenci ob
enem uradno kupljenem mer-
cedesu oziroma beemveju ku-
pili še eno vozilo, uvoženo pre-
ko sivega uvoznika. Večinoma
gre prav v teh dveh primerih
za rabljena vozila, kajti znano
je, da pri dražjih in dragih av-
tomobilih cene skokovito pa-
dajo. Če je to ena skrajnost, je
druga tisto, ki jo dokazujejo
podatki D prvih registracijah
škod, lad, citroenov, daewo-
ojev ipd. Uradni zastopniki
teh tovarn so namreč na slo-
venskem trgu prodali več av-
tomobilov, kot jih je zabeležila
uradna statistika o prvih regi-
stracijah. To pomeni, da so ti
uradni prodajalci nekaj vozil
prodali tudi izven slovenskih
meja. To pa menda tudi ni ta-
ko slabo.
Dober posel z mercedesi v Rusiji
Prodaja avtomobilov v Ru-
siji očitno pozna nekatere za-
konitosti, ki se jim pospešeno
prilagajajo tudi evropske av-
tomobilske hiše. Tako je Mer-
cedes Benz v tej državi pred
nedavnim odprl novo podruž-
nico, s katero hoče razširiti
svojo prodajno mrežo in iz-
boljšati prodajo. Toda tudi se-
ianji oziroma letošnji rezulta-
i sploh niso neugodni. Lani so
v Rusiji prodali 2900 avtomo-
bilov, letos pa že trikrat več,
medtem ko je letošnji skupni
promet dosegel številke 410
miUjonov dolarjev. Največje je
povpraševanje po avtomobilu
razreda S in vsej dodatni opre-
mi, ki jo ponujajo pri tem pre-
stižnem avtomobilu. Sedaj
ima Mercedes Benz v tej drža-
vi 20 prodajalcev, vse pa kaže,
da to ne bo dovolj.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Prvi letošnji sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec
v Celju je obiskalo okoli 1500 obiskovalcev. Na prodaj je bilo 40j
avtomobila, 8 se jih je prodalo.
Po limuzini še karavanska
izvedenka mercedesa C
Stuttgartski Mercedes Benz
je ena tistih avtomobilskih to-
varn, ki lanske evropske avto-
mobilske recesije ne bi smela
prav na hitro pozabiti. Končno
se je predlani prvič zgodilo, da
je domači konkurent, bavarski
BMW, na evropskih trgih pro-
dal več avtomobilov, po drugi
strani pa ni imel rdečih po-
slovnih številk.
Lansko poslovno leto naj bi
se za Mercedes Benz vendarle
končalo bolje kot leto 1993,
kajti prodali naj bi skupaj 585
tisoč avtomobilov ali za skoraj
78 tisoč več kot leto prej.
Skupna prodaja v letu 1994 je
bila večja za nekako devet od-
stotkov, vendar to po mnenju
prvega človeka te hiše, dovolj
karizmatičnega Helmuta Wer-
nerja, še ne bo zadostovalo za
čisti dobiček. Ob tem pa tovar-
na hiti predstavljati nove av-
tomobile. Lani je bila prodaja
mercedesa razreda C posebej
uspešna (skoraj 370 tisoč avto-
mobilov), letos pa naj bi posta-
vili na ogled še njegovo kara-
vansko izvedenko, ki jo v to-
varni označujejo s črko T. Pn^
predstavitev bo novo vozile
doživelo na letošnjem frank-
furtskem avtomobilskem salo-
nu. Na sliki: mercedes
C v T karoserijski izvedbi, g
Citroen: novi AX, xantla break, morda mebar
Francoski Citroen, prva ali
druga polovica koncema PSA
(skupaj s Peugeotom), še ne
more objaviti finančnih in po-
slovnih številk za leto, ki se je
komaj dobro poslovilo, vendar
je očitno, da rezultat ne bo
slab. Ob tem so že znani načrti
za letos in prihodnja leta.
Pri xantii, avtomobilu sred-
njega razreda, naj bi ponudbo
popestrili še z izvedenko, ki jo
bo poganjal 1,8-litrski bencin-
ski motor s po štirimi ventili
na valj. Leta 1996 bo xantia
dobila tudi break (karavan)
različico, kar bo pomenilo, da
bo tovarna ponujala dve karo-
serijski izvedenki (kombilimu-
zino s petimi vrati in break).
Prihodnje leto naj bi se končno
rodil novi AX, ki ne bo imel
nič skupnega s peugeotom 106.
Novi AX bo za nekaj skromnih
centimetrov daljši od sedanje
izvedenke, medtem ko bo me-
dosna razdalja narasla za sko-
raj deset centimetrov. To bo
v prid notranji prostornosti, ki
sedaj pri tem avtomobilu vse-
kakor ni bila posebej razkoš-
na. Čez dobri dve leti, torej
1997, se bodo pri Citroenu po-
svetili predvsem ZX. Vse kaže,
da si bodo omislili še dve karo-
serijski varianti, in sicer kla-
sično limuzino s štirimi vrati
in še enoprostorsko izvedenko
(nekaj podobnega pripravljajo
tudi pri Renaultu). Nato pri^
znova na vrsto xantia, ki ■
bodo temeljito predelali in p«
sodobili, podobno pa se
zgodilo XM, največjemu avto-
mobilu te francoske avtomo-
bilske tovarne. In vse kaže, d
bodo Francozi znova začeli iJ
delovati meharija, avtomobi
ki tudi v slovenskem avtomc
bilskem prostoru še ni povsei
pozabljen.  Na sliki:  citroe
xantia break.
Suzuki vitara
s šestvaijnikom
Sredi 1995 bo japonski S«;
zuki postavil na ogled in tudi
na trg terensko vitaro v vari;
anti s petimi vrati in doslej
najmočnejšim  motorjem.  '
bo bencinski V6 s po štiri
ventili na valj in po dvema o
mičnima gredema v glavi t
končno  močjo  136  KM |
6500 vrtljajih v minuti.
Po sedanjih tovarniških Z
gotovilih naj bi bila vitara D
prodaj za približno 40 tis
mark   (v   osnovni   različi<
- medtem ko povprečna pora
menda ne bo presegla 11 litr
goriva na sto prevoženih kil
metrov. S tem bo ponudba
tar dokaj zaokrožena, po drM§.
strani pa je treba vsaj omenfl
dejstvo, da gre avtomobil ■
slovenskem trgu dokaj dot«
v promet. m
Avto-moto društvo
»ŠLANDER«
pričenja z 10-dnevnim
TEČAJEM CESTNO
PROMETNIH
PREDPISOV
17. 1. 95 ob 16. uri.
Ugodni kreditni pogoji.
člani AMD 10% popusta.
Informacije:
Ljubljanska 37
telefon 471-705.
Št. 2. - 12. Ianuar 1995
27
RADIO
Festival na Jesenicah
Oktobra bo festival radijskih postaj pripravil Radio Triglav
Prejšnjo sredo je bila
v Ljubljani redna skupščina
Združenja radijskih postaj
Slovenije. Na njej so se radijci
načelno opredelili za drugačno
organiziranost - poslej naj bi
bilo združenje »gospodarsko
interesno združenje s poudar-
kom na boljšem programskem,
tehničnem in drugem sodelo-
vanju za povečanje konku-
renčnosti in hitrejši razvoj, še
posebej pa za bolj enotno na-
stopanje do organov oblasti in
nacionalnih radiodifuznih
programov, raznih ustanov,
združenj in drugih asociacij«.
Do naslednje skupščine bo-
do pripravljeni tudi ustrezni
: akti za pristop v članstvo pre-
oblikovanega Združenja radij-
skih postaj. S tem v zvezi so
kadrovsko okrepili tudi komi-
sijo za pogajanja s Sazasom
glede uveljavljanja in plačeva-
nja avtorskih pravic. Po pri-
bližnih izračunih, ki so jih pri-
pravili na RGL, naj bi finanč-
ne obveznosti za več kot tride-
setkrat presegle tiste, ki smo
jih bili navajeni še v obdobju
»bivše Jugoslavije« oziroma na
osnovi zaenkrat še veljavnih
»zveznih« predpisov bivše Ju-
goslavije. Nova avtorsko-zaš-
čitna zakonodaja pa je še
v pripravi. Vsekakor lahko
pričakujemo dovolj trda poga-
janja s Sazasom, kar je poka-
zal že prvi pogovor pooblašče-
nih predstavnikov Združenja.
Sicer pa so se predstavniki
radijskih postaj, članic Zdru-
ženja, odločili, da tudi letos
nadaljujemo s skupnimi odda-
jami aktualno političnega tipa
s predsednikom države, pred-
sednikom vlade in predsedni-
kom državnega zbora. Prvo
takšno oddajo bo pripravil Ra-
Za organizacijo 6. festivala
Združenja radijskih postaj
Slovenije konec oktobra letos
je svojo kandidaturo najavil
Radio Triglav z Jesenic, ki je
prejšnji teden obeležil svojo
30. obletnico. Festival naj bi
bil na Bledu.
dio Študent v četrtek, 26. ja-
nuarja, ob 17. uri s predsedni-
kom vlade dr. Janezom Drnov-
škom. Mi z Radia Celje se bo-
mo z dr. Drnovškom pogovar-
jali za skupno četrto mrežo 28.
septembra, kot je določil žreb.
Skupnim kulturnim odda-
jam smo se odpovedali, ker ni-
so dosegle svojega namena,
pač pa smo se ogreli za »živo 4.
mrežo« turističnega tipa ob
petkih, za kar je potrebno iz-
delati še natančen koncept od-
daje. Le-tega naj bi pripravila
skupaj Radio Celje in Radio
Kranj. Tehnična komisija
Združenja bo imela v kratkem
sestanek, na katerem naj bi
dogovorili vse tehnične po-
drobnosti za delovanje 4. mre-
že, pa tudi sicer pripravili va-
rovalke, da se po »zaslugi«
kakšne radijske postaje ne bi
takšna mreža trgala in raztr-
Na skupščini je direktorica In-
štituta za raziskovanje medi-
jev Janja Božič-Marolt pozva-
la radijske postaje, naj ostane-
jo še naprej zveste Medianinim
raziskavam, ki se bodo po tra-
diciji izvajale spet dvakrat let-
no, čeprav z nekaterimi spre-
membami. Tako naj bi se po-
večal vzorec anketirancev in
podaljšal čas raziskave na dva
meseca s krajšo prekinitvijo.
gala. Nekaj takšnih primerov
je v preteklosti namreč že bilo.
Vsem radijskim postajam je
bilo tudi priporočeno, da takoj
pošljejo pisni zahtevek za do-
delitev statusa nekomercialne
radijske postaje Svetu za radi-
odifuzijo pri Državnem zboru,
pa tudi, naj ta svet seznanijo
še z drugimi problemi in mot-
njami, ki jih doživljajo tako
pri plačevanju za vzdrževanje
oddajniških točk kot tudi pri
razdelitvi frekvenc in drugih
vprašanjih v zvezi z nemote-
nim oddajanjem svojega radij-
skega programa.
MITJA UMNIK

Poprava
Zgodilo se je. Celjskemu
n.agazinu je mogoče priti do
živega na en sam način: z viru-
som. No, nekaj takega je oni
. petek onesposobilo vašo gosti-
teljico, da se je hočeš nočeš
odpovedala mikrofonu in sre-
čanju z vami, poslušalci. Ne bo
se ponovilo!
Torej: jutri bomo spet vsi
zdravi na svojih mestih. In:
zgodilo se bo. Tisto, kar smo
■ napovedovali prejšnji teden.
Začeli smo leto 1995, leto,
v katerem bomo predvsem ve-
liko govorili o strpnosti. To
bomo dali na preizkus v naši
= tokratni oddaji. Koliko zmore-
f mo Celjani prenesti drugač-
nost in drugačne? Koliko ko-
rakov zmoremo narediti proti
ljudem, ki so na tak ali druga-
čen način različni od nas ali od
večine? To bo tema našega
kontakta in pričakujem, da bo
slišati veliko zanimivih mnenj.
Drugo: že zadnjič sem napo-
vedovala  rubrike  v  oddaji.
Med drugim tudi akcijo ple-
menitosti, v kateri boste še po-
sebej pomembno vlogo odigra-
li prav vi, spoštovani poslušal-
ci. Spomnite se dogodkov,
znancev, prijateljev, sosedov,
ki so se izkazali s kakšnim po-
sebej plemenitim, nesebičnim,
pogumnim dejanjem. Predsta-
vili bomo zgodbe in ljudi, ki so
nastopili v glavnih vlogah teh
dogodkov. Sporočite nam nji-
hova imena in kratek opis do-
godka. To boste lahko storili
po telefonu, neposredno po
oddaji ali v pismu na naslov
Radio Celje, Prešernova 19,
63000 Celje, za Celjski ma-
gazin.
Oddajo bomo zabelili še
s kakšnim živahnim komen-
tarjem in celo s kakšnim po-
sebnim presenečenjem. In če
smo še bolj daljnogledi: v po-
letnih mesecih želimo Celjski
magazin iz oddaje s kolikor to-
liko resnimi temami preobli-
kovati v zabavno, poučno, na-
gradno oddajo. Ampak do ta-
krat še moramo prebroditi tole
ledeno zimo in deževno po-
mlad.
Skratka: novo leto se za nas,
magazinarje ni prav dobro za-
čelo. Toliko bolje se bo kon-
čalo!
Na svidenje v petek!
NADA KUMER
Prof. Primož Lorenz - tretjina Tria
Lorenz
čeprav je glasba naša stalna
spremljevalka, pa je vseeno
malo ljudi, ki bi si s pomočjo
glasbe rešili življenje. Slavni
ameriški pisatelj Mark Twain
pa se ima zahvaliti glasbi, da
ga ni pobralo že v rosnih letih.
Z očetom sta namreč stanova-
la v hiši ob Missisipiju. Reka je
iznenada narasla in zalila hi-
šo. Oče je iz nje odplaval na
omari, Mark Twain pa ga je
spremljal na klavirju. Ne ver-
jamem, če si je še kdo na svetu
s klavirjem rešil življenje, poz-
nam pa kar nekaj uspešnih
ljudi, ki vse življenje preživijo
ob njem.
Eden takšnih je moj sobotni
gost v oddaji Glasba je življe-
nje, profesor in pianist Primož
Lorenz, član svetovno znanega
tria Lorenz.
Profesor Primož Lorenz že
dvajset let predava klavir in
komorno igro na Akademiji za
glasbo, je pa tudi eden najbolj
aktivnih v društvu za oživlja-
nje kulturne podobe starega
ljubljanskega mestnega jedra.
V Petrolovem pouku pamet-
nega prometa pa bi vas radi še
enkrat opozorili na - poledico.
Tak čas je pač. Veste, kaj po-
meni, če vas opozarjajo v pro-
metnih obvestilih, da je pole-
dica na izpostavljenih mestih?
Izspostavljena mesta so skoraj
vedno — ovinki. In veste, kaj se
zgodi, če v tak izpostavljen
ovinek pridrvite z neprimerno
hitrostjo? Da bo cesta zavila,
vi pa ne. In veste, zakaj je na
cestah ravno zjutraj tako rada
poledica? Zato, ker je cesta ce-
lo noč zunaj!
Pa srečno in na slišanje v so-
botni oddaji Glasba je živ-
ljenje.
SIMONA H2O
Odgovorni urednik: Mitja Umnik.
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc.
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Vesna Lejič, Mateja Podjed, Vida
Tanko, Janez Vedenik in Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon: 442-500.
Studio: 441-310, 441-510.
TEKMOVALNI PROGRAM vse ob 19 30 uri
petek, 03. 02.  PREŠEftNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
J. Mortimer-B. Cooke: KADAR MAČKE NI DOMA
sobota, 04. 02. SNG DRAMA LJUBLJANA
W. Bauer: CHANGE
petek, 10. 02.  SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
A. T. Linhart: TA VESEU DAN ALI MATIČEK SE ŽENI
sobota, 11. 02. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA
M. Cervantes: ČUDEŽNO GLEDALIŠČE
petek, 17. 02. GLEDALIŠČE ZATO PTUJ
E. lonesco: PLESASTA PEVKA
sobota, 18. 02. MESTNO GLEDAUŠČE LJUBLJANSKO
/ Godber: NA SMUČIŠČU
petek, 24. 02.  EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE GLEJ LJUBLJANA
/ Lovrič: AFERA POUHN KUFR
sobota, 25. 02. PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL KOPER
D. Fo: NAKIJUČNA SMRT NEKEGA ANARHISTA
nedelja, 26.02. ob 19.30 uri
PODELITEV NAGRAD ŽLAHTTSl KOMEDUANT IN
GLEDALIŠČE GAVELU ZAGREB
O. Wllde: VAŽNO JE IMENOVATI SE ERNEST (BITI RESEN)
Rezervirane vstopnice dvignite do 18. 01. 1995
SPREMIJEVALNI PROGRAM
nedelja, 05. 02.
VELIKI ODER ob 17. uri DRAMA SNG Ljubljana - W. Bauer: CHANGE
ODERPODODROM ob 20.30 uri SLG Celje - Z. Hočevar: SM^Čl
nedelja, 12. 02.
VELIKI ODER ob 17. uri PDG Nova Gorica
A. Nicolai: NI BIU PETA, BILA JE DEVETA
ODERPODODROM ob 20.30 uri - Vita Mavric: JtllUGS KABARET
nedelja, 19- 02.
VELIKI ODER ob 17. uri MGL Ljubljana -/ Godber: NA SMUČIŠČU
ODERPODODROM ob 20.30 uri SNG Drama Ljubljana
P. Lužan: ŽIVELO ŽIVIJEI^JE LUKA D
Vstopnice za spremljevalni program so na voljo pri gledališki bli^ajni
(25-332/208 Int.)
DNEVI KOMEDUE NA GOSTOVANJU
11.02. DelaParra: PRIKRITA OPOLZKOST VSAKDANA v Ljubljani
14. 02. / Kranjc: DETEKTIV MEGLA v Trbovljah
18. 02. S. Mrožek: NA ODPRTEM MOIUU v SI Konjicah
24. 02. / Kranjc: DETEKTIV MEGLA v Laškem
25. 02. / Kranjc: DETEKTIV MEGLA v Krškem
it. 2. - 12. fanaar 1995
GLASBA
28
Ansambel Francija Zemeta
iz Vojnika bo 3. marca prazno-
val 30 letnico. Ob tej priložno-
sti bo pripravil slavnostni
koncert, na katerem bodo so-
delovali ansambli CIK, Ptuj-
skih 5 in Bratje Poljanšek ter
humorist Ljubo Huzjan. Ob
jubileju bo Franci Zeme izdal
tudi CD s svojimi uspešnicami
in knjižico o svojem dolgolet-
nem uspešnem delu.
Braco Koren, ki je zadnja
leta prepeval z Alpskim kvin-
tetom, ni več član te dobre
skupine, ki je pred novim le-
tom presenetila s kar štirimi
CD-ji, ki jih je izdala. Braco
tako ne bo več pel ob Ivanki
Kraševec in Branki Kraner,
člani Alpskega kvinteta pa
mrzlično iščejo novega pevca,
kajti že koncem februarja od-
hajajo na novo turnejo v tuji-
no. Vzrok za odhod Braca naj
bi bil v njegovi neresnosti in
netočnosti. Skoda, ker je sicer
fant odličen pevec!
Ena najboljših prireditev
z nastopom domačih ansam-
blov v Sloveniji »Srečanje pod
Mengeško marelo« bo letos že
enajstič in sicer 4. februarja.
Tudi letos bodo imeli prednost
pri nastopu tisti ansambli, ka-
terih glasbeniki so izšli iz
Mengeške godbe na pihala,
med njimi pa so tako popular-
ne skupine kot Alpski kvintet.
Nagelj, Stoparji in drugi.
V Vrtiljaku polk in valčkov
na Radiu Celje bodo gostje do
konca meseca naslednji an-
sambli: 16. januarja ansambel
Ekart s Pripolja, 23. ansambel
Razpotnik (povsem nove viže
za novo kaseto) in 30. januarja
Alpski kvintet s predstavitvijo
kar štirih novih CD.
Znani Duo Gold Jani Pirš in
Mitja Mastnak (občasno tudi
Stanko Flajs) največ igrata in
zabavata goste po zdraviliščih
na Celjskem, kadar pa ima
prosto, se udeleži še kakšne
veselice, poroke ali druge dru-
žabne prireditve. Duo Gold, ki
še vedno dobro prodaja prvo
kaseto in že pripravlja drugo,
največ nastopa v Laškem in
Atomskih Toplicah, koncem
prejšnjega tedna je bil v Me-
dijskih Toplicah, sicer pa ja-
nuarja vsak četrtek, petek in
soboto igra v kavami hotela
Dobrna. Povsod, kjer se fanta
pojavita, imata uspeh, ker
igrata glasbo, ki gre v srce in
uho.
Slovenski muzikantje so
v torek zjutraj odpotovali na
prvo letošnjo turnejo po Nem-
čiji, kjer bodo ostali teden dni.
Sicer pa ima ansambel za letos
zasedenih že 70 odstotkov
vseh terminov. Doma bodo za-
nesljivo nastopili 14. oktobra
v Kamniku, kjer bodo pripra-
vili jubilejni koncert ob 30 let-
nici ansambla in 25 letnici
petja njihovega pevca Rudija
iTrojnerja.
Minuta s Siavlfom Avsenilcom
čeprav Slavko Avsenik s svojim ansam-
blom v živo vsaj doma že nekaj let ne nasto-
pa več, pa to ne pomeni, da njegova zvezda
že zahaja. Nasprotno, ljudje ga imajo še
vedno radi, kar dokazuje tudi končna uvr-
stitev na našem Vrtiljaku polk in valčkov za
Naj vižo 94, kjer je Slavko Avsenik zmagal
s skladbo S pesmijo po Sloveniji.
Se spomnite, kje je nastala pesem S pe-
smijo po Slovenijo?
Na Dobrni, kjer sva z ženo Brigito pred
leti preživela nekaj lepih dni. Vsako po-
poldne sva se vozila na izlete, videla nmogo
lepih krajev in nastala je pesem oziroma
pesmi za celo ploščo.
Občutki, da ste prvi na našem Vrtiljaku?
Lepi, še posebej zato, ker nismo več aktiv-
ni. Hvala vsem prijateljem, ki simpatizirajo
z nami, mano in našo glasbo.
Kaj Slavko Avsenik v tem trenutku dela?
Najprej moram napisati skladbe za ploš-
čo, ki bo izšla pri moji firmi Koch. Za njo že
tudi pripravljam Božične pesmi. Priprav-
ljam tudi skladbe za Gašperje in nekaj sem
napisal za Slovenijo. Prosil me je Galič in
zakaj mu ne bi ustregel, če lahko? Delam in
delam, vendar so tudi problemi, saj me ne
»dohaja« brat Vilko, ki mi pripravlja aranž-
maje. Enkrat se mu da, drugič ne, sina Slav-
ka pa tudi ne morem vedno nadlegovati, ker
je prezaposlen s svojim delom.
Zdravje?
Če bo tako, kot je zdaj, bo vse v redu.
Vas lahko pričakujemo kot gosta v Radiu
Celje?
Januarja ne, ker bom zaradi že sprejetih
obveznosti več v tujini, v drugi polovici fe-
bruarja pa bi se lahko zmenili.
TONE VRABL
VIVA-tade d.o.o.
Proizvodnja, trgovina, inženiring
Obrtniška 17, 63331 NAZARJE
Tel.: 063/832-505, 832-430
razpisuje 6 prostih delovnih mest
Delo na polnilnih linijah
v proizvodnji črnilnih vložkov
Od kandidatov pričakujemo:
- najmanj IV. stopnjo strokovne izobrazt)e tehnične
smeri
- najmanj dve leti ustreznih delovnih izkušenj pri po-
dobnih delih
- razvite ročne spretnosti
- odslužen vojaški rok
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s 3-
mesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev dostavite v 8. dneh
osebno na sedež podjetja.
Kandidate, ki se bodo prijavili, bomo pisno obvestili v 15.
dneh po odločitvi.
IViimolioil povsodi
Piše Aleš Jošt
Reci, piši, takole je bilo: po-
tem ko smo se nekako le zedi-
nili, da je eno čajevec, jajčevec
pa nekaj drugega, in je na ne-
katere regeneracija začela de-
lovati, že ko so samo gledali
v posušene smrekove vršičke,
smo si veselo pomahali na svi-
denje. Puščoba sobotne noči,
ki je buljila v naju z one strani,
do koder ne sežejo žarki ulične
razsvetljave, dokler sva drsela
po Celovški, se je razbohotila
v velikansko noč na prijetni
magistralki čez Tuhinjsko do-
lino in na Vranskem je bil klub
spet zaprt in prazen. Saj ne da
bi pričakoval ne vem kaj, le
kakšna postojanka na poti bi
se prilegla, preden zagrizneš'
v savinjsko meglo. Pred nami
je bila nedelja na robu Celja,
za nami pa...
Spotkopani bralci in cep-
njene bralke, prejšnji teden se
je zgodilo vse sorte, samo da
mi o tem trenutno nimamo
pojma, zato za uvod predla-
gam nekoliko glasbe, seveda,
kajneda! Začelo se je že z Da-
mirjevim rojstnim dnevom in
je držalo kar cel teden, tako da
budilka ni mogla več prenašati
in je izkoristila prvo priliko.
da skoči z mize na tla in našla
je svoj mir na urarjevi polici.
Čeikovičeva finta s Kuča-
nom pa je tako neverjetno už-
gala, da se je na otvoritvi nje-
gove razstave kar trlo pogreb-
cev, pardon, potrebcev, kar je
avtorja zelo zabavalo in blago
njemu. K sreči je bil zunaj mr-
zli januar, ki je spihal tudi to
zatohlo kolobocijo. Potem, ko
sem si Exotico krajšal z bučni-
cami, pa me je začelo zanima-
ti, kaj brezoblične trume vidi-
jo na Specialcu v spodnji dvo-
rani. Funny as killing can be,
cheap trick godlja nama je bila
usojena s kovancem in potem
sva le videla, kaj je lahko moč-
nejše od televizije v nedeljo
zvečer, svaka čast kino podjet-
ju za prispevek k poneumlja-
nju in čestitke ob podražitvi.
Saj razumem, zakon računice!
Tudi kakšen prometnik na kri-
žišču ne bi škodil, ko se vsi
Ramboti potem naenkrat za-
podijo domov s specialnim
navdihom in fotrovim avtobu-
tikom, če smo že tako daleč.
Ne vem, kako je z vami,
a nam je Ervin predstavil bend
Lokalne pizde, ki po novem
brsti v bvmkerju in baje vzbuja
nemalo radovednosti pri so-
sednjih brenkoropotalcih in
padalcih. Res je, da imajo ne-
kaj, kar jih razlikuje od dm-
gih, jaz pa bom zaenkrat ome-
nil le, da je lepo videti kako
z veseljem špilajo. Če bodo na-
daljevali kot so začeli, ni hu-
dič, da jih tudi vi ne bi imeli
kmalu priliko spoznati, do ta-
krat pa, med brati, naj stvar
zori. Kje gori? In tudi takšni
časi so, da noben alarm ni več
lažen, kvečjemu prepozen zna
biti, to pa je že dmga pasta.
Smrk!
ANDAG, p.o.
Kidričeva 8, 64220 Škofja Loka
Obrat v Celju,
Mariborska c. 86, Celje
razpisuje prosto delovno mesto
KOMERCIALISTA NA TERENU.
Pogoji:
- V. stopnja ustrezne smeri (tehniška izobrazba)
- starost do 30 let
- zaželene izkušnje na tem področju.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 3 me-
secev, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili pošljite v osmih dneh na
naslov: Alpetour - Bandag, Mariborska 86, Celje, ali
na gornji naslov.
MARTIN d.o.o.
Velenje
K sodelovanju vabimo ambiciozne in delovne
sodelavce za področje veleprodaje.
Razpisujemo dela in naloge
trgovskega potnika - komercialista
za področje Celja in širše okolice
Pogoji:
- poznavanje instalacijskega materiala, osebni avto, samo-
stojno delo in izkušnje na enakih ali podobnih delih.
Delo razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim ča-
som in 3 do 6 mesečnim poskusnim delom. Osebni dohodek
je stimulativen po dogovorjenem odstopu na količino proda-
nega blaga.
Kandidati naj se s predhodno najavo (telefon 854-312, 854-
228) zglasijo na upravi podjetja, špeglova 2, Pesje, Velenje.
1. NAJLEPŠE PESI\MI • HMEURASKIINST. KVINTET (7)
2. NE RECI NIKDAR - SLAPOVI (3)
3. CVET MAMINE UUBEZNI - SLOVENSKI ODMEV (6)
4. ČESTITKA-ŠALEŠKI FANTJE (5)
5. NA BOŽIČNI VEČER - IGOR IN ZLATI ZVOKI (2)
6. NISEM KRIV - ŠTAJERSKIH 7 (2)
7. NAJINA SREČA - MELOS (3)
8. NA ŠMARJETI - ANDRE BLUMAUER (5)
9. MAMICA STO ŽEUA VSAK TI DA - CELJSKI INST. KV. (1)
10. NASMEH-HENČEK (1*

VSO SREČO SI Ml DAL - FANTJE TREH DOLIN
LJUBEZEN VSAE ODPUSTI -ANS. ROBIJA ZUPANA
Nagrajenca: Gregor Pertovič, Miklošičeva 3, Celje
Ljubica Kozmelj, Olešče 66, Laško
Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku
Radia Celje
KUPON
Vrtiljak polk in valčkov:
Izvajalec: _
Ime in priimek:
Naslov:_
iu 2.-12. lanaar 1995
29
GLASBA
Katja Leslak iz
hišice sredi Pohorja
Potem, ko je kot meteor na
temnem nebu, pred nekaj leti
zasijala mlada Hajdi Korošec,
se danes srečujemo s poplavo
mladih pevk. Kljub temu, da
so nekatere med njimi talenti-
rane, to še ne pomeni, da bodo
kdaj Helene Blagne, Irene Vrč-
kovnik... saj je svet »show
bussinesa« krut in cesto pome-
ni uspeh splet okoliščin, sreče
in nenazadnje strokovne, že
skoraj ekonomske podkovano-
sti tistega, ki stoji za mlado
pevko. Precej tega je uspelo
združiti danes enajstletni Kat-
ji Lesjak, ki se že lahko pohva-
li s samostojno kaseto Hišica
sredi Pohorja, produkcije za-
ložbe Sraka.
Katjin oče Marjan, sicer
član narodnozabavnega an-
sambla Bratje iz Oplotnice, je
že v času, ko je Katja obisko-
vala otroški vrtec odkril pri
njej pevski talent, ki ga je
pridno gojil. Ko je bila stara
osem let, je prvič zapela na
odru, na domači prireditvi
Kmečki običaji, ob spremljavi
očetovega ansambla. Ker je za
takšno nastopanje potrebova-
la spremljavo ansambla, sta se
z očetom odločila za lastne
skladbe in tako se je pričelo.
Na delu je bil zlasti avtorski
par Fliser-Ravnjak, Katja pa
je vse pogosteje nastopala na
raznih otroških prireditvah,
dobrodelnih prireditvah, zak-
ljučkih šolskega leta, kultur-
nih dnevih, celo na modnih re-
vijah in kot gostja na vrtnih
veselicah in še in še. Ker je
imela svoje pesmi, se je lahko
udeležila raznih tekmovanj,
npr. prireditve Glasba treh de-
žel v Domžalah, Pokaži kaj
znaš v Dob ju pri Planini, kjer
je osvojila celo drugo mesto,
s pesmijo Zaljubljene mucke
pa je sodelovala na Zlatem
srčku 93. Marca letos se je
predstavila s skladbico Moj
prvi ples v Nedeljskih 60, av-
gusta pa je na Mehurčku pred-
stavila pesem Požgečkajmo
svet, za katero je požela naj-
večji aplavz med nastopajo-
čimi.
Uspešnim odrskim nasto-
pom se pridružuje tudi vse
uspešnejša prodaja kasete.
Nad uspehi je navdušena vsa
družina, tudi nekoliko starejši
brat Dejan, ki je sicer bolj
športni tip in se navdušuje nad
Judom. Mucek Miki in kuža
Runo se na glasbo sicer ne ra-
zumeta najbolj, a kljub temu
ob kakšni novi pesmici pomi-
gata z repom.
Ko se Katja vrne z napornih
nastopov, ji mama Laura sku-
ha kaj krepkega in dobrega, da
si mlada estradnica nabere še
dodatnih moči, ki jih potrebu-
je tudi v šoli in glasbeni šoli,
kjer obiskuje 3. letnik klavirja.
Zelo srečna je, ko ima kaj
prostega časa, ko v idilični po-
krajini Lačne gore nad Oplot-
nico, v hiši sredi Pohorja, da
v kasetofon svojo novo kaseto
Hiška sredi Pohorja in si zra-
ven prepeva. To je najboljši
znak, da se je z glasbo »zastru-
pila« to pa običajno pomeni
leta glasbenih uspehov.
Če bi jo kdo želel povabiti
na kakšno prireditev, se lahko
o tem pogovori po telefonu
(062) 819-491.
SLAVC L.KOVAČIČ
Britanski pop kvartet EAST
17 je leto 1995 začel res veli-
častno. Njihova skladba »Stay
Another Day« je prva na veči-
ni evropskih lestvic, njihov
drugi album »Steam« pa je na
tretjem mestu angleške lestvi-
ce velikih plošč. Pred njimi so
le THE BEAUTIFUL SOUTH
z zbirko hitov »The Best Of« in
pa legendami Liverpoolčani
THE BEATLES, ki so se četrt
stoletja po razpadu na lestvice
vrnili z dvojnim albumom »Li-
ve At The BBC«. Letošnje leto
je dobro začel tudi J1MMY
NAIL (na sliki). S skladbo
»Crocodile Shoes« se je že pre-
bil do petega mesta britanske
lestvice single plošč, na istem
mestu pa je med LP-ji tudi
njegov najnovejši album.
MAIX)NNA (na sliki) je ob
izidu svojega zadnjega LP-ja
»Bedtime Stories« zatrjevala,
da je z erotično obarvanimi vi-
deospoti in fotografijami ko-
nec. Po videospotih za skladbi
»Secret« in »Take A Bow« so
nekateri lahkoverneži celo
verjeli v Madonnino spreobr-
nitev, streznil jih je šele tik
pred zaključkom lanskega leta
objavljen album fotografij
»Come And Get It«. Gospodič-
na Ciccone je na teh fotografi-
jah spet pokazala vse svoje ča-
re in dokazala, da se kljub 35
letom še vedno lahko kosa
s precej mlajšimi tekmicami
s svetovne pop scene.
Pevka skupine 4 Non Blon-
des LINDA PERRY je ustano-
vila lastno založo Ročk Star
Records, njen namen pa je po-
magati mladim, še neuveljav-
ljenim glasbenikom. Kot prve
je Linda pod svoje okrilje vze-
la mlade kalifornijske rockerje
The Stone Fox, ki naj bi zased-
bo 4 Non Blondes po izidu
drugega albuma spremljali tu-
di na veliki svetovni turneji.
Nemški tehno frik Alex
Christensen je pod imenom
U96 in s projektom »Das Boot«
zaslovel že leta 1991. Vedno
močnejša konkurenca na
evropski tehno pop sceni pa je
sicer precej samotarskega Ale-
xa prisilila k iskanju atraktiv-
ne pevke in plesalke. Našel je
24-letno Daisy Dee, ki je pred
leti že sodelovala s pionirji
tehna, zasedbama Technotro-
nic in Black Box. Alex in Da-
isy trenutno končujeta snema-
nje materiala za album »Club
Bizare«, na katerem bo seveda
tudi njun zadnji hit »Love Be-
ligion«.
Vodilni hrvaški koncertni
promotor Toni Sabol bo sredi
letošnjega poletja na dirkališ-
če Grobnik pri Reki pripeljal
najstarejše in še vedno zelo
vroče rockerje THE ROLLING
STONES (na sliki). Mick Jag-
ger, Keith Richards, Charlie
Watts in Ronnie Woods bodo
tako po 19 letih spet nastopil
na Hrvaškem. Ogromen pro-
stor na dirkališču Grobnik
lahko po napovedih organiza-
torjev sprejme do 200 tisoč lju-
di, vstopnice, ki naj bi stale
200 kun, pa bodo kmalu v pro-
iaji
Bret Michaels (na sliki), pe-
vec ameriških heavy-metak-ev
POISON, se je po lanski težki
avtomobilski nesreči pred
dnevi vrnil iz bolnišnice. S ko-
legi iz benda se je takoj napotil
v studio, kjer so nadaljevali
prekinjeno snemanje svojega
petega albuma, seveda brez
kitarista Richiea Kotzena. ki
je bend pred kratkim zapustil.
Pri založbi FV je konec de-
cembra izšla prva kaseta ljub-
ljanskih post punkerjev BABY
CAN DANCE. S precej posre-
čeno mešanico ostrih kitar,
melodičnih bas linij in senzi-
bilnega pevkinega glasu so bili
Baby Can Dance med boljšimi
na Novem rocku '94, navdušili
pa so tudi občinstvo na Art
& Music festivalu v Puli.
Kranjska KALIFORNIJA že
nekaj let spada v sam vrh slo-
venske pop ročk produkcije.
S treh do sedaj objavljenih al-
bumov so Matjaž Zupan in
njegovi nanizali že več kot du-
cat hitov. Zadnji med njimi,
skladba »Dva goloba«, se bo
gotovo znašel tudi na albumu
njihovih največjih uspešnic
z angleškimi besedili, ki ga
pripravljajo za ameriški in ka-
nadski trg.
V celjskem Barflyju bo v so-
boto, 14. januarja, nastopil
TOMAŽ DOMICELJ (na sliki).
Sicer pa Kosta in Boštjan va-
bita vse Celjane na »sredine
večere«, ko naj bi v tem klubu
nastopali predvsem bendi iz
Celja in okolice, občasno pa
naj bi se na ta dan dogajali
tudi jam sessioni.
V torek, 17. januarja, bo
v ljubljanskem klubu K4 igral
heroj dvovratne bas kitare iz
New Yorka ELLIOT SHARP.
Fuzijo popa, ročka in techna
bodo gospodu Sharpu poma-
gali ustvariti še štirje odlični
glasbeniki z newyorške under-
ground scene.
V petek, 13.,
bo v mariborskem STUKU ve-
liki rave *party. Poleg sloven-
skih, hrvaških in avstrijskih
DJ-jev bo na Rave Connection
mogoče v živo videti tudi ljub-
ljanske RANDOM LOGIC in
graške KANDLER.
STANE ŠPEGEL
Pop loto
Izmed treh pravilnih napovedi je bil izžreban Robert
Bezamovski iz Jurkloštra in si s tem prislužil nagrado,
vredno 12 tisoč SIT. Za skladbe, ki jih je izbral nagrajenec,
lahko glasujete v sredo, 18. januarja. Nagrada za pravilno
napoved, ki jo podaja sponzor oddaje Pop loto, trgovina Oris
MASH, je vredna 3 tisoč SIT. Kupone na dopisnicah pošljite
na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
i», 2.-12. fanuar 1995
VRTILJAK
30
Živjo, vsi!
Novoletne žurke so za vami (in za mano). Priznati mo-
ram, da je bilo kar naporno. Še dobro, da sta se stara dva
odpakirala na vikend. Brat je (yes, yes, yes!!!) odšel
z njima in jaz sem ostal home alone! Si lahko predstav-
ljate?
Imeli smo žur, nastradali so predvsem sosedi in naša
mačka, ampak v glavnem smo ostali vsi živi in zdravi in
taki vstopamo tudi v novo leto. Pa vi? Pišite mi - opišite
svoje novoletne doživljaje! Mogoče bom tako dobil kakšen
predlog za prihodnje leto — pijanščine imam zaenkrat
namreč dovolj!
Na natečaj iz lanskega leta je prišlo kar nekaj dokonča-
nih zgodbic. Še posebej zanimivi, domiselni (in tudi
poučni!) sta tisti, ki sta ju napisaU Barbara Ovtar, Žiče 38,
Loče pri Poijčanah in Mateja Mejavšek. Obe čaka nagrada
(Mateja, pošlji mi svoj naslov!). Sicer pa ste bih tudi vsi
ostaU pridni, zato velja: pišite (kar koh vam pade na
pamet) še naprej in pošiljajte svoje prispevke tudi meni!
RINGO Š.
Grozljivka
družine iV/iraz
I.
Dokončala:  BARBARA  OV-
TAR (12 let)
.. .Dokler ni nekega dne dedek
Mraz bolan obležal v postelji.
Mislil je, da je konec z njim.
F*remišljeval je sam pri sebi:
»Kdo bo pa zdaj namesto mene
gledal, če so otroci pridni? Kdo
bo raznašal darila?« Ni se
spomnil niti na enega človeka,
ki bi bU zmožen opravljati to
delo namesto njega. Pomislil je
na svoje vnučke. Toda, saj so
vsi še premajhni. Po dolgem
nagovarjanju se je dedek Mraz
le pustil prepričati, da sta ga
njegova palčka-pilota odpe-
ljala k zdravniku. Zdravnik
mu je povedal, da ima le na-
vadno gripo, vendar ga je vse-
eno poslsd na slikanje pljuč.
Dedku Mrazu se to ni zdelo
potrebno, ker pa se je iz dneva
v dan slabše počutil, se je na-
posled le odpravil na slikanje.
Slike so pokazale, da ima raka
na pljučUi! Vsa družina je do-
bro vedela, da mu ni več po-
moči, le zdravnik se ni vdal.
Poklical je dedka Mraza, naj
pride v bolnico, da bodo nare-
dili še nekaj dodatnih prei-
skav. Čeprav se mu to ni zdelo
potrebno, je brez ugovarjanja
šel, saj je vedel, da druge mož-
nosti nima. Bližali so se praz-
niki. Dedek Mraz je bil še zme-
raj v bolnici. Vso družino je
mučilo vprašanje; »Kaj bo le-
tos z otroki, če ne bodo dobili
daril?« Palčki, ki so bili vsak
dan na obisku pri dedku Ma-
zu, so to vprašanje nenehno
postavljali, toda tudi on jim ni
znal oi^ovoriti. Zdravniki so
se odlo^li, da mu bodo zame-
njali pljuča, ker se je njegovo
stanje slabšalo. Tri dni pred
operacijo ni smel dedek Mraz
spr^emati nobenih obiskov.
Kot je bilo videti, so ga do ope-
racije že vsi pozabiU. Nihče
več ni spraševal po njem, niti
vnučki niti vnukinje niti palč-
ki. Celo lubica Mraz ga je po-
zabila. Starši nekaterih otrok
so se odločili, da se bodo sami
namaskirali v dedke Mraze.
Palčki so vseeno raznašali da-
rila, le da so jih letos dali star-
šem, ti pa otrokom. Ko se je
sredi januarja družina Mraz
spet spomnila dedka Mraza,
sta dva palčka odšla v bolnico,
da bi videla, kako je z njim.
Toda v bolnici ni bilo ne duha
ne sluha o njem! Noben zdrav-
nik in nobena medicinska se-
stra, nihče ni vedel nič o njem.
Pogledali so v arhiv bolnikov.
Nič. Prav tako ni nihče vedel,
če je dedek Mraz sploh preži-
vel operacijo. Pravzaprav tega
še danes nihče ne ve. Od tiste-
ga časa pa se po ulicah spreha-
ja veliko lažnih dedkov Mra-
zov. Mogoče pa je nekje med
njimi še pravi dedek Mraz?! In
če otroci vidijo toliko dedkov
Mrazov, potem se sploh ne mo-
remo čuditi, ampak se lahko le
vprašamo: »Zakaj ti otroci
v dedka Mraza ne verjamejo
več?« Povem vam oc^ovor:
»Zato, ker jih vidijo tako veli-
ko.« Dam vam tudi predlog:
»Poiščite tistega pravega ded-
ka Mraza in otroci bodo spet
verjeli vanj!«
II.
Dokončala: MATEJA ME-
JAVŠEK
Dokler ni nek^a dne...
Družina Mraz je potovala
sko2d Ljubljano. V zraku se je
dvigoval umazan dim. Tema je
prikrila umazano sivino stavb,
ko se je na Metelkovi počasi
začel prebujati kriminal.
Kar je dnevna svetloba pri-
krila, je noč odkrila. V skritih
kotih vež so stali tisti, ki so bUi
že zdavnaj od vseh pozabljeni.
Na tleh so ležaU ogorki ciga-
ret, razbite steklenice...
Na klopci je sedel nekdo, ki
je bil sam, vdan v usodo. Zavit
v plašč se je tresel od zimskega
mraza. Sveth lasje, ki so... o,
ne, že siveli ob sencah... Nje-
mu, ki še ni dopolnil niti dvaj-
set let. Oči, ki bi morale sijati,
so bile motne, krvave. Ustnice,
ki niso poznale nasmeha, so
bile skrčene v spako. Porašče-
na brada, umazan obraz...
Očka Briraz se je z letalom spu-
stil na tla, poleg klopce. Od
utrujenosti sta palčka pilota
zaspala, on pa je budno opazo-
val mladega človeka. Videl je
že mnogo gorja, ljudi, ki so za-
šli s poti, toda ta... Ta ni živel
za nič. Mrazek, prraunjen ob
bolečini, ki jo je doživljal nez-
nanec, ni zdržal. Pobrskal je
po žepu in z olajšanjem prižgal
cigareto. »Hmmmm,« je zago-
del. »MARLBORO so ihe
best.«
»Saj se mi blede, dedek
Mraz, ki kadi,« je Mrazek sli-
šal presenečen glas. Počasi se
je obrnil in se zagledal v obraz.
ki je bil naravnost grozljiv.
»Daj, spravi se stran, ti ka-
deča vreča daril,« je hripavo
rekel, potem pa ga je premagal
kašelj. »Fant, le kaj te je uda-
rilo, da si takšen, kot si; smiliš
se mi,« je potrto rekel očka
Mraz. »Ja, lepo, sedaj pa se   I
spravi, kajti kmalu se bom  j
zbudil iz sanj, takrat pa ob se-
bi ne maram novoletnih mar-   |
sovcev,« je zaključil »nekdo«.    '
Na nebu so zažarele prve
zvezde. Ljubljana je postajala
drugačna, sijala je, obdana
z zlatom.
Monsun je tiste decembrske
noči prvič po štirih letih obču-
til praznino, hrepenenje...
Monsun?!? Vzdevek fanta,
čigar življenje je bila zaključe-
na tragedija, ki se je odvijala
na neki klopi v Ljubljani. Ni
imel težke mladosti, težav s pi-
jačo, mamili. Občudoval je ce-
sto, po kateri je hodil, rad je
imel svojo kitaro, pa punco
Diano...
Lahko je govoril o sreči. Žu-
ri brez njega in njegove kitare
so bih polomija. Ko je igral, je
zanj obstajala samo glasba,
zven pesmi Doorsov - glasbe
šestdesetih let. Bil je cool.
Potem pa nenadoma hujša-
nja, prehladi brez konca,
omedlevice. Čudežniki v be-
lem niso niso poznaU zdravila
za bolezen, ki je neozdravljiva,
ki imičuje počasi, a vztrajno.
Mučni pogledi prijateljev, nei-
zrečena vprašanja staršev,
usmiljenje v Dianinih očeh...
Bolezen je postala njegov zve-
sti spremljevalec.
Odšel je nekaj mesecev poz-
neje. Daleč. Brez sporočila.
Svojo kitaro je spravil na pod-
strešje po tem, ko je poslednjič
zaigral komad Nirvane.
Prišel je na Metelkovo in za-
čel živeti tu; brez mučnih
vprašanj tistih, ki jih je sem
prignala usoda. Kakšno je lah-
ko tisto pravo, normalno živ-
ljenje, je pozabil. Postal je živa
podoba robota. Zvezda nekega
fanta je zatonila za vedno.
Da je obsojen na propad, je
Monsvm vedel. Takrat, tiste
noči, se je po štirih letih na
njegovem razbrazdanem Ucu
zasvetila solza.
Očka Mraz je molčal, videl
je bolkx:ino, gnev. Zabolelo ga
je, presunilo. On, ki naj bi deUl
srečo, veselje, ni bil kos nalogi
mladega fanta.
Oprtal je svoj nahrbtnik, sa-
ni, poletel je med zvezde, tja,
kjer je njihov sij najbolj mo-
čan, da se bolečina izgubi.
Ko je bU že visoko v zraku,
je spustil na tla voščilnico
z željami za ozdravitev neko-
ga, M živi na ulici propadlih.
Ali je dosegla Monsima, ne ve
mhče.
Očka Mraz pa se počasi sta-
ra. Opustil je cigarete. Še ved-
no je dober, prijazen, le včasih
ga zbode, ko se spominja mla-
dih, ki umirajo, prepuščeni sa-
mi sebi.
Morda Monsim še vedno se-
di na klopci in čaka... Na
smrt, na boljši jutri?!? Kdo
ve...
Mateja, tvoja zgodba me je kar
malo šokirala. Tudi sam sem
imel prijatelja, starega frenda
iz otroštva, ki se mu je zgodilo
nekaj podobnega. Pustil je šo-
lo, starše, punco in se... začel
iskati. To počenja še vedno.
Njegov pogled je vedno bolj
prazen. Kadar se srečava, sko-
raj ne govoriva več. V njegovih
očdi berem vedno bolj globko
praznino, po drugi strani pa
tisti njegov stari, zanesenjaški
sij... Sij, ki še vedno izžareva
upanje, da mu bo uspelo. In
tudi jaz upam, da bo tako.
RINGO Š.
Novoletno upanje
Minilo spet je novo leto,
hitro končano, še hitreje začeto.
Bog ve, kaj mi boš prineslo,
boš samoto mi odneslo.
Sonce posijalo skozi je,
veter ostri brije mi čez lice.
Mar je žarek upanje življenja
ali je veter znak trpljenja?
Ko prideš v labirint samote,
nihče tja ne pride pote.
Srečo sam si moraš poiskati,
če ne, moraš sam ostati.
Kaj bolezen je, denarna stiska,
če sorodne duše ni obiska.
Bolezen hitro se pozdravi,
denar kmalu se zapravi.
Če zle slutnje začno te stiskati,
ostro v bran se moraš jim podati,
ni rešitev alkohol, mamilo,
srčnost — ta je pravo poživilo.
Droge, alkohol so za slabiče,
take hitro k sebi vrag pokliče.
Najprej moraš sam sebe premagati
in pokončnost obdržati.
NikoV usodi se ne smeš predati,
z močno voljo da se premagovati,
če pustiš ji, da te pokoplje,
te lopata v zemljo zakoplje.
MIRAN:
Miran, v bistvu imaš
prav. Ampak, čemu takš-
na depresija? Veš, tudi
samota je včasih lahko
prav zanimiva zadeva.
Res pa je, da se jo (po
mojem) naučiš ceniti šele
takrat, ko je nimaš. Si
sploh predstavljaš, kako
sem jaz srečen, ko moj
brother odjadra k stari
mami, starša pa na vi-
kend? Si sploh predstav-
ljaš, kolikokrat se zaprem
v sobo in sem najbolj sre-
čen, če mi ves dan ni po-
trebno spregovoriti z ni-
komer?
Nočem ti težiti, ampak,
ljudje smo narejeni tako,
da smo v bistvu vedno sa-
mi. Sam sem zdaj sicer
mrtvo zaljubljen, ampak
jaz sem še vedno jaz, ne
glede na to, kako se bo
vse skupaj razpletlo. Za-
to: iskrico sreče v življe-
nje in potrudi se, da boš
v vsem skupaj videl tudi^
kaj lepega!
Z VAMI TUDI TOKRAT:
RINGO ŠPIL - veliki macho, zaljubljenec, bodoči študent psiho-
logije in stari roker;
NINA M. - tokrat (spet) bolj malo trezna (sploh pa v naslednjih
dveh mesecih napoveduje abstinenco);
ROBI K. - še vedno brez novega avtomobila (ampak tudi Itali-
jani niso kar tako);
POSEST d.0.0., CELJE
Podjetje za trgovino,
inženiring in posredovanje
Krekov trg 6, CEUE
Razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za odprodajo nepremičnine
1. Predmet dražbe je del kletnih prostorov poslovne stavbe TOPER, zemljiško-
knjižni vložek št. 1345, k.o. Celje, v skupni izmeri 240,00 m^, za izklicno ceno
33.700,00 DEM.
2. Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki do začetka javne
dražbe vplačajo varščino v višini 10% od Izklicne cene na ŽR prodajalca št.:
50700-601-83193 pri SDK Celje z navedbo »plačilo varščine.«
3. Dražitelji, ki sodelujejo na javni dražbi:
- za pravne osebe morajo predložiti pooblastilo od dražitelja in izpisek in registra,
iz katerega je razvidno, da ima podje^e sedež v Republiki Sloveniji;
- za fizične osebe predložiti originalno potrdita o državljanstvu Republike Slove-
nije ali njegovo overjeno fotokopijo.
4. Najboljši ponudnik bo moral skleniti pogodbo o nakupu dela kletnega prostora v 5.
dneh po končani javni dražbi, sk»r bo prodajalec vplačano varščino zadržal.
Cek)tna kupnina mora biti plačana najkasneje v roku 10 dni po končani javni
dražbi.
5. Nepremičnino prodajamo po načelu »vkteno - kup^eno«, prodana pa bo kupcu, ki
bo ponudil najvišjo ceno.
6. Najboljšemu ponudniku bomo varščino vračunali v kupnino, drugim dražiteljem pa
vrnili najkasneje v 8. dneh po končani javni dražt)i in to brez obrestovanja.
7. Davek od prometa z nepremičninami in stroške, ki so vezani na zemljiškoknjižna
dejanja, nosi kupec.
8. Vsa pojasnila lahko pridobite na telefon št. (063) 431 -481 vsak detovni dan med 7.
in 8. uro, kjer se lahko dogovorite tucS za ogled nepremičnine.
9. Javna dražba bo dne 26.1.1995 ob 13. uri v prostorih tehničnega oddelka družbe
POSEST d.o.o., Celje, Krekov trg 6.
it. a. . 12. i—m 1995
31
FELJTON • ROMAN
Nova oblika starega pojava
Po velikih naslovih nad po-
ročili o Arnoldoveni doživlja-
nju bi se lahko zdelo, da so
fihP nov, nenaden pojav, ka-
kršnega še ni bilo. To seveda ni
res, kajti v zgodovini so se
vedno znova pojavljale govori-
ce o neznanih letečih pred-
metih.
Med drugo svetovno vojno
so piloti obeh vojskujočih se
strani poročali, da so jih vča-
sih spremljali svojevrstni,
ploščam podobni prechneti, ki
so bili izredno hitri in zelo
gibčni v zraku. Manevre takih
NLP so opazovale celo posad-
ke bojnih ladij. Zahodni za-
vezniki so sprva mislili, da gre
za električne naboje, kasneje
pa so se razširile govorice, da
so Nemci ali Japonci uporabili
novo orožje, ki naj bi motilo
zažigalne naprave bombnikov.
Ker pa NLP niso kazali so-
vražnosti, so bile mnoge letal-
ske posadke prepričane, da je
sovražnik prešel na psihološko
vojskovanje in je uporabil še
leteče predmete, da bi ameri-
škim in angleškim pilotom
rahljal živce.
Ameriška javnost je šele po
vojni izvedela, da so tudi nem-
ški in japonski piloti opažali
take pojave. Prav tako so bili
prepričani, da imajo opraviti
s sovražnikovim tajnim
orožjem.
Vsekakor so te pojave jemali
dovolj resno, da je ameriška 8.
armada sklenila uvesti prei-
skavo. Rezultati — množični
prividi. Takrat nobena znana
vojaška sila ni premogla teh-
nološkega znanja, ki bi omo-
gočalo izdelavo takšnih letal.
Ker so bili NLP miroljubni,
jim niso posvečali posebne po-
zornosti. Pojav še vedno ni po-
jasnjen.
»Spominjali so na kristalne
krogle, tolikšne kot žoga za
košarko,« je nekdanji pilot B-
17 Charles Odom po vojni opi-
sal svoja srečanja z NLP pozi-
mi 1944-45. »Bombniški sku-
pini se niso nikoli približali
bolj kot na sto metrov. Zdelo
se je, da jih naša formacija pri-
vlači kot magnet. Leteli so
vzporedno z nami, nato pa so
zavili kot letala in izginili.«
Formacija pred
letalom
Do leta 1947 so sporočila
o NLP zbujala v javnosti le
malo pozornosti, po Amoldo-
vem doživljanju pa se je spro-
žil plaz. Vsepovsod po svetu so
ljudje nenadoma sporočali, kaj
so videli oziroma so mislili, da
vidijo, mnogi so seveda pripo-
vedovali tudi o tistem, česar
sploh niso videli.
Tistega, kar sta doživela 4.
julija 1947 pilota družbe Uni-
ter Air Lines, pa očitno ni mo-
goče prištevati k množičnim
prividom. Letalski kapitan
Emil Smith in pilot Ralph Ste-
vens sta v Boisu (Idaho) vzle-
tela proti Seattlu (Washing-
ton). Malo pred poletom so ju
reporterji vprašali, kaj mislita
o letečih krožnikih. Smith je
odgovoril, da bo verjel vanje,
ko jih bo sam videl.
Osem minut po vzletu je bilo
letalo nad Emmettom (Idaho).
Običajno višino 2.400 metrov
je skoraj že doseglo, ko je
Smith opazil pred seboj letalo.
Vsaj mislil je tako. Iztegnil je
roko, da bi vklopil pristajalni
žaromet.
Kakor je kasneje pripovedo-
val časnikarjem, je sprva dom-
neval, da gre za formacijo lah-
kih letal, potem pa je razločil
ploščate, okrogle leteče pred-
mete. Smith in Stevens sta se
hotela prepričati, da nimata
utvar, zato sta stevardeso po-
klicala v kabino in ji naročila,
naj se malo razgleda okrog po
nebu. Takoj je opazila NLP.
Ob 21.15 je bilo večerno nebo
še vedno svetlo, nanj so se lete-
či predmeti risali kot grozljivo
velike, sivkaste podobe. »Spo-
daj gladke, zgoraj hrapave,« je
rekel Smith.
JavU se je kontrolnemu stol-
pu v Ontariu (Oregon) in vpra-
šal, ali je v smeri njegovega
poleta kaj izrednega na nebu.
Ker kontrola ni ugotovila ni-
česar, je Smith sklepal, da so
NLP mnogo bolj oddaljeni in
večji, kot jih je ocenil. Preden
so izginili na severozahodnem
robu njegovega zornega kota,
so se premaknili, kot da se
stapljajo vsi v enega. To pa še
ni bilo vse, kajti ko je izginila
prva skupina, se je z leve poja-
vila druga. Objekti so leteli
v vrsti, trije tesno skupaj, ne-
koliko v ozadju pa četrti. Ka-
kor prva skupina je nenadoma
tudi ta izginila z veliko hi-
. trostjo.
Kapitan E. Smith, Keneth Arnold in kopUot Ralph Stevens so
takole primerjali beležke svojih opazovanj »letečih diskov*, ki
so leta 1947 postali svetovna senzacija.
KPD za mladoletnike in Zapori
Celje
objavljajo prosto delovno mesto za
TAJNICO
v službi za upravno pravne in splošne zadeve
Razpisne zahteve:
- končana štiriletna srednja šola upravne ali administrativne
smeri
- 2 leti delovnih izkušenj
- aktivno znanje slovenskega jezika
Delovno reizmerje združujemo za nedoločen čas s polnim
delovnim časom in predhodno dvomesečno poskusno dobo.
V postopku sprejema bomo kandidate napotili na zdravniški
pregled, po potrebi bomo opravili preizkus njihovih psihofizič-
nih in strokovnih sposobnosti.
Kandidati morggo kadrovski službi zavoda v času od 8. do 10.
osebno dostaviti ustrezno dokumentacijo: vlogo, življenjepis,
zaključno spričevalo, potrdilo o državljanstvu in potrdilo o ne-
kaznovanju (prejmete ga na svojem Temeljnem sodišču.
Razpisni rok je 8 dni od dneva objave.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni.
Tako boš lahko v miru in ob sončni luči užival ob
lovskih radostih! Sedaj pa le hitro, po najkrajši poti domov,
da te še kdo ne preseneti, saj nisem nocoj samo jaz v gozdu,
še trije lovci iščejo nepridiprave! Vedi pa - če te še enkrat
dobim takole kot nocoj, se nikdar več ne zanašaj na najino
znanstvo!« je zopet z zvišanim glasom, nehal besedovati
lovec Nace in se tiho umaknil v noč, da je Janez lahko
pobral puško, ki jo je moral prej odvreči. Hvaležen je bil
Nacu, da ga je spustil in je med potjo domov razmišljal, da
bi bilo res najpametneje stopiti v lovsko druščino. Hitro je
bil doma, saj se ni nikamor več oziral po divjadi, ampak jo
je ucvrl po najkrajši poti, da ga ne bi še kdo presenetil, kot
ga je Nace.
Pospravil je puško nazaj na skrivno mesto in si mislil, da
bo najbrž dolgo samevala, skrita pod stopnicami. Ves zadi-
han in razgret je stopil potem v hišo in močno potegnil
slivovko iz steklenice, da se ne bi prehladil, pa tudi za
pomiritev živcev, pravijo, da je najboljše zdravilo slivovka.
Legel je potem v posteljo, toda spanec ni hotel zapreti
njegovih oči. Vedno znova so se vračali nocojšnji razburljivi
dogodki v njegovo zavest in dolgo je poslušal spokojno
Mirino dihanje, preden je zaspal, ko so rani ptiči že ozna-
njali s svojo pesmijo jutranjo zoro.
X.
Tako so, v zgodah in nezgodah našim junakom minili
prazniki, ki so to leto, zaradi sobote in nedelje trajali dlje
kot ponavadi. Janez se je na pi-vi delovni dan, znova nav-
sezgodaj odpravil z doma, kajti do vlaka, ki je sopihal po
dolini, je bilo kar daleč. Bil je kar vesel, da bo nekaj časa
zdoma, saj so se mu zadnje čase doma dogodile številne
neprijetnosti.
Hitro je hodil Janez po cesti, ki se je po dolini ves čas
držala žuborečega potočka, nekajkrat pa ga je z mostički
preskočila. S polja se je dvigala jutranja meglica in kakor
dragocen pajčolan pokrivala višje ležeče travnike. Ni dolgo
hodil Janez in občudoval lepote prebujajoče se narave, ko je
dohitel moškega, ki je majavo hodil pred njim. »O, Dolfe!
Dobro jutro, kam si se pa ti nameril tako rano?« ga je
zvedavo vprašal, ko je spoznal dohitelega. Po isti poti, kot
ti!« je Janezu odvrnil Dolfe. Ko je videl začudeni Janezov
obraz, pa je dodal: »Vedel sem, da boš šel danes v službo, pa
sem si rekel - ni hudir, da bi tudi jaziie mogel do kakšnega
dela v mestu, saj tukaj še za pijačo več ne zaslužim!« »A
taka je ta stvar,« je odvrnil Janez in vprašal: »Ali imaš že
kaj dogovorjenega ali se podajaš kar na slepo srečo?«
»Vidiš, prav zato sem čakal nate. Slišal sem, da si dobro
poznan z nekim šefom, da ti je celo radio prinesel za darilo,
se govori po vasi! Pa sem takole mislil, da bi ti rekel dobro
besedo zame pri njemu, saj ti bom že kdaj povrnil!« je prišel
Dolfe kar s pravo besedo na dan. »Zate bom pa težko rekel
kaj dobrega!« je bil Janez odkrit. »Saj priden si še kar. Le
do pijače ne smeš priti, potem je vse narobe!« »Sem zatrdno
sklenil sinoči, da bom pustil pijačo!« je bil Dolfe takoj
odločen. »Saj bi skoraj v potok padel, ko sem se spravljal iz
gostilne domov!« »Ha, ha, ha, saj ti ne bi škodilo, če bi se še
kdaj od zunaj zmočil, ne samo od znotraj!« se je pošalil
Janez. »Le norčuj se, le!« se je našobil Dolfe. »Boš pa že še
videl, kakšen fant bo Dolfe, ko bom imel delo in denar.
Pijančeval ne bom več in morda si še katero najdem in se
oženim!« »To bi pa res rad videl! Samo meni se zdi, da si že
marsikaj v življenju zamudil, zamujeno se pa težko dohiti!«
»Janez, no lepo te prosim, še enkrat, malo mi pomagaj, saj
boš tudi ti kriv, če bom propadel, ker mi nočeš pomagati, ko
bi mi lahko!« je Dolfe razpredal svoja, za pijančke tako
značilna modrovanja. Hitro je Janezu in Dolfetu ob tako
živahnem razgovoru minila pot. Prišla sta na železniško
postajo precej prezgodaj. Janez je kupil karto za vlak in
sedel na klopco pred čakalnico. Dolfe pa se je nemirno
sprehajal ob tračnicah. »Bo vlak kmalu pripeljal?« je vpra-
šal. »Kar kmalu. Kupi si karto, da ne boš nazadnje še
zamudil, če si se zares namenil v mesto!« »Saj bi jo že šel
kupit, a kaj ko nimam denarja!? Bi mi ti Janez posodil
toliko, saj ti bom ob prvi plači vrnil!« je bil ves ponižen
Dolfe. »Kaj, še za karto nimaš? O plači pa govoriš že sedaj,
ko še ne veš, če boš sploh kdaj dobil službo v mestu!« se je
razburil Janez. Na neki način pa seje Dolfe Janezu zasmilil,
saj je bil dobra duša. »Na, tu imaš za vozovnico, pa le brž jo
kupi, da prej ne odprejo točilnice!« je Janez pomenljivo
pogledal Dolfeta, ko mu je dal potreben denar. Ko je prišel
Dolfe z vozovnico v roki nazaj, pa mu je rekel takole:
»Dobro Dolfe, bom poizkusil pri šefu zaradi službe zate,
samo glej, da me potem ne osramotiš!« »Saj sem vedno
rekel, da si duša. Janez! Nikoli te ne pozabim!«
Še je nekaj govoril Dolfe. Kaj, se pa ni več slišalo, saj je že
priropotal vlak na postajo. Hitro so redki potniki vstopili,
vlak je zapiskal in odbrzel v sivo, zamegljeno jutro. Večji
del vožnje so potniki dremajoče kimali na lesenih klopeh
v vagonu. Tako je vožnja hitro minila, a vseeno se je že
dodobra zdanilo, preden sta Janez in Dolfe izstopila iz
vlaka, na končni, mestni postaji.
S hitrimi koraki je Janez zakoračil po ulici, proti
podjetju, kjer je bil zaposlen. Dolfe ga je prav težko doha-
jal, saj so ga ob poti zanimale izložbe trgovin. Prav posebej
težko je šel mimo pivnic, iz katerih je tako dišalo po kavi in
pijači! Samo njegov prazen žep je storil, da je hitro sledil
Janezu po mestu, proti velikerhu poslopju, kjer so bile
pisarne podjetja »Naši prevozi.« Tam je bil zaposlen tudi
naš znanec, Janezov šef Valentin.
Vstopila sta v upravno zgradbo vso bleščečo, v parketu in
keramiki. Dolfe skoraj ni upal stopiti naprej, še Janezu bi
bilo vseeno, saj ni bil ravno vajen hoditi po upravi, v gara-
žah in pri tovornjakih pa ni bilo tako imenitno kot tukaj.
Kmalu sta našla Valentinovo pisarno. Lepa, mlada taj-
nica je povedala, da šefa še ni, prišel pa bo vsak hip. »Bova
že počakala, saj morava nujno govoriti z njim,« je bil
nestrpen Dolfe, Janez pa je molče sedel na oblazinjen stol in
tuhtal, kako naj vso zadevo predoči šefu. Tajnica se ni
veliko zmenila zanju in je pričela pretipkavati neke papirje
na pisalni stroj. Dolfe še svoj živi dan ni videl česa takega,
zato je prav od blizu gledal v tajničine spretne, rdeče
našminkane prste, ki so urno udarjali po gumbih s črkami.
»Vi bi pa lahko igrali na >frajtonerco,« bi bil rad duhovit j
Dolfe, tajnica ga je pogledala s črnim zaničljivim pogledom, j
da se je Dolfe hitro pobral v kot. j
Tedaj so se odprla vrata in vstopil je šef Valentin, ves]
eleganten in urejen. »O, koga vidim tukaj!« se je razveselil..
»Suzana, prinesi nam pijačo!« je mimogrede naročil tajnici
in se obrnil nazaj k Janezu in Dolfeju. »No, kaj bo dobrega
Janez, ne vidim te prav pogosto na upravi in mora že biti,
kaj posebnega, da si se kar prvi dan po praznikih oglasil«
»Tovariš šef,« je začel Janez, Valentin pa ga je prekinil:
»Nikar tako uradno, saj sem zate vendar Tine, si že poza-
bil?!« Dobro se je zdelo Janezu, da vidi Dolfe, kako sta si\
s šefom domača.
Tedaj se je vrnila tajnica, s tremi kozarci na pladnju
- v vsakem je bilo za prst konjaka. Zopet je Dolfe debelo
gledal lep kozarec, velik, da je veselje, pijače pa je notri
tako malo?! Že je hotel seči po enega, ko mu je šef ponudil
roko in se predstavil, malo iz vljudnosti, malo pa tudi iz
radovednosti, koga neki je Janez pripeljal s sabo. »Ja,
gospod, tovariš, šef, saj vas že takole, malo poznam, saj sem
skoraj Janezev sosed,« seje nerodno predstavljal Dolfe. »Že
prav, že prav! Izpijmo sedaj, potem pa le z besedo na dan,
čas me že priganja!« je dal Valentin jasno vedeti, da se ne
misli dolgo ukvarjati z Dolfom. Dolfe je pijačo hitro zlil
vase, Janez pa je vljudno odklonil, češ, da mora danes še na
vožnjo. ,
it. 2.-12. fanuar 1995
ZA RAZVEDRILO
32
il. 2.-12. Ianuar 1995
33
ZA RAZVEDRILO
il. 2. - 11. ianvar 1995
NASVETI
34
v MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNIK
Vse se enkrat izteče in tako
se je z minulim decembrom
končal tudi natečaj, v katerem
so sodelovali mladi in razme-
roma anonimni modno-kre-
atorski talenti. Kot že veste, se
je natečaj pričel lani februarja
v oddaji Radia Celje z naslo-
vom V modnem vrtincu v so-
delovanju z Modnim kotičkom
v Novem tedniku. In tako bo-
mo, kot smo obljubili, v teh
dneh izbrali tri modne kreaci-
je treh udeležencev natečaja in
jih povabili k sodelovanju
v radijski oddaji V modnem
vrtincu, ki bo na sporedu 28.
januarja. Ob tej priložnosti jih
bomo tudi nagradili, njihove
modne skice pa bomo objavili
v naslednji številki Novega
tednika na strani, ki je name-
njena mladim, torej v Vrtilja-
ku. Do tedaj pa - lep pozdrav!
Uredništvo
Gianni Versace in
njegova Meduza
Januar je mesec, ko sešteva-
mo pluse in minuse minulega
leta, ko analiziramo, hvali-
mo ... Pa se tik pred novo se-
zono pomlad-poletje 95 prese-
limo v srce velikanskega mod-
nega stroja, Haute couture. Če
bi med kreatorji nove mode iz-
brskali najuspešnejše, potem
vsekakor ne moremo mimo
imena Gianni Versace. Ta ita-
lijanski šarmer priznava, da je
»mahnjen« na moško stran in
se skromno čudi, kako je lahko
svet tako zadovoljen z njegovi-
mi idejami, saj vendar nima
pojma o ženski psihi. Hudo-
mušen ali provokativen, Ver-
sace vsekakor ve, kako se dela
dober posel, saj je v modnih
krogih slišati, da njegov čas
šele prihaja. Z agresivno re-
klamo, norimi oblačili in mod-
nimi dodatki se je prerinil
v sam vrh pozornosti. Njegovi
izdelki so prepoznavni po zaš-
čitnem znaku ~ Meduzini glavi,
ki je znana iz grške mitologije
kot strahotna krilata ženska
s kačami namesto las. Bi lahko
torej rekli, da vlada svetu mo-
de strahoslastna privlačnost?
Kakor koli, Versacejeva obla-
čila so nekaj posebnega - saj
poznate tiste na sadomazohi-
zem spominjajoče usnjene cu-
njice, ki jih držijo skupaj le
sponke, pa škorenjce z zlatimi
jermenčki, pa kovinsko sijoča
mini krilca, v kakršna so oble-
čene najbolj slavne maneken-
ke na svetu? Čeprav mnogi
esteti nergajo nad takšno mo-
do, ki je po njihovem »obupen
kič«, pa ima Versace očitno
moč, ki je večja od denarja
- moč, da lahko sam določa
modna pravila! V svojih trgo-
vinah po vsem svetu ima več
cenovno različnih linij, tako,
da je dostopen tudi denarno
šibkejšim. Milijoni žensk po
svetu, ki se oblačijo v njegova
oblačila, pa trdijo: »Nerazum-
ljena ženska duša gor ali dol,
možakar je pravi lisjak, saj
presneto dobro ve, kako žen-
sko telo najlepše poudariti.i<
Če si ogledamo nekaj utrinkov
iz njegove ponudbe, jim nema-
ra kaže kar verjeti.
VLASTA
Nagradno anketno vprašanje meseca januarja:
KATERO ZIMSKO OBLAČILO LETOS NAJPOGOSTEJE
NOSITE: a) klasičen plašč,
b) parke s kapuco,
c) krzneno jopo?
ZDRAVILNE RASTLINE
Črni trn
Boris Jagodic
Črni trn (Prunus spinosa L.)
spada v družino rožnic. Je do
tri metre visok trnast grm, vse
stranske vejice se končajo
z ostrimi trni. Lubje je čmor-
javo. Veje nosijo pecljate,
ovalne liste, ki imajo nazobčan
rob. Najlepši je grm spomladi,
ko se odene v številne bele cve-
tove in teh je včasih tako veli-
ko, da se iz njih veje in vejice
sploh ne vidijo. Tedaj je črni
trn kot bogata nevesta. Po
oprašitvi se iz njih razvijejo
trdi, modrikasti plodovi, ki so
nekoliko podobni slivam. Plo-
dovi so skoraj neužitni, zelo
trpki, šele močna slana jim ta
okus nekoliko omili.
Črni trn raste najraje ob ro-
bu gozda ah ob jasah, sicer pa
se rad drži v gostih vrstah in
tvori naravne žive meje. Raste
po vsej Sloveniji.
Pri črnem trnu nabiramo
spomladi cvetove, jeseni pa
lubje drobnih vejic in plodove.
Cvetovi aromatično dišijo in
so nekoliko gienkega okusa.
Tudi lubje in plodovi so zelo
trpki. Vse nabrano primemo
posušimo v senci na prepihu
ali v sušilih pri 50 stopinjah
Celzija.
Cvetovi vsebujejo amigda-
lin, ki deluje diuretično. Listi
in skorja vsebujejo precej or-
ganskih kislin, čreslovine ter
flavonske heterozide. Plodovi
pa vsebujejo sladkor, sadne
kisline, vitamin C in barvila.
V koščicah pa so heterizidi, ki
dajejo plodu značilen grenak
okus.
Cvetovi in listi črnega trna
se uporabljajo kot blago odva-
jalo in bi jih morali imeti
v vsaki domači lekarni. Čaj iz
njih tudi jača in čisti kri, zlasti
pri kožnih obolenjih, boleznih
dihal. Za čaj vzamemo eno ve-
liko žlico posušenih cvetov in
jo prelijemo s 3 del vrele vode,
pokrijemo in pustimo stati pol
ure, da se vse nekoliko ohladi.
Nato precedimo in čaj pijemo
po požirkih ves dan. Pri bron-
hitisu dodamo še žUco medu in
tedaj rdeči sluz olajša izkašlje-
vanje.
Ker spodbuja tudi prebavo,
ga pijemo tudi za spodbujanje
lenega črevesja. Cvetovom čr-
nega trna dodamo še preslico,
skorjo krhlike, rožmarin in
žajbelj. Žlico te mešanice po-
parimo s pol litra vrele vode in
čaj pijemo pred jedjo vsaj me-
sec dni. Čaj spodbuja presnovo
in tako pomaga k vitki po-
stavi.
Tudi plodovi so zdravilni in
kuhani kot čežana spodbujajo
apetit, poleg tega pa zaradi
obilice čreslovin tudi zapirajo,
zato jih ljudsko zdravilstvo
uporablja pri driskah ter za
kopeli nog tn rok, ker zaradi
obilice čreslovin stiskajo žilice
in znojnice in tako se zmanjša
neprijetno potenje. Če kuhamo
plodove z lubjem, dobimo trp-
ko tekočino, s katero lahko iz-
piramo ustno votlino in si ma-
siramo vnete dlesni.
FRANCOSKA
KUHINJA
Močne iuiie
Kremasta
paradižnil(ova Juiia
Potrebujemo: 1500 g olup-
Ijenih paradižnikov, 1 čebulo,
8 skodelic kokošje juhe,
1 strok česna, malo peteršilja,
1 lovorov list, ščepec timijana,
2 žlici olivnega olja, sol in po-
per ter nekaj kapljic tabasco
omake.
V kožici segrejemo olivno
olje in na njem prepražimo
drobno sesekljano čebulo in na
drobne koščke narezan para-
dižnik. Nato dodamo sesekljan
peteršilj in nastrgan česen, ti-
mijan, lovorov list, sol in po-
per. Dobro premešamo in zali-
jemo z juho. Na malem ognju
kuhamo eno uro.
Potem juho nekoliko ohladi-
mo, odstranimo lovorov list in
vse zdrobimo z električnim
paličnim mešalnikom. Preden
postrežemo, juho še enkrat se-
grejemo in dodamo nekaj kap-
ljic tabasco omake. Juho nali-
jemo v pogrete krožnike in jo
okrasimo z nekaj kapljicami
sladke smetane, poleti pa
s svežimi lističi bazilike.
Porova iulia
s Icrompirjem
Potrebujemo: 4 velike poret'
4 velike krompirje, 4 skodelice
juhe in 2 skodelici vode, sol in
poper, 2 žlički surovega masla,
4 žličke kisle smetane.
V primernem loncu razpu-
stimo surovo maslo in na njem
prepražimo drobno sesekljane
bele dele pora, tako da se
zmehčajo. Pri tem moramo pa-
ziti, da se por ne prismodi. Na-
to dodamo olupljen in na
drobne kocke razrezan krom-
pir in še nekoliko prepražimo
ter med stalnim mešanjem za-
lijemo z juho in vodo, solimo
in popramo ter na majhnem
ognju segrejemo do vrenja.
Naj se tako kuha še pol ure. Ko
je juha kuhana dodamo še ki-
slo smetano in jo zmešamo
z električnim paličnim mešal-
nikom v enakomerno zmes.
Vročo juho vlijemo v pogret
jušnik, dodamo še žličko suro-
vega masla in malo sladke
smetane, okrasimo s seseklja-
nim peteršiljem in takoj po-
strežemo.
it. s. - IS. ianiNir 1995
35
INFORMACIJE
i*. 1.-12. ianiHir 1995
INFORMACIJE
3«
il. S. - 11. imuar 1995
3r
INFORMACIJE ■ MALI OGLASI
it. 2. . IS. ianuar 1995
MALI OGLASI - INFORMACIJE
38
il. 1.-13. Ianuar IMS
39
INFORMACIJE - MALI OCLAŠF
i*. 2.-12. ianuar 199S
RUMENA STRAN
40
župan na ^-kandelabtu*
Novica ni nova: Jožeta Zimska so z verigo priklenili na
»kandelaher«. Pa ne na enega! Še sedaj, ko trdno sedi na
županskem stolčku, ga ne spustijo. Nekateri trgovci v sre-
dišču mesta so hoteli priklenjene predvolilne table z župa-
nom odstraniti, pa so ga storilci očitno trdno zavarovali.
Tako se bo novi župan, če ne z dejanji, pa s podobo, globoko
vtisnil v zavest meščanov.
Po ¥ontvah ¥se
drugače
Sedaj ko so volitve mimo,
bo na dan prišla marsikakš-
na cvetka iz agitacijskih ča-
sov. Tako se je medtem že
ugotovilo, da z materinskim
domom v podarjeni stavbi
nekdanje vojašnice ne bo
nič, in da je bilo darilo mini-
stra Jelka Kacina premišlje-
na predvolilna poteza. Stav-
ba se bo zaradi dotrajanosti
namreč kmalu sesula. Do na-
slednjih volitev sicer ostaja
na zalogi še nekaj vojaških
objektov v Celju, vprašanje
je le, če bodo zdržali tako
dolgo.
Svetnike na meje
Celjski mestni svetnik Ja-
nez Črnej je predlagal, da bi
v statutarni sklep zapisali
tudi obvezen svetniški ogled
meja nove mestne občine. Za
vsak slučaj, da bodo svetniki
vedeli, o kakšni občini odlo-
čajo. Pa nad njegovim pred-
logom niso bili navdušeni.
Seveda, ko pa ni predlagal
ogleda mejnih celjskih go-
stiln!
Razkol ¥ S¥etnlku
Opazovalci zadnjega zase-
danja celjskega mestnega
sveta so zaskrbljeno ugoto-
vili, da je prišlo do razkola
v svetniku Slovenske naci-
onalne stranke Jožefu Smo-
dili. Kot edini predstavnik
stranke bi moral namreč se-
be predlagati v statutarno
komisijo, pa tega ni storil,
pač pa je hotel mesto odsto-
piti SDSS. Le kaj se mu je
zgodilo v času do druge seje,
saj na prvi ni bil tako
skromen?
Rostfrel
Da, da, stara ljubezen ne
zarjavi. V dosedanji šmarski
občini so se malo kregali ter
malo ljubili, zato se bodo
očitno še videvali. Preden so
pokopali staro lokalno ure-
ditev, že razmišljajo o ne-
kakšni skupnosti petih novih
občin.
Čez sedem let...
v Šentjurju imajo večkrat
smolo, v preteklih dneh pa so
jo imeli z novimi upravnimi
žigi. Nanje so zapisali le ime
Šentjurja, občina pa se ime-
nuje Šentjur pri Celju. Med
prvimi so imeli težave obča-
ni na tehničnih pregledih je-
klenih konjičkov, zato so ži-
ge brž zamenjali. Znano je,
da je Šentjur le ime domače-
ga mesta, občina pa se še
vedno imenuje Šentjur pri
Celju. Mnogi okoliški občani
bi lahko to napako razumeli
hudo narobe, saj svojim meš-
čanom očitajo, da mislijo le
na svoje mesto. Napačnih ži-
gov pa ne bodo zmetali v koš,
saj nameravajo preimenova-
ti tudi občino. Saj res, čez
sedem let vse prav pride.
Natančnost pa taka
Eden  najboljših  celjskih
strelcev je tudi redni zapis-
nikar hokejskih tekem, a se
s posebno natančnostjo ne ^
more pohvaliti. Novo ljub-i
Ijansko okrepitev Danielsal
je po kdo ve katerem ključu'
prekrstil v Kiniusa in zdaj
čakamo, da bodo za Inntai
namesto     Povečerovskega,
Luljina, Leonova in Raska
zaigrali Fetisov, Kapustin...
Zgledi ¥lečeJo
v Šentjurju so dobili mestno obvoznico, v primestnem
Hruševcu pa nergajo zaradi »berlinskega zidu«. V prihod-
njih mesecih bi ga sicer premostili z nekakšnim nadhodom
za pešce ter kolesarje, pri čemer pa strokovnjaki še tuhtajo
in tuhtajo. V strokovno pomoč objavljamo fotografijo lepega
nadhoda, ki ga je novinar našega časopisa pred kratkim
posnel na kitajskih ulicah. j
»Poslušaj, Pepi, jutri bo dvajset let, odkar sva se poročila.
Ali ne bi ubila tistega debelega purana?«
»Purana? Ubila? Kaj pa je puran kriv, da sem jaz tebe
vzel?«
Barbari Hofman iz Založ 19, Polzela, je
tokrat uspelo prepričati naše bralce, da so
največ glasov poslali za njeno šalo Odkrito-
srčnost. K Hofmanovim z Založ gre še ena
nagrada, saj smo tudi foto Humor posneli po
njenem predlogu. Izžrebali pa smo še Aloj-
zijo Soline iz Kurirske ulice na Ljubečni.
Tokrat predstavljamo še enega muzikan-
ta. Vemo pa, da jih imajo za rokavom tudi
lovci, pohcaji, zdravniki, župniki. Predla-
gajte katerega - mi ga bomo z veseljem obi-
skah in na kratko predstavili.
Šala tedna
Odkritosrčnost
Očka pošlje Janeza k sose-
dom s prošnjo, naj posodijo
grabi je. Janez pridrvi v sose-
dovo kuhinjo in zakriči:
»Očka prosi, če mu posodite
grablje!«
»Ali nisi nič pozabil,« ga vpraša sosed, ker
ni Janez nič pozdravil.
Janez se zamisli, nenadoma se spomni in
reče: »Ja vem, očka je rekel: >Če ta skopuh
ne bi posodil, pojdi pa k Toplakovim.«
»Š¥ercanie^
Micka in Franci se odločita, da bosta ile-
galno prečkala mejo. Oblečeta se v kravo.
Franci je bil spredaj, Micka pa zadaj. Ko
prideta do meje, na carino, se carinikom zdi
krava malo sumljiva, zato sklenejo, da jo
bodo preizkusili. Najprej prineso kopico se-
na, ki ga Franci lepo poje. Ker še niso pre-
pričani, prinesejo še vedro vode. Franci tudi
to popije, nato pa se začne smejati. Micka ga
vpraša, kaj je tako smešno. Franci ji odgo-
vori: »Si že mislim, kako bo, ko bodo pripe-
ljali bika.«
V parku
Fonza, fičak, temna noč, prijetna vožnja,
ob cesti pa štoparka. Fonza ustavit ona
vstopi, Fonza zapelje naravnost v park. Po-
licaj Pero zapelje za njima. V parku najde
prazen avto. S svetilko posveti med grmi-
čevje in ju zagleda: »Kaj pa delata?«
Fonza: »Svojo Trezo pa menda ja
smem?!«
Pero: »Oprostita, tega pa nisem vedel.«
Fonza: »Jaz tudi ne, dokler niste posvetili
z baterijo!«
Ne g le/I
Starejša zakonca sedita v gostilni. Žena
okara moža: »Čuj, nikar ne glej kar naprej
za temi mladimi deklinami!«
»Kaj pa naj gledam, moške?«
»Zakaj pa ne, saj jih jaz tudi!«
Nabor
Pred naborno komisijo je prišel človek, ki
je imel eno nogo krajšo. Zdravnik, ki je
opravljal pregled, mu reče: »Sposobni ste!«
»Čakajte,« odvrne človek, »pa saj imam
eno nogo krajšo.«
»Ne sekirajte se,« mu odgovori zdravnik.
»Tam, kjer boste, teren ni raven.«
Očka
Očka pride iz službe. Že na vratih mu
začne sinko pripovedovati: »Danes smo
imeli srečo. Mamica bi šla kmalu v nebesa.«
»V nebesa? Saj je zdrava kot riba!«
»Že, že. A zjutraj je ležala v postelji na
hrbtu in stokala: >Prihajam! O nebesa!
O netesa!< Še sreča, da je na njej ležal
pošta' in jo je obdržal na zemlji.«
1. april
Janezek prihiti ves razburjen iz kleti, ka-
mor ga je poslala mama po solato. »Mami,
mami, oči se je obesil v kleti!« Mama se zelo
prestraši in odhiti za Janezkom v klet. Tam
išče očeta, toda nikjer ga ne najde, zato
reče: »Janezek, saj tu ni očeta?«
Janezek pa ji odgovori: »J. april, obesil se
je na podstrešju!«
Šale so prispevali: Nataša MEŽNAR iz Pari-
želi, Jože HRVATIN iz Liboj, Hedvika MUŠIČ
iz Škofje vasi, Gabrijela RORIČ iz Celja, Štef-
ka KRAJNC iz Kozjega in Bojan KOKOL iz
Griž.
Vanči - Vanci
Vanči Jurican iz Zibike že leta služi svoj
kruh na tujem, da pa ima še za marmelado,
si pomaga tudi z igranjem na številne in-
strumente in z jezikom. Preko 20 let že za-
bava staro in rnlado in lani, ko je še igral
v ansamblu Mira Klinca, se mu je nekega
dne zelo mudilo na »špil« v domovino. Svo-
jega jeklenega konjička je s praznim rezer-
voarjem postavil pred črpalko, plačal, poza-
bil pa je da ima ob speljevanju v rezervoarju
še vedno »pipo in šlauf«. Tako je tistega dne
na »špil« v Slovenijo odpeljal še skoraj pol
črpalke, naredil za nekaj tisočakov mark
škode in morda ga prav zaradi tega bolj
poredko videvamo med »svojimi«.
Ena Iz ¥ančo¥ega roka¥a
Sosedu so ata umrli. Pa je prijazni Vanček
le-temu posodil lep črni »gvant za na po-
greb.« Dolgo je bil sosed tiho in ko se čez
kakšno leto srečata je Vanči kar naravnost
vprašal.
»Ti, a'b jes lahko svojo obleko nazaj
dobil?«
»Žal ne. Veš, jo ima ata oblečeno.«
Šf. 2.-12. ianuar 1995