Studijska (MJI2NICA V CHJU
]
15. junij 1965
Leto XII. St. 6
CINKARN AR
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE
IZBRALI SMO NOVE OPRAVLJALGE
Ni preteklo niti eno leto, in že so za nami volitve novih članov samoupravnih organov. Lani smo volili polovico članov delavskih svetov in upravnega odbora za dve, drugo polovico pa za eno leto.
Pretekli mesec, 14. maja, je bilo v našem kolektivu že navsezgodaj zelo živahno — volili smo nove člane samoupravnih organov. Prvi volivci, predvsem tisti, ki so ta dan delali v nočni izmeni, so pohiteli na volišče takoj ob 5. uri, hoteli so namreč čimprej izkazati zaupanje svojim najboljšim tovarišem, od katerih pričakujejo, da bodo vodili naš kolektiv po strmi poti navzgor.
Že dan pred volitvami so se ponekod mrzlično pripravljali — nekatera volišča so bila prav čedno okrašena — npr. 4. volišče (v pisarni obratovodstva anorganske kemije) drugod so se znašali na obljubljeno pomoč, toda volišče so morali okrasiti sami Uk pred pričetkom volitev.
Ko smo obiskovali volilne komisije, so nam radi postregli z rezultati. Izgledalo je kakor bi delovne enote med seboj tekmovale, katera se bo bolj izkazala. Odstotek volivcev, ki so opravili svojo dolžnost, se je vsako uro spreminjal; sedaj je vodila ta delovna enota, uro pozneje spet druga; ob 10. uri npr. so bili najboljši na 10. volišču z 89,8%, sledilo je drugo s 85,5 % itd. Najbolj pa so se izkazali cinkarnarji v Mozirju, saj so že pred 14. uro zabeležili 100% udeležbo.
Volilna komisija je ugotovila, da so volitve novih članov v samoupravne organe našega podjetja potekale v redu, ter da je bila udeležba na volitvah precej boljša, kakor lansko leto.
Izid volitev v celotnem podjetju je naslednji:
Od skupnega, števila vseh vpisanih volivcev, je glasovalo 89,25 % volilnih upravičencev; svojo odsotnost je opravičilo
9,1 %; neopravičeno jih je izostalo le 1,65 %.
V posameznih delovnih enotah pa je izid volitev naslednji:
Delovna enota metalurgija je imela 2 volišči. Na I. volišču so glasovali volivci iz topilnice, cin-kovega belila in keramike, na II. volišču pa volivci iz aglomeracije, predpražarne in žveplenih kislin. Udeležba na I. volišču je bila naslednja: glasovalo 86,6 % upravičencev, opravičeno je izostalo 7,7 % volivcev, svoje odsotnosti ni opravičilo 5,7 % volivcev. (Nadaljevanje na 2 str.)
SPREJET PRAVILNIK IN NAČRT O ZAVAROVANJU PODJETJA
Centralni delavski svet je na podlagi določil zakona o službi za zavarovanje premoženja gospodarskih organizacij in za-vodov (Uradni Ust FLRJ, št. 5/63) sprejel in potrdil naš interni pravilnik in načrt zavarovanja našega podjetja. ___________
Potrjeni pravilnik je internega značaja in vsebuje splošna določila, katera se nanašajo na službo zavarovanja premoženja podjetja in osebne lastnine naših delavcev.
Izvlečki iz pravilnika;
Temeljne določbe določajo deto7 ki ga opravlja služba zavarovanja, nadalje kdo lahko opravlja to službo zavarovanja in kdo mora oskrbeti finančna
sredstva za nemoteno opravljanje te službe.
Nadalje pravilnik govori, o organizaciji te službe. Koliko čuvajev je potrebnih, kdo vodi to službo in kaj vse čuva služba zavarovanja.
Nadalje govori o pravicah in dolžnosti čuvajev, o oborožitvi čuvajev, o dolžnostih vodje te službe, kakšni so pogoji za sprejem čuvajev v službo zavarovanja ter na kraju tudi o kazenskih določbah.
Načrt zavarovanja vsebuje:
Točen opis stavb in ostalega varovanega premoženja. Nadalje predpisuje čas in način opravljanja službe zavarovanja, določa točno število čuvajev, ki so potrebni za opravljanje te službe, razvrstitev delovnih mest in število izmen, splošne dolžnosti čuvajev za vsako delovno mesto in sicer: dolžnosti čuvaja — vratarja, nadalje čuvaja dvokoles, mopedov in motorjev in ostalih čuvajev. Nadalje določa dolžnosti vodje zavarovanja, predvideva vrste orožja, opreme in ostalih tehničnih sredstev s katerimi bodo opremljeni čuvaji med opravljanjem službe. Nadalje načrt določa število izmen na posameznih delovnih mestih in mesta, kjer se bodo čuvaji menjali. D. M.
Proizvodnja in produktivnost
v matu
V mesecu maju ugotavljamo, da je obseg poslovanja manjši kot v predhodnih mesecih tega leta. Vrednost proizvodnje prvih petih mesecev letošnjega leta je sicer za 13,6 % večja od vrednosti proizvodnje v istem obdobju preteklega leta, vendar nam prav ta pokazatelj kaže, da je dinamika porasta manjša kot v poprejšnjih mesecih.
Vzrok zmanjšanemu obsegu poslovanja v mesecu maju je bilo pomanjkanje nekaterih surovin in remont. Proizvodnja je bila manjša v obratu svinčevega mi-nija, zaradi pomanjkanja svinca. Obrat superfosfata je bil prisiljen zmanjšati proizvodnjo tako, da je potekala proizvodnja le v eni izmeni, zaradi zmanjšane prodaje umetnih gnojil, ki jo je povzročila splošno nastala situacija v našem gospodarstvu. Zaradi zakasnitve dobave bakra iz uvoza je bila prekinjena tudi proizvodnja modre galice. Dne 15. maja t. 1. je pričel remont dveh peči v topilnici tako, da se je zmanjšala proizvodnja cinka, valjarna pa je zaradi tega delala ta mesec le v dveh izmenah.
Iz navedenih razlogov bo tudi v prihodnjih mesecih kapaciteta topilnice manjša, s tem pa bo zmanjšana proizvodnja valjarne, v kolikor nam ne bi uspelo dobiti v valjanje tujega cinka.
Pokazatelji kažejo, da smo kljub navedenim vzrokom letni osnovni plan prvih petih mesecev letošnjega leta dosegli z 42,8 %, torej smo ga presegli.
Vrednost proizvodnje v prvih petih mesecih je napram istemu razdobju preteklega leta porasla za 13,6 %. Število zaposlenih pa za 4 %, porasla je toref tudi produktivnost in sicer za 9,6 %. Kumulativno smo v prvih štirih mesecih letošnjega leta dosegli za 14 % večjo produktivnost napram istemu razdobju preteklega leta, medtem ko so poslovni rezultati v maju povzročili padec produktivnosti za 9,6 %.
Tudi dosežen izvoz v mesecu maju je manjši kot v aprilu. Vrednostno smo dosegli izvoz v znesku 333.102 $, kumulativno v prvih petih mesecih letošnjega leta pa 2,377.009 $, kar je za 40 % več od izvoza v istem obdobju lanskega leta. Tudi v maju je bil izvoz v glavnem usmerjen na področje konvertibilnih valut In sicer z 90 %, 10 % vrednosti izvoza pa odpade na klirinško področje.
Odslej le 10 sindikalnih podružnic
Sindikalno organizacijo v Cinkarni je doslej tvorilo 16 sindikalnih podružnic. Izvršni odbor je na svojem 2. rednem zasedanju razpravljal o delu posameznih podružnic in o njihovi povezavi v preteklem obdobju.
Analiza je pokazala, da je bilo sindikalno delo zaradi prevelikega števila podružnic otežkočeno, poleg tega pa ni bilo pravega sodelovanja med podružnicami v pospmeznti delovni enoti.
Delo vsake sindikalne podružnice bo vsekakor bolj uspešno, če bo obravnavala problematiko celotne -delovne enote in zastopala stališča članov iz vseh obratov te delovne enote. Zaradi tega je b:l sprejet sklep o združitvi podružnic v posameznih delovnih enotah. Izjemo tvorita le kemični obrat III. v Mozirju, ki ima zaradi oddaljenosti od Cinkarne, še nadalje svojo podružnico in delovna enota metalurgije. V tej delovni enoti bosta zaradi velikega števila članov, še nadalje delovali dve podružnici. Prvo tvorijo haslednji obrati: topilnica, keramika in cinko-vo belilo, drugo podružnico pa PIK in aglomeracija.
V	sindikalno podružnico kemija I. spadajo vsi kemični obrati (tudi superfoslat) razen obrata v Mozirju in kemije II.
V	sindikalno podružnico skupnih delavnic štejejo: mehanična
delavnica, merilni obrat, elektro obrat, energetski obrat, gradbeni obrat, plinarna in priprava dela.
Sindikalno podružnico uprave tvorijo:	kadrovski, finančni in
Ob 20. obletnici zmage nad fašizmom je naš kolektiv priredil svojim članom Zveze borcev prijeten večer.
Glavni direktor ing. Drago Čeh
plaiisko-analitski sektor, pravna služba, ambulanta, pomožni oddelek in kuhinja toplega obroka.
V sindikalno podružnico ko-mercialnega sektorja spadajo še transportni oddelek in skladišča.
Poleg naštetih so še tri podružnici, in sicer v delovni enoti predelovalni obrati, v kemiji II. ter v investicijskem in razvojnem sektorju.
je v svojem govoru tako živo opisal vso prehojeno pot naših borcev, trpljenje in preganjanje našega naroda, da so se grozni spomini za trenutek povrnili. Ob
Kmalu izide roman Corneliusa Brucka
NASLEDNICA
Knjiga bo obsegala preko 200 strani. V prodaji bo v podružnici Ljubljanskega dnevnika na Titovem trgu (Dom OF) in v vseh kioskih.
Cena 400 din.
teh mislih so se nam mišice napele, stisnili smo pesti skoraj bi zajokali ob spominu na vse kar je moral naš človek žrtvovati za osvoboditev in boljše življenje. Nadalje je tovariš direktor govoril tudi o dosedanjem delu in žrtvah pri izgradnji naše porušene domovine ter nakazal delo in naloge, ki nas čakajo in jih moramo uresničiti.
Ob čaši vina v prijetnem pogovoru o neštetih lepih in grenkih dogodkih ter ob partizanski in narodni pesmi, smo se počutili, kot en sam človek z eno samo mislijo.
Organizatorju in samoupravnim organom se za prijeten večer zahvaljujemo.
Prijeten večer z našimi borci
iiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiitittiiimiiiiiiiiiiiHiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmii ...........................................................
(Nadaljevanje s 1. str.)
Na II. volišču je glasovalo 92,8%, svojo odsotnost je opravičilo 7,2 % volivcev, neopravičenih izostankov ni bilo.
Izid volitev v delovni enoti metalurgija je- takle: volilo je 86,5 % vseh vpisanih volilnih upravičencev, svojo odsotnost je opravičilo 7,5 %, svoje odsotnosti ni opravičilo 4 %.
Delovna enota kemija I. in III. je tudi imela dvoje volišč in to III. in IV. volišče.
Na III. volišču so volili delavci iz obrata kemija I., IV. volišče pa je bilo v Mozirju — obrat kemije III. Izid volitev na III. volišču (kemija I.) je naslednji: glasovalo je 86,9 % volilnih upravičencev,'9,5 % je bilo opravičeno odsotnih, 3,6 % pa svoje odsotnosti ni opravičilo. Udeležba na IV. volišču — v Mozirju je bila že ob 14. uri 100 %. 2e pred 14. uro so volili vsi volilni upravičenci.
V	delovni enoti predelovalni obrati (V. volišče) je bil izid volitev naslednji: volilo je 90,2 % volilnih upravičencev, svojo odsotnost je opravičilo 9,8%, ne-ppravičeno odsotnih ni bilo..
V	delovni enoti kemija II. — . QOB (VI. volišče), ,je volilo
cittnmR
87,5 % volilnih upravičencev, 11,1 % je bilo opravičeno odsotnih, svoje odsotnosti ni opravičilo 1,4 % volilnih upravičencev.
Izid volitev v delovni enoti skupne delavnice (VII. volišče) je naslednje: Glasovalo je 88,6 % volilnih upravičencev, 11,4 % volilnih upravičencev pa je svojo odsotnost opravičilo.
V	delovni skupnosti komerciala, transport in skladišča (VIII. volišče) je volilo 88,7 % volilnih upravičencev, opravičeno odsotnih je bilo 11,3%, neopravičeno odsotnih ni bilo.
V	delovni skupnosti, ki zajema: kadrovski in finančni sektor, plansko analitski oddelek, pravni oddelek in pomožni oddelek s kuhinjo toplega obroka (IX. volišče) je volilo 90 % volilnih upravičencev, vsi ostali to je 10 % pa so svojo odsotnost opravičili.
Izid volitev v delovni skupnosti investicije in razvojni inštitut (X. volišče) pa je takle: volilo je 96 % volilnih upravičencev, ostali, to je 4% so svojo odsotnost opravičili.
NOVI OBRATNI DELAVSKI SVETI
Delavski svet delovne enote metalurgija šteje 21 članov. Kolektiv te enote je v svoj delavski svet na letošnjih volitvah izvolil
10 novih članov. Tako sedaj ta delavski svet tvorijo naslednji tovariši:
Novi člani: Franc BRATINA, keramika; Djemalj REDJEP, topilnica; Franc HOHNJEC, PIK; Jože JANClC, topilnica; Anton JAZBEC, PIK; Stane JURŠE, aglo-
meracija,- Jože PRAVICA, keramika; Vinko PUNGARSEK, aglomeracija; Viktor SKALE, topilnica; Rudi SLOKAR, topilnica.
Stari člani: Martin ANDREJAS, aglomeracija; Ernest BRATINA, keramika; Majda BRATINA, keramika; Anton IVEZIC, topilnica.
Jože KOVAČ, PIK; Rudi MRAZ, topilnica; Branko PUSTOSLEM-SEK — PIK; Slobodan STOJKOVIČ, aglomeracija; Peter URSlC, . aglomeracija; Stanko VETRIH,
Na IX. volišču je bilo najbolj živahno med 6. in 8. uro
Upoštevajmo prepovedi!
OB NEDAVNI NESREČE NA INDUSTRIJSKEM TIRU
Naša doba je doba mehanizacije in stalnega napredka, ki terja od nas hiter tempo. Vsi brez izjeme — hitimo pri delu (ali pa tudi ne), hitimo na delo in tudi z dela. Zaradi varčevanja s časom si iščemo čim »krajše« poti, kar je kamen ob katerega se večkrat spotaknemo.
Pri iskanju krajših poti v službo in proti domu se ne zmenimo za to, če je pot zaradi varnostnih razlogov prepovedana ali ne. Kaj nas briga tablica, na kateri piše, da je pot ob industrijskem tiru na železniško postajo prepovedana. Zgodi se, da nekega dne postane tablica, »žrtev« naše jeze in izgine. »Neumna prepoved, ti nas znajo zafrkavati še po končanem deiu« in podobno komentirajo tisti, ki iščejo bližnice. Končno tablice o prepovedi lahko prezremo, če ni možna stalna kontrola. Nekateri menijo, da je pot ob progi edina možna pot na postajo. To pa je trenutek ko lahko pride do nesreče.
O poti ob progi, ki pripelje na postajo v mnogo krajšem času zve tudi mlad, komaj izučen priden električar, ki se mu iz neznanih vzrokov mudi na avtobus. Ko prvič krene po prepovedani poti ob tiru, se ne zaveda, da tokrat ne bo pridobil nič. Na kretnici, tik pred železniško postajo ga zbije na tračnice lokomotiva vlaka iz Savinjske doline. Tik pred
topilnica; Vinko ZAGOZDA, topilnica.
Delavski svet delovne enote kemija I. in III. (anorganska kemija) šteje 21 članov. Izvoljenih je bilo 11 novih članov: Ljuba BENETEK, Mozirje; Jože FERLEŽ, kemija I.j Branko GOLOB, kemija I.; Aleksander LAZIČ, kemija
I.; Jože MAVRIČ, Mozirje; Karl MALGAJ, kemija I.; Mirko MEŽNAR, kemija I.; Karl NATEK, Mozirje; Stanko PUNGARSEK, kemija L; Ivan ROBNIK, kemija I.; Martin SKALE, kemija I.
Stari člani: Avgust ČRETNIK, Mozirje; Karl FEGUŠ, kemija I.; Ivan HRIBERSEK, Mozirje; Metoda KASTELIC, laboratorij; Franc KOVAČ, kemija L; Terezija LONČAR, kemija I.; Slavko M1KEK, Mozirje; Adolf OTORE-> PEC, kemija I.; Ivan PLANINC, kemija I.; Albin ZUPANC, šuper-losfat.
Delavski svet delovne enote predelovalni obrati šteje 15 članov. Izvoljenih je bilo 7 novih članov: Egidij HODEJ, valjarna; Ludvik KOLAR, valjarna; Ivan KRKALO, valjarna; Luka N1NIČ, valjarna; Stanko POLENŠEK, valjarna; Karl SRIBAR, valjarna; Jožica ŠTOR, valjarna.
Stari člani: Henrik K02AR, valjarna; Milan KRSNIK, valjarna; Mirko LIPOVŠEK, valjarna; Milan MILČINOVIČ, valjarna; Alojz OBERZAN, valjarna; Anton SR-NOVRŠNIK, valjarna; Mladen
ciljem obleži s težko poškodovano glavo in ga nezavestnega odpeljejo v bolnišnico. V celjski bolnišnici se pričenja borba za življenje. Starši, ki so se dolga leta z ljubeznijo trudili spraviti otiuka do kruha, z grozo pričakujejo izid prizadevanja -zdravni-kov. Kaj bo s fantom, če ga re-
V prejšnjih številkah smo opisali in tudi s sliko pokazali kako izgledajo ročni gasilni aparati. Obrazložili smo tudi kako z njimi
ŠAJNOVIČ, valjarna; Drago ŠPILJAR, valjarna.
Delavski svet delovne enote skupne delavnice šteje 24 članov. Izvoljenih je bilo 13. novih članov: Rudi ARČAN, energetika; Jože BREZNIK, gradbeni oddelek; Emil DOBOVIŠEK, elektroslužba; Jože HUDEJ, mehanična delavnica; Jože KOVAČ, elektro delavnica; Marjan LEBAN, merilni oddelek; Rado NEDOH, priprava dela; Jakob NOVAK, plinarna; Martin ROJNIK, mehanična delavnica; Franc RUČIGAJ, mehanična delavnica; Franc SLOKAN, mehanična delavnica; Franc TOČAJ, gradbeni oddelek; Vlado ZAJC, priprava dela.
Stari člani: Zvonko DIMEČ, elektrodelavnica; Ivan GORENJAK, plinarna; Karel KOREN, mehanična delavnica; Leopold KOSABER, gradbeni oddelek; Jože MALGAJ, plinarna; Alojz OTOREPEC, gradbeni oddelek; Karl RAMŠAK, mehanična delavnica; Franc SELIČ, elektro delavnica; Blaž ŠTRAJHER, mehanična delavnica; Emil TOMAŽ, mehanična delavnica; Franc ZGOZ-NIK, mehanična delavnica.
Delavski svet delovne enote organska kemija šteje 15 članov. Izvoljenih je bilo 8 novih članov: ing. Kristina AŽMAN, Ferdinand DOLER, Karl ESIH, Katica LIPOVŠEK, Ivan MLAKER, Jože MASTNAK, Maks POLEN1K, ing. Rudi SIBLI.
(Nadaljevanje na 4. str.)
šijo, ali ne bo hujših posledic in tako podobno vrtinči v glavah izmučenih in prestrašenih staršev.
Vse to je bilo po nepotrebnem. En sam nepremišljen trenutek je prinesel toliko gorja.
Vsi vi, ki si kljub prepovedim iščete krajše in nevarne poti, moralno odgovarjate za njega, za sebe in še za vse prihodnje žrtve nesreč.
Vaše kršenje predpisov in podcenjevanje nevarnosti privlači druge, ki zaradi neizkušenosti in trenutne raztresenosti postajajo žrtve težkih nesreč.
ravnamo in kaj se ne sme gasiti s posameznimi aparati. Upamo, da ste to tudi prebrali. Zaradi tega smo prepričani, da bo v nesreči lahko vsak član kolektiva znal ukrepati z ročnim gasilnim aparatom. Poleg tega pa je treba skrbeti, da so ročni gasilni aparati in vse kar je za gašenje požara pripravljeno, vedno dostopno. sicer ne iftoremo pogasiti začetnega požara, kar je lahko usodno.
Ne sme nam biti vseeno, kdaj in kako bo požar zatrt. Dobrine, s katerimi upravljamo, smo dolgo časa ustvarjali toda požar lahko te uniči že v nekaj minutah. Posledice bomo občutili vsi člani kolektiva. Vsi moramo torej delati tako, da do požara ne pride.
Prav tako nam ne sme biti vseeno, kako deluje naša gasilska služba, in ali je oprema, ki jo poseduje vedno v redu, torej takšna, da gasilska služba lahko takoj stopi ob nesreči v akcijo.
Kadar preti nevarnost človeškemu življenju moramo biti pripravljeni, da bomo lahko v nesreči pomagali in rešili življenje našega člana kolektiva, kajti dragoceno življenje se ne da nadomestiti.
Z malo dobre volje bomo lahko zainteresirali slehernega člana kolektiva, da bo na svojem delovnem mestu ukrenil vse potrebno za preprečitev nesreče. To je lahko samo v korist vsakemu članu in celotnemu kolektivu. Prepričani smo lahko, da bo podjetje varno pred požari, če bomo storili vse v prid požarne varnosti.
imtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiifiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiummimiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZAVARUJMO SE PRED POŽARI!
Da bi bila požarna varnost v podjetju čim uspešnejša mora vsak član kolektiva skrbeti, da ne pride do požara. Tako bo tudi izključena možnost, da bi prišlo do večje nesreče. Vsakdo lahko že v kali.zaduši začetni požar, seveda nujno moramo vedeti, kako bomo to napravili. Pri tem pa je v prvi vrsti nujno, da poznamo naše gasilske aparate, ki so obešeni na zidovih v vsakem obratu.
IZPLAČILO
PRED NASTOPOM LETNEGA DOPUSTA
Na predlog izvršnega odbora sindikalnih podružnic je centralni delavski svet sprejel sklep, da se iz sklada osebnih dohodkov pred razdelitvijo na enote, izloči četrtletno 10,000.000 dinarjev v bruto znesku.
Ta sredstva so namenjena za enkratno izplačilo v znesku 10 tisoč dinarjev neto, vsakemu članu našega kolektiva pred odhodom na letni dopust.
V zvezi s tem je CDS sprejel spremembo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov delavcev: 58. členu splošnih določil pravilnika o delitvi osebnih dohodkov delavcev sledi novi člen 58-a, ki glasi:
Delavcu se pred nastopom rednega letnega dopusta, ki traja nepretrgoma najmanj 10 delovnih dni, izplača posebno enkratno nadomestilo v znesku din 10.000. Če mora delavec zaradi neposrednega interesa podjetja izjemoma koristiti svoj redni letni dopust deljeno tako, da posamezna razdobja koriščenja ne trajajo nepretrgoma 10 delovnih dni, se mu izplača posebno enkratno nadomestilo pred nastopom poslednjega dela rednega letnega dopusta, ki mu pripada.
To nadomestilo so pričeli izplačevati od 1. junija, in sicer po naslednjem postopku:
Z listkom za redni letni dopust, ki ga član kolektiva prejme v obratu, potrdi pa kadrovski sektor, dobi v sindikalni pisarni potrdilo — blagajniški izdatek. S tem potrdilom bo nato prejel denar v blagajni Cinkarne. Nadomestilo 10.000 dinarjev bodo izplačevali vsak dan, razen ob dnevih izplačil osebnih dohodkov to je 15. in 27. v mesecu. Uradne ure za izdajanje potrdil v sindikalni pisarni so izključno od 8. do 10. ure.
Priznanje
BIVŠIM BORCEM
Ob 20. obletnici osvoboditve in v znak priznanja za sodelovanje v borbi za osvoboditev naših narodov, je centralni delavski svet na eni izmed sej v mesecu maju sklenil nagraditi s praktičnim darilom — z ročno uro, vse člane Zveze borcev, zaposlene v našem podjetju. Nagrajeni bodo vsi tisti člani ZB, ki imajo z dokumenti priznano sodelovanje v narodnoosvobodilni vojni ozirom^, da imajo z dokumenti priznano, da so člani ZB. Nadalje je CDS na predlog upravnega odbora sklenil, da je treba ugotoviti dejansko stanje nekaterih naših socialno ogroženih članov ZB, ter iste nagraditi še s primernim denarnim zneskom.
NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI DELU ■ NESREČE PRI
V MESECU APRILU JE BILO
26 poškodb pri delu s 463 izgubljenimi dnevi in 3 poškodbe na poti s 155 izgubljenimi dnevi
Skupaj 29 poškodb		s 618 izgubljenimi dnevi.
, Analiza vzrokov poškodb:		
Število	Odstotek	
poškodb	poškodb	Vzroki pašikodb
1	3,85	zaradi neustreznih osebnih zaščitnih sredstev
1	3,85	zaradi tehnične zastarelosti strojev in naprav — motnje pri delovanju naprave
20	76,90	zaradi neprevidnosti
2	7,70	zaradi nediscipliniranosti
2	7,70	zaradi nediscipliniranosti in pomanjkljive kontrole varnostnih ukrepov
26 100
mo v ekonomski enoti vzdrževalni obrati.
HTV služba ugotavlja, da nekateri člani našega kolektiva ne uporabljajo zaščitnih sredstev — očala in čelade pri mantažnih delih (rekonstrukcije). Tudi pri nadzornem osebju ni opaziti posebno velike skrbi za to, da bi bilo orodje in pripomočki vedno ustrezni. Zaman so opozorila, da več kot polovica naših lestev ne ustreza varnostnim predpisom, toda kljub temu jih še vedno uporabljajo. HTV služba pripravlja akcijo, s katero bo opozorila na pomanjkljivosti na tem področju. Imena malomarnežev, ki dovolijo uporabo neustreznega orodja in pripomočkov, pogosto pa jih tudi sami uporabljajo, bo objavi-povečanje števila nesreč opaža- la v Cinkarnarju.
Izvor poškodb:	Število nesreč:
Proizvodni proces	10
Vzdrževalna dela	9
Interni transport	5
Ostala dela	2
Skupaj	26
V mesecu apTilu opažamo ponovno zmanjšanje števila nesreč pri delu, število izgubljenih dni pa je ponekod poraslo. Z izjemo ekonomske enote vzdrževalnih obratov in uprave so bili doseženi dobri rezultati.
Pri analizi izvora poškodb ugotavljamo, da se število nesreč pri proizvodnem procesu manjša, pri internem transportu pa je bil dosežen še večji uspeh. Občutno
Primerjava števila poškodb in števila izgubljenih dni v posameznih
ekonomskih enotah aprila lani in letos
število poškodb na 100 zaposlenih
Število izgubljenih dni na 1 nesrečo
Število izgubljenih dni na 1 zaposlenega
april
1964	1965
april
1964	1965
april
1964	1965
Metalurgija Predelovalni obrati Kemija I in III Kemija II Vzdrževalni obrati Uprava
32,4	25,5	16,9
35,3	—	8,5
16,0	12,2	30,0
—	17,1	—
11,0	19,6	15,7
—	8,36	—
14,8	5,47	3,78
—	3,00	2,36
17,3	4,80	2,12
6,0	—	1,03
13,2	1,73	2,58
25,7	1,37	2,15
Povprečno	16,2	14,9	19,4	17,8	3,13	2,65
Usodno pokanje s karbidom
V petek, pred praznikom dela, dne 30. aprila smo v podjetju priredili proslavo. Nekateri člani kolektiva so poskrbeli za red na dvorišču in pred obrati, drugi so krasili pročelja obratov in ostalih zgradb. Tretji -i- kaj pa tretji? Ti so se lotili karbida in brez vprašanja ali smejo ali ne, so za svečanost priredili mogočno streljanje, ki je bilo zaradi polnih oči praha in peska zaključeno z vožnjo v bolnico.
Na srečo v nesreči je bila poškodba lahka in brez posledic.
Vprašamo se, kako je možno, da ni bilo nikogar, ki bi tem, ki so se pripravljali na streljanje s kar-bitom ali tudi s plinom, dopovedal, da to iz varnostnih razlogov ni dovoljeno.
Upajmo, da ponesrečenec ne bo skušal dokazovati, da je šlo za poškodbo »pri delu«.
Dopisujte v naš list!
IZBRALI SMO NOVE UPRAVLJALCE
Stari člani: Jože ČATER, Silvo DEČMAN, Milica HUDEJ, Ladislav JANEŽIČ, Ladislav KOŠEC, Jože LAJLER, Anton SPIUAK.
Delavski svet delovne skupnosti komerciala, transport in skladišča šteje 15 članov, oziroma po odhodu enega člana tega delav-sikega sveta šteje 14 članov. Na novo je bilo izvoljenih 8 članov: Jože CAJHEN, skladišče: Leopolda JAGO‘DIČ, skladišče; Anton JURAJA, transportr Slavko KO-DRNJA, transport; Ivan PLAV-ČAK, transport; Jože SELIČ, transport; Vili ŠPAT st., transport; Miodrag TASIČ, komerciala.
Stari člani: Dora DEČMAN, Stanko GORIŠEK, Ivan MIRKOVIČ, Martin SLAPŠAK, Karl SNOJ, Adolf VREČAR.
Delavski svet delovne skupnosti kadrovski in finančni sektor, plansko analitski sektor, pravni oddelek ter pomožni oddelek šte-j^ 15 članov. Izvoljenih je bilo 8 novih članov: Ivan ČATER, pomožni oddelek; Jože JORDAN, kadrovski sektor: Jože KOŠTO-MAJ, pomožni oddelek; Mila LOJBNER, finančni sektor; Mar-
CINKARNiR
tina NIKOLIČ, finančni sektor; Zlatko ŠENTJURC, kadrovski sektor; Marjeta ŽELE, kadrovski sektor; Ivan ŽGUR, finančni sektor.
Stari člani: Martina BLAŽIČ, finančni sektor; Jožica DIMEČ, finančni sektor; Hilda KOMPAN, pravna služba; Marija KRAJNC, finančni sektor; Štefka MLAKAR, pomožni oddelek; Milka POLE-'NIK, pomožni oddelek; Alenka SLANA, plansko-analitski oddelek.
Delavski svet delovne skupnosti investicjie in razvojni inštitut šteje 15 članov. Izvoljenih je bilo 8 novih članov: ing. Karl BEZGOVŠEK, Alojz BOMBAČ, ing. Janez KLEMENČIČ, Matilda RENČELJ, Rozika ŠTOR, ing. Ciril STROS, Alenka VRABL, Franc ŽERJAV.
Stari člani: Slavka GROBIN, Rudolf KOLAR, Vera POVALEJ, ing. Vojo RUŽIČ, Vili SPAT ml., Marija VENGUST, ing. Igor ZUPANČIČ.
V centralni delavski svet pa so
delovne enote izvolile 29 novih
članov. Vsaka enota je izvolila v CDS po določenem ključu določeno število članov iz svojih vrst.
V centralni delavski svet so bili izvoljeni naslednji člani našega kolektiva: Ivan ANTLEJ, metalurgija; Ivan HOTKO, metalurgija; Bernard JARC, metalurgija; Rudi KRAJNC, metalurgija; Viktor SKALE, metalurgija; Ivan SMONKAR, metalurgija; Franc TERŠEK, metalurgija; Hinko GORŠEK, predelovalni obrati; Franc GRABAR, predelovalni obrati; Štefan VESELKO, predelovalni obrati; LJubo KOMPAN, kemija I.; Vili KOS, kemija I.; Stanko ŠEŠKO, kemija I.; Pavle ŽELE, kemija I.; ing. Rudi Š1BL1, OOB; Milan GRABAR, skupne delavnice; ing, Milan KRIVEC, skupne delavnice; Silvo LAMPRET, skupne delavnice; Ivan LUZAR, skupne delavnice; Franc MESAREČ, skupne delavnice; Leopold JAGODIČ, komerciala, transport, skladišče; Jože KOVAČ, komerciala, transport, skladišče; Vlado KOTOSEK, komerciala, transport, skladišče; Mira
BAUMAN, kadrovski sektor;
. Pavle KESSLER, pravna služba; Mimi OSTRUH, finančni sektor; Rozi PUSTOSLEMŠEK, finančni sektor; ing. Janez KLEMENČIČ, razvojni inštitut; ing. Peter NIKOLIČ, investicijski sektor.
Stari člani: ing. Anton BENČINA, PIK; Franc DORN,, investicije; Konrad JESENIČNIK, topilnica; ing. Mihael LEBAR, topilnica;- Jože NARAKS, topilnica; Nuša SLAPNIK, PIK; Oskar ŠMID, PIK; Ivan VERANIČ, aglomeracija; Štefan BRAČUN, valjarna; Viktor DOMJANIČ, valjarna; Zlatko LUKASČEK, valjarna; Franc DEČKO, kemija I.; Ferdo ERJAVEC, kemija III.; Alojz POTOČNIK, kemija I.; ing. Vili RAZNOŽNIK, investicije; Silvo DEČMAN, OOB; Anton DEČMAN, skupne delavnice; Mihael HROVATIČ, skupne delavnice; Hinko JORDAN, skupne delavnice; Jože KRAJNIK, skupne delavnice; Franc ROMIH, skupne delavnice; Milan JUG, skladišče; Mija PEVEC, komerciala.
Na svojem prvem zasedanju je novi CDS znova izbral za predsednika centralnega delavskega sveta tovariša Alojza POTOČNIKA, za namestnika predsednika pa je bil izvoljen tovariš Štefan VESELKO.
D. M.
Vrni se zdrav domov
PREPREČEVANJE NEZGOD PRI DELU - INTERES VSAKOGAR
Staro pravilo, da je bolje bolezen preprečevati, kot zdraviti velja tudi za nesreče pri delu — tudi na tem polju bi se torej morali ravnati po tem pravilu. To zadeva vsakogar bodisi osebno ali na delovnem področju.
Če tedaj povzamemo iz podnaslova, da je vsak človek v naši skupnosti dolžan preprečevati, ali bolje rečeno odstranjevati vzroke za nastanek poškodb, bi pri opisu teh vzrokov naleteli na tako raznolike in množične oblike.
Recimo, da vsi člani kolektiva poznajo predpise, ki urejajo s pravilnikom o higiensko tehnični zaščiti preventivno dejavnost. Domnevajmo, da se tega tudi zavedajo ter delno izpolnjujejo določila predpisov oziroma pravilnika, Če je tako, potem bi lahko trdili, da je zadeva v redu. Gre za občutek koliko nas zaboli, če se nekdo ponesreči na delovnem mestu. Koliko bi nam bilo žal zaradi nastale škode ne samo s finančnega vidika, ampak tudi s humanega stališča do sočloveka s katerim delamo, kajti obema tak dogodek za dalj časa spremeni tok življenja, včasih pa se še pritakne košček sokrivde.
Da bi dosegli tudi na tem področju delovanja potrebno stopnjo humanizma, ljubezni do varovanja življenja in zdravja pred poškodbami pri delu je zato potrebna volja in zavest, ne pa samo izpolnjevanje znanih pravilnikov, ki tudi ne zajemajo vseh vzrokov poškodb.
V čem pa se izraža ta volja? V zavestni skrbi, v humanem ob-
čutku, ki ga gojimo in ki se mu podrejamo.
Mislimo na sodelavce kot na sebe in imejmo enak občutek odgovornosti za vse. Proučimo varnostni rizik v svoji okolici pa bomo v mnogih primerih ugotovili, da ne potrebujemo nobenega pri-
Ob 9.10 minut so v gasilskem orodišču sprejeli skopo telefonič-no sporočilo, da se je zgodila pri našem obratu superfosfat nesreča; dva delavca sta padla v jašek. Ko so reševalci prišli na kraj nesreče, so ugotovili, da so ekipo, ki je tam opravljala svoje delo, sestavljali trije člani. Dva tovariša sta bila že zunaj — reševali so jih delavci iz superfosfata, eden pa je še ostal v kanalu. Istočasno so. prišli tudi reševalci
liska, da bi bili ljudje pripravljeni ukvarjati se tudi z ukrepi, s katerimi bi lahko preprečevali poškodbe pri delu.
Vsak ima mnogo možnosti, da prouči delovni postopek, material s katerim dela in posebnosti obratovanja.
Osebna varnost mora biti skrb vsakeag člana kolektiva. Kdor bo tako ravnal, ne bo nikoli pozabil, da osebna površnost ogroža življenje in zdravje sodelavcev. Ne pustimo, da nas nevarnost, ki jo
iz Tovarne emajlirane posode, ki so dvakrat poizkusili najti tretjega ponesrečenca, kar se jim ni posrečilo. Naši reševalci so ponesrečenca našli in ga tudi potegnili iz kanala, toda bilo je prepozno. Ponesrečenec je bil že mrtev.
Člani reševalne ekipe so bili: Marjan Brežnik, Drago Kukovič in Rebernak Ludvik. Tovarišem se za njihov trud iskreno zahvaljujemo.
poznamo, preseneti, kajti nevarnost s katero računamo izgubi dobršen del učinkovitosti, ki jo skriva nepripravljenost. Preprečili bomo lahko marsikakšno napačno ravnanje in s tem tudi nesrečo. Zato je prav, da s sodelavci proučujemo možnost poškodb in kako bi se pred njimi zavarovali.
Ne bodimo malomarni in površni hote, podzavestno ali zavestno. Neznanje ali podcenjevanje raznih nevarnosti predstavlja zaradi pomanjkljivega ali premajhnega zanimanja za delovni postopek nenehen vir za nastanek poškodb pri delu. Ob zamenjavi delovnega mesta ali delovnega področja je treba takemu delavcu posvetiti posebno pozornost. Poleg tega, da ga seznanimo z novim delovnim mestom, ga moramo temeljito seznaniti z vsemi potrebnimi varnostnimi ukrepi. Ko se delavec že kar preveč privadi na znane nevarnosti, ker obvlada delovni postopek in pridobi rutino na delovnem mestu, ga pogosto obide tako imenovana obratna slepota ali brezskrbnost Tako se zaradi precenjevanja sposobnosti podzavestno pojavlja površnost, pri kateri se že izgublja predstava o posledicah in usodnosti učinka nesreče. Ko pa se delavec na delovnem mestu počuti sigurnega in je prepričan, da popolnoma pozna vse možne nevarnosti in njihove posledice* se pojavi nevarnost zavestne površnosti, ko že pozablja na osnovna določila iz pravilnikov (zapuščanje delovnega mesta in opravki, ki nimajo zveze z delovnim postopkom). Vsak mora imeti občutek, v kateri' zvrsti površnosti lahko prezre varnost pred nezgodo.
Tiste, ki bi namenoma ne kazali smisla za tovarištvo in skrb’ za skupni interes varstva pred nezgodami pa lahko uvrstimo med grobe malomarneže. Taki se tolažijo, češ, naj se poškoduje saj je zavarovan! Saj plačujemo socialno zavarovanje. Me ne zanima, naj se varuje vsak sam. Tak človek zavestno opušča skrb za sodelavca in zase, ker računa, da se njemu ne more nič zgoditi, drugi pa ga ne zanimajo. Ljudje iz njegove neposredne bližine bi se morali potruditi, da bi ta spremenil svoje mnenje in se pridružil večini.
Pri tem največ koristijo primeri ‘nesreč, kjer lahko vedno dokažemo, kako bi bilo treba ukrepati, da bi nesreče ne bilo.
Naše pravilo naj bo: pazi na sodelavca pri delu kut na samega sebe. V kolikor se bomo ravnali po tem pravilu, lahko trdimo, da bomo zmanjšali število poškodb, zboljšali svoj osebni dohodek ter zmanjšali število delovnih invalidov.
Dne 25. maja — na sam praznik mladosti so učenci in dijaki (bilo jih je okoli 8.000) iz vseh celjskih šol priredili množičen telovadni nastop na Glaziji. Program, obsegal je 14 točk, so tvorile razne igre, športne panoge in vaje. Sestavili so ga telesno vzgojni pedagogi iz celjslfih šol.
To množično manifestacijo si je ogledalo okoli 5000 Celjanov. — Sliki prikazujeta »Vaje z žogami«, prikazale so jih mladinke s celjske gimnazije in »Polko«, zaplesale so jo dijakinje 5. in 6. razredov osnovnih šol.
Zaradi neprevidnosti v smrt
Dne 15. maja 1965 se je v kanalu, ki vodi iz Tovarne emajlirane posode v Voglajno, pripetila huda nesreča. Delavci iz Tovarne emajlirane posode so opravljali v kanalu delo, ki je bilo zaradi njihove neprevidnosti usodno. V vsakem kanalu se zadržujejo razni plini, delavci so šli brez zaščitnih sredstev v kanal. Pri tem jih je tudi doletela nesreča, ki je terjala človeško življenje.
K. M,
V prejšnjih številkah Cinkarnarja smo skušali seznaniti kolektiv z delom transportnega oddelka — s problemi delovne sile, lazkladanja in vskladiščenja surovin in internega transporta v podjetju. Danes bomo skušali prikazati železniški tovorni promet na našem industrijskem tiru z vsemi težavami in
slabostmi.
Lanskoletno dnevno povprečje dospelih vagonov znaša 65 vagonov surovin in ostalega materiala, to je preko 1000 ton dnevno. Pri uvoznih surovinah, kii prispejo z ladjami pa dosegajo dnevne količine tudi preko 100 vagonov. Dnevna odprema po železnici pa znaša v lanskem letu povprečno 20 vagonov. Iz navedenih podatkov je razvidno, da se dnevno nahaja na našem industrijskem tiru okoli 85 vagonov bodisii, da jih moramo razkladati ali pa nakladati.
Da omogočimo tekoče razkladanje, je potrebno nešteto premikov in izmenjav praznih in polnih vagonov, kar pa je odvisno od zmogljivosti in pogosto tudi od dobre volje postajne premi-kalne skupine. Zastoj pri premiku in izmenjavi vagonov povzroča nepravočasno razkladanje ali nakladanje v določenem razkla-dalnem ali nakladalnem roku — ta je z zakonom določen: 1 vagon v šestih urah neoziraje se na to kdaj vagon pride. Vsako prekoračenje nakladalnega ali razkla-dalnega roka je treba plačati — za vsak vagon po 1000 din na uro.
Togo izvajanje tega zakonskega določila povzroča veliko glavobola vodstvu transportnega oddelka, podjetju pa visoke nepotrebne izdatke, ki dosegajo tudi milijonske zneske. Navajamo samo en primer — pri dobavi ladijske pošiljke fosforitov. Odprema iz reškega pristanišča ali Šibenika znaša dnevno okoli 30 vagonov.
Zaradi raznih zastojev na poti Reka—Celje ali Šibenik—Celje se združuje dvo ali več dnevna odprema, ta prispe v Celje istočasno ali v razmaku 2 ur, kar praktično ne pomeni nič za dostavo v podjetje. Tako je istočasno dostavljenih preko 50 vagonov surovin. Skladiščni prostor zafos-torite in time kapacitete imajo zmogljivost 15 vagonov istočasnega razkladanja v najboljšem primeru; pri sortiranju se zmogljivost istočasnega razkladanja zmanjša na 10 ali celo na 6 vagonov.
Razkladanje opravljamo ročno — odvoz s samokolnico in traje štiri ure za vagon. Po vsakem razkladanju je potrebna izmenjava praznih in dostava polnih voz.
C1NKARNAR
Če takoj uspe zamenjava praznih vagonov je mogoče pričeti z razkladanjem druge skupine vagonov. Preostane nam še razkladanje nadaljnjih vagonov,, katerim že teče stojnina pred začetkom razkladanja, kar znaša 30.000 dinarjev na uro. Do konca razkladanja oziroma do izpraznitve in predaje vagonov, poteče osem ur, kar pomeni za podjetje izgubo 240.000 dinarjev. To pa še ni vse.
Ker ni prostora na razkladal-nem tiru za dostavo vseh istočasno prispelih vagonov, postavljajo preostale vagone na druga razkladalna mesta na industrijskem tiru, kar povzroča zaistoj na razkladalnih mestih določenih za druge surovine in plačevanje stojnjne tudi za ostale vagone na razkladalnih mestih za druge surovine. Iz gornjega primera je razvidno, kaj povzroča pri objektivnih pogojih dela brez raznih težav bodisi pri delovni sili ali nepravočasno opravljenem premiku skupine vagonov, občutno zaračunavanje stojnine enega dneva v breme podjetja.
Običajno se v takih primerih pridružijo razne nepredvidene težave pri razporejanju in drobljenju delovne sile, nepravočasen premik, raznolikost pošiljk, katere zahtevajo pri razkladanju večje števlio delavcev in razkladalni čas za en vagon (razkladanje opeke, soli, natrijevega sulfida itd.), poveča. Razkladanje enega vagona takega materiala traje najmanj štiri ure in zahteva štiri delavce, tako da ostane za razkladanje fosforitov le šest delavcev. V takih primerih ni nič čudnega, če nastane dnevno preko pol milijona dinarjev stojnine. Razkladanje običajnih ladijskih pošiljk traja od šest do dvanajst dni.
Se mnogo večje težave nastanejo v zimskih mesecih ko prihajajo surovine v zmrznjenem stanju in je razkladanje silno otež-kočeno ter zamudno. Znano je, da razkladanje zmrznjenih surovin zahteva trikrat več časa kakor sicer, zaradi tega nastanejo stojnine v glavnem v zimskih mesecih.
Transportni oddelek je skušal in skuša z raznimi organizacijskimi ukrepi, s strogo evidenco odpreme in prihoda pošiljk na celjsko železniško postajo ter z dostavo na industrijski tir varovati in povečati razkladalni rok. Priznava samo dejansko -zadrževanje vagonov in prekoračenje raz-
kladalnega roka, kar je neizbežno, skuša ustvariti dobre medsebojne odnose z železniško upravo (razni dogovori) vse v cilju koristnega sodelovanja in preprečevanja plačevanja nepotrebnih stojnin, seveda kar je v mejah zmogljivosti. Poudariti moramo, da je sodelovanje in razumevanje z železniško upravo dobro in koristno za podjetje.
Ostanejo še nerešeni problemi, kateri pa presegajo moči-transportnega oddelka. Te bi morali obravnavati na najvišji ravni podjetja, — uvedba sodobne razkla-dalne tehnike za posamezne surovine, preureditev in izpopolnitev tirnih naprav, nabava lastnega premikalnega stroja. Vse to zahteva velika finančna sredstva, teh pa vedno primanjkuje.
Z novogradnjo objektov v Čre-tu je nujno, da potrebe železniškega transporta in transporta na sploh obravnavamo z isto pozornostjo kot proizvodne procese, da nabavimo in uvajamo sodobna prometna sredstva, da gradnjo železniških tirov funkcionalno pravilno izvedemo — brez provi-zorijev in s tem pocenimo transportne usluge, in seveda stroške proizvodnje.
za stabilizacijo našega gospodarstva narekujejo koriščenje in iskanje notranjih rezerv, zmanjšanje nepotrebnih izdatkov, — stojnine, ki predstavljajo precejšnje breme za podjetje. Te bi lahko odpravili z večjim razumevanjem in poznavanjem situacije v vseh obratih. V kritičnem trenutku bi lahko priskočili na pomoč na ta način, da bi v takem trenutku dali na razpolago vso nujno potrebno delovno silo transportnemu oddelku. Ta hi organiziral masovno razkladanje surovin in s tem preprečil plačevanje stojam, kar bi zelo koristilo finančnemu uspehu podjetja.
Problem delovne sile pri kampanjskem dotoku surovin predstavlja največjo težavo.
Nadalje je nujno potrebna koordinacija nabave — dotoka vseh naročenih surovin in repromate-riala tako, da bi dosegli enakomeren prihod vagonov. S tem bi odpravili konice, ki povzročajo ogromne stojnine.
Rešitev zadnjih dveh predlogov ne zahteva nobenih finančnih vlaganj, le nekaj dobre volje, razumevanja in realnega gledanja na probleme. Uspeh ne bo izostal.
V. Spat
SEKCIJA HARMONIKARJEV GOSTOVALA V OBRATU V MOZIRJU
Sekcija harmonikarjev DPD Svoboda Celje že vrsto let nastopa na raznih prireditvah in proslavah in prireja samostojne koncerte. Sekcijo harmonikarjev vodi znani glasbeni pedagog tovariš Oskar Leskovšek. Sekcija šteje 25 mladih harmonikarjev, ki pridno vadijo pod skrbnim vodstvom omenjenega pedagoga.
Dne 30. maja 1965 so priredili v Mozirju za naš kemični obrat samostojen koncert v počastitev 20. obletnice osvoboditve. Program, trajal je 90 minut, je publika toplo sprejela ln nagradila z velikim aplavzom.
Ob tej priliki se Sekcija harmonikarjev DPD Svoboda Celje toplo zahvaljuje prireditelju za pogostitev nastopajočih v Mozirju.
ZAKAJ UKREPI šSSKSgžS"
posredno večjo materialno korist, to je s povečanim delovnim učinkom, se bodo povečali tudi njegovi osebni dohodki.
Globalno razdelitev družbenih sredstev je bilo treba spremeniti v korist gospodarskih organizacij tako, da organizacije razpolagajo z večjimi sredstvi družbene reprodukcije in s tem je povečan tudi delež osebnih dohodkov v narodnem dohodku. Ta sistem delitve dohodka je treba utrjevati, da bo dosledneje kot dose-daj uresničeno socialistično načelo nagrajevanja po delu. Da bi bil razvoj družbenega standarda
bolj v skladu z gospodarskim razvojem, mora biti v prihodnje tempo naraščanja negospodarskih investicij (objekti družbenega standarda), hitrejši od tempa naraščanja gospodarskih investicij.
Da pa povečanje osebnih dohodkov in proizvodnja blaga za osebno potrošnjo ne bi izgubila svojega učinka zaradi naraščanja cen, je bilo nujno potrebno izdelati ukrepe za stabilizacijo trga in cen ter nadaljevati družbeno kontrolo nad cenami in tarifami, le tako je možno preprečiti poizkuse njihovega neupravičenega večanja.
4.	če zavarovanec v samostojni dejavnosti ni imel v posameznem letu zaposlenih povprečno več kot 5 oseb, izvzemši zakonca in otroke, ki so pri njem opravljali tako delo;
5.	če je skupaj z zavarovancem opravljal samostojno dejavnost tudi njegov zakonec ali otrok, se
1 čas take dejavnosti upošteva v posebno dobo tudi zakoncu oziroma otroku, če je opravljal dejavnost, za katero se je po predpisih zahtevala določena strokovna izobrazba, in je tako strokovno izobrazbo imel;
6.	v posebno dobo se ne šteje čas prejšnje samostojne dejavnosti, ki jo je zavarovanec opravljal v lastnem podjetju industrijskega značaja ali kot solastnik takega podjetja, in tudi ne čas, ko je zavarovanec opravljal tako dejavnost kot kmetijski strokovnjak na posestvu, ki je bilo njegova lastnina ali solastnina ali pa so bili lastniki njegovi starši oziroma njegovi družinski člani. (Čl. 154 TZPZ)
Izjema velja samo za kulturne delavce (književnike, umetnike ip.), ki se jim doba priznava brez izpolnjevanja omenjenih splošnih pogojev, toda samo do 31. decembra 1957.
Od dobe opravljanja privatne obrti do 15. maja 1945 se zavarovancu prizna samo toliko, kolikor je prebil v rednem delovnem razmerju po 15. maju 1945. Po tem datumu pa mora imeti najmanj 5 let delovne dobe v rednem delovnem razmerju. Če pa zavarovanec dopolni po 15. maju 1945 15 let delovne dobe v rednem delovnem razmerju, se mu vsa doba opravljanja samostojnega poklica do 15. maja 1945 šteje v posebno dobo.
Ena temeljnih nalog socialne politike v gospodarstvu je skrb, da se vzporedno z napredovanjem proizvodnje in proiz-vodnosti dela dviga tudi življenjski standard delovnih ljudi. Kot je poudarjeno v programu ZKJ, je končni cilj gospodarske politike zadovoljevanje potreb človeka in nenehno izboljševa-nje materialnih in kulturnih pogojev življenja in deta delovnih ljudi. V tem končnem cilju se torej gospodarska in socialna politika socialistične države ujemata.
Rezultat naporov, da se najde pravilno 'razmerje med sredstvi, ki jih vlagamo v razvoj sil in sredstvi, ki jih vlagamo za zadovoljevanje takojšnjih življenjskih, potreb prebivalstva, je sedaj nova gospodarska politika, ki je svoje neposredne cilje vskladila s cilji socialne politike tako, da je prišlo do njunega stapljanja.
■Nova gospodarska politika dviganja življenjskega standarda delovnih ljudi zaposlenih v gospodarstvu izhaja iz ugotovitve, da mora tudi v gospodarski politiki priti do vse večjega izraza človek, ker je od njegovih življenjskih in delovnih pogojev, delovnih navad, strokovnosti in izobrazbe, od njegove socialistične zavesti, subjektivnega počutja in razpoloženja odvisen splošni uspeh gospodarskega razvoja. Nosilci gospodarske politike so na podlagi pridobljenih izkušenj prišli do spoznanja, da produktivnost dela, ki je osnova gospodarskega razvoja ni odvisna samo od materialnih proizvajalnih sil, kot so boljša tehnična opremljenost, uvajanje novih tehnoloških postopkov, izkoriščanje znanosti in tehnike, boljša organizacija dela itd., ampak tudi od materialne zainteresiranosti delavcev za uspeh dela na delovnem mestu, delovne enote kot tudi uspeh cele gospodarske organizacije ter od delovnega razpoloženja, ki ga ustvarjajo dobri splošni življenjski pogoji izven delovnega mesta.
Izkušnje so pokazale, da je povprečnega delavca mogoče spodbuditi k večji storilnosti dela šele tedaj, če ga prepričamo, da bo od večje storilnosti imel ne-
Kdaj privatna obrt v pokojninsko dobo
Vprašanje: V letošnji majski številki Cinkarnarja je v sestavku o uveljavljanju pokojninske dobe med drugim tudi omenjeno, da se k posebni dobi priznava tudi doba opravljanja privatne obrti. Rad bi vedel katerim obrtnikom se priznava ta doba in pod kakšnimi pogoji?
Odgovor:	Zavarovancem, ki
imajo status zavarovanca iz delovnega razmerja ali z njim izenačenega se računa kot posebna doba za pokojnino tudi čas, v katerem so opravljali privatno obrt ali samostojno dejavnost.
V skupino privatne obrti spadajo vsi obrtniki, ter trgovski in gostinski poklici. V samostojno dejavnost pa kulturni in zdravstveni delavci, profesionalni zastopniki, tehnični strokovnjaki ip.
Zaključek gospodinjskega tečaja
Doba v kateri se je posameznik ukvarjal s privatno obrtjo se prizna v pokojninski staž samo v sorazmerju s časom, ki ga je posameznik prebil v deloVnem razmerju po 15. maju 1945 in če izpolnjuje naslednje'pogoje:
1.	če je bila po tedaj veljavnih predpisih taka dejavnost pravilno registrirana pri pristojnih organih ali organizacijah oziroma, če je dal za njo pristojni organ pismeno redno dovoljenje oziroma pravico;
2.	če je zavarovanec tako dejavnost osebno opravljal;
3.	če je imel zavarovanec predpisano oziroma priznano strokovno izobrazbo, kadar je bila ta za posamezno dejavnost določena s predpisi;
V soboto, dne 8. maja je 16 članic našega kolektiva zaključilo gospodinjski tečaj, ki ga je organiziral Aktiv žena pod pokroviteljstvom Ljudske tehnike našega podjetja v sklopu Ljudske tehnike Tovarne emajlirane posode.
Tečaj je bil za nas prijetno presenečenje, saj smo se naučile to, kar nam v življenju pri gospodinjstvu najbolj koristi.
Vodji tečaja tovarišici Koželjevi ..se za njen trud zahvaljujemo, prav tako tudi organizatorju tečaja LT Cinkarni, ki nam je omogočila obisk tečaja.
OB 20-LETNICI OSVOBODITVE IN 24-LETNICI VSTAJE
Letos poteka 20. leto od junaške zmage naših narodov nad fašizmom. Štiriletna borba v kateri so se naši ljudje, ki niso marali suženjstva, morali spoprijeti z mnogo močnejšim sovražnikom, je terjala neštete žrtve. Padli so številni sinovi in hčere naše domovine« Le redki so bili toliko pogumni, da so prve dni upora verjeli v uspeh, toda iz dneva v dan se je število takih večalo. Bili so pripravljeni tudi na naj večje žrtve._____
Ob tej pomembni obletnici smo naprosili dva prvoborca, člana našega kolektiva, da bi nam posredovala del svojih spominov iz borbe za lepšo prihodnjost_____________
Štiri leta v ilegali
Pomlad leta 1941; Evropa je bila v ognju. Požar se je vedno bolj širil in se bližal naši domovini. Mladina, v jedru zrela in nepokvarjena, se je že poprej borila proti zlu, ki je prihajalo nad nas. Sledila je vestem o grozodejstvih po že zasužnjeni Evropi. Vse to jo je pripravljalo na boj, ki jo je čakal.
Marija je bila takrat šestošol-ka. Udeleževala se je akcij — povork, polivanja bleščeče belih nogavic s temnim črnilom, posipavanja propagandnih letakov. Na plašču je nosila pripeto zastavico, kajti tujcev ni marala.
Vse se je bliskovito odvijalo. — Okupator je planil v deželo — šolo so zaprli. Že pred njegovim prihodom je Marijina družina zgubila dom — razselila je stvari k okolišnim kmetom, sama pa je živela v tuji hiši.
Prve trupe, ki so prihajale v vas pod Bočem z naperjenimi puškami in bajoneti, so te naperile v njenega psa, ki se je edini zapodil v to tujo, lačno tolpo. Ljudje so stali ob cesti, jih pozdravljali, vzklikali »heil« in tujcu ponujali žganje in 'jedi. Zastave s klukastim križem so vihrale. Tudi Marija je nekaj časa s strani vse to gledala, dokleT se njen pes ni zapodil v sredo prodirajočih nemških trup. Pognala se je za njim
iin se vrgla nanj, da bi ga zavarovala. To je tujce osupnilo, Marija pa je s psom zbežala v hišo, se vrgla na klop in presunljivo jokala. Sovražila jih je — obljubila si je, da se tujcu ne bo nikoli pokorila — borila se bo do skrajnosti.
Že 1. maja 1941 zjutraj je vdrla oborožena drhal v hišo in aretirala očeta. Ko je Marija v pritličju zaslišala nemške glasove — surove korake in materin jok, je takoj vedela — začelo se. je. Reagirala je hitro. Iz goike postelje je planila k omari, zgrabila nekaj denarja in zlatnine te obleka bluzo z visokim ovratnikom. Če je ne bodo preiskali, bo vse dobro, sicer bodo izgubili še to. In to je bilo edino, kar so rešili pred tujčevim pohlepom. Med Nemci je bil policist, ki se ji je približal in dejal: »Ne jokaj otrok, za dežjem pride sonce. Avstrijec sem«. Marija je razumela, da ni ves svet pokvarjen, samo boriti se bo treba za boljši, lepši svet.
Gestapo obkolil hišo
Z veseljem, voljo in mladostno smelostjo je delala tam, kjer so jo potrebovali. Oče je bil v zaporu, z materjo sta se skrivali — ponoči sta sprejemali in odnašali sporočila. Gestapo je obkolil hišo, kjer sta se skrivali. Usoda je bila muhasta. V hišo je stopil človek z mrtvaško glavo na kapi in obstal. Bil je mož njihove nekdanje hišne pomočnice. Vsi so osup-
nili —r zadrega je bila vidna. Čeprav s tem znakom na kapi — jih ni izdal, ne predal podivjanim, krvi željnim tujcem, temveč je poročal, da v hiši ni našel ničesar, 'kar je bilo navedeno — prijavljeno. Blokada se je umaknila. A to je bil resen opomin — zopet bežati naprej.
Z materjo sta pobegnili. Znašli
sta se v Ljubljani, kjer sta zvedeli, da je oče že v italijanskih zaporih.
Sprevodnik ju je pustil brezplačno na vlak proti Dolenjski
— zopet človek, en človek več, ki je v tisti dobi razumel, kaj se pravi biti brezdomec, skratka človek, ki se bori za obstoj svojega ljudstva.
Beg na Dolenjsko
Takoj sta se vključili v ilegalno delo. Poznali nista nikogar, ljudje so se med seboj spoznavali samo po imenih, ki niso bila prava. Ljubljana je bila takrat slovenska, kar je pomenilo — bela Ljubljana hoče ostati slovenska! Čeprav jo je takrat okupirala laška drhal, ki je polnila zapore z nedolžnimi žrtvami; te so bile krive samo tega, da so bile in hotele ostati Slovenci, se je tu takoj začelo močno odporniško gibanje. Z materjo sta se umaknili na Dolenjsko in poiskali znance, ki so jih povezali z ilegalci v Šiški. Marija se je kot gimnazijka neobvezno učila italijanščino. To ji je zdaj prišlo prav. Vsaka beseda, ki jo je ujela od tujcev, je lahko domači ilegali ogromno koristila. Bila je še otrok in je tujci še niso imeli za nevarno, čeprav je bil oče v zaporu. Tako je mimogrede dobila dosti dragocenih podatkov, a takrat je še tako droben, neznaten podatek lahko mnogo pomenil.
Bila je prijazna s tujci, kljub temu, da jih je prezirala. Nekoč jim je mladostno zagodla. Peljala je cizo repe, proti njej pa so prišli italijanski oficirji. Kot da ne obvlada tovora, je spustila voziček naravnost v njih. Odskočili so, toda dva sta se povaljala v blatu pod cizo. Vriskala bi od sreče, uspelo ji je, da je italijansko uniformo umazala z blatom.
Njeni sodelavci — mladinci so bili navdušeni nad njeno smelostjo. Razne akcije — trošenje letakov, pisanje parol po plotovih in zidovih — so bile vedno bolj pogoste. Okupator je vse bcrij in bolj besnel. Začenjali so se oboroženi boji, zato so bili podatki za partizane vedno bolj dragoceni im nujno potrebni. Za te so skrbeli ilegalci in s temi je delala Marija. Tujci so se čudili, zakaj ta nenaden upor teh »schia-vov«, teh barbarskih Slovencev. Začele so podati žrtve v Zeleni jami, na Urhu in širom po slovenski zemlji.
Deklica Marija, ki se je kot begunka, brez pravega dela potikala po vasi — gozdu in polju, je počasi začela postajati Italijanom sumljiva. Umaknila se je v Ljubljano, nadaljevala študij. Posvetila se je ilegalnemu delu na terenu in v šoli. Očeta je vojaško sodišče obsodilo na zaporno kazen, pričela je njegova pot po 17. italijanskih zaporih.
Profesorica italijanščine — po rodu Rimljanka, je bila navdušena nad Marijinim znanjem italijanskega jezika. Predlagala ji
je, naj izda ljudi naklonjene partizanom’ — oče bo potem svoboden. Marija se je temu odločno uprla im ji v obraz povedala da za takšno ceno ni potrebno, da njen oče živi. Ni izdajalka, svoj rod ljubi, njih Italijane in Nemce pa sovraži. Pokorili je ne bodo, lahko ji sicer vzamejo življenje, vere v lepšo, svobodno prihodnjost ji pa tudi s smrtjo ne morejo vzeti. Razred je ostrmel nad tem. Visi so pričakovali najhujše, saj so bile aretacije na dnevnem redu. Kaže, da je profesorica razumela mlado dekle. Razumela je, da je želja po svobodi in ohranitvi lastnega rodu močnejša od smrti in muk!
V razredu je bilo več begunk, celo prejšnje sošolke, ki so se po trpljenju in prestanem strahu zopet našle v Ljubljani. Solo so zasedli vojaki, pouk je bil v kleteh, v umobolnici, v gledališki dvorani. Toda mladi rod je vedel, treba je vzdržati, bodočnost bo terjala razumne ljudi. V šoli je bilo izvedenih več akcij, zaprli so razrede. Toda njihova profesorica italijanščine ni šla do skrajnosti — razred se je lahko nadalje šolal. Italijani so besneli, racije so bile na dnevnem redu, žrtve so bile pogostejše, toda odporniško gibanje se je krepilo. Na vseh mestih so bile potrebne povezave ilegalcev. Izvedene so bile presenetljive akcije. Partizani so potrebovali orožje, zdravila, tehnični material, obleko, živila, denar. Vse to je bilo treba zbirati, in raznašati tudi pozive za odhod v partizane. V samem mestu so se morali prebijati skozi mnoge zasede, mimo patrulj in končno preko 'blokov. Nešteto listkov je bilo treba razmetati, rabili so mnogo apna za »apise po zidovih, pločniku itd.
Z zdravili za partizane čez blok
Neštetokrat je srce na zunaj tako mirne Marije močno utripalo, ob misli, ali bo uspela. Tipali so ji ramena, ali ima bomibe, na srečo pa ji niso pretipali telesa, da bi morda pod obleko ali včasih v njenem robu našli košček papirja z važnimi podatki. Vedno se je pohlevno vračala preko bloka v mesto, noben stražar ni zaznal v njej triumfa zaradi izvršene akcije.
Peljala je dojenčka v vozičku, obupana zaradi njegove bolezni, jokala je, stražarji Italijani do obupane matere niso bili strogi —
zdravila pod dojenčkom in sanitetni material pa je srečno prepeljala preko bloka.
Marija je imela svoje ilegalno ime — Zonika. Na sestankih, zdaj tu, zdaj tam, so se ogovarjali samo z ilegalnimi imeni. Bila je potrebna previdnost. Čeprav se je oborožen odpor jačal, so se množile tudi izdajalske vrste.
Marija je postala intendant II. mladinske čete IV. kvarta. Po svojih močeh je skrbela za potreben material. Treba je bilo imeti veliko zvez. Dajali so tudi takšni, ki bi jo ubili pri priči, če bi vedeli v kakšne namene bodo služile stvari, ki so jih oni podarili. Vedno in vedno znova je bilo treba iskati nove poti, nove vire pridobitev. Prepričevati so morali mlačneže, da je odkrita pot odpora pravilna. Skratka povsod je bilo potrebno sodelovanje ilegalcev — ljudi, ki so hodili okoli, kot nebogljeni, bili pa so pripravljeni vedmo na velike žrtve. Morali so „ reagirati zelo hitro, biti vedno na preži, vedno
pripravljeni na umik ali ,zmago. Številne akcije so bile izpeljane takorekoč pred okupatorjevimi očmi. Tudi grobovi talcev niso smeli ostati zapuščeni, treba jih je bilo okrasiti, prižigati svečke. To izgleda danes enostavno, mala, današnji generaciji morda smešna dejanja, takratne okoliščine pa so za to potrebovale pogumne ljudi.
Minirati progo, le nekaj metrov oddaljeno od do zob oboroženih vojakov. Neslišno se je bilo treba ponoči približati. Za tako akcijo je bila nujna predanost veliki stvari — borbi za svobodo.
Tu je prikazano le nekaj sličič iz življenja drobne študentke. Mnogo takih in podobnih osebnih prizadevanj je pripomoglo k najlepši stvari, človekovi svobodi. Zato ne smemo nikoli pozabiti onih, ki so s svojimi življenji prispevali k temu, da danes v naši domovini stari in mladi rod uživa svobodno življenje, vredno človeka.
Prvo srečanje
z Rdečo armado
Po hudih borbah za osvoboditev Zaječara dne 6. in 7. septembra 1944. leta, je 23. udarna divizija, ki je skupaj s 25. divizijo tvorila XIV. srbski proletarski korpus, krenila 9. septembra v smeri Zaječar—Salaš—Negotin.
Triindvajseto udarno divizijo so sestavljale 7., 9. in 14. udarna brigada.
V noči tl. septembra je 9. bri-gada prišla do samostana Bukovo, ki je okoli 3 kim oddaljen od Negotina. Tako je lahko 12. septembra v zgodnjih jutranjih urah napadla Negotin. Odpor sovraž-
nika — Nemcev, nedičevcev in četnikov — je bil slab. Mesto je bilo kmalu osvobojeno. Ko so ljudje iz bližnjih vasi zvedeli za osvoboditev Negotina, so trumoma pohiteli v mesto, da po štiriletnem suženjstvu on borbah svobodno zadihajo in pozdravijo osvoboditelje.
Ob Donavi sovjetski izvidniki
Ko sem prišel v stik s kmetoma iz vasi Bukovče, sem zvedel, da so izvidniške čete Rdeče armade prišle do Donave oziroma na mejo med Romunijo in Jugoslavijo, manjše skupdne pa celo preko Donave, v okolico vasi Ra-dujevac. Kmetje so izrazili sum, da bi to bili rdečearmejci, ker niso bili rdeči, kakor so si jih orni v svoji fantaziji zamislili. Trdili so da so belogardisti, bali so namreč oblečeni v bele obleke.
O izjavi kmetov sem takoj po telefonu obyestil štab 23. udarne divizije v Bpkovu. Ddbil sem povelje, da kipeta takoj pošljem v štab divizije, kjer bi se z njima pomenil namestnik komandanta Srbije, polkovnik Ljubodrag Du-rič.
Po dnevnih radijških poročilih je bilo soditi, da Rdeča armada vodi borbe v Rumuniji, ni pa bilo . znakov, da bi bili njeni deli že Ob Donavi, še manj pa preko reke.
Namestnik komandanta Srbije Ljuba Durič je preko radijske zveze z glavnim štabom Srbije, dobil ukaz, da formira grupo, ki bi kot delegacija AVNOJ in Vrhovnega štaba NOVJ odšla čez Donavo An se povezala z enotami in štabom Rdeče armade v Romuniji. Vodja delegacije, polkovnik Durič me je odredil za svojega neposrednega pomočnika. V spremstvu so še bili polkovnikov osebnii adjutant in kurir’, 20 konjenikov ter vodič, kmet iz vasi Bukovo. V popoldanskih urah 12. septembra 1944 smo z vso naglico šli skozi Negotin, da bi se izognili srečanju z Nemci, ki so s severne strani prodirali v mesto. Hiteli smo proti vasi Srbovo, kjer nas je narod pričakoval ter nam na vhodu v va-s priredil veličasten sprejem. Vaščani so vsakega konja in konjanika okrasili z venci in nas posipavali s cvetjem.
Ponoči preko široke reke
Spusitil se je že mrak, ko se je delegacija približala vasi Radu-jevac, ki leži na obali kjer se stekata Timok in Donava, to je na tromeji Jugoslavija, Bolgarija, Romunija. Radujevčani so dobri ribiči; skoraj vsaka hiša v vasi ima svoj ribiški čoln. Te čolne smo izkoristili za nočni prevoz preko reke.
Vodja naše delegacije polkov-
nik Durič je odločil, da gremo preko Donave. Zaradi velike širine reke {1,5 km) nismo ntogli ponoči s konji preko Donave. Polkovnik Durič je odredil, da gresta on in načelnik štaba 9. brigade Jon z enim, njegov adjutant in kurir pa z drugim čolnari* takoj preko reke. Ostalo spremstvo pa naj prenoči v Radujevcu in v j$rvem svitu takoj krene za njimi.
Srečanje z rdečearmejci
V	noči 12. na 13. september sta čolna zaplula po Donavi. Ko smo prispeli na sredino reke so brodarji začeli z žepnimi svetilkami dajaibi signale, dogovorjene z izvidniki Rdeče armade, ti pa so z druge strani začeli signalizirati, da se čolni lahko približajo nasprotni obali. »Stoj, kto idjot?« Odgovorili smo: »Partizani, polkovnih Durič«. Ko smo se sporazumeli, so nam dovolili priti na obalo. Tako smo se 13. septembra okoli četrte ure zjutraj znašli med rdečearmejci na romunskih tleh v okolici vasi Gruje. Nepopisno je bilo veselje, ko smo se srečali z armijo bratskih sovjetskih narodov.
V	štab* ruske divizije so nas zadržali vse dotlej, dokler se niso prepričali, da smo resnično partizani in sicer delegacija AVNOJ in Vrhovnega štaba PfJ in NOV Jugoslavije. Nato so nam dali večji osebni avtomobil ter spremstvo — kapitana in dva podoficirja Rdeče armade. Šli smo mimo številnih mest: Turnu Severina, Trguja, Petrošanov, Deve itd., dvakrat smo šli preko Karpatov. Iskali smo stik s štabom II. ukrajinske fronte ter komandantom maršalom Malinovskim.
Med enomesečnim potovanjem po Romuniji smo videli na cestah, železnicah, skratka vsepovsod ogromne kolone pešadije, artelerije in drugih rodov vojske. To so bile enote II. ukrajinske fronte, ki se je pomikala proti madžarski meji, oziroma proti glavnemu cilju — Budimpešti. Na vsakem kamionu, na vsakem topu, na vsakem vagonu je bila napisana parola: »V perjod na Berlin«. Ogromna oborožena množica se je valila dan in noč proti zahodu proti nemški meji z enim samim ciljem, uničita zver, ki je toliko let pustošila po Evropi. Nepozaben mi bo ostal dan, ko smo na nekem križišču v mestu Deva morali čakati tri ure zato, ker je ravno takrat hitela mimo ogromna kolona kačuš; pomikala se je s hitrostjo 70 kilometrov.
Vrnili smo se v Krajovo. Nekega idne je prišel z avionom tovariš Tito s svojim spremstvom. Po kratkem predahu je tovariš Tito nadaljeval pot v Moskvo, člani njegovega spremstva pa so ostali v Krajovi.
Štab neke ruske armije nam je dal pedeset vagonov orožja ter municije.
Velika ravnina Krajove je skrivala številna podzemeljska skladišča, ki so jih zgradili Nemci med okupacijo. V njih je bilo v skladiščeno mnogo orožja in municije. S kamijoni, katere so nam dodelili smo to orožje inmu-nicijo prevažali proti Turnu Severinu, od tod pa preko Donave v KIadovo in nato v Negotin ter v Bor.
Dobili smo orožje
Ko smo vse orožje in municšjo spravili na naše ozemlje, smo se tudi mi vrnili v Kladovo. Tu mi je tovariš Durič dal nalogo, da se v spremstvu njegovega adjutanta in kurirja prebijem skozi nemške vrste ter odnesem pismo komandantu 14. korpusa tovarišu Radivoju Jovanoviču — Bradonji. V sporočilu je bilo rečeno, naj se korpus zbere na teritoriju Bor —Majdanpek—Zaječar, kjer se bo oborožil z orožjem in mumici-jo, ki smo jo pripeljali iz Romunije.
V Brzo Paianko sem prispel s kamioni, ki so prevažali municijo, Usti dan, ko so sovjetske trupe končno zavzele mostobran ter osvobodile Brzo Paianko in potisnile Nemce k planini Deli Jovan. Tu so jih s hrbta napadle enote 14. srbskega korpusa.
Dobili smo jahalne konje in krenili preko planine Miroč, za enotami Rdeče armade, ki so se borile na Deli Jovanu proti enotam »Prinz Eugen« divizije, nadaljevali smo preko Klokočevca ii*. Rudne glave proti Majdanpeku. Uspelo mi je priti v Majdanpek, kjer sem izročil pismo komandantu 14. korpusa.
Ko sem se vračal iz Majdanpe-ka sem med Rudno glavo in Klo-koševcem srečal dele neke čete Rdeče armade, katero so razbili Nemci v preboju preko Popadije proti Požarevcu. Zbral sem jdh, ter jih povedel na planino Miroč, kjer se je tedaj nahajala Rdeča armada, sam sem pa krenil prati Brzi Palanki, kjer sem se sestal s polkovnikom Duričem ter mu rajrortiral o uspešno izvršeni nalogi.	P. S.
\
USPEH
FOTO-KLUBA
»CINKARNA«
Besedniak D.: Desetletno obdobje poškodb pri delu v SRS (1954—1963). Ljubljana 1965. S. 628.5.
Dedijer D.: Študija o probleminia i organizaciji naučno- istraživačkog rada za potrebe hemijske industrije. 1-111. Beograd 1964. S. 62.001.5.
Gelde W.: Das Schweissen der Nicht-eiscnmetalle. I II. Berlin 1962—1964. S. 621.791.
Hacskavlo J.: Fiziologija i ishrana šum-skog drveča. Beograd 1964. S. 631. Laske H.: Untersuchungsverfahren zur Charakterisierung fester Brennstoffe. Leipzig 1961. S. 543.6.
Lehmann R.: Leitfaden der Langenmes-stechnik. Berlin 1960. S. 531.7. Pietsch E., H. Ullmann, H. J. Schmidt: Rohrleitungen und Rohrleitungsarma-turen. Leipzig 1964. S. 621.6. Pomorska enciklopedija. VIII. Beograd 1964. S. 03.
Privremeni tehnički propisi za gradenje u s Izmičkim područ j ima. Beograd 1964. S. 351.82.
Proeklirovanie cehov himičeskih zavodov. Moskva 1964. S. 66.013. Schubert H.: Aufbereitung fester mine-ralischer Rohstoffe. I. Leipzig 1964. S. 622.7.
Sors L.: Berechnung der Daurerfestlg« keit von Maschinenteilen. Berlin 1963. S. 620.17.
Sprave inik himika. III. 2. izd. Moskva* Leniigrad 1964. S. 54. Stimrrd-Verzahnungen. Berlin 1961. S. 621.85.
Tehnički propisi za noseče čelične konstrukcije. Beograd 1964. S. 624.9.
Sedanja in perspektivna dejavnost raziskovalnih organizacij s področja matematično-tehničnih ved. Ljubljana 1964. S 62.001.5.
Stolzle K., S. Hart: Freilaufkupplun-
gen. Berlin 1961. S. 621.82.
Tehničar. Gradevinski priručnik. II. 4. izd. Beograd 1964. S. 624.
Titze H.: Elemente des Apparatebaues. Berlin 1965. S. 66.02.
Urbanv M.: Pjiručnik za koresponden-ta engleskog jezika. Zagreb 1961. S. 651.
Zbirka carinskih propisa. II. Beograd 1964. S. 552.45.
Zukanovič N.: Texte und Beispiele aus der deutseken Handelskorrespon-denz. 5. izd. Zagreb 1960. S. 651.
Člani fotokluba Cinkarne so si grafije v
Na IX. republiški razstavi umetniške fotografije tretja naj višja ocena
Foto-kino klub Maribor je pod pokroviteljstvom Foto-kino zveze Slovenije priredil v Umetnostni galeriji v Mariboru IX. republiško razstavo umetniške fotografije; bila je odprta od 29. aprila do 12. maja.
Izmed 171 avtorjev, ki so predložili 1055 fotografij, jih je na razstavi sodelovalo 74 z 201 fotografijo. Žirija, ki je ocenila vse predložene fotografije, je imela bogat izbor razstavnega materiala. Številni obiskovalci so bili sicer navdušeni nad razstavo, vendar mnogi ne soglašajo z ocenami žirije. Ta je podelila tri medalje (zlato, srebrno in bronasto) za kolektivno delo (4 najbolje ocenjene slike) ter 1 zlato, 2 srebrni in tri bronaste za posamezne fotografije. Gostje iz sosednih republik so razstavljali izven konkurence.
Na tej razstavi, je sodeloval tudi Foto klub »Cinkarnam; ing. Janez Klemenčič je predložil pet fotografij, od katerih sta bili dve razstavljeni. »Pločevinaste rože« in »Spopad«. »Pločevinaste rože« ogledali razstavo umetniške foto- so b:le ocenjene z 28 točkanji Mariboru	tretja najvišja ocena.
SPOZNAJMO OBRATE • SPOZNAJMO OBRATE • SPOZNAJMO OBRATE • SPOZNAJMO
KAJ PROIZVAJAJO V OBRATU KEMIJA II.
(Nadaljevanje)
Raztapljanje aminov, diaminov;
diazotiranje in tetrazotiranje
Raziapljanje diazo komponente se dogaja vedno v kislem mediju, navad ao solno-kislem. Ker je solna kislina izredno agresivna je treba raztapljati v lesenih kadeh (macesen), le redko uporabljajo kad iz drugega materiala. Pred diazo! iranjem se mora raztopina ohladiti na okoli 0° C (z dodatkom ledu), ker je diazo spojina Izredno labilna spojina, ki pri višji temperaturi razpade, Diazo-tirati morajo počasi z uvajanjem raztopine nitrata. Diozo spojina je okarakteriziraria z reaktivno skupimo —N (Cl) = N, ki se je zmožna pripajati na azo komponento.
ICIKtlRNAR
Proces diazotiranja je treba izredno točno voditi, ker že majhen prebitek nitrata ali nedo-voljna kislost lahko povzroči znatne odmike nianse gotovega barvila.
Kot diazo komponente lahko služijo amino derivati benzola ali naftalena — anilin, p-nitroanilin, metatoluilendiamjn, 4jklor, 2-ami-nofenol, sulfanilna kislina, meta-nilna kislina, alta-naftilamin, naf-tionska kislina, p-aminoazoben-zen itd. Kot tetrazo komponenta običajno služi benziain ali njegovi derivati: dianzidin, klorben-zidin itd.
Raztapljanje komponent za pripa-janje. Pripajanje azo na diazo komponento
Priprava azo komponent, to je spojin, ki so zmožne vezati se z diazo spojino v barvilo, sestoji v njihovem raztapljanju v odgovarjajočem mediju. Praviloma se
raztapljajo hidroksi spojine v lužnatem, amino spojine pa v kislem mediju. Za uravnavanje pFI vrednosti služi soda oziroma solna kislina. Tudi samo pripajanje na diazo spojino se dogaja pri enaki pH vrednosti, saj se hidroksi spojine pripajajo le v lužnatem mediju, amino spojine pa le v kislem. Kot azo spojine služijo najrazličnejše spojine, važno je le, da imajo funkcionalne skupine, ki so zmožne pripajati se na diazo spojino. Po večini so to amino-naftol sulfonske kisline: H-kislina, gama-kislina, tenil-peri kislina, fenil-gama kislina, I-kislina ali pa enostavnejše spojine: fenol, metatoluilendi-amin, G-kislina, alfa-naftol, beta-naftol, kromotrop kislina itd. Potek pripajanja je treba skTbno kontrolirati na zahtevani prebitek ene ali druge reakcijske komponente z značilnimi barvnimi reakcijami. Samo pripajanje se dogaja ravno tako. kot diazotiranje pri nizki temperaturi (0° C) in traja običajno nekaj ur, le v izjemnih primerih nekaj več.
Reakcijske kadi so tudi tukaj zaradi agresivnosti lesene, ravno tako tudi za kuplanje, le da so te znatno večje in dosegajo koristen
volumen do 12 m3.
T.e pri manjšem številu barvil je že nastalo barvilo iz ene diazo in ene azo spojine že zadosti obstojno in uporabno za barvanje — pri večini se na nastalo vmesno spojino pripajajo še nove azo ali diazo (spojine) komponente, tako da vsebuje končno barvilo več karakterističnih diazo skupin -N = N-; od tod tudi izrazi: mono, dis in poliazo barvila. Bistvenih razlik v izdelavi direktnih, kislih ali kromnih barvil ni, končne lastnosti barvila so odvisne le od izhodnih substanc.
Izločanje barvil iz raztopine; filtracija barvila
Po končanem pripajanju je barvilo običajno raztopljeno in ga je treba izločiti v netopni obliki. To dosežejo s spremembo pH vrednosti in izsoljevanjem. Skoraj v vseh primerih zadostuje že pH 5 in koncentracija soli 10 do 15%, da še barvilo izloči. Za uničenje morebitne nezreagirane diazo spojiine in stabiliziranje nastalega barvila, je treba maso segreli pred filtracijo na višjo temperaturo (60 do 100° C). Filtrira se bodisi vroče ali hladno preko filter preš.
(Nadaljevanje prihodnjič) (
MLADI CINKARNARJIV MESECU MLADOSTI
Zadnje čase je bilo slišati razne pripombe o delu mladine, toda mirno lahko trdimo, da smo v tem mesecu napravili veliko, se pravi izpolnili smo naš plan in s tem dostojno proslavili
mesec mladosti. Pojdimo po vrsti.
Mladinske športne igre
Letos so bile mladinske'športne igre aktivov iz gaberskega področja prvič izvedene. Sodelovali so štirje mladinski aktivi: IFA, TEP, Libela in Cinkarna. Priznati moramo, da so bile igre sicer dobro organizirane, žal pa je bil rok za prijave (tri dni) odločno prekratek.
Aktivi so tekmovali v treh disciplinah:	malem nogometu,
streljanju in namiznem tenisu. In kakšni so bili rezultati.
Mali nogomet: Cinkarna — Libela 3:2, Cinkarna — IFA 3:1, Cinkarna — Emajlirka 3:1. Ker je v finalni tekmi z IFA igral »mladinec« z rojstno letnico 1939, so zaradi malce prevelike natančnosti to tekmo razveljavili. Tako smo se namesto na prvo mesto uvrstili le na drugo. Tudi to je uspeh, če pomislimo na to, da so bile naše priprave sila skromne.
V	namiznem tenisu smo prav tako premagali Libelo in TEP z rezultatom 5:0, v finalu pa smo nesrečno izgubili proti IFA z rezultatom 5:3. Tudi v tej panogi smo se uvrstili na drugo mesto.
V	streljanju smo dosegli »častno« zadnje mesto, kar ni nič čudnega, kajti brez treningov, •brez udeležbe mladincev v strelski sekciji ne moremo pričakovati kaj več. Upajmo, da bo drugič bolje.
Ce Skušamo dati splošno oceno tega tekmovanja, lahko trdimo, da je bilo tekmovanje ob danih pogojih zadovoljivo.
Štafeta mladosti
Dne 12. maja je šla skozi Celje zvezna štafeta mladosti. Tudi mladinke im mladinci iz Cinkarne smo sprejeli zvezno in medobčinsko štafetno palico od mladincev iz TEP in tako posredno ponesli naše najboljše želje maršalu Titu ob njegovem 73. rojstnem dnevu. Štafetno palico smo predali vojakom pri kasarni na Mariborski cesti, od koder so jo ti ponesli proti učiteljišču, kjer je bil svečan sprejem. Osrednja slovesnost pa je bila na itrgu V. kongresa, kjer je štafeto pozdravilo veliko število mladih im starejših Celjanov. Iz Celja pa je vodila njena pot do Laškega in od tod proti Beogradu.
Priprave na volitve
Na dan volitev je mnogo mladincev sodelovalo v volilnih komisijah, še več pa jih je dan poprej pomagalo urejati volišča, da bi ta»bila čim lepša.
Finale občinskega sindikalnega prvenstva v malem rokometu
Največji uspeh, ki so ga dosegli naši mladinci v tem mesecu pa je nedvomno vstop v finale občinskega sindikalnega prvenstva v rokometu, na katerem je sodelovalo 12 ekip. Cinkarna je bila v skupini z IFA in Libelo.
Naše prvo srečanje je bilo z ekipo Libele. Moštvo Cinkarne je nastopilo v naslednji postavi: Krajnc (Vadija), Smrečnik, Leskovšek, Pregoič, Bombač, Robida, Terglav in Korent.
Ze sam pričetk tekme je bil silno razburljiv. S centra so krenili igralci Libele. Majhna nespretnost v podaji in že smo v hitrem protinapadu prišli v vodstvo 1:0 (strelec Terglav). To je bila prva minuta igre. Naslednjih nekaj
minut je potekalo v obojestranskih napadih; vratarja sta bila vedno na svojih mestih. Potekala je 4. minuta, ko je nenaden strel Terglava ukanil vratarja in že je bilo 2:0. Toda tudi nasprotniki nam niso ostali dolžni. Ze minuto kasneje je bil rezultat 2:1, v 7. minuti pa so rezultat že izenačili. Komaj smo krenili s sredine, že je bilo 3:2 v našo korist. Igralec Terglav je streljal v spodnji kot z razdalje kakih 10 m, toda že naslednjo minuto je Libela izenačila. Skratka prvih 9 minut je bila igra obeh moštev enakovredna z rahlo premočjo Cinkarne. 10. minuta je biila zopet uspešna za nas. Strel Terglava z 9-metrovke in rezultat §e bil 4:3 v našo korist. V nenadnem protinapadu Libele je naš vratar Krajnc dobil težjo poškodbo — moral je zapustiti
igrišče. Namesto njega je branil Vadija (ne vratar ampak igralec). Torej močan handicap za našo ekipo. Posledice so se takoj pokazale. Najprej izenačenje 4:4 in nato vodstvo Libele 4:5. Čeprav lahko rečemo, da je Vadija branil po vseh svojih močeh, je bilo očitno, da moramo okrepiti našo obrambo. Do ‘konca prvega polčasa sta manjkali le še 2 minuti. Naše pogoste brezuspešne podaje okoli cone so le rodile uspeh. Lepo kombinacijo med Leskovškom, Korentom in Gregoričem je slednji zaključil z zadetkom. Bila je zadnja minuta prvega polčasa in moštvi sta odšli na počitek z neodločenim rezultatom 5:5.
Drugi polčas se je začel z ogorčeno borbo za vsako žogo. Ze v prvi minuti je Terglav lepo prodrl po krilu in vratar Libele je bil brez moči — 6:5 za Cinkarno. Še v isti minuti pa je Terglav napravil prekršek nad igralcem Libele, ko je bil ta v situaciji za dosego gola; sodnik je dosodil najhujšo kazen. Zopet izenačenje. V četrti minuti drugega polčasa pa nam je po nekaj brezuspešnih strelih na gol le uspelo zopet povjšah. Strelec je bil Korent. Naslednjih
nekaj minut je bila igra enakovredna. V drugem polčasu so igralci Libele igrali zelo grobo. Našega najboljšega strelca Terglava so strogo čuvali, tako da sploh ni imel priložnosti za strel. Kljub ponovni oslabitvi našega moštva še naši niso vdali. Nasprotno, Leskovšek je v 8. minuti drugega polčasa povedel naše moštvo v vodstvo 8:6. Toda igralcem Libele je do konca le uspelo izenačiti na 8:8. Tak je bil tudi končni rezultat.
Kaj lahko rečemo o tej tekmi. Igralci Cinkarne so bili mnogo boljši. Skoda le, da sta morala kar dva igralca, še posebno vratar, zapustiti igro. Poleg vsega pa je to bila njihova prva ^upna tekma.
V drugi tekmi te skupine so naši igrali z IFA. Komaj je po-
teklo nekaj minut od pričetka, ko je sodnik ugotovil, da so igralci IFA nepravilno prijavljeni in zaradi tega tekmo registriral v našo korist 6:0.
Vrstni red polfinala je bil naslednji:
Cinkarna	2	1	1	0	14: 8	3
IFA	2	1	0	1	7: 9	2
Libela	2	0	1	1	11:15	1
'Poleg naše so se uvrstile v finale še naslednje ekipe: družbene organizacije, Klima, Zavod za napredek gospodarstva. Obe polfinalni tekmi (Klima — Zavod za napredek gospodarstva in Družbene organizacije — Cinkarna) so bile zaradi slabega vremena preložene na ponedeljek, 24. maja. Prvo tekmo smo igrali proti ekipi družbenih organizacij. Tekma, ki je odločala kdo se bo boril za prvo mesto je potekala takole:
Za Cinkarno so igrali: Vadija, Korent, Leskovšek, Gregorič, Bombač, Robida, Terglav.
Ze takoj moramo omeniti, da so naši zopet igrali brez vratarja, čeprav sta kar dva obljubila, da prideta. Sam začetek je bil za naše katastrofalen. Komaj so se prav zavedli, da igrajo, že je bilo 3:0 za družbene organizacije. V, 6. minuti je Terglav, nad katerim je bil pred tem narejen prekršek — sodnik je dosodil sedemmetrovko, zmanjšal rezultat na 3:1. Moramo pripomniti, da je bila igra zelo ostra in na momente groba. Terglava pa so blokirali tako, da sploh ni prišel do žoge. No, kljub temu so že v 7. minuti uspeli zmanjšati rezultat. Lepa ukana Leskovška in vratar je že drugič pobral žogo iz mreže 3:2 za družbene organizacije. Le minuto za tem so za hip pozabili na Terglava in že je moral vratar kapitulirati (3:3). Toda tudi družbene organizacije so zaigrale zopet bolje ‘in rezultat ponovno spremenile v svojo korist 4:3.
Tudi prve minute drugega polčasa niso prinesle nič novega. Izenačena igra obeh moštev in tudi rezultat se je nenehno spreminjal najprej 5:4 za družbene organizacije, nato izenači Gregorič 5:5. Zopet povedejo družbene organizacije 6:5 in nato celo 7:5. Po dveh golih razlike so v finišu izenačili: najprej Gregorič na 7:6, nalo Bombač izenači (7:7). Po izenačenju pa so zaigrali z vso močjo, najprej je Terglav povišal na 8:7 nato pa Leskovšek na 9:7. Minuto pred koncem pa je Terglav postavil končni rezultat tekme 10:7.
S to zmago so si naši že zagotovili drugo mesto; nismo mogli pričakovati kaj več, kajti naš nasprotnik v finalu — moštvo Klime ima v svojih vrstah kar štiri igralce, ki se aktivno ukvarjajo s tem športom. Naši so še precej nesigumi in nimajd dovolj kon-(Nadaljevanje na 12. str.)
Na občinskem sindikalnem prvenstvu v malem rokometu je bil Terglav naš najboljši strelec
Mladi clnkarnarji v mesecu mladosti
(Nadaljevanje z 11. str.)	tudi quiz tekmovanje med ESŠ in
dicije, medtem pa za izvrstno ekipo Klime lahko trdimo nasprotno. Zaradi takih pogojev so izgubili z visokim rezultatom 11:23. Pokopalo jih je predvsem prvih 10 minut, ko so igralci Klime vodili kar s 7:0, kar je naše precej zbegalo, pa tudi vratar ni odigral svoje vloge, to mu nikakor ne smemo zameriti, saj je branil, kot je že omenjeno, igralec in ne vratar. Kljub temu pa lahko trdimo, da je drugo mesto med 12 ekipami na občinskem sindikalnem prvenstvu nedvomno velik uspeh, sšj je rokometna sekcija letos po dolgem času zopet zaživela.
Naj pripomnimo samo to: žogo smo dobili po nenehnih prošnjah tri dni pred pričetkom tekmovanja, o športnih majicah ni bilo niti sledu, kljub prošnjam in smo igrali v lastnih majicah ali pa brez njih. Vse skupaj je bilo videti kot neka, z vseh vetrov zbrana druščina, kot da tekmujejo za svoj lastni užitek ne pa za podjetje kot je Cinkarna. O copatah zopet niti sledu, igrali smo celo v čevljih. Dvomimo, da je to vzpodbudno za nadaljnje delo! V Cinkarni je še nekaj odličnih rokometašev, ki pa jih nismo (zaradi objektivnih vzrokov — bolezen ipd.) mogli vključiti v naše vrste. No ne mislimo kljub doseženim uspehom končati s tem. Nasprotno, dogovorili smo se že, da naše delo nadaljujemo, hkrati pa pozivamo vse, ki jih šport veseli, naj se pridružijo. Treningi so vsak torek in četrtek od 17. ure dalje v telovadnici IV. osnovne šole na Dečkovi Cesti.
Cinkarno. Zal ekipi Cinkarne ni šlo najbolje, kljub temu pa je dobila nagrado — nogometno žogo in 6 žogic za namizni tenis.
27. maja je bila seja TK ZK, ki je bila posvečena delu mladine. Vsekakor zelo vzpodbudna in razveseljiva ugotovitev, da tudi starejšim cinkarnarjem ni in ne more biti vseeno, kaj dela mladina. Glavna naloga v prihodnje bo predvsem osvežitev dela obratnih aktivov ZMS to se pravi razširitev dela na čim širše področje. Važna pa je tudi okrepitev članstva mladine t. j. TK ZM, ki kot vemo ne dela ravno najbolje. V ta namen bomo poskušali navezati stike s čim večjim številom mladih in izbrati med njimi ‘najboljše in najdelavnejše.
V	našem programu nismo izvršili le dveh točk, to je med-obratna tekmovanja in Plavi večer. Medobratnih tekmovanj nismo izvedli zaradi množice drugih športnih prireditev pa tudi zaradi slabega vremena. Izvedli ga bomo lahko v mesecu juniju. Plavi večer pa smo morali prestaviti na 12. junij zaradi objektivnih vzrokov.
V	mesecu juniju pa imamo na programu še naslednje:
— Posvetovanje med mladinskimi aktivi TEP, Libela, IFA, Železarna Štore, Klima in Cinkarna.
— Posvetovanje mladih članov samoupravnih organov pod naslovom »Mladi v organih samoupravljanja«.
— Seje TK ZMS in kadrovska ureditev TK z vodstvi obratnih aktivov.
f
1» 1» l» 1»
1»
1»
I*
1»
1»
)
POSLEDNJI MANEVER
V Soboto, 15. maja so topilci poslednjič šaržirali 11. in 12. peč. Njuno »življenje« je trajalo le še kakih 24 ur — toliko, da so potegnili še zadnji cink iz predležev.
Poplava, ki nas je prizadela preteklo jesen, je zapustila močne sledove še posebno na teh dveh pečeh.
Prvi del rekonstrukcije je pričel 17. maja, ko so začeli rušiti peči. Delavci sedaj pripravljajo vse potrebno za gradnjo štirietažnih peči, ki bosta zgrajeni v podolžni osi topilnice — kakor prve štiri. Posluževanje teh dveh peči bo popolnoma mehanizirano — fizično delo bo torej odpravljeno (npr. vlečenje cinka)\
Rekonstrukcija bo končana predvidoma v štirih mesecih.
Mladinske delovne akcije
Dne 25. maja, na sam dan mladosti, so nas dijakinje šole za Zdravstvene delavce prav prijetno presenetile. V dopoldanskem času so prišle, lahko trdimo, nenapovedane, na delovno akcijo, katero je TK ZM organiziral v občinskem merilu, zaradi vremenskih neprilik pa žal še ni bila uresničena.
Ta dan pa je le bilo vreme lepše in dijakinje omenjene šole so hrabro zagrabile za lopate pri planiranju rečne struge. Kdo bi si mislil, da" bodo na videz nemočna dekleta napravila v štirih urah precejšen kos jarka. Ne smemo pozabiti, da bomo s to akcijo, izvedli jo bomo takoj ko se bo vreme izboljšalo, prihranili podjetju precej denarja.
Sestanek v TEP
Posvetovanje mladinskih aktivov, ki je bilo predvideno za 20. maj, je bilo zaradi obilice dela sporazumno prestavljeno na 8. junij. Na sestanku predstavnikov teh aktivov pa smo se tudi pogovorili o tem, kakšno temo bomo pripravili za razgovor.
Na predvečer dneva mladosti 25. maja je ObK ZMS organiziral tudi slavnostno akademijo, na kateri je sodelovalo nad 30 mladih Celjanov. V bogatem kulturno zabavnem programu je bilo
PRIJATELJSKO SREČANJE ŠAHISTOV
CINKARNA — ŠD PIRAN 5:3
morščakov v Piranu. Odigrano je bilo v pravem tovariškem vzdušju. Vodje obeh ekip so se dogovorili za povratno srečanje, ki bo letos v jeseni v Rogaški Slatini.
Ing. Pipuš in Dečko zmagovalca
šahovskega turnirja v Piranu
Naši igralci so gostovanje v Piranu izkoristili in odigrali nezaključen finalni turnir prvenstva sekcije za leto 1964. Zaradi kratko odmerjenega časa so tekmovalci igrali po sistemu pol ure za partijo. Seveda tukaj so imeli največ izgledov igralci, ki so vajeni brzoturnirskih iger, kar tudi kaže končna razvrstitev udeležencev. Vendar pa moramo posebej omeniti četrto mesto za Persoljo, kar je doslej njegov največji uspeh, čeravno smo na tem mestu pričakovali Laziča. Ostali igralci so se z majhnimi izjemami razvrstili na predvidena mesta.
Končni vrstni red pa je takle: 1.—2. ing. Pipuš in Dečko 9,5 točk, 3. Šnajder 9, 4. Persolja 7,5, 5. Lazič 6, 6.—7. Mraz in ing. Brglez 5, 8. Ramšak 4,5, 9. Ceh ml. 4, 10. ing. Marjanovič 2,5, 11. Šmon 2, 12. Smeh 1,5 točke.
Odigrani so bili še trije brzo-turnirji na katerih so zmagali: Dečko, Lazič, ing. Pipuš.
Dne 21. in 22. maja je gostovala naša šahovska sekcija v Piranu, kjer je odigrala s tamkajšnjim šahovskim društvom prijateljsko tekmo v počastitev dneva mladosti.
Tekmovanje, ki je bilo odigrano na osm^h deskah, so naši igralci odločili v svojo korist z rezultatom 5:3. Posamezni izidi partij so:
Cinkarna — ŠD Piran
1.	ing. Pipuš — Antolivič 1:0
2.	Dečko — Jože Kuk 1:0 ■
3.	Šnajder — Henrik Kuk remi
4.	Lazič — Bratanič 1:0
5.	ing. Brglez — Simič 0:1
6.	ing. Marjanovič — Šabič 0:1
7.	ing. Stegenšek — Slapernik 1:0
8.	Ceh ml. — Plesničar remi To prvo srečanje s šahisti Pirana je bilo v prostorih Kluba po-
Udeteženci prvenstvenega šahovskega turnirja v Piranu
Povratno srečanje s športniki iz Mežice
V soboto, 15. maja in naslednji dan so se športniki iz našega kolektiva pomerili s športniki iz Rudnika in topilnice v Mežici v petih panogah: šahu, kegljanju, namiznem tenisu, odbojki in streljanju. Najbolj uspešni so bili šahisti, ki so obe srečanji — v soboto in nedeljo odločili v svojo korist.
STRELJANJE
Mežičani premagali naše strelce
KEGLJANJE
Tesna zmaga gostov
V mesecu maju so kegljači Cinkarne priredili povratno srečanje s kegljači Rudnika in topilnice svinca Mežica.
Srečanje, bilo je dne 15. maja na 'kegljišču Ingrada v Celju, je potekalo v prijateljskem in športnem duhu. Samo tekmovanje je bilo zelo napeto, kajti ekipi sta brli precej izenačeni.
Tekmovalo se je po sistemu borbenih iger, vsaka ekipa je štela 10 članov. V dveh nastopih po 6 setov je prvič zmagala ekipa Cinkarne s prednostjo 26 kegljev. V drugem nastopu pa so bili gostje boljši za 34 kegljev. V zbiru celotnega števila podrtih kegljev obeh tekem pa je ekipa Mežice zmagala za 8 kegljev.
Rezultati so naslednji:
I. tekma
Cinkarna: 43, 72, 62, 70, 49, 71f skupaj: 367
bi še povabili kegljače iz raznih podjetij: Impola iz Slovenske Bistrice, TGA iz Kidričevega, Tovarne dušika iz Ruš in Rudnika živega srebra iz Idrije. Na ta način bi imel turnir smisel metalurških iger, na katerem bi nastopili zastopniki barvaste metalurgije Slovenije. Vsaiko leto bi ta turnir pripravilo eno izmed omenjenih podjetij. Srečanje bi torej imelo množičen pomen.
I. Veranič
Gostje so bili le za 13 krogov boljši
Cinkarna: Mežica 1:2
Mejica: 39, 35, 72, 51, 63, 81; skupaj: 341
II. tekma
Cinkarna: 80, 53, 47, 60, 49, 62; skupaj: 351
Mežica: 50, 54, 61, 74, 60, 86; skupaj: 385
Na tem srečanju se je najbolj izkazal (z največjim številom podrtih kegljev) tovariš Leopold Smon.
To srečanje smo tudi izkoristili za dogovor o nadaljnjih srečanjih. Sklenili smo, da bi bil to v pripodnje turnir jna katerem bi sodelovalo več ekip. Na ta turnir
V času gostovanja mežiških rudarjev in topilcev je bila odigrana tudi tekma v odbojki na igrišču tovarne Metka. Po začetnih udarcih je bilo slutiti, da bd igra enakovredna in razburljiva. Po izredno hudi borbi je prvi set osvojila ekipa gostov z rezultatom 15:11. V drugem setu so domačini že na samem začetku povedli ter rezultat izenačili na 1:1.
NAMIZNI TENIS
Mežica: Cinkarna 6 -A
Ekipa Cinkarne je tekmovala v sestavi: 1. Žolgar, 2. ing. Lebar, 3. Veselko ter 4. par Zolgar — ing. .Lebar.
Domača ekipa je dvoboj izgh-bila v glavnem zaradi zelo dobrega igralca Mežice Aupriha, ki je dobil vse tri igre in občutno pripomogel k zmagi mežiškega para nad ing. Lebarjem in Zolgarjem. Tekmovanje je bilo na visoki športni ravni.
Tekmovalci iz Mežice so bili dobro pripravljeni, kar za naše tekmovalce ne moremo reči — Veselko je npr. izgubil vsa tri srečanja. Kljub temu, da smo srečanje izgubili, smo lahko zadovoljni, saj takšna tekmovanja mnogo prispevajo k popularizaciji športa. Namizni tenis pa je primerna in zdrava rekreacija za vsakega našega delovnega človeka.
Nato je nevihta napodila igralce v telovadnico »TVD Partizan-' mesto«, kjer smo tako rekoč dobljeni set izgubili z minimalnim rezultatom, zahvaljujoč izredno močnemu bodrenju mežiških »ki-bicev«.
Tekma je bila odigrana v prijateljskem vzdušju, zmagala pa je boljša ekipa, ki je v odločilnih trenutkih ohranila mirne živce. Takih srečanj si še želimo.
Pri cinkarniški ekipi je bilo opaziti pomanjkanje prepotrebne uigranosti, kar je posledica premajhnega treninga. Trenutno razpolagamo s solidno ekipo, ki bi -z bolj sistematičnim delom lahko dosegla vidnejše uspehe. -
V povratnem srečanju s strelci iz kolektiva Rudnika in topilnice Mežica so bili naši strelci premagani z rezultatom 732:745 krogov v korist Mežice.
Ekipa Cinkarne je nastopala v naslednjem sestavu (številke v oklepaju pomenijo število krogov): Oskar Šmid (148), Martin' Andrej aš (152), Boris Brečko (155), Maks Pečnik (139), Anton Jokan (138) in je dosegla 732 krogov. Ekipa Mežice pa je dosegla 745 krogov.	^
Omeniti moramo, da je bilo tekmovanje izbirnega značaja, Mežičane je zastopalo 11 strelcev od katerih so pet najboljših iz-bralih v ekipo, medtem pa je Cinkarno zastopalo samo pet — izbira torej ni bila možna.
Srečanje je bilo v zelo razjpo-loženem vzdušju in si takega še želijo gostje kakor tudi naši člani.
O. Šmid
Zaradi dežja so odbojkarji morali zapustiti igrišče pri MetkL Odločilno tekmo so igrali v telovadnici 'TVD Partizana
ZBOR SAMODPRAVUALCEV V LJUBLJANI
OB 20. obletnici osvoboditve in socialistične graditve republike Slovenije je bilo dne 8. maja v Ljubljani v športni dvorani Tivoli veliko zborovanje samoupravi j alcev iz vse Slovenije, sklical ga je glavni odbor SZDL.
Zborovanja se je udeležilo preko 6.500 ljudi — številni borci NOV — samoupravljalci iz delovnih organizacij, predstavniki družbeno političnih organizacij,
društev in predstavniških organov ter predstavniki zveznega odbora SZDLJ, in člani glavnih odborov SZDL republike Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hr-
Novi člani upravnega odbora
Na svojem prvem zasedanju je centralni delavski svet izvolil nove člane v upravni odbor podjetja ter njihove namestnike.
Izvoljeni so bili naslednji tovariši: Hinko JORDAN, vodja merilnega oddelka; Ivan RAMŠAK, priprava dela; Bogomir ROT, investicijski sektor; Ivan VERANIC, aglomeracija; ing. Anton BENCINA, PIK; Janez MIRNIK, kemija I.; Jože KANTU-ŽER, topilnica; Štefan ŠAH, avtomehanična delavnica; ing. Kristina AŽMAN, OOB; Martin ANDREJAŠ, aglomeracija.
Glavni direktor pa je član upravnega odbora po službeni dolžnosti.
Za namestnike članov upravnega odbora so bili izvoljeni: Franc GRABAR, predelovalni obrati; Marjan STERNAD, predelovalni obrati; Jože JORDAN, izobraževalni center; Franc STERGAR, energetika; Mirko MAČEK, mehanična delavnica.
ŠAHOVSKI DVOBOJ
Cinkarna:Rudnik Mežica
V okviru športnega srečanja med člani kolektivov Rudnika Mežica in Cinkarne je bil odigran v soboto, 15. maja šahovski dvoboj na desetih deskah.
Podobno kakor lani decembra v Mežici, so naši igralci tudi ta dvoboj odločili v svojo korist, in sicer z visokim rezultatom. Izidi posameznih partij so: i. Šnajder
—	Janžekovič 1:0, 2. Dečko — Teuž 1:0, 3. ing. Pipuš — Jurhar 1:0, 4. Jovanovič — Maklin 1:0, 5. Arh — Knez 0:1, 6. ing. Ružič
—	Dedič 1:0, 7. Lazič, Arbajter 1:0, 8. Ceh ml. — Triplat 1:0, 9. ing. Brglez — Plešnik 1:0, 10. Per-solja — Mazej 1:0.
Zmagali so naši igralci z rezultatom 9:1.
Razen na tekmovanju za prehodni pokal so se šahisti ponovno sestali v nedeljo, dne 16. maja. Odigran je bil brzoturnir po še-veniškem sistemu (10 minut za partijo) na šestih deskah.
Za Mežičane je bil ta način tekmovanja huda preizkušnja, kar kaže tudi rezultat 28,5:7,5 — v korist naše ekipe.
V našem moštvu so igrali: Lazič (6 točk), ing. Pipuš, Jovanovič, ing. Klinger (vsi 5 točk), Dečko (4,5), Persolja (3).
J. Š.
vatske, Makedonije in Srbije.
Po uvodnih besedah sekretarja CK ZKS Mihe Marinka, s katerimi je opozoril na' naš razvoj od osvoboditve do danes, so navzoči počastili z enominutnim molkom spomin na vse žrtve, ki jih je terjala junaška narodnoosvobodilna borba in izgradnja domovine.
Po dnevnem redu, ki ga je sestavil prireditelj so se na govorniškem odru zvrstili: predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj, ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij, delovnih kolektivov in predstavniških organov.
Tovariš Edvard Kardelj je govoril o revolucionarni poti naših narodov pod vodstvom komunistične partije, o njeni vlogi med revolucijo in pri graditvi socialistične družbe. Opozoril je na uspehe, ki smo jih dosegli v tem 20-letnem obdobju in podčrtal na-
pake, ki zavirajo naš nadaljnji razvoj. Ko je govoril o samoupravljanju je dejal: »To je največja, najuspešnejši in najhitrejša šola družbene zavesti in odgovornosti ter izobrazbe za družbeno upravljanje.
Predsednik izvršnega sveta SRS Janko Smole je poudaril potrebo po hitrejšem večanju produktivnosti dela. Le na ta način bo mogoče smotrno zadovoljevati rastoče potrebe in doseči stabilnejše odnose v gospodarstvu.
Ob zaključku so delegati na zborovanju sprejeli poslanico vsem delovnim ljudem v Sloveniji, ki jih poziva naj se z vsemi močmi zavzemajo za dosledno uveljavljanje in razvijanje socialističnega samoupravljanja. Poslali so tudi pismo predsedniku Titu, ki ga je prebrala odbornica občinske skupščine v Novi Gorici.



m v
'V.i :. v:;•••••> .* /rSri •• V V: : ■ / v
'v*.	v v,	v*-	-'
■*' \ -» - mm
* * -
■■■; >. .v
Zborovanja v športni dvorani so se udeležili tudi delegati iz našega kolektiva
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiimiiiiHimiiiiiiiiiiimii
Vse člane kolektiva, ki so se prijavili za letovanje v Bio-gradu na moru obveščamo, da bodo lahko potovali v Biograd z Izletnikovim avtobusom po naslednjem voznem redu:
CELJE—BIOGRAD NA MORU —VODICE
1.	Proga obratuje vsakih 10 dni, in sicer: 3i. 5., 10. 6., 20. 0., 30. 6., 10. 7., 30. 7., 9. 8., 19. 8., 29. 8., 8. 9. in 18. 9.
2.	Vozno osebje se mora prepričati, če so na navedenih postajah potniki za Biograd in Vodice.
7.00	CELJE	7.00	3* Potniki morajo biti na	I
7.10	Petrovče	6.50	postajah 5 minut pred odho-	
7.13	Žalec •	6.47	dom avtobusa, sicer prevoznik	1
7.19	Šempeter	6.41	ne odgovarja za neopravljen	1
7.21	Latkova vas	6.39	prevoz.	1
7.23	Šentrupert	6.37	4. Potniki si morajo preskr-	I
7.26	Gomilsko	6.34	beti vozovnice in rezervacije	!
7.29	Tabor	6.31	za relacijo Celje—Biograd—	
7.30	Kaplja	6.30	—Vodice najmanj 3 dni pred	1
7.32	Prekopa	6.28	dnevom potovanja pri blagaj-	1
7.35	Vransko	6.25	ni na avtobusni postaji v	1
14.00	Jabianac	0.00	Celju, za povratno vožnjo pa	1
18.00	Biograd na moru	20.00	pri upravnikih počitniških do-	1
18.30	VODICE	19.30	mov.	=
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiimiiiiimiimmiiiiiiitiiiiiiiii
WADI-EL-NATROUN 1964
Pogled na Citadelo
—	slika zgoraj Glavni trg pred
nacionalnim
praznikom
—	slika levo
terialov. Ogledali smo si tudi apartmane Fantkovih žena, u-čilnico za Fantkove otroke in drugo. Interesantno je to, da so bili prostori, katere so imele Fantkove ž.ene povezani med sabo tako, da ni bilo mogoče priti vanje drugače kakor skozi Farukove prostore. Vse, kar
in se vrnili nazaj v hotel. Po kosilu smo bili prosti do 19. ure.
Ob 19. uri smo se odpeljali na ogled najvyšjega stolpa v Kairu — Kairo Tovvra. Visok je 184 metrov in zgrajen v obliki palmovega stebla. Na 184 metrov visoko krožno ploščad smo
Drugi del mošeje obsega veliko dvorišče, na katerem sta zgrajena 48 m visoka stolpa.
Po približno dveumem ogledu Citadele smo se zbrali na ploščadi pred muzejem in prisostvovali II. delu »Zvoka in svetlobe«. Različne barve s katerimi je bila osvetljena Citade-la, barve so se nenehno spreminjale, so dajale trdnjavi ve-ličastnejši pogled, kakor podnevi. Japonci so kar skakali s snemalnimi kamerami, saj niso hoteli zamuditi ugodne priložnosti, ki se jim je ponujala. Žal si ostali tega nismo mogli privoščiti, zato smo se tolažili s tem, da si bomo skušali ohraniti v spominu tisto, kar smo videli. Program je hitro minil, do odhoda smo izkoristili priložnost, da si s Citadele pogledamo Kairo v noči. Ugodna lega Citadele, nam je nudila lep pogled na osvetljeno mesto.
24. julij. Dopoldne smo si ogledali dvor Kralja Faruka v Kairu, kjer je sedaj muzej in mladinski center.
Dvorec je precej velik in smo porabili precej časa, da smo videli samo en trakt (ostali so bili zaprti). Omenil bi samo, da je vsa oprema, ki smo jo videli v sobanah, sprejemnicah in ostalih prostorih zelo bogata, da ni opreme, ki bi ne bila vsaj pozlačena, če ne že iz srebra, zlata ali drugih dragocenih ma-
smo videli v dvorcu je pričalo o velikem Farukovem bogastvu, ki si ga je pridobil z izkoriščanjem ljudstva.
V mladinskem centru smo bili zelo lepo sprejeti. Upravnik centra nam je razkazal vse prostore, ki jih posedujejo, sodelovali smo na »tekmovanju« juda, ki so ga priredili manjši
se popeljali z dvigalom. Mrak se je spuščal nad Kairo in prve luči. so se že prižigale. Pogled, ki se nam je nudil z 184 metrov visokega stolpa je bil čudovit; saj smo videli pod sabo vse mesto in še daleč naokoli.
Nato smo si še ogledali veliko gospodarsko razstavo na
sejmišču in tako zaključili popoldanski pjogram.
25. julij. Ob 8.30 smo se vsi mladi gostje ZAR odpeljali na daljše potovanje z avtobusom in sicer v Aleksandrijo.
Vreme je bilo lepo, sonce je žgalo na pločevinasto streho avtobusov in lahko si je zamisliti vročino v samem avtobusu.
Približno na sredi poti do Aleksandrije smo si ogledali veliko in moderno tekstilno tovarno. Zelo so nas presenetile možnosti rekreacije zaposlenih delavcev. Omenim naj to, da se v sklopu tovarne nahajajo mnogi športni objekti; zelo moderen plavalni bazen obložen s keramičnimi ploščicami z dvo-stolpno skakalnico, igrišča za nogomet, rokomet, košarko in odbojko, veliki klubski prostor z mizami za namizni tenis, šah in strelsko dvorano, delavsko gledališče in drugo. Poleg vseh omenjenih objektov deluje v sklopu tovarne delavska menza; ki je zelo lepo urejena in tudi obroki so kvalitetni in obilni.
član' centra. Ob zaključku ogleda smo bili seznanjeni z delom centra, aktivnostjo in sodelovanjem pri upravljanju in vodenju centra. Dopoldanski program smo zaključili ob 12.30
Križanka
VODORAVNO; 1. mesto v Italiji, 6. mednarodna organizacija v OZN (fon.), 12. spone, 14. brusilni prah, 15. človeški udi, 16. tuje žensko ime, 18. letopis, 19. žensko ime, 20. ni slaba, 22. žensko 'Tfne,' 23. proizvod Cinkarne, 24. bodica, 26. moško ime, 27. največji sesalec, 29. sveta gora v Grčiji, 31. stara dolžinska mera, 32. planinska postojanka, 33. neumen, 35. reka v BiH, 36. prebivalec nekdanje prednjeazijske države, 37. glavni vhod.
NAVPIČNO: 1. težke sanje, 2. visoka stena s svetimi podobami
v pravoslavni cerkvi, 3. kraj pri Zidanem mostu, 4. rimski pozdrav, 5. nikalnica, 7. avtomobilska oznaka kraja v Srbiji, 8. žensko ime, 9. latinski predlog, 10. pravljična oseba, 11. slonov zob (dvojina), 13. kraj v Savinjski dolini, 16. Sinkievviezev roman, 17. madžarsko moško ime, 20. Državna investicijska banka, 21. prebivalec stare Beotije, 24. zelenica sredi puščave, 25. naša tovarna gospodinjskih aparatov, 27. del skelela, 28. govorica Burov, 30. mlečni izdelek, 32. prostor v cerkvi, 34. osebni zaimek, 35. oblika pomožnega glagola.
	Vrednost točke	O ta {a	k
	MAJ 1965	gi? 23	r
		> 3	£>
I. EKONOMSKA ENOTA METALURIGIJA: 1. Prepražarna In žveplena kislina			141,53	
	2. Aglomeracija		142,87	9,35
	3 Skupine službe (1. in 2.)		149,42	—
	4. Topilnica surovega in finega cinka		149 25	7.31
	5. Cinkovo belilo		142,20	—
	6. Keramika		140,o9	5.37
	7. Skupne službe obratov topilnice		149,25	—
	8. Povprečje ekonomske enote metalurgije . . .	140,93	—
	9. Kemični metalurški analitski laboratorij . . . .	142.97	—
II. EKONOMSKA ENOTA PREDELOVALNI OBRATI:		-	
	1. Valjarna cinkove pločevine		140,45	9,24
	2. Cinkografija			142.38	11,13
	3. Oblikoval niča cinkove pločevine		142,58	11.65
	4. Cinkovi žlebov i			8,44
	5. Valjarna žice		141 09	
	6. Skupne službe predelovalnih obratov		.	154,53	—
III. EKONOMSKA ENOTA ANORGANSKA KEMIJA: 1. Kromov galun			146,58	
	2. Na-hidrosulfit in metalit		147,21	—
	3. Na-sulfid . 			 , ,	146,73	—
	4. Litopon, Ba-sulfid, Zn-sulfat		147 40	—
	5. Svinčeni oksidi		146.71	—
	6. Superfosfat		 ,	141,08	—
	7. Ultramarin		 .	143,83	—
	8. Modra galica			149 91	—
	9. Modri baker			140.01	—
	10. Skupne službe anorganske kemije		146 66	—
	11. Obratovodstvo modri baker, modra galica . .	140.91	—
	12. Obratovodstvo svinčeni oksidi, ultramarin, kromov galun, Na- sulfid		146 44	__
	13. Kemični obrat III, Mozirje		133.32	4.46
IV.	EKONOMSKA ENOTA ORGANSKA KEMIJA: z vsemi službami					150,19 *	—
V.	EKONOMSKA ENOTA VZDRŽEVALNI OBRATI: 1. Priprava deia 		,	142,01	
	2. Strojni obrat			142 01	5,41
	3. Gradbeni obrat . 			142,01	4,92
	4. Merilni obrat			142 01	3 56
	5. Elektro obrat			142.01	8,60
	6. Obrat energetike	T		146,01	1,07
VI.	PREDRAČUNSKE ENOTE:		
	1. Strokovne službe		142,01	2,63
	2. Družbena prehrana		142,01	—
VII.	CELOTNO PODJETJE 		142,.*	4.18
Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali v celjskih kinematografih od 15. junija do 15. julija 19©5.
KINO UNION:
Od 14. do 16. junija 1965 »KAPETAN COPATAR« francoski film Od 17. do 18. junija 1965 »NALOGA OBVEŠČEVALCA« ruski film
Od 19. do 20. junija 1965 »RIMSKE DEVICE«
Italijanski barvni film Od 21. do 22. junija 1965 »TRETJA ŽELJA« češki film
Od 23. do 24. junija 1965 »ELEKTRA« grški film
Od 25. do 27. junija 1965 »REVOLVERAS IZ ARIZONE« češki barvni Cs film Od 28. junija do 2. julija 1965 »HERAKLEJ OSVAJA ATLANTIDO« Italijanski barvni Cs film Od 3. do 5. julija 1965 »PATROLA SMRTI« angleški film Od 6. do 7. julija 1965 »DEKLE IZ PARME«
Italijanski film Dne 8. julija 1965 »ZAROTA« jugoslovanski film Od 9. do 13. julija 1965 »DRUGI ČLOVEK« ameriški barvni film Od 14. do 15. julija 1965 »DVA V STEPI« ruski film
KINO METROPOL:
Od 15. do 19. junija 1965 »OBIRACI HMEUA« češki barvni Cs film Od 20. do 22. junija 1965 »OSEM IN POL«
Italijanski W film
Ringaringaraja -satirični večer
Kot zadajo premiero v letošnji gledališki sezoni, ki je vezana na predstave v matični hiši, je Slovensko ljudsko gledališče Celje uprizorilo »Ringaringaraja ali Satirični večer«, izredno uspel niz samih skečev, zabavnih monologov in bbdic, ki se zabadajo v našo stvarnost z namenom, da bi prebudila v nas ustvarjalni in kritični odnos do nje.
V satiričnem večeru so zajeti poljski in jugoslovanski avtorji. Izbor je pripravil Bruno Hartman, zrežiral je Miran Herzog. Glasbeno vodstvB je v rokah Cirila Vrtačnika.
Nastopajo Marija Goršičeva, Mlnu Kjudro-va, Jana Šmidova, Janez Bermež, Franci Gabrovšek, Branko Grubar, Drago Kastelic, Vo-lodja Peer in Janez Skoi.
Na fotografiji: prizor iz Satiričnega večera.
J. 2.
Od 23. do 24. junija 1965 .PRVI KRIK« češki film
Od 25. do 26. junija 1965 .TAT BRESKEV« bolgarski film Od 27. do 30. junija 1965 »GROF MONTE CRISTO« I. del francoski barvni Cs film Od 1. do 4. julija 1965 .GROF MONTE CRISTO« II. del francoski barvni Cs film Od 5. do 7. julija 1965 .RDEČE ČEPIČE« poljski film
Od S. do 11. julija 1965 »DOSTAVUALCI« angleški film Od 12. do 16. julija 1965 .ZMAGOSLAVJE STROGOVA« francoski film
LETNI KINO:
Od 16. do 17. junija 1965 .VOJNI HEROJ« ameriški film
Od 18. do 20. junija 1965	»
»V SLUŽBI PANCHA WILLE« mehiški barvni V V film
Od 21. do 23. junija 1965 •MOJ ZADNJI TANGO« španski barvni film
Od 24. do 25. junija 1965 »FRA DL4VOLO« ameriški barvni film
Od 26. do 27. junija 1965 .VPRAŠAJ KATEROKOLI« ameriški barvni Cs film
Od 25. do 30. junija 1965 .KLUB MLADIH VESELJAKOV« ameriški barvni Cs film
Od I. do 3. julija 1963 »ENAJST VETERANOV« ameriški barvni Cs film
Od 4. do 5. julija 1963 .KORZIšKA BRATA« italijanski barvni Cs film
Od 6. do 7. julija 1963 »NA DIVJI ZAHOD« ameriški Ulm
Od 8. do 10. julija 1965 »APOKALIPTIČNI JEZDECI« ameriški barvni Cs film
Od tl. do 13. julija 1965 •ALI SO SE ANGELČKI« švedski barvni Cs film
Od 14. do 15. julija 1965	*
»SAMORASTNIKI« jugoslovanski film
Predstave so vsak dan ob 16., 18. in
20. uri, v letnem kinu pa ob 20. uri.
Program objavljamo po podatkih Kino-
podjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo.
KADROVSKE
VESTI
V	mesecu maju 1965 so prišli v podjetje: Grobelnik Franc, Kaurič Jože, Kos Gustav, LapadatoviČ Jovan, Pivni-čki Branko, Polančec Josip, Verderber Igor, Zebec Alojz, Mrzlak Ivan, Govedi«} Alojz, Rupnik Silvo, Jesenovec Vinko, Preložnlk Martin, Brložanovlč Branko, Do beško v lč Siniša, Žlender Jože, Trnovšek Pavel, Kurnik Franc.
Odšli iz podjetja: Rumbak Mijo, Žitnik Marjan. Kodrič Stefan, Turnšek Alojz, La^endlč Mitar, Popovič Tomislav, Jošt Alojz, Cuperkič Rlsto, Završek Franc, Kovačič Jože, Malgaj Marija, Brglez Ivan, Kodrič Franc, KaraliČ Pau-tellje, Ilustič Stjepan, Fendrih Stanko, Seber Gru|o, Pukurt Jože, Mandič Iso, Stankovič Luka, Popovič Draglša, Turnšek Anton, Sinkovič Janko, Djurič Milan, Jesenovec Vinko, Latinovič Nikolu, Marčič Roman, Vodušek Anton, Prevol-šek Andrej, Žlender Jože, Selič Srečko, Tomič Dragoslav, Brložanovlč Branko, Dobcskovlč Siniša, Sivka Franc, Lindič Stanko, Rakitnlčan Blaž, Topolšek Alojzija.
Poročili so se: Laubič Jože, Žuntci Franc. Čestitamo!
V	pokol so odšli: Dečman Pavel, Koš-nlk Karel, Sešljar Leopold.
Disciplinsko odpuščeni: Latinovič Dju-ro, Drevenšek Jože.