*	-I!
' >. L"
V >-V
TELEFON: BARCLAY 6189 NO. 10. — ŠTEV. 10.
Ust slovenskih delavcev T Ameriki.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at NevšTVork^N. Y., unde7^Act^>f Congress of March 3, 1879*
NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 12, 19297^"SOBOTAT 12- JANUARJA 1928™
The largest Slovenian Daily in the United States.
□ Issued every day except Sundays 1 and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: BARCLAY 6189
VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVIL
azpust narodnih in verskih organizacij.
HNOVA STRANKA NAJ BI §9 VKLJUČEVALA VSE ELEMENTE KI SO ZVESTI IN VDANI VLADI
Ministrski predsednik Zivkovič je odločno zanikal, da bo diktatura trajna. — Najhujši problem so državne finance. — Nova stranka bc taka kot jo imajo na Madžarskem oziroma v Italiji.
BEOGRAD, J ugoslavija, I I. januarja. — Manj kot v enem tednu je novi režim uveljavil dosti važnih izprememb. Včeraj je ministrski predsednik 2ivkovič razglasil, da bodo reformirane vse politične stranke.
Razpuščene so bile hrvatska agrarna stranka, srbska narodna stranka ter tudi več komunističnih sindikatov.
Nadalje je Zivkovič objavil, da bodo prepovedane vse narodne in verske stranke.
Splošno se govori, da namerava vlada ustanoviti novo stranko, v katero bo skušala spraviti vse, kar se strinja z njenimi ukrepi.
Podobno stranko ima grof Bethlen na Madžarskem in Mussolini v Italiji.
Med ministrskim predsednikom Zivkovičem in bivšim ministrskim predsednikom Uzunovičem, ki je v novem kabinetu minister brez portfelja, je prišlo do ostrega spora.
Uzunovič je očital Zivkoviču, da prehitro izpre minja postave, kar lahko dovede do splošne zmede v državi.ff
Ustavljenje Ivellogove pogodbe v senatu je doseglo točko, da je sprejem celo začasne farmske po-možne odredbe skoro nemogoč v sedanjem zasedanja kongresa. Večina voditijev v obeli zbornica]] je proti vsakemu poskusu, da se spravi pomožno odredbo .skozi, celo če bi se očistilo zakonodaljni položaj.
Senator James "Watson, ki bo najbrž sledil podpredsedniku Cur-tisu kot republikanski voditelj in Nicolas Long-worth, speaker poslanske zbornice, sta propadla v svojih poskusih, da odredita sprejem farmske predloge.
Hoover je bil obveščen ve era j t (!a je večina kongresnih voditeljev proti farmski predlogi pred 4. marcem in očividno je novo izvoljeni predsednik nato opustil v>	Vsako upanje, da se izogne na ta
Največja naloga, s katero Se bo moral pečati no-jlia^n sklicanju posebnega za'seda-
: — —-— -- i —st----- t"	nja kongresa.
Malo-upanja, da se pospeši akcijo glede Kellogove pogodbe, jo bilo opaziti danes, čeprav sta le dva govornika na vrsti za debato. Ta dva sta senator Reed in senator lirookhart iz lowe.
V navadnih okoliščinah bi po-monjelo -to, da bi se lahko pričelo -z glasovanjem jutri, a reserva-cijonisti čutijo, da lahko le z za-vlečenjera akcije prisilijo pristaše ipogodbe, Ida pristanejo v rezervacije.
HOOVER BO SKUŠAL IZPOLNITI OBLJUBE, ZADANE FARMARJEM
Pc«ebno zasedeni je kongresa bo najbrž sklicano krog petnajstega aprila. — Hooyer 'je baje o-pustil upanje na farmsko odpomoč tekonc marca. Pogodba še vedno zakasnjena.
WASHINGTON, D. C, 1 1. jan. — Herb. Hoover bo sklical posebno zasedanje kongresa krog 1 5 aprila, da se peča s farmsko odpomožno zakonodajo, soglasno z vsemi znaki krog glavnega stana novo izvoljenega predsednika.
vi režim, so državne finance.
Neki vladni uradnik je rekel včeraj, da je blagajna, ki je namenjena za vzdrževanje in prehrano jetnikov, prazna. Nadaljne aretacije bi tvorile kaj čuden problem, ker že sedaj ni mogoče jetnikov prehranjevati.
Novi kabinet bo skušal obnoviti prijateljske odnosa je s sosednjimi državami, posebno z Maržar-sko in z Italijo. Carinski tarif bo revidiran in sklenjene bodo ugodnejše trgovinske pogodbe.
LONDON, Anglija, 1 I. januarja. — Poročevalcu "Daily Expressa" je rekel ministrski predsednik Zivkovič, da diktatura~ne bo sta^a in da se bo narod kmalii vrnil k parlamentarizmu.
— Kralj je le to storil, — je rekel, — kar so vse stranke že celo leto zahtevale. Pozival so namreč kralja, naj on prevzame državne vajeti, in on jih je prevzel.
V Jugoslaviji je vsega skupaj trinajst političnih strank. Med narodne in verske stranke, ki bodo razpuščene, spadajo: slovenska ljudska stranka, jugoslovanska moslimanska stranka, srbska kmetska stranka, nemška stranka in stranka črnogorskih federalistov.
Naj važnejša je hrvatska kmetska stranka, o kateri se ne ve, če je bila ali če bo razpuščena.
M
99
LOS ANGELES V VIHARJU
Los Angeles, namenjen v Florido, je bil prisiljen od slabega vremena o-brniti se nazaj proti severu.
se je, soglasno s sporočilom, mor-
Dempsey o Rickardovi zapuščini.
GEN. B00THU JE 0DKLENKAL0
Glavarji Salvation Army so glasovali s 56 proti 7 za odstranitev generala Bootha.
Jack Dempsey je ocenil zapuščino Tex Riekarda na več kot en milijon dolarjev ter rekel, da ba dobila njegova vdova $50,000 v! sebnih stikih gotovini in njegove osebne predmete.
Oporeka, ki bo vložena danes, skrbi baje za njegovo mater na razkošen način. Ostalo premoženje pa bo dano v vladno varstvo, za njegovo inaio hčerko.
Luna je baje
vulkanski pepel.
LONDON, Anglija, 11. jan. — Zahteva, da general Bra m well Booth resignira, je bila formalno stavljena včeraj od šest- in petdesetih od tri in šestdesetih članov velikega sveta Salvation Army ter bo imela najbrž za posledico odstop dva in -sedemdeset let starega in bolnega voditelja te. v<-s svet obsegajoče organizacije. To je namignil včeraj neki član generalove družine, (ločini ni prišlo iz bolniške sobe generala sa-mega nikako sporočilo glede te' zadeve.
Delegacija visokega *vota, imenovana, da sporoči generalu prošnjo. naj izvrši političen samomor, ga bo videla šele jutri, če bodo zdravniški svetovalci sploh pripustili deflegaeijo k njemu. Samuel Logan B regie je edini ameriški komisar delegacije.
Pri včerajšnjem glasovanju, katero je opisal nt ki komisar kot "sukrameit" se je najbrž Oklenilo padec avtokratične Boothove dinastije v vodstvu armade, kajti edini visoki komisarji, ki niso glasovali proti generalu, so bili štirje člani Botthove družine in trije' nadaljni komisarji, noben nuni njimi Amerikanec, ki so bili v o-z general. Boothom v preteki osti.
Kar se -bo zgod*ilo naslednje, je stvar generala Bootha. Če se bo uda!, kar bo najbrž storil, bo visoki svet izvolil njegovega naslednika. Edini možni kandidat je poveljniea Evangeline Booth, sestra generala, ki poveljuje ameriškemu oddelku Salvation armade.
MRS. LE B0EUF PRIPRAVLJENA NA SMRT
Mrs. Le Boeuff, morilka svojega moža, je napisala ,svoj testament. — Ona nuna nobenega u-panja, da bi ušla krvniku.
FRANKLIN, La., 11. jan. — V tišini svoje smrtne celice je napravila včeraj Mrs. Ada Bonner Le Boeuf svojo oporoko ter se ud al a ponižno v roke krvnika. Njeno Tipanje za nadaljno podaljšanje izvršitve smrtne obsodbe, dol očeno za tsolmto opoldne, je kaj malenkostno.
Samotna luč je svetila medlo skozi ograje, ko je Ada pisala s pomočjo majhne svetilke. Sedela je svoji postelji ter govorila pritajeno, bolj zase kot za. druga ušesa.
— Eden njih naj ima mojo uro in drugi moj prstan. — je rekla. — Jaz jim ne morem dotsti zapustiti, ubogim ot rokom. — Govorila je o svojih štirih otrocih, najmlajši. Liberty, deset let stari deklici in treh starejših dečkih.
Njena akciija je bila konečno gesta resignaeije. Naprosila je že šerifa, naj .ji preskrbi npvo obleko za obešenje.
Dr. Thomas D reber, njen ljubimec, ki čaka v drugem nadstropju na eksekucijo, mrmra vedno sam s se.boj: — Kako vznemirjen, vznemirjen sem !
On vedno čita liste ter upa razkriti kako postavno fazo. ki bi pomen jala zanj nadaljno odgode-nje.
Tekom jutra ga je obiskal'neki me tod 1st o v ski pastor. Rev. Father -Tub's Ronsaea-u pa je obiskal Mns. Le Iiouef ter jo zadnjikrat obhajal. Sedaj se počuti boljše, kajti tiskom zadnjih dveh tednov je bila tako bolna, da so jo morali na postelji prinesti pred sodnika Simona.
Izpreobrniti hoče Žide.
1 ATLANTIC CITY, N. .L, 11. januarja. — Home Mission Council, ki zastopa 38 pro testa litovskih mi-tsijcmov. trdi, da ima pravico iz-jpreobračati Žide ali pristaše kakih drugih ver.
PASADENA, C al.. 11. jan. — Luna obstaja baje iz nekega zelo
„ .	.. ~ _ ,,	poroznega materijala, sličnega
na race, vrnil v St. Joseph's zaliv, „, T	.	. °
FWirl*	tva	„ (vulkanskemu prahu, ne pa iz so-
lidne skale, kot se je dosedaj do-
PORT ST. JOE, Fla., 11. jan. Vodljivi zrakopov Los Angeles se je zasidral da nt« zjirtraj ob osnuih itemlemko ladjo Pa toka, po šti-urnem križarenju nad o-ter naid floridskiim vo-
8, D. C., 11. jan. Las Angeles

Florida, malo jk> sedmi pri, radi izvanredno slabega vremena nad Florido.
Los Angeles je nameraval da-non leteti preko Floride. Zapustil je St. Joseph zaliv pozno včeraj zvečer, a spročil po radiju bolj pozno zvečer, da se je moral vrniti raidi neugodnih vremenskih porooil.
Težko meglo in nekaj dežja se je sporočilo po celi zapadni obali Floride. Nikakega pojasnila pa ni dail poved jnik Rosendahl, če namerava vprizoniiti potovanje v [Miami ali sploh ne.
Los Angeles je bil zadržan celili dvanajst ur, na potovanju iz Lakehurst v St. Joseph Bay vsled rdabega vremena.
mneA-aJo.
To Objavo je podal dr. Paul Epstein, s californijskega tehničnega zavoda ter se posluževal pri tem merjenj temperatur Iu?ie.
Marija ima zopet flu.
BUKAREŠTA, Romunska, 10. januarja. — Romunska 'kraljica Marija je danes zopet zbolela na influenci, že drugič tekom zadnjih par meseeev. Njeni zdravniki so rekli, da pričaikujejo iiitro okrevanje.
ADVERTISE EN "GLAS NARODA"!
V vsakem slučaju je položaj poln presenetljivih možnosti.
Drugi Rothsteinov
slučaj zaključen.
Drugi Arnold Roth^te:n slučaj ki je delal preglavice detektivom, je bil zaključen.
Ob devetih zveč.er je bila napro-šena policija, naj poišče sedem let starega Arnold Rotcsteina ki je izginil iz svojega doma.
Canada noče pomagati.
OTTAWA, Canada, 11. jan. — Tok pijače iz Canade v Združene države se bo vršili neovirano na-prej.
Štiri dni trajajoča konferenca med canadskimi in ameriškimi zastopniki se je razšla z ugotovilom, da se ni doseglo ničesar pozitivnega.
Earl of Egmond umrl.
P0INCAREJEVA VLADA JE
DOBILA SETAV0 ZAUPNICO
Vlada Poincareja odvisna od glasovanja v zbornici- — Ostal bo na mestu, ker se mu je posrečilo dobiti večino. — Radikalni socijalisti mu odločno nasprotujejo.
PARIZ, Francija, I I. jan. — Poslanska zbornica bo danes določila, če bo ostala še nadalje sedanja vlada Raymonda Poincareja na krmilu.
LONDON, Anglija, 11. jan. — Charles John Percirval, deveti EarI iz Egmonda, je umrl danes \\Av on Castle, Ringwood, Hampshire.
Earl ni imel nikakih otrok, in njegov naslov bo prešel na daljnega sorodnika.
Glavna opozicija proti ministrskemu predsedniku prihaja iz vrst radikalnih socialistov, ki nimajo nobenega zastopnika v kabinetu izza preteklega novembra. Sklenjeno je bilo na sestanku v sredo, da bodo vsi glasovali proti njemu, vendar pa s<> je povdarilo ob onem času, da ne bo imela njih moč nobenega maierijalnega ličinka.
Kabinet pa bo mogoče strmoglavijo. če se bodo radikalni socijalisti pridružili komunistom, republikanskim soeija listom ter par drugim skupinam v poslanski zbornici.
Priznana je bila možnost, da bo Poineare prisiljen izpremenifai svoj kabinet na tak način, da bo vključeval par radikalnih soeija listo v.
Poineare je dovršil dosti vladnega programa, katerega je predlagal zadnjega novembra in glavna nevarnost tiči v pomanjkanju njegovega vodstva tekom bližajočih se reparacijskih problemov, glede katerih se bo posebni komi-tej izvedencev sestal v kratkem.
WILKINS SE
BO VRNIL
Raziskovalec se bo vrnil semkaj, da se pripravi se enkrat na ekspedicijo proti Južnemu tečaju.
Kapitan Sir Hubert Wilkin*, načelnik Wttkinx^IIearst ekspedi-cije v antarktične pokrajine, se bo vrnil v Združene države, da se pripravi za drugo fazo raziskovanja, kot se glasi \ nekem radijskem -poročilu na list The Xen-York-American.
^Vi 1 kline je sporočil po radiju, da se ni obnosel njegov 500 milj dolgi polet' preko Graham dežele, da najde primerno južno bazo. Vsletltega mu je nemogoče razi-iskovati Ross morje do prihodnjega leta, razven če bi mogel vzeti na ski jih zadostno množino gazo-lina za polet 1800 milj. On pa ne
Ministmki predsednik je ozna-	hf> paskusi] te„a ^
cil pred neka, časa, da bo resigni-	Xampn WJlkinw>ve- elnjpe<lieije
ral, ee ne bo mogel dobiti varne	i i - , * , , . , '.
.	.»o bil p renska ti Graham deželo m
večine, a njegovi prijatelji so na	zapjulnr> objl] morja z ae.
povedovah danes, da bo ostal v	rop]anom.
uradu, tudi če bi znašala njegova
večina le en sam glas.	--
Poznejša poročila pravijo, da	i • i
je bilo za zaupnico oddanih 325.	^raljevo zdravje
proti nji pa 251 glasov.	neizpremenjeno.
Caillaux okreval.
PARIZ. Francija, 11. januarja. Joseph Caillaux, prejšnji francoski ministrski predsednik, je o-kreval danes od poškodb, katere je dobil, ko je njegov avtomobil izpodrsnil na ledeni cesti ter se zaletel v neki drugi avtomobil. Nos Caillauxa je bil zlomljen.
Zdravili so ga najprvo v Char-tre.s bolnici, nakar je prišel nazaj v Pariz.
LONDON, Anglija, 1. januarja. Kralj Jurij je preživel zelo mirno noč in opaziti ni bilo nikake iz-premembe v njegovem stanju, — ; kot se je objavilo danes oficijelno ; v Buckingham palači.
Objava je nadaljevala optimistična poročila glede njegovega stanja, ki so bila izdana vsaki dan .skozi več kot teden.
Zadnji buletin se je glasil: — Kralj je preživel dober dan. Nobene izpremenibe ni sporočiti glede njegovega splošnega zdrav-
ija- —
-
Policija je pričela iskati po kleteh, podstrešjih in drugod ter je še vedno iskala včeraj zjutraj i>o dvanajsti url ko se je Arnold vrnil domov ter zahteval svojo večerjo.
Rekel je, da je šel na i »prehod, se izgubil ter si konecno izposodil od nekega tujca nikelj, da se da je skrčila svoje pristojbine od odpelje domov. ijflK • sedmih odstotkov na šest in pol.
Reichsbanka skrčila pristojbine.
BERLIN N emija, 11. jan iarja Reiclisbanka je objavila danes,
m
DENARJA NAKAZILA
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku:
▼ Italijo
Din. 500 ........ $ 9.30 Lir 100 ........... $ 5.75
" 200 ........... $11.30
" 300 ........... $16.80
" 500 ........... $27.40
" 1000 ........... $54.25
v Jugoslavijo	
500 ....	.... $ 9.30
1,000 ....	.... $ 18.40
2,500 ....	.... $ 45.75
5,000 ____	____ $ 90.50
10,000 ____	---- $180.00
Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%.
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 —$6.
Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo se boljše pogoje. Pri velikih naka-rilih priporočamo, da se poprej z nam eporaznmete glede načina
nakazila.
izplačila po poŠti so redno izvršena v. dveh do treh tednih
"NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA, PRISTOJBINO —
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET,	NEW YORK. N. T
Telephone: Barclay 0380
mnm
QhA$ NARODA,^ 12. JAN. 1929




Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY. (A Corporation) Sftkmr, President	Loui* .Benedik, Treasurer
Place of business of the corporation and addressee of above officers: $2 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
" O L A S NARODA"
(Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leto velja list ea Ameriko
in Kanado ____________________$6.00
Za pol leto ...............................45.00
Za ietrt leta _______________________.$1.50
Za Neto York za celo leto
Za pol leta ..................—
Za inozemstvo ea celo leto Za pol leta ............................$3.50
DOBER PLEN
Novice iž Slovenije
UNDERWOOD * UNDSJtWOOS
..$7.00 ..$3.50
$7.00 80 "napravili pred kratkim zvezni agenti. ki so zaplenili na francoskem parniku Roebambeau za $4.000,000 omamljivih sredstev.
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" Uhaja vsaki dan irvzemši nedelj m praznikov.
Penisi brez podpisa in osebnosti se ne priobcujej'c. Denar naj se blagovoli požiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, pi Dsimc, da se nam tudi prejSnjo bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.__
*4GLAS NARODA", 32 Cortlandt Street, Telephone: Ba relay 6189.
REFORME V JUGOSLAVIJI
kralju vso mo<\
V ustavi jo bila namreč določba, da v izjemnem slu-raju laiiko kralj ustavo izpremeni ali razveljavi.
XTmrli so v del ju.
V celjski javni bolnici so umrli 21. decembra Jakob Podvršnik, let .stari drvar iz V o Vike Prre-žice, Frane Ivoštomaj. 72-letui brezposelni delavec iz celjske o-koliee in 44-let ni najemnik Ivan Imkret iz Ponikve. V celjski vojaški bolnici je umrl 21 letu i redov 330. pp. Milo rad Pavlovič. Dne 23. <iee. je v Doki pri Novi cerkvi umrl zasebnik Kari Dickin, -star 60 Jet.
Pred Domilostitvijo Pepce Kure-
ševe.
Pa risk; '•.Journal", prinaša vest, da se je doznala neka nova okoliščina. ki aitegne viplivati na ]>o-milostitev Pepce Kureševe. Wabash, Ind. .raslo na 31 M an* v. Največ zaslug Zagovornik Pepce Kureševe II.
, ,,....-.	pri item imajo Pavel Kobe, rodom Canet ->e (,obil od *™je;ra tovari-
Ker so zelo redki dopisi iz na-1. ... .	.....
_ ,	-	. ' ir U 1 I I	i!Z * mice, sedanj i društveni
New York, N. Y.;sega pu^ega \\ abash-a, lnd., sem !	. ;
I	.	.. „ 1	.sedinik. podpredsednik te<r;
se namerni malo poročiti dragim	. ,
stva Martin \ uksiiiie, rodom (
Rrvahiie pri Metliki, tajnik .Ju- jna dan ,Imfn'a male Karmen P>our-rij Mihelich. rodom iz Dola. Sta-j nillau*°ve	nekega pote-
l i 'trg pri Črnomlju, kakor tudi pn1ja' ki	I>lazil iz ?rmičja v
društveni blagajnik Marko Fer- "bližini ^ W,a umorjena Kar derber i/. Sodevae pri Črnomlju. men" Vse obnašanje neznanega po;
Kar se pa zime tiče. je precej tefmha > Wlo silno sumljivo, huda. da kar drevje poka. snega ' Xa obnori te »»formacije je popa ni veliko.	,licija poverila enemu najspret-
S prvim dopisom.
Dopisi.
pr
rojakom po širni Ameriki, da tudi tukaj živimo Slovenci.
Smo raztreseni |k> različnih, delavnicah, ali včasih, posebno ob Ko so najboljši jugoslovanski j ur isti, strokovnjaki in nedelja*. p« vendar skupaj pri-j
i -	i -	4. .i • i-	;.w»/voln demo in se malo po na še pogovo
izvedenci za državno pravo sestavinah besedilo jiigosio-	«	i ■
*	, rimo ni z nnchigaMccm zalivamo
vanske ustave, so morda nevede ali pa namenoma dali
•ed-,'^1 0flveti,»ika dr. Lvgana dragocene ni forma ei.je. Lvganov klijent inž. Douilard je izpovedal, da je
ru-
iz
Delo je tukaj kakor drugod. Eni delajo btalno, eni pa po par dni .v tednu.
Tovarn tukaj ni veliko. .Je ena . 'papirnica, kjer je okoli 250 ljudi
In s i eni smo tam, ko smo bili v Avstriji, namreč prezaposlenih. pla -.a pa 3014 centa paragrafu Št V. 19.	'na uro. Rokodelci zaslužijo samo
Ko je hotela dunajska gospoda kaj doseči, se je naj-V' ^ ™ za ur lla dan-. ,	.	(Navadni delavci delajo 12—13 ur
prej obrnila na parlament.	\nh dan Dela ^ no- in (lan
Ce parlament ni prošnji ugodil, jo cesar parlament, twii druge male tovarne:
razpustil ter vladal po paragrafu 19.	i Ena izdeluje radio cabinete in
Columbia gramofone, ena "j)a ]>o-
hištvo, pa ne obratujejo .stalno.-j Xa Big Four železnici v Round j House nas je zji}K>slenih šest, a! i
■au.je.
Nekaj podobnega se je zgodilo v Jugoslaviji.
Voditelji strank so sami izprevideli, da so politiko
pre dal er za vozili. Edino njihovo upanje je bil kralj.
Te bo kralj tudi njihova rešitev, je seveda drugo vpra- vendar je pla^-a 4iy2 centa na u-
ro za. 8 ur, •sedem dni v tednu. „ .. .	.. ,	-.11	± ix Da bi kaj prihranili, ,si niti mi-
KraJ.i je razveljavil ustavo 111 izdal manifest v kate-'^iti n<1 u1,aluo rem je imenoval nove ministre. Sjroje bodoče delova-j h koncu mojega dopisa ih> 1 j«1 si je zaščitil z odredbo, da bo sleherni smatrali za ve-|zdravljairio vse rojake po «m: lei^flajalea. kdor bo njegovim odredbam nasprotoval. |Ameiiki, po^bno pa go-,pod.i Zga-
Xato so sledili ukazi.
iVt najvplivnejših hrvatskih listov ustavljenih.
jro.
j Math. Belloek. Joe Bizja.k. Martin Čoke, Antony Ratoje. Raymond
Zmanjšanje uradništva na minimum. Delavni in potrebni uradniki naj bodo dobro plačani, protežiranei in nepotrebni uradniki naj bodo poslani v penzjon — brez penzjona. (To je bila izmed vseh kraljevih odredb dose-daj najboljša.)
Predpnstni plesi so prepovedani. (S to odredbo ga je že malo polomil. Preveč špiebrugarska je in nevredna kraljevskega dostojanstva. Ce bo ves jugoslovanski na-roti trdo delal, najbrž ne bo imel niti volje, niti časa za ples. Ce bo pa svoje delo dobro opravljal in ga bodo po delu še pete srbele, — naj kar pleše v božjem imenu.) -
Danes poroča United Press, da je razpustil kralj hrvatsko Agrarno stranko
Ker gre v tem slučaju najbrž za Hrvatsko Kmetsko Stranko, v ka+eri je združena pretežna večina hrvatskega naroda, bi skoro rekli, da je kralj segel nekoliko pre. daleč.	lih	- II
Salomon in -Tolm Ti-sovic.
Noranda, Que., Canada.
Kot naročnik na (ilas Naroda l/i se tudi jaz rad enkrat malo o-gla-sil. To je moj ta pri dopis iz te naselbine. Upam, da ga ne bo zadela nesreča, da. bi zagledal črno neč v urednikovem košu.
nočem biti ine.jšib organov, da uvede prelska-ku. zatorej IVT)- Sicer mnogo upanja, da bo
končam.
Pošiljam vsem bralcem in bralkam tega Hstn lejte pozdrave.
Mihael Muhvicb.
'mogoče vloviti neznanega suni-ljivca, a ze srni o pričevanje inženirja. ki je bilo pismeno naknadno priloženo prošnji za pomilostitev. tvori važen arguiment v prid Pepec Kureševe.
Zopet našli del Amund-senovega aeroplana.
OSLO. Norveška,
Epidemija trebušnega legarja na Dolenjskem
,, . .lin sicer v \ elikem 111 Malem l\a-11. januarja, i, . Ar. . ... • , .	., , . In pri Mirni peci je presenetila sa
Najdba, katero je napravd neki
rešilna čoln, rse je izkazala kot del Ainuaidsonovega aeroplana, potem ko se je našlo ime "Latham, Pariz" na dveh cev oh. kateri m) našli na ■obali Finske.
Mehika hoče
graditi pristane.
MEXICO CITY. Mehika, 11. januarja. — Vlada je objavila, da bo i/.dala -štiridest inlijonov pezov za izboljšanje pristanišč na iztočni in zapadni oJ»ali Mehilce.
FRANCOSKI RABELJ.
PARIZ. Francija, 10. januarja. Oficijelni krvnik Francije, znan k(ft "Monsieur Paris", ki potuje ;po deželi ter izvaja obsodbe za morilce obsojene na smrt, ima slabo srce.
"Monsieur Paris", ki se dejan-1 s'ki piše Deiblrr. se je prikazal "včeraj tukaj v sodišču ter dokazal Ornem i 111 naj tudi. da smo s 1. v zadovoljstvo sodnika, da je nje-de-eeiribrom n^ošlega leta ubrano- 1 ^oyo srce tako slabo, da ne more vili <lruštvo 8. N. P. Jednote. Ta- hoditi po stopnjicah v svoje ata-koj nas je bilo 25 ustanovnih čla- novanje.
Kar se tiče delavskih razmer, je zaposlenih pri tej kompaniji lepo število -Jugoslovanov, med njimi tu<li precej Slovencev. Na sjx>-mlad dobi 'tukaj še večje število ljudi zaslužek, kakor obetajo.
nov. Iz tega je razvidno, da je bilo


Ji
Šest milijonov Hrvatov bo moralo molčati. Kdor bi ^društvo neobhodno potrebno, že se v }»revelikem domorodju oglasil, se izposta!vi riziku, da med tem "kratkim časom je nara-bo ustreljen.	HB pj^®
Kot rečeno, ta odredba ni bila prav posebno brihtni.
Prav laiiko nasvetuje kak srbski vroeejsrvnež svojemu prijatelju kralju, da bi bila sedaj najbolj primerna prilika, posrbiti vso Jugoslavijo: uvesti cirilico vsepovsod; izgnati slovenščino in hrvaščino iz šol ter vse Slovence in Hrvate za Srbe prekrstiti.
Taka odredba je mogoča, ni pa izvedljiva.
Kralj se zanaša na armado. Cast srbski armadi, dosti je prestala in je junaška, da ga ji ni para na svetu.
Armada je za zaščito naroda. V današnjih časih bi se najbrž opekel tisti, ki bi hotel armado uporabiti za zatiranje in šikaniranje naroda. Ce je kralj začel razpusčati politične klike, naj tudi vojaške klike razpusti.
V jugoslovanski armadi sta dve mogočni. Imenujeta "Bela roka" in "Črna roka." Č*e bo pa dal soldateski vso besedo in vso oblast, se ne bo mogel dolgo zanašati nanjo. I11 tudi na ljubezen ju^ goslovanskega naroda se ne bo mogel zanesti.
alj je še mlad in agilen. Ali bi ne bilo škoda, 6e bi se prenaglil in bi moral preživeti leta, ki mu jih je name-Bog, pri žlahti na romunskem ali na laškem dvoru, ali >ri svojih pariških prijateljih.
Vsled tega je sodišče odredilo izgon neke vlove ter dalo njeno stanovanje ;gospodu Deiblerju.
VNUK ANGLEŠKEGA KRALJA
mi

ligi


mM
e-^:- i
H
m
mm
m

icaju bi ne dobival štirideset nylijonov	Hul


m*
)1Z
^ke "blagajne,	i že precej spreten jahač.
les bc etfar iie«eca februarja še=ft let, ipa je
•nite.tna ohla.stva. Prebivalci omenjenih vasi so tekom celega i>ole-tja drug za drugim ^oboleval i kakor so mislili za spansko boleznijo. Ker je večina njih tudi ozdravela. s<> ljudje bolezni niso posebno b;jin tudi oblastva nitso izve lela za njo. Šele ko je neko d^kle umrlo, je prišla zadeva na uho o-blastvom. Pri točnem jvoizvedova-!"• ju so našli še mno-jro bolnikov pc hišah. Zdravmika sploh niso klicali; le Oil daleč so se dali zdraviti tako. da je .kdo od bolnikovih svojcev šel k najbližjemu zdravniku. ftam "popisal" bolezen in prinesel zdravila.
Oblaistva so epidemijo zatrla. Vsi bolniki sJo bili prepeljani v bolnico, vsi zdravi pa cel jeni proti trebušnemu legarju.
Pregled zimskega zasedanja mariborske porote.
Mariborska porota je v 1 etoš-njem zimskem zasedanju dokon* cala naravnost rekordno delo. Z razpravami je začela 10. decern bra, a Idocim "sta druga porotna sodišča končala z delom že 17. decembra. je mariborsko porotno sodišče delalo še pozno v božično noč. V 14 dneh je bilo 20 razprav in so iporotni'ki sklepali o krivdi odnosno nedolžnosti 2o obtožencev. Pri teh razpravah so zavzemali prvo mes*to uboji, ki jih je bilo osem. Porotniki so obtožence glede ubojev strogo kaznovali s kaznimi od 3—7 let težke ječe. Samo en obccenec je bil obtožbe uboja oproščen. Dobil pa je zaradi pre ko race nega silobrana leto dni težkega zapora. Vsi skupaj so dobili 31 let težke ječe.
Drugo mesto pri porotnih raz frravah so 'zavzeli sleparji. V štirih primerih je bilo obtoženih pet obtožencev. Vsi skupaj -so dobili 18 ilet teže je*če. Prišla sta na vr-rto dva požiga s tremi obtoženci. Ena razprava je bila preložena, pri -drugi pa je dobil obtoženec štiri lerta te'ke ječe. Zaradi umora je bila samo eoia razprava, a dovolj zamotana, ker se je zločin dogodil pred 19 leti. Trajala je t ri dni in končala s smrtno ob'sod-bo obeh obtodsen'cev. Zaradi ropa so ,bili obtoženi trije. Dobili so vsi skupaj 12 in pol leta težke ječe. Razprava zaradi sleparije in poneverbe proti enemu obtožencu je končala z obsodbo (na šest let težke ječe. Razprava zaradi deto-mora je končala z oprostilno sod-
• v' -i	.T.
bo. Preložena je bila ena razprava zaradi poneverbe.
Vseh skupaj je bik> pred iK>rot-niki v 'tem zasedanju "JI obtožencev. Skn juni rezultat: dve. smrtni obsodbi in 74 in pol leta težke ječe. Najmilejša ■sodba je bila-eno leto •stro<re«ra zapora. *klcp*i po-rotmikov so bili večinoma- >0-prlasni.
Velik cerkven rop v Št. Petru pod Sv. Gorami. .
Iz St. Petra pod Sv. Gorami poročajo: Cerkven tat se je v novi od Božiča na Štefanovo pojavil v tukajšnji farni cerkvi. Ukradel je 4 'kelihe, 1 monštr-tneo in '2 <*ibo-rija. stvari, ki so bile večinoma iz težkega zlata. Kar je bilo pločevinastega je spretno demoliral in pu.sTi! v cerkvi. Ž>- j);ir dni pred Božič t-m se ji« klatil po gostilnah v ši. Petru tuj človek. k; je 11a premeten način izprašava 1 domačim* o tukajšnjih razmerah. (lovori! je dobro nemški in slovenski ter kazal mno<ro zanimanja za tnkasnje cerkve. Xa Božič se j«, nenavadno dolgo zadrževal v farni cerkvi ter se v.topil po večerui-cah v dolgotrajno, navidezno pobožno molitev. Xa te<ra tujca pada v prvi vrsti sum. da je izvršil cerkveni rop. Tukajšnje orožni-stvo se trudi s hvalevrednim naporom. da najde sled za drznim tatom.
V St. Petru vlada zaradi tega opovstva veliko razburjenje, kar je pač umljivo. ker presega vredno* ukradene zlatnine nad 50 tisoč dinarjev.
O cerkvenem ropu a- Št. Petru pod Sv. Gorami je bila na Štefanovo obveščena tudi ljubljanska policijska direkcija. Tiralica navaja da je sumljivi tujec star kakih 06 !ef in da je razen nnienjc-ne zlatnine odnesel tu li M humeral in razne relikvije. K<*r j«- osebni popis neznanca dobro znan. je upati, da se drzni ropar ne bo dolgo veselil svojega velikega plena iz šentpeterske žujme cerkve.
REKI. KI SE .JE "ŽRTVOVA L A" ZA ITALIJO
so .se ob desetletnici prevrata globoko klanjali po fašističnih listih. Pod italijanski krov je prišla o-bubožana glavni udarec na ji dala fašistična vlada pri valutni izmenjavi. Svoj čas je to pribil "Piccolo" v dolsrem članku. Re-čaiii se spominjajo, da je rekel Mussolini, da je Reka trn v bokn Italije. Obrnili so .se bili do italijanskih industrijalcev, da bi pomagali Reki ker ji odpada pomorski promet. Pa so odgovorili italijanski kapitalisti: na granico ne damo niti ene lire! Madžarski* tvorničar iz Češkoslovaške je prišel, da je pričel na Reki z lesno industrijo. Z vzorčnim sejmom -o delali krik in vik po vsej Evropi pa se je letos grdo izjalovil. Deficita je nad en miljon lir. Fašistični parasiti so se okoristili s to priliko, interesirani regnikoLski trgovci in industrijalci pa so uvideli, da Reka ne bo razpečeval išče za njihovo blago na vzhod, ki srnic ne zanima za reški vzorčni jem in ga bo treba opustiti.
SMRTNA NESREČA
TRl drsanji:
V Hannovru se je primerila it-^ ka nesreča na ledu. Trije izvežha ni drsalci, inženjer Kurt Folnn njegova žena. inženjer Rieke ter še neki tretji moški so šli zve^eT ob 10. uri na nek zamrzli travnik ter so se drsali, misleč, da je bd dovolj trden in 'pdporen. Nenadoma pa «e je enemu izms? drsalcev udrlo pod nogami in je utonil. Družba je pritekla skup. da bi mu pomagala, toda pri tem sta se še ostala dva moška pogrezala v globoko močvirje. Samo inžen-jerjevi ženi se je posrečilo uiti kmrti. Brodila je tako dolgo, da je prišla na trdna tla. Začela je klicati na pomoč in so jo tudi rešili. Ostalo trojico pa so potegnili gasilci mrtvo iz močvirja.
Xa Češkem je umrl baron fcsko- ^ da, iz najditelj havbk-, ki so igrale v svetovni vojni važno vlogo. J Škodo v i topovi so zmleli v prah j belgijs-ke trdnjave, o katerih so ] nekateri domnevali, da no nezav-zetne in nepremagljive.
Ce ,ie u»o<la komu naklonila pravo ime. ga je naklonila temu j možu. škoda je s svojo iznajdbo res škodo delal.
*
V East Sr. Lonrsu jt* izjavil 11 c- j ki sodnfk. <la butlewarji niso to, k«!r so bili. Postali so sleparji in proidajajo ničvredno robo.
Njihovim -pristašem, metodi- I stovskim pas.torjem. * nudi najboljša 'prilika, da jih poboljšajo J in s]>ravijo na pravo jx)t: <la bo- -j do zahtevali poštene cene in prodajali ipošreno robu.
I
Jugoslovanski kralj je vzel svo- \l bodo jugoslovanskim politikom. I Trxla is tem jih ni najhujše uda- I ril. Najhujše jih je udaril s tem, J ker jim je prej»ovt^lal froA*oriti. 1 Kako bi živela riba brez vode, J kako bi živel jugoslovanski poli- 1 tik brez govorjenja .'
:a
Neka lepa igralka se je poroči- | la z milijonarjem!
Nekega dne, kmalu po poroki, je opazil, da je zamišljena in zlo-voljna.
—	Zakaj >i slabe volje? — jo je j vprašal. — Ali ti ne dam vse, kar ] potrebuješ.	-|
—	Da, — je odvrnila. — Toda, i ko sva se zaročila, si mi obljubil, 1 da mi boš dal vse, .kar bom hote- 1 la, ne pa samo tisto, 'kar bom po- j trebovala.
*
Osemletnega fantka je dala premožna mati učiti klavir.
1'čirelj g;* je od vedel v front 1 room, mati je pa v kuhinji noslu- J Šala.
Ker je takt pri godbi pojavi: I na stvar, gji je učitelj najprej tak A ta učil: — Ena, dve. tri, ?t:ri.i Ena. dve. Ena. dve. tri. Ena. dve, tri. štiri!
In tako je šlo po celo uro
—	Se mi zdi. da ima fant talent, j — je rekel učitelj materi.
—	O ja. za računstvo ima iako I
i
dober tatlent, toda jaz bi hotel. la bi ga klavir učili.
Petelin je rekel kokoši:
—	Rad ite imam.
Ona je zardela, kot pač kokoši I zardovajo. in odvrnila.-
—	Tudi jaz te imam rada. TnJdi drugi kokoši je rokel pe- J
tel i 11:
—	Rad te imam.
—	Istotako si rekel prvi. Jaz ti j ne verjamem.
Prinesel ji je najlepša pšenšč-na zrna.
In mu je verjela in jra je rada j imela.
Pa je rekel petelin tretji ko- 1 koši:
—	Rad te itnam.
—	Kaj imam od tega? — je od- J vrnila.
—	Najlepša pšenična zrna če ho- 1 češ.
—	Kaj me brigajo rpšeničma zr- | na.
Tedaj sta se pojavili prvi dve 1 na pozorišču.
—	Pdljubi me, ipa bofite oni dve I od jeze ]K>zelenili.
Poljubila ga je in pa je rada mela.
Agitirajte n "Glas Nevrona", naj veŽji slovenski dnevnik v Ameriki
Mussolini je pognal vse itali- y janske kmete nazaj na farme.
Če bi ameriški kongres sprejel tozadevno postavo, bi bil farmski j
problem v trenutku rešen. *
Neki gluhonemi alderman v Ha- ; van i je stavil predlog, naj se od- tj pravi ves nepotrebni ropot po ulicah.
Možak pač zna ceniti vrednost |j miru in polcoja.
*
Ne'ki civilni proces, ki se je trinajst- let vlekel, je bil te Jžni «&>• ključen.
Komu je Zmanjkalo denarja tožencu aili toži tel ju, ali občana?




G-LAS NARODA, lis. JAN. 1929

DOŽIVLJAJ V GOZDU
L" »Iva potnika .sta .stopila iz ne hodim rad v družbi, je rekel .sam vlaka. Toda to je bilo z? veliko za pri sebi. Ako pa bo vztrajal na to malo postajtco, ki je oskrbcttala \ ^m. da me bo .spremljal, tedaj promet za malo vasico. ležečo med'>K,m izvlekel svoj ivvolver. Ako
gozdovi.
Nobedf-n izm^d teli dveh potnikov ni izgledal baš vabi ji v. Po obnošeni, umazani obl-ki nodeč. so bili žepi obeh precej prazni.
Seveda je vide« včasih zmotljiv. 7n res: oui. ki je zadnji izstopil. .->• je oblek"! le zato tako revno, da bi h-t!j varno prinesel na cilj svojo njipoljneno listnico. liil je to neki Ioni trgovec, ki je prišel v to oddaljeno gnezdo radi n»*ke kupčije. Nadel .sj je to zanemarjeno obleko iz razumljive previdnosti, da ne bi vzbudil pozornosti tatov.
Nezaupljivo je pojrfeda! okoli Še-be ter stopil nato k edinemu n-radniku, ki je opravljal tu službo in pobiral karte.
"Ali ni tu nikakega voza. ki bi vozd ol kolodvora do Roueva ?'? ga je vprašal.
"Radi par ljudi, ki izstopajo tu, bi >e mu' pač ne izplačalo," je odgovoril uradnik in zmignil z rameni. "Boste pač morali iti peš!"
14 Ali je daleč?" .se je zanimal trgovec in pogledal ne baš navdušeno prdti obzorju, kj<>r je snlnee že davno zašlo.
"Po ee>ri tri kilometre. Toda pot skozi gozd je polovico krajša."
"Toda. ako zaidem?"
"Ni nevarnosti, gozdna pot vodi naravnost do Roucv-ja. Sicer pa imate tovariša. Pojdite hitro za njim."
I' kazal je pri tem na Irngega potnika, ki je hitro stopal z debelo gorjačo r roki. B^B I	u 'I
Ta predlog nikakor ni ugajal možu z napolnjeno listnico. Z" pri vstopu v vlak mu ta mož z gorja--".i ni ugajal. tako. da si je tako? poiskal drug oddelek ter se s tem izognil družbi tega individna.
koga še ne poznamo, je najbolje, da se pripravimo za vsak slučaj.
Uravnal je svoj korak po koraku neznanca, ki se ni niti enkrat o-zrl. temveč korakal z velikimi koraki. Ta naglica je podžgala tudi trgovca, ki je moral paziti, da ne izgubi izpred oči svojega neprostovoljnega vodnika.
Ko mu je pa pri nekem ovinku zginil izpred oči, ga ni mogel več dobiti. Ta nenadna izpremeinba položaja, je bila trgovcu skrajno neprijetna in so mu je zazdela takoj sum7 :va. S tem večjo previdnostjo je nadaljeval svojo pot.
Tn to je bilo dobro, zakaj v mali razdalji je zapazil hipoma pred seboj neko silhueto, ki se je razločim odražala za nekim drevesom.
Ko se je zdanilo, je splezal s svojega skrivališča, ves prezebel in z bolečimi udi, a kljnb temu .si je častital za ta svoj domislek.
Vsaj .svojo kožo in denar sem rešil, je rekel sam pri sebi. To je glavna stvar. Sedaj najbrže ni več nevarnosti. Najbrže je mož opustil svoj namen.
Stopil je na pot in kmalu dospel na rob gozda.
"To je on!.... Zgrabite ga!"
Teta ljudi, oboroženih z vilami in gorjačami ga je nenadoma obkolila. Dvajset rok ga je zgrabilo, preiskalo njegovo obleko in mu iztrgalo revolver.
Bandit! "Ropar!.... T&rej smo te vendar ujeli! Te bomo že naučili, kako se strelja na poštene ljudi!"
M>d onimi, ki so to kričali, je
Evrope skrivnostni moz.
Tako imenuje svet sira Bacila rZaharoffa, lastnika celega 3fontc Carla, polovice francoske banke, do tisoč orožarn, razsutih po vsem svetu, in večjega dela delnic angleškega m ameriškega oljnega trosta.	»
Rojen je bil sir Zaharoff menda v Atenah — zagotovo najbrže še sam ne pozna kraja svojega rojstva. Z 12 leti se je znesel v Carigradu, (jker je prodajal ttrakove za čevlje. Potem je poizkusil še to in ono, toda niker ni uspel. Dokler ni nekega dne našel na ulici zavojčka z 10 čisto novimi funt-nimi bankovci. Tedaj je bil star 18 let. Ali mislite, da je zavojček kar stisnil v žep kot svojega ? Ne; odšel je z njim na policijo. Tam •se je turški uradnik polakomnil denarja in ga skoraj pripravil ob polovico najdbe; toda Zaharoff mu je utekel. &el je in zaigral vse do enega funta.
Njegov sosed za igralno mizo je bil zastopnik ene največjih angleških orožarn; pripovedoval mu je, da se je zaman trudil, da bi pri turški vladi dobil naročila z^ svojo tvrdko. Zaharoff mu je ob-
spoznal trgovec tudi neznanca iz
prejšnjega dne. Spoznal je, da grenil svojo pomoč. Nekoč se mu je tu za dvojni nesporazum. Za vra-
Na ura lnikove besede je odgovor«! le katerem
To je on!.... Skril se je. da bi me ga, to je pa dobro! Oni. ki mu ni počakal! je takoj pomislil neza- zaupal, je bil sam v strahu.... To upljivi trgovec in skrivaj izvlekel domnevo je v Trgovcu potrdila še revolver. Napadel me bo, ko bcm misel na to. kako sta se drug drfi-šel mimo!	gemu skrivala. Njegov strel ni za-
Da bi se malo izognil zasedi, je nodll v beg napadalca, temveč člo-napravil ovinek »skozi gosto gr- veka, ki se je pravtako bal za svo-movje. fCo pa je dfispel do sumi j i- je kot on in na čigar klice je pri-vega drevesa, je začel teči.	Jiitela vsa vas na pomoč.
ČVz nekaj trenutkov je začni za1 In res. sedaj so trgovca ujeli!.... <eboj hitre korake. Brez dvoma ga Preneumno! Ha, to se bodo smeja-
hoče sedaj mož. ki je videl, da se li njegovi prijatelji, ko jim bo pri- pustil z besedami: "Sedaj znate
posrečilo storiti turškemu vojnemu ministru neko uslugo; v povračilo ši je izgovoril, da naj turška vlada preko njega naroča orožje in mnnicijo. To je dosegel in kmalu zaslužil prvi miljon funtov.
Kaj je napravil z njim.' Ni šel igrat, marveč v neki zavod, kjer se je učil brati in pisati in drugih koristnih stvari. Cez tri leta neumornega dela ga je ravnatelj od-
ne. Sumijo celo, da je zaradi dobička sam • poskrbel za nekatere vojne zapleti jajc.
Angleški kralj je Zaharoffu podelil plemstvo, dasi si je bil preje pridobi! francosko* državljanstvo. Potem je prišla svetovna vojna. Zfiharoff je imel polovico vseh orožarn na svetu v svojih rokah. Naročila in zlato ste se mu stekala od vseh strani. Sedaj je obrnil svoj pogled tudi na oljno trgovino in dal po zanesljivih agentih pokupiti čim največ delnic. Sam je plah in se izogiblje javnosti.
Oženil se je bil Zaharoff z 20' letno Dolores F., hčerko znanega španskega plemiča. Že čez tri leta mu je ženo. s katero ga je vezala globoka ljubezen, iztrgala smrt. Leto in dan Zaharoff ni šel med ljudi in se tudi ni pečal z gospodarskimi posli. Kljub temu se je njegovo premoženje v tem času pod vojilo. Neki ameriški list je zapisal pred nekaj leti. ko je bil ob francoski finančni krizi pokupil veČino delnic francoske banke, da je bila to edina slaba kupčija sira Zaharoffa. Dejansko pa je bila vprav ta kupčija velesijajna — saj si je francoski frank kmalu nato opomogel. Kdor danes kupuje bencin, izmenja francoski bankovec, kupi lovsko puško ali pa-j trone, če se vozi po železnici kateri izmed sto železniških prog
Človek pride včasih v položaj, da rab! denar za kak neprif * izdatek.
Če zahteva slučaj več denarja kot ga je na razpolago. J« na mogoče dobiti posojilo le proti oderuškim obrestim. Znano je. da htevajo razna posojilna podjetja za osebna posojila (personal leans)
36% in še vež na leto za obresti in stroške. Zgodilo se je. da so ck_-
odplačila za tnala posojila komaj krila visoke obresti in je ostal človefe večni dolžnik.
Mi smo že številnim našim strankam, ki so se obrnile na nas. pomagali iz začasne denarne stiske. Predvsem so bile to stranke, ki jih osebno poznamo, ker se že mnogo časa poslužujejo nase banke.
S tem naznanilom opozarjamo rojake v New \ork-u na to udobnost našega poslovanja.
Posojila dajemo v zneskih od $30.— do $200.— za rok od enega do šestih mesecev. Obresti za posojila računamo po 6% na leto.
Posojila je treba odplačati v enakih mesečnih obrokih. Za jamstvo zahtevamo podpisa dveh nam poznanih oseb ali kritje v vrednostnih papirjih, n. pr. zavarovalna polica itd.
Vse prošnje za posojila rešimo točno ter jamčimo za najstrožjo tajnost v vsakem slučaju.
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y.

Jugoslavia irredenta.
V Opatjem selu
so otvorili "ba lil ski dom". Glavno zaslugo za to ima domačin Karel Pahor, "ki .se ni strašil stroškov. na'samo da je pokazal >vojo zvesrto-bo Italiji in režimu! Ta Pahor je
v približno 50 deželah — potem je tlld> £°v>ori! pri or ro nit vi. Poklo-sir Basil Zaharoff, ki ima od tega' n 51 St' -T'1 posebno občinskemu ko-dobiček.	ju i-arju in ga pohvalil, da dela
Že nekaj leti živi Zaharoff čistoj nesebično v korist oličine. Izjavil
mu je plen ;zmuznil, zasledovati.
Ako ne neham teči. me bo ustrelil kakor zajca, je pomislil trgovce. Najbolje je. ako se skrijem in počakam, da ho šel naprej.
Skril se je za grmovje ter čakal 7. revolverjem v roki in trepetajočim srcem. Roparji so dobri strol-ci. Toda. jaz bom streljal prvi.
Napel je petelina. Strel je jek-nil v tišino gozda in povzročil zmedeno frfotanje ptičev.
povedoval ta doživljaj!....
"Gospod župan bo pač debelo pogledal, ko bo videl moje dokumente!" je pomislil, že dobre volje. "In kako bo šele pogledal dobri mož. ki je spravil na noge vso to karavano.... ha, ha!"
Ko so ga spravili, ne brez kričanja, v občinsko pisarno, je začel takoj pojasnjevati:
"Smatrate me pač za potepuha, kaj ne? Toda najkrajši dovtipi so
lo. Mogoče je to samo zvijača.... in se bo oni. kakor thitro mu bo zgi-/ m kakim mrmranjem, o! nil izpred oči, kam skril? Iti bilo težko reči. ali jo ( Nastopila je noč. Trgovec ni vi-pomenilo pritrjevanje ali odkloni- del niti tri korake pred seboj, tev,	I Groza ga jf spreletela, ko je po-
Ker cesta tudi ni bila mnogo j mislil, da gre mogoče naravnost bolj varna, kajti izgubila se je nasproti revolverju svojega na-pravtako v gozdu, zato je bilo pač sprotnika.
bolj pametno, da se je odločil za j Zato je bilo že bolje, da je sple-krajšo pot. Napotil se ie po tej zal np neko drevo in počakal ju-[ioti. vendar trttVio odločen, da no'tra. O Bog! To je bila huda noč. bo prehitel moža pred seboj. ! polna grr^e in stradu. sklepetanja Ako >e >>0 obrnil in me hotel po-'z zobmi in obupnega boja s spa-enkati, mu bom dal razumeti, da j njem! IE,
najboljši. Poslušajte torej, kaj se Toda tudi to trgovca ni pomiri-, je zgodilo.... Tu je moja legitimacija..,. Tudi druge svoje dokumente vam lahko pokažem...." Iskal je po žepih svojo listnico.... A ni je našel.
Listnica, listine in bankovci so zginili v splošni zmedi in z njimi tudi toži tel j, ki je uporabil zmedo za spretno tatvino in tako prišel do plena, ki se mu je prejšnji večer v gozdu izmuznil.
kapitalizacija obresti po
4|%
S 1. januarjem smo povišali obresti za vloge na —
- "SPECIAL INTEREST ACCOUNT'
od 4% na	H^'ij- | ; W	.	v ^
K vlogam se bo pripisalo sedaj V2% več obresti na leto od glavnice m tudi od medtem polletno prinisanih povišanih obresti
7 . £> ;
z.a primer navajamo obrestovanje vloge od $100,-vidi naraščanje vloge po 4% in po 4%% obresti: ^
da se
4%	4y2%
$100.—	$100 —
$121.84,	$124.78,
148.40,	155.71,
180.80,	194.32,
203.54,	221.99.
vloženo
vloga z obrestmi v : 5 letih 10 letili 15 letih 18 letih
Glavnica se podvoji po 4% v 18 letih, po 4y2% pa v 16 letih. Kdor hoče podvojiti svoj denar, bo dosegel ta cilj 2 leti prej, ko se mu obrestuje vloga po 4%%.
Povišani dohodek za denar je pri nespremenjeni varnesti najboljša iniei jaliva za redn0 štedenje. Stalno naraščajoča vloga Vam odpira nove vire udobnosti in olajšuje skrbi za bodoč-
\ fs
A- M.-, iifiBoWJaEui B-	"-V
Vnuku pisatelja
P. Dostojevskega je moskovski svet ljudskih komisarjev dovolil dosmrtno podporo.
fc^ . y\ .A ■
<J
Nočno Oslabelost
Mehmja ah
Bolezni Ladic pri starih
Hitro pomoč ■ f pristnim
Santal Midy
Uspešno-Neškodljivo.
KJE JE moj oče PRANK WOLF za 'katerega že ne. vem pet. let, odkar se nahajam v Franciji, red petimi leti je bil njegov naslov: Box 122, Velville, Ark. Prosimo cm jew rojake in brate Hrvate, če kdo kaj ve o njem, da mi poroča, ali naj se pa sam javi svojemu sinu. Josip Wolf, Mentre Sur Sani dre par En-mordres, Cher, France. (2x 11&12)
toliko kakor jaz. 'T
Slučaj je 11 a nesel, da je Zaharoff zvedel za danski parnik. ki je bil ceno na prodaj. Sklenil je kupčijo in se « parnikom odpeljal v Algier. Tam ga je nafovoril z južnim sadjem in se odpeljal z njim v Kopenhagen, kjer so preje dobivali to sadje preko Hamburga in ga morali zato znatno dražje plačevati. Zaharoff je napravil zelo dobro kupčijo. Sedaj je parnik zopet prodal in >>e odpravil v Pariz, dasi ni znal nobene francoske besede, ker se je v zavodu učil samo angleško in nemško. V treh mesecih je francoščino prav dobro obvladal — danes govori 12 jezikov.
Vesele pesmi hčerke njegovega gospodarja, s katerimi si je sladi-la ure pri šivanju, so vzbudile v njem zanimanje za glasbo. Začel Ise je učiti glasovirja pri velikih mojstrih in danes je eden največjih nepoklicnih pianistov ter še danes, ko je star že 75 let, vadi vsak dan po dve uri na glasovir-ju.
' Po triletnem bivanju v Parizu je odšel v London, kjer se je zanimal za borzne kupčije, in sicer izključno za delnjce orožnih io-varn. Do konca minulega stoletja je spravil v svoje roke vse velike angleške orožne tovarne, med dru gimi tucTi tvrdko "Maxim", katere je bil nekoč preskrbel turško naročilo. Zaharoff je oborožil državo za državo in kaslužil v špansko-ameriški, rusko japonski in vseh balkanskih vojnah neštete milijo-
RAD HE IZVEDfeL za naslov FRANK VERDEKBER. Leta 1024 je štl od tu z Alojzijem • Anzelc in od takrat ne vem več njem. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o mjem, da mi poroča, ali naj se pa earn oglasi. Peter Maknc, Camp 23, Ackiph,
Va. (2x 11&12)
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAROD A"t NAJVEČJI SLOVgNSkl DN V AMERIKI.
sam zase v Monte Carlu in sprejema od časa do časa 1» še katerega svojih starih prijateljev: Clemen-eeau. Ll. Georgea, B!\ianda. ki prihajajo še vedno k njemu po svet. Vprašanje je, ali se bo Zaharoff vsaj ob smrti spomnil, čigave roke so morale zaslužiti in prihraniti vse njegovo ogromno premoženje ?
Pri drsanju so se udrle
v Marscho prt Hannovru 4 osebe ona ženska so utonili.
se je rešila. 3 moški
e občani v Opatjem selu prave Italijane in da ob-
je, da čutijo
čudu je jo pravično eeja !
Zastopniki vseh oblasti so bili | navzoči pri otvoritvi baliKkega ! doma. Premožni Pahor jih je po-1
ta za Srednjo Evropo. Sedaj je pa tega prevoza konec in 'kaže se zopet upadanje tržaškega pristaniškega prometa. Promet j>o morju z železniškim odvozom v zaledje v 11 mesecih je bil še zadovoljiv. ali železniški promet iz zaledja v. morskim odvozom je v primeri z lansko enako dobo padel za 1.157.088 kvintalov. Trst pa «i želi in potrebuje ba^s zalednega dovoza z morskem odvozom! Odjem-
n Jje mu ga Hamburg v vedno bolj režima 111 Du-1 ...	0	J
iobrutni meri
Vzgoja "balil".
Naučno ministrstvo je
- - spora-
vabil na zakusko katere -e je nde-;zumno z "Opera Nazionale BaTila" ležil tudi žilpnik Kodrič, ki je ba- J izdalo odredbe za fizično vzgojo iil>Jki dom blagoslovil. Fašistične i dečkov, uvrščenih v balilske Legi-noviue ne morejo prehvaliti Pa- je. tttroci morajo bit>i krepki in horja.	zdravi. Ljudska šola se ne sme
j omejevat i na samo instruiranje o-Tržaški pristaniški promet . taroka, marveč mora pri sevati k
je bil zadnje čase precej velik. Pri-' razv°j"- ,la ^ "oblikuje v njem šlo je mnogo transoceanskega ži-|Zn?f?J m .Zi,vost- Mladina ima k-——-------s vršiti misijo, ki jo ji poveri usoda domovine. — Fašizem hoče doseči zlasti v Priimorju čvrsto mla-
DAR GOVERNERJU BYRDU
m mm t« mmrn^-k M
mmmmm.

underwood a ummrwoook k. Y
Indijanski glavar Cook je obiskal s svojo ženo in hčerjo governrr-ja -države Virgin!j-e -ter mu podaril prvo ■srno, ki jo je ustrelil v tej seziji.
jdino, ki se bo borila za laško do-jinovino v prvih vrstah.
Istrske zadruge
j so si osvo jili Lahi. Pri posojilnici v Puli je otvorjena sedaj centrala istrskih kmečkih zadrug, ki ima svoje delovanje omejeno na pokrajino. Kar še ni v laških rokah, jim ipripade v Whtikem, ta-I ko ,da bodo izključno sami fašisti vodili istrsko zadružništvo, v svojo šk<wlo seveda ne!
Promocije.
Na univerzi v Padovi so promo-virali 7.g. doktorje prava : Alojzij .Rusija iz Skrilj, Avgust Sfiligoj tz Dobrovega in Avgust Nemec iz Bilj. Na univerzi v Modeni je promo viral doktorjem medicine Marcel Vrč iz Trsta.
ADVERTISE in GLAS NARODA
VSEBINA:
. - „» i
Jugoslovanski motiv
Koledarski del
Denar, ki dela predsednike
Pe*
Deset eksperimentov, ld so . pretresi: syet Sovražniki športa v starem
veku	..........
Izgubljena Kolumbina Xhonuw Alva Edison
Poganka
Nov triurni človeškega genij? Soeivni vrt tekom poletja Lok
Možje, ki kopljejo premog Trideset let Mozambiqua
Vročinski rekordi prejšnjih stoletij
C*raioi4e is vsemirja
Ford in njegovi delavci
Mrtvi v vinogradu
Zakonsko pravo v Združenih državah
Saj se ne izpts&k
_
CITAJTE
er.
sto 1929
CENA 50 CENTOV
GLAS NARODA, 82 Cortlandt St New York
VSEBINA:
Iz zgodovine polarnih ekspe* dicij
Z letalom preko Severnega te-
Jjjn
Nohilova blaniaža
Novci in papirnati denar * Združenih državah
O dednem pravu In zapuščinskem davku
Ivan Zonnan
Kirurgija primitivnih Ijo^stev Zavarovanje proti aesreči Inozemei in lovsko prava Žena in mati v zgodovini Kak&n^ razlika Potovanja v Evropo
Cvetke z livade za mlade in stare
m i
Najvišja poslopja sveta
Šaljivke hi zbadljivke
Koliko prednikov ima m človek .r* - .i	M
otar iz West Enda
ROKAH IZ *IVIJEKJA.
2a "QUm Nuod*" priredil Q. P.
■ » ;■ -
GLAS NARODA, 12. JAN. 1929

w 3,	i

Japonski miljoni v zraku.
(Nadaljevanje.)
V jetnišnici v švicarskem mefctu j jati. so si dali dopovedati, da ni Thorbergn sedita že od leta 1924' mogoč e samo radi vojne. »Stregli 'dva zanimiva pustolovca, bivši ru- so mu s predujmi dalje, dokler ni i ski častnik Igor p!. Tilinski in nje-1 leta 1924 enemu izmed njih po-gova "gospodinja"', tudi nekak-j čilo potrpljenje i n je preskrbe! jšna plemkinja nemškega rodu. L. Tilinskemu brezplačno stanovanje nizko izgovorjene besede so bile polne zaničevanja. — Jaz se 1911 je prispel Tilinski v C urili I in hrano za dolgo vrsto let. d* bi jih ne mogla najti!	m nato v Bern ter se seznanil s ko-j
Vojno sodišče pa jih je našlo. Pri obravnavi se je njegov pol- p;eo ^lednih in bogatih osebno-j	Idmski je dobila te dni
zhmA zanj. Navedel je mladost G-artha, njegov prejšnji re- st'h na	ra<:.UIJ je za~eI voditi Privesek. Pred dvema, tremi leti
se je pojavil v Curihu bivši tajnik Tilinskega Louis Mahler in j-e kmalu našel primerne tepce, ki so ga zalagali z denarjem in sicer velikim denarjem, ker jih je
ni okoliščine dejanja in Vxiba je bila omiljena na kasiranje. r.a<i ^ razkošno in potratno živ-— D«»si-i boljše bi bilo, če bi bil ustreljeni — je rekla Sara mr- ijenje. Vsedel se jim ie namreč v >. Nato pa >i je naenkrat ]>okri!a usta z obema rokama. — O. kaj srce s trditvijo, da mu dolguje S<m rfkla ? — Garth... Garth!...	'japonska vlada svoto 350 milijo-
Stoj>ila je na nogi. popolnoma bleda ter za trenutek obrnila svo-'nov švicarskih frankov za načrte oči	West Endu, ki je stal okopan od varljive jutranje lu- 'trdnjave ^ort- Vrtur ki jih jo iz 2"al l>rel,rh*'atl- da ima P°ln0 ni<*
či. Nato s,t je jKidla nevestna na tla.	'zvabila iz niesra med msko-iaocn- Ti»^ega japonske menice, ki
so baje deponirane pri neki londonski banki. Mahler je znal lahko ve rnežnem dopovedati celo to.
, . , . .	. .	da se sam Cičerin pogaja ž njim,
sobe V hotelu- Nekdo je iztegnil stran zavese in spustil noter solne-,dajstvu je znal 1 ihnski ]>odkre-i^
. . .	. i-i	i i i L.:,;	• i •	0il 11111 pre,pustu te menice za
približno pol milijarde v dinarjih. Da pa dvigne ta zaklad, je moral Mahler na dolga "poslovna"
zvabila iz njega med rusko-japen-—	sko vojno, ko je služil še kot ru-
*	ski častnik. Povest o svojem malo-
Ko se je Sara zopet zavedla, je ležala na postelji Elizabetine pridnem, toda dobičkanosnnm iz-
?io hič in v jK>lt mi je lahko eutila mehki roki krog sebe, ki so kopa- ]uti s tremi menicami, ki so se le njeno lice z nekim hladnim in osvežujočim predmetom. Odprla je glasile vsaka na 46 milijonov je-oči ter m- ozrla na Elizabeto, ki se je sklanjala nad njo, — kot ka- ,»k>v in ki so bile izplačljive v 1.
fca inadona nad svoje dete.	jl935. Bankirji m drugi so mu šli j potovanja, ki so stala seveda o-
!na iim ter mu stregli z ogromnimi Vromno denarja
Ali se počutiš boljše f
f
Sladki glas jo jo prebudil k spoznanj« tega, kar se je pripe^^^ na te maijone in ko me_
tilo. Brl je isti gla>. ki jo je poprej ovil v usmiljeno temo. ko ji je pripovedoval grdo povest o tem. kar se je. pripetilo na oddaljeni indijski prednji j«>stojan.ki.
Podrobnosti j>oviT*ti bile vse zmedene v duhu Sare, a počasi, ko .se je vračala zavest, so se ]>odrobnosti sortirale in naenkrat je potrkala ronica na vrata njenega s]»omina.
Oprla ^e je na lakti in njane oči so prosile:
—	Elizabeta, ali je bilo ros.' Ali je bilo vse res?
V trenutku sta jo objeli roki Elizabete.
—	Moja draga, ti moraš skušati premagati to. Ti j-oraš xudi .skušati pozabhi. da sem ti jaz povedala. Nisem pa mogla dopustiti,
bi se to ]K>ročila z Garth Trentom v nevednosti vsega tega.
—	Potem je resnično? Garth je bil sojen od vojnega sodišča ter kasiran ? — Sara je omahnila nazaj v blazine. Kljub temu pa je še veti no globoko v njej, bdel žarek upanja. Proti vsemu razumu, proti zdravi -loveški pameti, se je vera v njej borla proti sprejemu tipke vednosti, da je bil Garrl. kriv tega, kar je bilo v njenih očeh neodpusten greh! B I | P
Neodpusten greh ! Ta beseda je spravila v njej na dan cel sipre-vod misli. Spomnila se je, da je pripovedovala Garthn, da se ne briga, kakšen greh je zakrivil on ter ga prisilila k veri, da ne bo no-l.< na s-tvar napravila no bane razlike v njeni ljubezni do njega in je pripravljena pitati njegova žena. Sed?j pa, ko ji je bila razkri-tskrivna stvar v njegovem življenju, je našla samo sebe, kako se umika pred njo kot predo studno pošastjo! Njena obljuba vere rn zaupanja se je že pričela drobili pod naporom njenega poznavanja resnice!
Skozi ves vrtinec misli se je zavedala, da se Elizabeta siklanja nad njo in odgovarja na njena divja, nevenna vprašanja.
—	Da, res je, — je rekla EJ i žabe ta stalno. — Bil je stavljen j red vojno sodišče ter kasiran. Oe pa dvomiš o tem, ga vprašaj sama, Sara.
Koki Sare sta se stisnili. Njene oči so bile mrzlično sijajne v njenem bledem, prepadlem obrazu.
—	Da, jaz ga bom vprašala sama, — je vzdilinila. — Vi se morate motiti, kajti nekje mora biti neka strašna zmota. Jvz sem bila blazna, da sem to vrjola le en sam trmutek.
Skočila je s postelje na TOge ter stala pred Elizabeto z obupno izzivainostjo.	§ - S
—	Ali niste sijali kar pravim — je rekla naglas. — Jaz ne vem jem tega. Jaz ne bom nikdar verovala tega, dokler mi Garth sam ne pove, da je resnično.
—	O, moja drag«! — Elizabeta se je umaknila nekoliko nazaj, m njene oči >o brio prijazne in poanilujoče. Sara se je prestrašila teh pomilovalnih oči, kjarti njih zavrnitev Garthove nedolžnosti je bila dosti bolj močna kot pa enostavne besede.
Medlo je slišaia potrpežljivi glas Elizaibete:
—	Mislim, da imaš prav. Vprašaj njega sama, — a. Sara, on ne bo zmožen zanikati tega!
nic v 1. 1915 ni bilo mogoče iztir-
pa njegove žrtve so ga imele dovolj za ta namen. Saj so upale na mastno od-
Osem in dvajseto poglavje.
RDEČE RAZVALINE.
I
—	Ti si poslala po mene in jaz tukaj!
^a j§°*a,r^> odurni glas je zvenel kot mrtvaški zvonec za vsa medla upanja, katera je gojila Sara, ko je čakala na prihod Garth*. Njegov glas, mrki izraz njegovega obraza, hladni način, — vse n je vsebovalo zlokobno sporočilo za žensko, ki se je na-adila spoznavali znamenja duševnega napora moža, katerega je ljubila.
—	Da, — jaz som poklala pote, — je rekla. — Jaz, jaz, — Gartih, sem videla Elizabeto.
—	Asi ros? — Ta kratki odgovor je prišel iz njegovih usi, a ničesar drugega.	19 I C	I	fjf "w
Sara je stwnila skupaj evoji roki. Bilo je nekaj nedostopnega krog G a rt ha. ko je stal tamkaj, — miren, nezlomljen in čakajoč, da cuje to, kar mu hoče povedati.^
Z velikim na pro m je pričela zopet.
Ona mi je i>ovedaIa o nečem, kar se ti je pripetilo v preteklo-
#
A!j re.s? I>osti stvari se je pripetilo v moji preteklosti. Kaj bilo prav posebnega, o čemur ti je pripovedovala? Purnvdjiv ton v njegovem glasu jo jo vzdramil k odprti obdol-
'ovedala mi je. da si bil stavljen pred vojno sodišče ter ka-— radi strahope^nosti. prtšle počasi in prevdarno iz njenih us4. — Potegnil je ostro tja,po vase in sivka-sta senca se je njegovem obrazu,
i, •— čakala z intenzivnostjo hrepenenja, ki je bi-na ali ogorčeno zanikanje ali pa na veselo zani-bi nedolžen mož odgovoril na tako obdolži t ev.
pa ni prišel. Le nrelk, — neskončen molk, do-nepremično ter zrl nanjo, dočim je posta-
ZAKAJ SO NAŠE POŠIUATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE?
KER JE NAŠ PROMET NAJVEČJI IN KER SO -1ASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE!
Udobnosti, ki Izvirajo iz poslovanja v velikem obrat«, pridejo našim strankam v korist.
NaSi stroški za posamezna nakazila so manjši, v sled tesar so eene pri nas nižje kot pri agenta ali zavodu, ki mora poslati Vašo nakaznico v Izvršenje v New Tork.
Hitrost našega poslovanja je nedosegljiva, redi našega velikega prometa lahko vzdržujemo tako obširne zveze, da M posveča našim nalogom največjo pozornost.
Naše denarne nakaznice odpošljemo z vsakim brzoparnl-kom, ki odpluje iz New Yorka — to raj brez zamude in na* daljnega posredovanja.
Naše cene so objavljene dnevno v listo "Glas Naroda".
Za zneske nad $200.— računamo primerno niijo eeno, katero Vam nidevolje sporočimo predno nam pošljete nalog.
Ml imamo največ poslov s strankami izven New Yorka, bar dokazuje, da se lahko okoristi z našim poslovanjem vsak, pa najsibo se tako daleč proč od poslovnega središča Amerike.
Pošljite toraj Vašo prihodnjo denarno pošiljatev nam v izvršitev.
SAKSER STATE BANK
^ OCTRTLANDT STREET.	NEW YORK
škodnino, ko bodo menice izplačane. Zadnje <potovanje je privedlo Mahlerja v Berlin, kjer ga je doletela usoda. Opozorjena od notice v nekenr listu, ga je policija vtaknila pod ključ. Izročila ga bo švicarskim oblastim, ki so mu pripravile let{>o stanovanje in dobro hrano kakor pred štirimi leti njegovemu šefu.
Kako se potuje t stari kraj in nazaj ▼ Ameriko.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi ln drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne ia-kušnje Vam ml zhmoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo^ vedno le prvovrstne brzoparLike.
Tudi nedrSavIjaul zamorejo potovati t stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit iz Washington^, bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred odpotovanjem ln to naravnost v Washington, D. Cn na generalnega naselnlškega komisarja.
Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo 31. julija 1926 se nlkomu?
več ne pošlje permit po pošti, ampak ga mora iti Iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselniški u-rad ali pa ga dobi v New Torka pred odpotovanjem, kakor kdo ▼ prošnji zaprosi. Kdor potuje ven bre« dovoljenja, potuje na avvjo lastno odgovornost.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Od prvega julija Je v veljavi no> va ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje žene In neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svojo mote s katerimi so bile pred 1. junl-Jem 1928. leta poročene. Izven kvoto.
Jugoslovanska kvota znaša 9e vedno 671 priseljencev letno. Do po loviee te kvote so upravičeni sta-riši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta poročili ln poljedelci, oziroma žene ln neporočeni otroci Izpod 21. leta onih n®-državljanov, ki so bill postavno pripuščenl v to deželo za stalno bivanje tn. Vsi ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, neča« klnj Itd., ki spadajo v kvoto bre«
vsake prednosti v Isti, pa se n« sprejema nlkaldh prošenj mm. amo-rlkanske viaeje.
pomikov Snipping >

16.	januarja:
President Harding. Cherbourg, Bremen
17.	Januarja:
Muencben, Cherbourg, Bremen 19. januarja:
Hamburg, Cherbourg, Hamburg Majestic, Cherbourg 23. januarja: Republic, Cherbourg. Bremen Berlin. Cherbourg. Bremen
25.	januarja: Paris. Havre
26.	januarja:
Conte Biancamano, Genoa, Napoli Cleveland. Cherbourg. Hamburg 30. januarja:
America, Cherbourg. Bremen
1.	februarja: Acjuitania, Cherbourg
2.	februarja:
lie de France, Havre Cleveland, Hamburg, Cherbourg Xew Amsterdam. Boulogne Sur .Ver, Rotterdam
Roma, Napoli, Genova 6. februarja:
Leviathan, Cherbourg
HOLLAND
POTUJTE UDOBNO
HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA V
JUGOSLAVIJO
preko Boulogne-sur.Mer, FRANCIJA
Znižanje vožnja v lil. razredu: Od New Yorka do LJubljane J "J
in nazaj:
ln vojni davek.
Potovanje s pamikl Holland-America Line pomenja udobnost, domače razpoloženje, neprekoBljivo kuhinjo In postrežbo. — Za podrobnosti vprafiaj-te svojega lokalnega agenta »11 —
HOLLAND AMERICA LINE
24 STATE ST., NEW YORK CITY
STATE BANK
tl Cortland! Street
WW VARR
V in IZ
JUGOSLAVIJE
PREKO HAMBURGA z naiimi znanim! pamikl:
WW TURK, ALBERT BAI1M, HAMBURG, DKUTSCHLANO, RESOLUTE, REUANCS, CLEVELAND, WESTPHALIA, THUUNOIA Nenadkriljiva postrežba In ku-hinja v vaeh razredih.
$198.—
Iz NEW YOBKA do LJUBLJANE In NAZAJ
v modernem 3. razredu.
f Vojn i d;ivek poaebej. >
HITRO POŠILJANJE OENAP. JA PO NIZKIH CENAH
Za povratna dovoljenja in druge informacije se obrnite u lokalnega agent« aJi na —
Hamburg-American Line
39 Broadway New York
STENSKI ZEMLJEVID
ZA VSAKOGAR
Človek, ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk? da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljem. Na zemljevidu so vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam.
CENA
SAMO
■L
(Za Canado $1.20 s
poštnino in carino vred.)
/
Poštnino plačamo mi in pošljemo zavarovano.

VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU
Edinole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Če se morate posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar iščete, mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEVIDU lahko natančno ugotove, kje se je zgodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se n£e zemljepisja.
Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima šest strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih inčev. Dolg je 38, širok pa 25 Inčev.
Dostikrat ste že čitali v časopisih ali knjigah o krajih, ki vam niso bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti vetje, če bi vedeli, kje se nahajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi ugodeno.
m
y JEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO:
Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, tiskan v petih barvah.
Velik zemljevid Združenih držav, na katerem so vse železnice in ceste.
Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih državah.
Zemljevidi Pacifičneg* Oceana, otočja in ameriške lastnine.
Opis dežel, mest, otokov, rek itd.
27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU
Ne oziraje se na to, če ie imate zemljevid ali atlant, ta STENSKI ZEMLJEVID bo za vas vidike važnosti. Ko ga boste en teden imeli, ga ne boste dali niti za pet dolarjev.
NAROČITE GA PRI:
sl0venic publishing company 82 combat st, New York, N. Y.
—
7. februarja:
Presidente Wilson, Trst
Dresden, Bremen, Boulogne 3ur Mtr
9. februarja:
Majestic. Cherbourg Westphalia Hamburg fonte Grandi, Napoli, Genova
13.	februarja:
President Harding. Cherbourg
14.	februarja:
Muenchen. Bremen
16. februarja:
Pans. Havre
Ceorge Washington. Cherbourg Deutsehland, Hamburg, Cherbourg Arabic. Cherbourg, Antwerpen Augustus, Xapoli. Ceriuva
20.	februarja:
Presidente Roosevelt, Cherbourg
21.	februarja: Berlin. Bremen
22.	februarja: Vulcania. Trst
23.	februarja:
Ol ympie, Cherbourg Hamburg Hamburg Cherbourg ltyndam, Boulogne Sur Mcr, Kilter-darn
26.	februaria:
Tburingia, Hamburg
27.	februarja: Leviathan. Cherbourg
28.	februaria: Stuttgart. Bremen
1.	marca:
Aquitania, Cherbourg
2.	marca:
H« de France. Havre
America, Cherbourg
Albeit BaJlin. Hamburg, Cherbourg
Pennland, Cherbourg, Antwerpcn
Conte Biancamano. Xapoli, Genova
7.	marca:
Dresden, Bremen, Boulogne Sur Mer
8.	marca: Berengarja Cherbourg
9.	marca:
Cleveland, Hamburg, Cherbourg Xeiv Amsterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam
Koma. Xapoli, Genova
13.	marca:
Prt-sident Harding, Cherbourg
14.	marca: Muenehen. Bremen
15.	marca:
1'aj-is, Havre (Velikonočni izlet) Olympic. Cherbourg ie. marca: Arabic, Cherbourg. Antwerpen Veendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam
Conte Grande Xapoli, Genova
19.	marca: Westphalia Hamburg
20.	marca: Leviathan, Cherbourg
21.	marca:
Presidente Wilson, Trst Berlin. Bremen
22.	marca: Aqultania, Cherbourg
23 marca:
President Roosevelt. Cherbourg Heutsc-hland. Hamburg. Cherbourg Augustus, Xapoli, Genova 26. marca:
Columbus, Bremen
23.	marca:
Stuttgart, Bremen, Boulogne Sur Mer Volendam. Boulogne Sur Mer Rotterdam
29.	marca:
lie d«> France, Havre B»-r«-nKaria, Cherbourg
30.	marca: Vulcania. Trst
Hamburg. Hamburg, Cherbourg Pennland .Cherbourg. Antwerpen Ryndam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam
6 DNI PREKO OCEANA
Najkrajia In najbolj ugodna pot za; potovanj« na ogromnih oarniUhi
Paris 25. jan.; 15. februarja. Ile de France 1. febr.; 1. mar.
(Ob polno«!.)
Najkrajša pot po Seleanld. Vsakdo Je v pose bal kabini ■ vsemi modernimi ndobnostL — Pijača ln slavna francoska knklnja. Iaredno nizke
VpraSaJta katarae^koll vooklaoaanacaaaaBta all
FRENCH LINE
I* State Street, Hew York. H. Y.
Dragocena pahljača
WW-
UXMN WOODAJJHDCJI WOOD, K-Jt.'
Med darovi, ki jih je dabil novi japonski cesar ob kronanju, ee nahaja tudi dragocena pahljača, v kateri je 2111 biserov. — Pahljačo je poklonilo cesarju prebivalstvo province Miva.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI,
. ..