Goriški
računa na pomoč
12
parlamentarcev dveh držav
, b:-*J M T" • fl ' 1
Spinning®, PILATES, TRX, Kangoo Jumps, Zumba,
Insanity, DNK analize. Ples v parih z Julijo Kramar,
nordijska hoja, GymstiCk
Obrtna cona Solkan (50m levo čez mejo po Via degli Scogli).
Tel.: 00386 41 250 436
www.zdravogibanje.si
Primorski
gorica - Sinoči premiera operete
»Pomladanska parada« užitek za občinstvo
GORICA - Sinočnja premiera operete »Pomladanska parada« je bila navdušujoč spektakel s 150 nastopajočimi, kakršnega občinstvo v dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž res ni pričakovalo. Dolg aplavz je pospremil zaključek skoraj triurnega dogajanja na odru, ki ga je včeraj spremljala dokaj izbrana publika. Izstopali so visoki gostje iz Slovenije - ministrica Ljudmila Novak, slovenski konzul v Trstu Dimitrij Rupel in generalni državni tožilec Zvonko Fišer. Številni so bili tudi predstavniki kulture in politike Slovencev v Italiji. Dobrodošlico je vsem izrazila predsednica centra Bratuž Franka Žgavec, z odra je pozdravila tudi ministrica Novakova, ki se je v popoldanskih urah sestala z nosilci vsestranskega delovanja v centru Bratuž. O poteku večera bomo poročali jutri.
MARINI GH
I Cy&fî^e^l&fU/ 1
GANT-
CANADIENS^
WOOLRICH
jfjHH ft lÇ H A fbHLll
Trg Cavour, 25
34074 - Tržič
Tel in Fax 0481 791066
pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču
POSEBNA RAZPRODAJA ur in srebrnine (do 70%) na zalogi
Trst, Ul. Battisti, 2 Tel. 040-7606012
dnevnik
SOBOTA, 13. OKTOBRA 2012
Št. 242 (20.565) leto LXVIII._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
CENA V SLOVENIJI 1,20 €
italija - Protest proti vladni politiki na področju šolstva
Dijaki množično na ulicah države
RIM, TRST - V devetdesetih italijanskih mestih so včeraj potekale dijaške in študentske protestne manifestacije proti možnosti, da bodo v državnih šolah soodločali tudi nosilci zasebnih interesov, kar predvideva zakonski osnutek bivše vladne podtajnice Valentine Aprea. Kot protestni simbol so uporabili korenje, s čimer so se odzvali na trditev ministra za šolstvo Francesca Profuma, češ da sta za študente potrebna palica in korenček. Manifestacija je potekala tudi v Trstu (na sliki KROMA), kjer so, kot drugod po Italiji, poleg dijakov in študentov demonstrirali tudi učitelji in profesorji, ki so pristopili k celodnevni stavki sindikata delavcev znanja Flc-Cgil proti napovedanemu novemu vladnemu krčenju sredstev, ki bi šolstvu utegnilo odščipniti več kot milijardo evrov ter ukiniti okoli 25.000 stolic, številnim prekernim uslužbencem pa ne bi obnovili pogodb.
Na 5. in 11. strani
LJUBLJANA - Ministrica Ljudmila Novak
»Nujno bi bilo spremeniti zaščitni zakon«
LJUBLJANA - Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak ter predsednika obeh krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji Drago Štoka in Rudi Pavšič so se na pogovorih v Ljubljani strinjali, da so potrebne spremembe zaščitnega zakona za slovensko manjšino, da bi dorekli način financiranja manjšine. Ministrica je na novinarski konferenci po pogovorih poudarila, da je obstoječi zaščitni zakon iz leta 2001 za slovensko manjšino v Italiji pomanjkljiv, ker ne predvideva sistemske rešitve financiranja, zato pogosto prihaja do zamude izplačil, je dejala Novakova.
Na 3. strani
»Tudi Slovenci bi potrebovali Renzija«
Na 2. strani
Bo Trst izgubil park Area in inštitut Ogs?
Na 4. strani
Duke: od julija brez pršuta in plač
Na 4. strani
Občina Dolina bo upravljala Glinščico
Na 6. strani
Sanacija Korna čaka na čistilno napravo
Na 13. strani
NOBELOVCI
Nagrada za mir Evropski povezavi
OSLO, BRUSELJ - Nobelova nagrada za mir gre letos v roke Evropske unije. To prestižno priznanje bo EU prejela za svoj prispevek k miru in spravi, demokraciji in človekovim pravicam v Evropi, pa tudi, ker je pomagala Evropo popeljati od celine vojne do celine miru. Evropski voditelji so odločitev iz Osla sprejeli z zadovoljstvom. Kot sta v skupni izjavi v odzivu izpostavila Barroso in Van Rompuy, je Nobelova nagrada za mir "največje možno priznanje" za edinstveno prizadevanje vse več evropskih držav za premostitev vojne in razlik ter skupno oblikovanje celine miru in blaginje. A slišati je bilo tudi kritike. Kritično so se med drugimi odzvali češki evroskeptični predsednik Vaclav Klaus, poljski Nobelov nagrajenec za mir Lech Walesa in ruska borka za človekove pravice Ljudmila Aleksejeva.
Na 11. strani
2
Sobota, 13. oktobra 2012
ALPE-JADRAN
/
REZIJA - Na zadnji seji občinskega sveta	MANJŠINA - Poziv Slovencev v DS
Župana moti pismo »Po^n razmislek
r , ,r , o am bolj smotrni
generalnega konzula uporabi denarja«
REZIJA - Rezijanskega župana Sergia Chineseja je zmotilo pismo, ki mu ga je poslal slovenski konzul v Trstu Dimitrij Rupel v zvezi z upravljanjem kulturnega doma na Ravanci, za katerega je do letos poleti in že več kot trideset let skrbela Rezijanska folklorna skupina. To je prišlo na dan na zadnji seji občinskega sveta, potem ko je temo o upravljanju kulturnega doma (zadeva se vleče že dalj časa) načel opozocijski svetnik Ne-vio Madotto.
Konvencija, s katero je Občina upravljanje kulturnega doma na Ravanci zaupala Rezijanski folklorni skupini, je letos poleti zapadla, doslej pa še ni bila obnovljena. Za upravljanje kulturnega doma, ki ga je Reziji po potresu iz leta 1976 poklonila tedanja Jugoslavija, se namreč poteguje tudi društvo Identita e Tutela Val Resia, ki zagovarja stališče, da rezijanska kultura nima nič skupnega s slovensko. Župan Rezije Sergio Chinese je med sejo občinskega sveta, kot piše v zapisniku, Madottu odgovoril, da so Re-zijanski folklorni skupini očitali, da je v kulturnem domu na Ravanci brez dovoljenja Občine, ki je lastnica stavbe, gostila drugo krajevno društvo (KD Rozajanski dum, op.a.). Župan je še dodal, da je omenjena skupina poslala pismo po celi Italiji, da bi izrazila svoje razočaranje, ker ji Občina ni obnovila konvencije. »To pismo je prejel tudi slovenski konzul v Trstu, ki je nato pisal županu. Vsebina njegovega pisma je nesprejemljiva, saj posega v dejavnosti Občine in torej v odločitve, ki so bile sprejete v tuji državi. Sam konzul se sicer sklicuje na državni zakon 38 in na deželni zakon 26 o zaščiti slovenske jezikovne manjšine, trdi, da
Kulturni dom -Kulturska hiša, za katero župan dvomi, da jo lahko še upravlja Rezijanska folklorna skupina
nm
je njegova dolžnost podpirati slovensko manjšino v Italiji, v katero vključuje tudi Re-zijane. Vmešavanje tuje države v krajevno politiko je moteče. Če sem se pred tem nagibal k temu, da bi upravljanje kulturnega doma spet zaupal folklorni skupini, zdaj o tem nisem več prepričan, obenem pa sem zasrkbljen zaradi izbire, ki jo moram narediti,« je med zasedanjem občinskega sveta dejal Chinese.
Ko ga je opozicijski svetnik Nevio Madotto pozval, naj zaključi polemike in naj
najde dogovor, pa mu je župan odvrnil, da je vse zakomplicirala in zaustavila Rezijan-ska folklorna skupina, ki je poslala 50 protestnih pisem.
Uradni dopis slovenskega konzula v Trstu Dimitrija Rupla je bil objavljen tudi v občinskem biltenu, ki je izšel septembra. Od tod ga je vzel tudi urednik spletne strani http://valresia-resije.blog-spot.it, njeni obiskovalci pa so prav tako kot župan ostro kritizirali vsebino Ruplovega pisma. (NM)
TRST - Slovenci v Demokratski stranki (DS) z veliko zaskrbljenostjo spremljajo vprašanje financiranja slovenskih ustanov. Številne ustanove slovenske narodne skupnosti doživljajo krizno stanje, ki je posledica krčenja javnih prispevkov, tako s strani italijanske, kot slovenske države. »Žal smo komaj sedaj, po nekajmesečnem naprezanju, dobili konkretne odgovore o finančnih rezih in komaj pred dnevi je bil končno podpisan dekret, na podlagi katerega bo Dežela izplačala prepotrebni predujem. Končno je tudi znana vsota prispevkov, ki pa je žal znižana v primerjavi z vsoto, ki je bila prevd-videna v državnem proračunu. Potrebno bo zato na prihodnjem vladnem omizju ponovno postaviti v ospredje to vprašanje in zahtevati od podtajnika Ruperta spoštovanje zagotovil, ki so bila dana na prvem zasedanju omizja o neokrnjeni dotaciji za slovensko manjšino,« pišejo demokrati v sporočilu.
V tem času postaja torej nujno preučiti vse možnosti, da se zagotovijo potrebna sredstva za prihodnost. Slovenci v DS si bodo na vseh nivojih prizadevali, da bi bilo navkljub hudi gospodarski krizi v obeh državah, še naprej upoštevane osnovne potrebe manjšinskih ustanov, ki so že dalj časa na robu preživetja in ki bi bile ob krčenju prispevkov prisiljene sprejeti drastične ukrepe.
»Ob tem ne moremo prezreti skrajno pasivne drže deželne uprave, ki ni pokazala v vseh teh mesecih nobene občutljivosti in konkretnega zanimanja do potreb slovenske manjšine. Številni ugledni predstavniki Dežele so v zadnjem obdobju sicer večkrat poudarili pomembnost in doprinos slovenske narodne skupnosti za razvoj tega teritorija. Tem pozitivnim in spodbudnim besedam pa niso sledila dejanja, saj bi lahko bila vloga Dežele na tem področju znatno večja, predvsem pa bi morala tudi sama finančno podpreti manjšino. Pričakujemo si torej drugačen pristop in večjo aktivnost deželne uprave, v skladu s hvalevrednimi izjavami, ki smo jim prisluhnili. Današnja deželna konferenca za slovensko manjšino naj bo tudi priložnost za razmislek o tem vprašanju.«
Slovenci DS menijo, da bi bilo potrebno v tem kriznem trenutku in upoštevajoč, da tudi v bodoče ni mogoče pričakovati znatnih izboljšav, poiskati med različnimi dejavniki manjšinske stvarnosti - političnimi, gospodarskimi in iz civilne družbe - večjo složnost in pripravljenost na sodelovanje. Številne ustanove se nahajajo pred nelahkimi izbirami. Potrebno je torej določiti prioritete in posledično zagotoviti podporo predvsem tistim dejavnostim, ki predstavljajo osnovo za bodočnost manjšinske skupnosti. »Izogniti se moramo nepotrebnim polemikam, v prvi vrsti pa katerikoli želji po izkoriščanju sedanjega stanja za ohranjanje lastnih interesov. Prepričani smo tudi, da se ne moremo zadovoljiti le z zahtevo po ohranjanju dosedanjih prispevkov. V trenutku krize je tudi naša stvarnost poklicana, da preveri in premisli celotno delovanje, umestnost posameznih stroškov in uvede čimbolj smotrno uporabo javnega denarja,« menijo Slovenci v DS.
BELJAK - 140 in 120-letnica
Častitljivi obletnici dveh slovenskih bank
BELJAK - V kongresnem centru v Beljaku sta s skupno slovesnostjo ponosno praznovali visok jubilej: najstarejša zadružna ustanova v Avstriji - slovenska Posojilnica bank Šentjakob v Rožu svojo 140. obletnico, slovenska Posojilnica Bank Zila pa 120. obletnico. Obe slovenski banki veljata danes znotraj slovenskega bančništva na Koroškem kot uspešna modela regionalne banke in zanesljiva partnerja na območju Alpe-Jadran. Predsednik Združenja bank Slovenije, France Arhar, pa je kot eden častnih govornikov na slovesnosti izpostavil, da sta jubileja kot 140. oz. 120. obletnica na področju bančništvu redka. Celo Bank of America kot druga najstarejša banka v ZDA da je s svojimi niti 130-imi leti mlajša od Posojilnice v Šentjakobu v Rožu.
Kot je znano, so prvo kmečko kreditno zadrugo v Avstriji ustanovili 5. septembra 1872 v Šentjakobu v Rožu in sicer na pobudo koroškega Slovenca Valentina Janežiča, ki je želel postaviti slovensko kmečko prebivalstvo na zdrave gospodarske temelje in in s tem vzporedno omogočiti svobodno kulturno in politično izražanje. Posojilnica Šentjakob je postala zgled za druge. 20 let kasneje so ustanovili slovensko posojilnico na Ziljski Bistrici, vmes pa slovensko posojilnico oz. kmečko kreditno zadrugo v današnji občini Borovlje.
Govorniki na proslavi, ki je bila obenem tudi nepozabno kulturno doživetje na najvišji ravni, za kar sta poskrbela svetovno uveljavljena sopranistka Bernarda Fink in mešani pevski zbor »Oisternig« (Ojstrica), so še posebej poudarili tesno povezanost obeh slovenskih bank s slovenskimi oz. dvojezični-
mi ljudmi s podeželja od 19. do 21. stoletja, skozi dve vojni in svetovne gospodarske in finančne krize. Danes da sta obe Posojilnici, Šentjakob v Rožu in Zila, uspešna modela regionalne banke na Koroškem in zanesljiva partnerja v celotnem prostoru Alpe-Jadran, je kot nadaljnji govornik poudaril predsednik Zveze Bank v Celovcu Feliks Wieser. Alpsko-jadransko komponento poslovanja obeh posojilnici je izpostavil tudi predsednik Združenja bank Slovenije France Arhar, ki je še posebej poudaril, da sta obe banki ostali zvesti izročilu svojih prednikov »Stati inu obstati«, pri čemer je »obstati vsekakor umetnost v življenju«.
Za jubilejni prireditvi sta obe posojilnici predstavili tudi dvojezično brošuro, v kateri so zajeti začetki, sedanjost in vizije za prihodnost obeh posojilnic, za kateri sta spregovorila predsednika obeh upravnih odborov - za Posojilnico Bank v Šentjakobu v Ro-žu Štefan Lesjak, za Posojilnico Bank Zila pa Marjan Gallob.
Ivan Lukan
Predsednika s častno listino
TRST - Kandidat na primarnih volitvah na Barcolani
»Tudi Slovenci potrebujemo politike, kot je Matteo Renzi«
Župan Cosolini je Renziju daroval majico Barcolane
kroma
Renzi z bodočimi gostinci Ad formanduma
kroma
TRST - »Tudi Slovenci v Italiji potrebujemo svojega Mattea Renzija, ki bi prevetril manjšinsko politiko in ki ji dal novega zagona,« pravi podjetnik Valentino Cossutta, eden redkih Slovencev, ki je včeraj popoldne pred Pomorsko postajo pričakal kandidata na primarnih volitvah leve sredine. Res je, da je bil obisk župana Firenc dejansko nenapovedan, spletna napoved in posledične informacije »ust do ust« pa so prispevale, da je Renzija vseeno pričakalo kar precej ljudi.
Deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec je ponovil, da mu je Renzi ne samo simpatičen, temveč tudi politično in generacijsko zelo blizu. Bivši podpredsednik Pokrajine Walter Go-dina pozna Renzija že »dalj časa, vsekakor preden je postal tako znana osebnost,« Cossutta in žena sta prišla iz radovednosti, ker jima je Renzi všeč »zaradi neposrednega nastopanja in svežih idej.« Ko pravi, da bi Slovenci potrebovali človeka kot je Renzi, Cossutta ne misli na mlade ali manj mlade politike, »temvečna ljudi, ki bi imeli nove ideje.«
Renzija, ki je dospel na Barcolano z volilnim avtodomom, sta pričakala župan Roberto Cosolini in pokrajinski tajnik Demokratske stranke Francesco Russo. Župan, ki podpira tajnika Pier Lui-
gija Bersanija, je prišel, »da pozdraviti somišljenika« in ga seznani s krizno situacijo nekaterih obratov, začenši z železarno in Sertubi. Russo je prišel po »službeni dolžnosti, kot se spodobi za tajnika stranke«. Beseda razgrajevanje (it. rottamazione), ki je glavno Renzijevo volilno geslo, Russu vsekakor ni všeč, »ker smo v Trstu že zelo prenovili stranko, ne da bi nikogar razgradili.«
Renzi je pozdravil politike in upravitelje, dosti bolj pa so ga zanimali ljudje, ki so se trli na nabrežju ob stojnicah Barcolane. To so vsi njegovi potencialni privrženci tako na primarnih, kot na spomladanskih parlamentarnih volitvah, seveda če bo novembra premagal Bersanija. »Vem, da sondaže napovedujejo zmago tajnika, ki uživa podporo vseh strankarskih voditeljev. Jaz sem tukaj, da postavim na glavo predvolilne prognoze in da zmagam,« je dejal župan Firenc med enim in drugim stiskom rok in skupnim fotografiranjem, ki mu je zelo všeč.
Delavci Sertubija so Renziju na Co-solinijevo pobudo predstavili dramatično situacijo v obratu, kar so naredili tudi delavci škedenjske železarne. »VIta-liji prevladuje svoboda odpuščanj in žal ne svoboda zaposlovanja,« je poudaril kandidat. Župan in Russo sta mu da-
rovala uradno majico Barcolane, nekdo tudi jadralno bundo. Obe je takoj oblekel in zgledal kot pravi jadralec, »proti toku,« je pojasnil.
Gosta iz Firenc, ki je popoldne nastopil v Gradišču ob Soči, nato še v Vidmu in Pordenonu, je spremljal nekdanji pordenonski župan Sergio Bolzonello, ki je njegov glavni deželni »sponzor«. Manjkal je Riccardo Illy, ki je v preteklih dneh večkrat javno podprl Renzija. Pred kratkim sta se srečala v Firencah in drugače zelo zgovorni Renzi ni želel razkriti vsebine njunega pogovora. Dejal je le, »da je Illy velik podjetnik in je bil odličen župan in predsednik FJK. Upam, da bo še prispeval k boljši prihodnosti Italije.« In to je bilo vse o Illyju.
Renzi na Barcolani ni govoril dosti o politiki. Debori Serracchiani, ki sicer ne sodi med pristaše »razgraditeljev«, je zaželel uspeha na deželnih volitvah v prepričanju, »da bo odlična predsednica Furlanije-Julijske krajine.« Osebno nima nič proti Massimu DAlemi, pravi, zelo pa ga motijo politiki, ki se »oklepajo stolčkov in oblasti.« Trije mandati (15 let) v parlamentu so več kot dovolj, politikom je treba znižati plače in odvzeti preživnine. S temi gesli Renzi računa na zmago na primarnih volitvah.
Sandor Tence
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sobota, 13. oktobra 2012
3
LJUBLJANA - Ministrica Novak na srečanju s Pavšičem in Štoko
»Zaščita pomanjkljiva, ni sistema financiranja«
Zadovoljstvo ob ustanovitvi vladnega omizja - Premalo dialoga med FJK, Rimom in manjšino
LJUBLJANA - Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak ter predsednika obeh krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji Drago Štoka in Rudi Pavšič so se na včerajšnjih pogovorih v Ljubljani strinjali, da so potrebne spremembe zaščitnega zakona za slovensko manjšino, da bi dorekli način financiranja manjšine.Ministrica je na novinarski konferenci po pogovorih poudarila, da je obstoječi zaščitni zakon iz leta 2001 za slovensko manjšino v Italiji pomanjkljiv, ker ne predvideva sistemske rešitve financiranja, zato pogosto prihaja do zamude izplačil.
Predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka je poudaril, da je sistemska ureditev financiranja nujna, ker predstavniki manjšine ne morejo vsako leto prosjačiti za denar, ki jim sicer pripada. »Predvidenih je 5,3 milijona evrov in to nam mora italijanska vlada izplačati,« je poudaril Štoka.
Po njegovih besedah bi moral biti v spremenjenem zakonu naveden znesek, ki pripada slovenski manjšini, ter rok izplačila sredstev.
Predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič je izpostavil željo manjšine, da ji Italija zagotovi 5,3 milijona evrov letno, kolikor ji pripada. »Do danes v našo skupnost nismo dobili še niti evra,« je poudaril in pojasnil, da so zaradi tega številne od skupno okoli 300 manjšinskih ustanov v krizi. Finančna stiska po Pavšičevih besedah manjšino potiska v folklori-zacijo, kar po njegovem mnenju ni sprejemljivo.
Novakova je povedala, da bodo o zahtevi manjšine, da dobi predvidena sredstva,
Drago Štoka, Ljudmila Novak in Rudi Pavšič včeraj v Ljubljani
verjetno govorili tudi na srečanju slovenskih in italijanskih ministrov, ki bo prihodnji petek na Brdu pri Kranju.
Tako Pavšič kot Štoka sta izrazila prepričanje, da milijon evrov za manjšino ni veliko denarja za italijansko vlado. Pavšič je dejal, da gre za »mačje solze«, Štoka pa, da je to »kapljica v ocean«.
Na srečanju so izrazili tudi zadovoljstvo ob ustanovitvi skupnega omizja na italijanskem notranjem ministrstvu, ki je že razpravljalo o težavah slovenske manjšine, prihodnje srečanje pa je predvideno za začetek novembra. To omizje bo delovalo, dokler ne bodo rešeni vsi problemi.
Štoka je pojasnil, da je omizje že dalo prve sadove, saj je predstavnica ministrstva na
podlagi prvega zasedanja v Rimu 24. septembra odobrila znesek za letos, ki naj bi bil izplačan novembra, tako da bi manjšinske organizacije malo zadihale.
Pavšič je omizje označil za velik korak naprej v odnosih vlade do naše skupnosti in izrazil upanje, da bodo našli ustrezno sistemsko rešitev, po kateri bi bila v zakonu določena znesek in rok izplačila sredstev za manjšino.
Sicer pa so po besedah Novakove na včerajšnjih pogovorih ugotovili tudi, da je premalo dialoga med deželo Furlanija Julijska krajina, italijansko vlado in manjšino. Strinjali so se tudi o nujnosti sprememb volilnega zakona, v katerem bi bilo določeno, na kakšen način bi bil v italijanskem parlamentu tudi slovenski poslanec. (STA)
GORICA - Danes ob 9. uri
Ob konferenci demonstracija uslužbencev slovenskih ustanov
»Slovenska narodnostna skupnost v Italiji preživlja težke trenutke, ki so še posebej zaostreni s kriznim gospodarskim stanjem, istočasno pa tudi s psihološko negotovostjo za prihodnost«, poudarjajo v svojem sporočilu uslužbenci slovenskih ustanov, ki so za danes napovedali demonstracijo pred goriškim avditorijem, kjer bo potekala deželna konferenca o zaščiti.
»Zaposleni pri raznih slovenskih kulturnih ustanovah s Tržaškega, Goriškega in iz Videmske pokrajine, želimo opozoriti na nevzdržen položaj, v katerem se nahajamo. Povsem upravičeno smo zaskrbljeni, saj smo mnogi že več mesecev brez plač, drugim se krči delovni urnik, oziroma se napovedujejo dodatni drastični ukrepi. Osnova vsemu temu pa so zamude Dežele FJK in italijanske države pri izplačilu javnih prispevkov, ki so zajamčeni s posebnim zakonom italijanskega parlamenta.
Predsednika Slovenije in Italije Danilo Türk in Giorgio Napolitano sta pred nekaj meseci na srečanju v Ljubljani izpostavila vlogo slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji »kot temeljno vrednoto in razlog za tesnejše sodelovanje med državama«. Če italijanska in slovenska manjšina resnično predstavljata bogastvo, potem jima je nujno potrebno omogočiti, da to vlogo aktivno opravljata polnokrvno, z vsem elanom, ki ga zmoremo in ne v stalni skrbi za golo preživetje.
Prepričani smo, da je dejavnost slovenske narodne skupnosti v Italiji, še zlasti njena kulturna dejavnost, nadvse pomembna in vsestransko pozitiven sestavni del razvoja območja, na katerem živimo. Uslužbenci slovenskih kulturnih ustanov v Italiji z današnjo protestno akcijo pred Deželnim avditorijem v Gorici želimo opozoriti javnost na nevzdržno stanje v katerem se nahajajo naše ustanove, mi in naše družine. Istočasno pozivamo Deželo FJK in italijansko vlado, naj v do-glednem času udejanjita svoje zakonske obveze«, poudarjajo v sporočilu uslužbenci uslužbenci ustanov.
planet zdravja planet of health
PREHRANSKA DOPOLNILA, OLJA in KOZMETIČNI IZDELKI
znamke	planet zdravja
planet of health
Trgovska znamka PLANET ZDRAVJA "trgovinah planet zdravja
na EVROPSKEM ZDRAVNIŠKEM KONGRESU	v Kopru, Ferrarskaio
Pretekli mesec, od 20. do 22. septembra, je bil v Firencah 5. evropski kongres integrativne medicine (European Congress for Integrative Medicine - ECIM), kjer so se zbrali zdravniki in specialisti iz 45 evropskih držav. Predstavili so približno 500 znanstvenih del s področja homeopatije, akupunkture, fitoterapije,tradicionalne kitajske medicine in drugih vej integrativne medicine ter zdrave prehrane.Vse znanstvene raziskave so, po odobritvi posebne znanstvene komisije, predstavili v vili Vittoria v središču Firenc, kjer je velika kongresna palača.
Med pobudniki kongresa je bila dežela Toskana, občina Firence, organizacija ESIM (European Society for Integrative Medicine), univerza Charité iz Berlina in razne javne ustanove ter številni znanstveniki s področja medicine kot dr.Sonia Baccetti in dr. Elio Rossi iz organizacije integrativne medicine izToskane (Retetoscana di medicina integrata - RTMI).
Na otvoritveni slovesnosti v Palazzo Vecchio so bili prisotni tudi dr. A. Panti, predsednik združenja zdravnikov in zobozdravnikov iz Firenc,dr.G.F.Genisini,dekan medicinske fakultete v Firencah,ter prof.S. Willich z univerze Charité iz Berlina.Zanimivje bil tudi poseg dr.Virgilia Sacchinija, kirurga in onkologa iz NewYorka,ki vodi oddeleksenologijevMemorial Sloan Kettering CancerCenter,v bolnišnici,kjer uspešno uporabljajo integrativno zdravljenje. Med povabljenimi je bil tudi dr. Lojze Peterle, ki je član Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane v Evropskem parlamentu. Akreditiranih je bilo okrog tisoč udeležencev, ki so lahko prisluhnili številnim znanstvenim predavanjem. Med predavatelji je bil tudi dr. ZmagoTurk, kije član slovenskega Društva za integrativno medicino.
V sklopu naravne terapije so se kongresa udeležili tudi predstavniki trgovske znamke Planet zdravja -Planet of health, ki ima glavni sedež v Sloveniji,deluje pa tudi v drugih evropskih državah. Lani so namreč otvorili prvo trgovino v Italiji, in sicer pri nas,trgovino VIVA v Sesljanu, letos pa so se razširili tudi v Cento v pokrajini Ferrara.
Na sejmu je podjetje Planet Zdravja predstavil analizator AMP in metodo zdravljenja na podlagi termoregulacije ter svoje izdelke, to so olja, ekstrakti in prehranska dopolnila. AMP analizator je pravi prenosni laboratorij, ki v nekaj minutah odčita zdravstveno stanje človeškega telesa. Mnogo zdravnikov seje obrnilo do terapevtov Irme Ogorevc, Igorja Ogorevca,Vide Legiša in Majde Cerniava,ki že uporabljajo analizator v svojih centrih, da bi osebno preizkusilo aparat. Zanimanje je bilo veliko, in večina zdravnikov seje že odločila,da bo argument termoregulacije poglobila in naročila izdelke. Velik uspeh kongresa, prisotnost uglednih gostov,zdravnikov in specialistov ter vsesplošno zanimanje za predstavljene teme zgovorno dokazujejo,da si integrativna medicina s hitrimi in učinkovitimi koraki utira pot v zdravstvu in predvsem v preventivi. Zelo pomembno je, da so pri takih pobudah prisotna tudi slovenska podjetja, kot je Planet Zdravja iz Ljubljane.Trgovina VIVA iz Sesljana ter zelena lekarna v Centu pa predstavljata povezovalni most med državama Slovenijo in Italijo tako, da poneseta kakovostne slovenske proizvode na širši italijanski trg.
tel. 00386 (0) 59094460
ß*
(Vida Legiša)
v Sesljanu, 54/D (TS)
tel. 040 299314
e-mail: viva_planetofhealth@hotmail.it NUDI:
•	meritve telesnih parametrov z analizatorjem AMP
•	prehrambene nasvete
•	naravna olja in ekstrakte
novi izdelek LIMFOL za učinkovito obnovo kože in telesa
!!! po znižani ceni!!!
za dobro počutje priporočamo OLJE 80-primerno tudi za odraščajočo mladino, športnike in starejše
za dobro prebavo priporočamo OLJE 10-odpravja želodčne težave
1 2 Sobota, 13. oktobra 2012
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
ZNANOST - Predlog ministra Profuma o združevanju raziskovalnih ustanov buri duhove
Bo Trst izgubil znanstveni park Area in inštitut Ogs?
Maria Cristina Pedicchio: Kaj se bo zgodilo z raziskovalci, projekti in dogovori s podjetji?
Bo Trst izgubil znanstveni park Area ter inštitut za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko Ogs? To se lahko zgodi, če se bo uresničil predlog ministra za šolstvo, univerzo in raziskovanje Francesca Profuma o reformi raziskovalnih ustanov, ki ga je vlada vključila v zakonski osnutek o stabilnosti in po katerem bi vseh dvanajst raziskovalnih ustanov, ki delujejo v okviru ministrstva, združili v velik vsedržavni svet za raziskave, poleg tega pa bi ustanovili še dve agenciji za financiranje raziskovanja in prenos tehnologij.
Ob tej novici je v krajevni znanstve-no-raziskovalni skupnosti završalo. S tiskovnim sporočilom se je oglasila predsednica inštituta Ogs Maria Cristina Pe-dicchio, ki v principu ne nasprotuje združevanju, opozarja pa na potrebo po pozorni analizi o prednostih in slabostih takega ukrepa, dalje o časovnih rokih, stroških in načinu preureditve sedanjega sistema. Zaenkrat ni še informacij, ki bi omogočile to analizo, kaže pa tudi, da ne bo prostora za soočenje, saj naj bi do združitve prišlo v nekaj mesecih.
Vendar, nadaljuje Pedicchiova, se spontano porajajo številna vprašanja, med katerimi je gotovo najpomembnejše tisto, ki zadeva usodo zaposlenih: kaj se bo zgodilo z raziskovalci in tehnologi, ki jim bodo v teh mesecih zapadle pogodbe, ali jim bodo slednje lahko potrdile ustanove, ki so se do sredstev dokopale z zunanjimi naročili in projekti? Podobna negotovost velja za dogovore, ki jih podjetja sklepajo z ustanovami, ki bi čez nekaj mesecev utegnile izginiti, dalje za evropske projekte, katerih nosilke so omenjene ustanove, za stroške, ki bi jih zahtevala preureditev, ter za raziskovalce in njihove družine.
Nekontrolirani proces preureditve bi po mnenju Pedicchiove lahko privedel do paraliziranja raziskovanja in izgube še tisto malo kredibilnosti, ki jo Italija še uživa v svetu. Poleg tega predsednica Ogs opozarja, da se še zaključujejo birokratski postopki v okviru prejšnje reforme ter se pripravljajo nove državne in evropske projekte ter programski dokumenti. V predlogu za reformo ustanov tudi ni govora o preverjanju, ki ga je že pred leti začela opravljati pristojna agencija Anvur, reforma, ki ne izhaja iz preverjanja in spoštovanja zasluž-nosti pa ni reforma in ne more delovati, je prepričana Pedicchiova.
Tržaškim znanstvenoraziskovalnim ustanovam trda prede ...
arhiv kroma
LEVA SREDINA
Odbor Trst v podporo Bersaniju
V Trstu so ustanovili odbor »Trst za Bersanija«, ki je pred kratkim nastal v podporo kandidaturi Pierluigija Bersani-ja na primarnih volitvah levo-sredinske koalicije. »Primarne volitve so enkratno sredstvo participacije, izbire in poslušanja za Demokratsko stranko in za vse pripadnike levosredin-skega tabora,« trdijo pobudniki odbora.
Prepričani so, da se bo DS ojačila in zedinila preko tega soočenja na primarnih volitvah, izbrali pa so Bersanija zaradi njegovih sposobnosti, konkretnosti, spretnosti in prozornosti, piše v sporočilu. Pobudniki odbora so Laura Marcucci, Štefan Čok, Giuliana Tonut, Daniele Villa, Giovanni Barbo, Matej Iscra, Roberto Pignataro, Davide Fifaco in Manuel Zerjul.
Odbor, ki se bo javnim občilom predstavil v torek, načrtuje vrsto javnih pobud v podporo Bersanijevi kandidaturi.
GLASBENA MATICA - Vodstvo na obisku pri generalnem konzulu RS Dimitriju Ruplu
Za slovenski oddelek konservatorija
Rupel zagotovil, da se bo zavzel za uresničitev določila iz zaščitnega zakona - Obravnavali tudi druge probleme glasbenega šolstva
V četrtek je bil na Generalnem konzulatu Republike Slovenije v Trstu sestanek, na katerem se je z generalnim konzulom dr. Dimitrijem Ruplom in konzulko Eliško Kersnič srečalo predstavništvo Glasbene matice: predsednica upravnega odbora Nataša Paulin, tajnik Janko Ban in ravnatelj Bogdan Kralj (na sliki).
Predstavnikoma konzulata so orisali pomen Glasbene matice in njene glasbene šole, iz katere je doslej izšlo preko sto diplomantov in ki jo zdaj na celotnem deželnem teritoriju obiskuje okoli 600 učencev pod mentorstvom 20 stalnih in 45 honorarnih profesorjev. Lani je Glasbena matica naslovila na Ministrstvo RS za šolstvo in šport prošnjo za vpis v razvid, da bi tako postala del mreže slovenskih glasbenih šol, a na pismo še ni dobila odgovora. Govor je bil tudi o avtonomiji italijanskih konservatorijev po reformi, ki lahko
imajo različne kriterije pri priznavanju že opravljenih izpitov na drugih kon-servatorijih, o medsebojnem (med Italijo in Slovenijo) priznanju vmesnih izpitov in diplom, predvsem pa o tem, da po enajstih letih še ni bil uresničen 15. člen Zaščitnega zakona 38/2001, ki predvideva ustanovitev samostojnega slovenskega oddelka pri tržaškem kon-servatoriju Tartini.
V poglobljenem in konstruktivnem razgovoru so prišli do izraza tudi podrobni vidiki obravnavane problematike, za kar je konzul Rupel pokazal veliko zanimanje. Ob koncu je obljubil, da bo s posameznimi problemi seznanil pristojna slovenska ministrstva, da bo glede slovenskega oddelka na konser-vatoriju kontaktiral slovensko veleposlaništvo v Rimu, ki ima sicer o tem že vso potrebno dokumentacijo, in da bo glede tega problema tudi sam interveniral pri vodstvu konservatorija Tartini.
DOMJO - Protestno zborovanje delavcev podjetja Duke Grandi Marche
Že od julija brez pršuta in plač
Lastnik je 20.julija zaprl tovarno suhomesnatih izdelkov, nakar se je dialog prekinil - Na Barcolano skupaj z delavci železarne in podjetja Sertubi
Delavci znanega tržaškega podjetja Duke Grandi Marche, ki so od konca julija v izredni dopolnilni blagajni, so včeraj zborovali pred vhodom v tovarno suhomesna-tih izdelkov v industrijski coni pri Domju (na sliki Kroma). Na transparentu je pisalo, da so upravitelji uničili 60 družin. Uslužbenci, ki so se v četrtek srečali s tržaškim županom, so svoje protestne pobude uskladili z delavci škedenjske železarne in podjetja Sertubi, ki so kot znano v podobni stiski. »V soboto bomo tudi mi nekaj povedali na Velikem trgu, v nedeljo pa bomo z ostalimi delavci izvedli shod ob Barcolani, kjer bomo obiskovalce opozorili na naše težave,« je dejala članica enotnega sindikalnega predstavništva delavcev iz vrst UIL Sara Germani.
Podjetnik Francesco Prioglio se včeraj ni odzval na naš telefonski klic. 20. julija je dolgoletni lastnik tovarne zaradi pomanjkanja likvidnosti prekinil proizvodnjo in napovedal, da bo poiskal novega poslovnega partnerja, ki bi prispeval svež kapital. »Odtlej ga nismo več slišali, na uradna srečanja pa pošilja svoje predstavnike, ki nič ne odlo-
čajo,« pravi Germanijeva. Uslužbencev je skupno 60, v dopolnilni blagajni (vendar zaenkrat brez plače, ker vladni odlok še ni
bil podpisan) pa jih je 57. Dva uradnika se pogajata z dolžniki, mehanik pa vzdržuje stroje. Vsi ostali so od konca julija doma. (af)
ZKB - Gospodarski posvet
Evolucija v polnem teku
Evolucija v polnem teku. Tak je naslov, ki so si ga pri Zadružni kraški banki zamislili za gospodarski posvet, ki bo v sredo, 17. oktobra, ob 17.30 v slavnostni dvorani vladne palače na Velikem trgu 8. Gre že za drugo podobno srečanje, ki je posvečeno analizi sedanje ekonomske krize, ki pogojuje družbeni in gospodarski sistem našega prostora.
Po uvodnem pozdravu gostitelja, tržaškega prefekta Alessandra Giacchettija bo za mikrofon stopila redna docentka na oddelku za management univerze Ca' Foscari iz Benetk Chiara Mio, ki se bo provokativno poglobila v nekatere vrednote v ekonomiji.
Sledila bo okrogla miza, pri kateri bodo sodelovali predsednik ZKB Sergij Stancich, tržaški župan Roberto Cosoli-ni, prej omenjena docentka Chiara Mio, predsednik uprave delniške družbe KB 1909 Boris Peric in odgovorni upravitelj družbe General Cargo Terminal Claudio Grim. Moderator srečanja bo odgovorni urednik dnevnika Il Piccolo Paolo Possamai.
Če je bilo sporočilo lanskega posveta usmerjeno v skupnost, solidarnost in sodelovanje za krepitev obstoječih in ustvarjanje novih gospodarskih tokov na tem prostoru, bo letošnja tema posvečena ekonomski, socialni in okoljski problematiki v luči oblikovanja nove družbe. Spremembe so nujne, saj je jasno, poti nazaj ni več. Sedaj smo mi na potezi -vsak mora sprejeti nove izzive in prevzeti nove odgovornosti.
/
TRST
Nedelja, 14. oktobra 2012
5
ŠOLSTVO - Včeraj celodnevna stavka sindikata Flc-Cgil in dijaška manifestacija
Okrnjen pouk, povorka in več ur prometnega kaosa
Nasprotovanje krčenju sredstev za šolstvo in prisotnosti nosilcev zasebnih interesov na šolah
Promet v tržaškem mestnem središču je včeraj dopoldne za nekaj ur ohromila protestna manifestacija dijakov višjih srednjih šol proti morebitnemu sprejetju zakonskega osnutka, ki nosi ime po bivši desnosredinski vladni podtajnici Valentini Aprea in na podlagi katerega bi med drugim lahko o učnih načrtih šol soodločali tudi nosilci zasebnih interesov, dalje bi utegnili zmanjšati dijaško predstavništvo in ocenjevati kakovost šol na podlagi parametrov, ki veljajo za teste zavoda Invalsi.
To je bojazen organizatorjev manifestacije, se pravi Združenja višješolcev, kjer opozarjajo tudi na potrebo po zakonu o pravici do študija, novih šolskih stavbah, alternativnem načinu pouka idr. ter od predsednika deželne vlade Furlanije Julijske krajine Renza Tonda zahtevajo, naj posreduje njihovo nasprotovanje omenjenemu zakonskemu osnutku. Manifestacija, ki se je je po nekaterih virih udeležilo osemsto, po drugih pa tisoč ljudi, je potekala v obliki povorke, ki je krenila z Goldonijevega trga in se zatem dalj časa zaustavila pred sedežem deželnega sveta FJK na Ober-dankovem trgu, ki ga je stražila skupina policistov v bojni opremi. Tam je prišlo do živahne izmenjave mnenj med demonstranti na eni strani ter policijo in nekaterimi deželnimi svetniki na drugi, incidenta pa ni bilo, vrgli so le nekaj dimnih bomb in papirnatih letal. Zatem se je povorka vila po ulicah tržaškega mestnega središča in se zaključila na Velikem trgu, del protest-nikov pa se je podal do Trga Liberta pred železniško postajo, kjer so se usedli na tla in dejansko blokirali ves promet do približno 13. ure, ko so se razšli.
Med demonstranti niso bili samo dijaki, ampak tudi univerzitetni študentje in profesorji, saj je manifestacija sovpadala s celodnevno stavko, ki jo je za včeraj okli-cal področni sindikat delavcev znanja Flc-Cgil predvsem iz protesta proti krčenju denarnih sredstev za šolstvo, ki ga predvideva vladni zakonski načrt o stabilnosti, kjer
Nekateri so uporabili tudi dimne bombe (levo), trenutki napetosti pred palačo deželnega sveta (desno) in množica demonstrantov na tržaških ulicah
kroma
se napoveduje, da bo šolstvo prejelo več kot milijardo evrov manj, pod vprašajem pa je 25.000 stolic v vsej državi, medtem ko bi bolne oz. t.i. »nesposobne« učitelje in profesorje zaposlovali kot člane neučnega osebja, prekernim uslužbencem pa ne bi obnovili pogodbe.
Zaradi stavke in manifestacije je bil
pouk marsikje okrnjen, iz tega pa niso bile izvzete niti slovenske šole, še zlasti višje, kjer je bilo včeraj dopoldne precej profesorjev in članov učnega osebja, velika večina dijakov pa se je pridružila protestu in izostala od pouka: na Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana je bilo dijakov zelo malo, na Humanističnem in družbeno-eko-
nomskem liceju Antona Martina Slomška so maloštevilne dijake po prvi učni uri poslali domov (tam so tudi stavkali dejansko vsi člani neučnega osebja), na Tehniškem zavodu Žige Zoisa je pouku sledila četrtina dijakov, na Liceju Franceta Prešerna pa je pouk potekal v petih razredih na skupnih dvajset.
Barcolana z velikim varnostnim aparatom
Barcolana in številni dogodki, ki so z njo povezani, privabijo vsako leto v Trst več tisoč obiskovalcev. Tržaška kve-stura vsakič izdela podroben varnostni načrt, katerega cilj je preprečiti nesreče in poskrbeti, da bo Barcolana samo prijeten praznik. V središču Trsta je te dni dejavnih okrog sto policistov, ka-rabinjerjev, finančnih stražnikov in specialistov, kot so pirotehniki, potapljači in piloti helikopterjev. Predvsem v nedeljo bo seveda v ospredju tržaška pristaniška kapitanija, ki bo nadzirala mogočno jesensko regato v sodelovanju s koprsko kapitanijo: lani je slovensko-italijanska naveza omogočila pravočasno reševanje jadralcev, ki so se v zalivu znašli v težavah. Služba 118 bo imela svoje strateške postojanke v mestnem središču, mestni redarji pa se bodo večinoma ukvarjali z upravnimi prekrški. Tržaški prefekt je medtem izdal odredbo, ki danes in jutri od 18. ure do polnoči dovoljuje prodajo alkoholnih pijač samo v plastičnih kozarcih (to velja za lokale in trgovine na območju nabrežja do Trga Venezia, Jožefinske četrti, Velikega in Borznega trga ter Korza.
Dve knjigi v Kamnarski hiši
V	Kamnarski hiši Iga Grudna v Nabre-žini bodo danes ob 10.15 predstavili knjigi Confinandanti Lorenza Toresinija in Levante veneto Cristiana Caraccija. Srečanje prirejata združenji Sodalitas adriatico-danubiana in Pier Paolo Vergerio.
Godbe bodo nastopile
V	okviru 15. pokrajinske revije godb, ki jo prireja vsedržavno godbeno združenje Anbima, bodo danes trije koncerti: na Trgu Cavana bo ob 15.30 nastopilo Godbeno društvo Prosek, ob 16.30 pa godba Vecia Trieste, medtem ko bo na Borznem trgu ob 16. uri nastopila skupina Banda Berimbau.
Razstava treh umetnikov
V	galeriji Giada v Ul. Roma 16 bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo del Marine Ferretti, Jana Sedmaka in Kri-stiana Sturija Periodo Au, ki jo prireja združenje Luft, na ogled pa bo do ponedeljka do 19. ure.
TEREZIJANSKA ČETRT - Policisti
S pomočjo okradenih zasačili torbičarja
Policisti so v četrtek aretirali devetnajstletnega torbičarja. V središču Trsta naj bi okra-del večje število ljudi. Akcija se je začela na Trgu sv. Antona, kjer se je policistoma približala ženska, ki je opazila, da so ji v neki trgovini v Ulici Santa Caterina izmaknili denarnico. Policista sta začela zbirati informacije, vključno z opisom osumljenca. Nekaj minut pozneje ju je ustavila še druga ženska, ki so ji iz torbice prav tako ukradli denarnico. Zgodilo se je v trgovini na Trgu San Giovanni. V Ulici delle Torri sta policista nato opazila mladeniča, ki je ustrezal opisu osumljenca. Ko ju je zagledal, je mladi moški spustil na tla najlonsko vrečko, onadva pa sta ga dohitela in izprašala. V najlonski vrečki je bila ženska denarnica, v žepih pa je bolgarski državljan skrival več bankovcev in kovancev v skupni vrednosti 260 evrov. Drugo denarnico so medtem našli na stranišču bara v Ul. Santa Caterina. Osumljenca so pridržali.
Sočasni prometni nesreči z blagimi posledicami
Včeraj ob 11. uri sta tržaška občinska policija in služba 118 imeli opravka z dvema prometnima nesrečama v tržaškem mestnem središču, v obeh primerih so se udeleženci lažje poškodovali. Na Ulici Filzi (na vogalu z Ul. Milano) je avtomobil povozil žensko, ki je prečkala ulico na prehodu za pešce (na sliki Kroma). Reševalci so lažje poškodovano ponesrečenko odpeljali v katinar-sko bolnišnico, le nekaj minut pozneje pa so v bolnišnico sprejeli še voznika motornega kolesa, ki je trčil ob avto fiat panda na Ulici Fabio Severo.
POLICIJA - Na domu pokojnega Tržačana naleteli na pravi arzenal
Domača orožarna
Zbiratelj hranil brzostrelke in puške iz druge svetovne vojne, sto let stare pištole in bajonete
Neka občanka je pred dnevi poklicala na kvesturo in sporočila, da je bil njen mož, ki je pred kratkim umrl, zbiratelj orožja. Povedala je, da je imel pokojnik vsa potrebna dovoljenja, vseeno pa se ji je zdelo prav, da po njegovi smrti obvesti policijo. V torek so se policisti odpravili v pokojnikovo stanovanje, kjer jih je čakalo veliko presenečenje. Pred njimi je bil poleg prijavljenih kosov orožja pravi arzenal, ki ga je zbiratelj sestavil v več letih.
Večji del orožja, ki ga je moški hranil nezakonito, je iz obdobja druge svetovne vojne. Med drugim so odkrili štiri brzostrelke (dve sta italijanski, ostali dve pa britanske in nemške izdelave), štiri puške in ka-rabinko, ki so jih proizvedli v 40. letih. Ljubitelj orožja je imel v hiši tudi nekaj revolverjev in polavtomatsko pištolo avstrijske izdelave iz začetka 20. stoletja. Zbirko so dopolnjevali bajoneti, razni noži in naboji. Osebje kvesture je vse skupaj zaseglo: orožje, ki ga po zakonu ne moremo hraniti na domu, pa bodo na koncu uničili.
Tržaška kvestura vabi vse občane, ki so v podobnem položaju (oziroma če vedo, da je pokojni sorodnik zbiral orožje - z dovoljenjem ali brez njega), naj obvestijo urad za orožje (040-3790598). Nekatere vrste orožja bodo lahko podedovali, druge pa ne. Svojci pokojnega zbiratelja ne tvegajo kazenske ovadbe, prijava orožja pa je brezplačna. Kdor pa podedovanega orožja ne prijavi, resno tvega sodni postopek.
Gobarska tatvina
V noči med četrtkom in petkom je v Terezijanski četrti prišlo do res nenavadne kraje. Neznanci so iz šotora, ki ga je gobarsko društvo Bresaola postavilo ob državnem dnevu gobarstva, odnesli več gob, in sicer strupene rdeče mušnice (amanita muscaria) in vretenaste kolobarnice (tricholoma sejunctum) ter halucinogene gologlavke (psilocybe), ki so bile podnevi na ogled na ulici. Tatovi so tudi poškodovali šotor. Tržaška kvestura poziva storilce, naj ne zaužijejo gob.
»Čezmejna« policistka našla ukradeno motorno kolo
Policistka, ki službuje v Miljah, je bila v četrtek popoldne prosta, ko se je peljala mimo Hrvatinov in na robu ceste opazila sumljivo motorno kolo z italijansko registracijo. Telefonirala je svojim sodelavcem, ki so ugotovili, da so neznanci pred nekaj dnevi ukradli omenjeni motor v Miljah. Sama je obvestila policijsko upravo v Kopru in pričakala slovenske policiste. Lastniku so motorno kolo vrnili v Kopru.
Vlomili v rocolsko trafiko
Rocolska trafika v Ulici Eremo nima sreče. V zadnjih letih so jo zlikovci večkrat iz-ropali, nazadnje pa so tatovi vanjo vlomili ponoči. S silo so odprli železno roleto, pri čemer so poškodovali tudi zid. Odnesli so več zavojev cigaret, mesečnih avtobusnih vozovnic in srečk. Upravitelj je zjutraj poklical policijo.
6
Sobota, 13. oktobra 2012
TRST
/
OBČINSKI SVET - Soglasno odobren sklep
Občina Dolina bo znova prevzela upravljanje Glinščice
Uprava bo odkupila nekdanjo šolsko stavbo v Mačkoljah - Priznanje policistki
Dolinska občinska uprava bo spet postala upraviteljica naravnega rezervata Glinščica. Tako je včeraj soglasno odločil občinski svet, potem ko je upravljanje zaščitenega območja lani po dolgoletni upravi Občine znova prevzela Dežela Furlanija-Julijska krajina. Upravljanje zaščitenega območja pomeni velik zalogaj za Občino, je poudarila županja Fulvia Premolin, ki je vsekakor prepričana, da bo uprava kos zahtevni nalogi, kot je sicer bila v preteklosti. Občinski svet se je takole odločil tudi pod vtisom nedavne precej ponesrečene čistilne akcije v strugi Glinščice, ki je povzročila toliko polemik in tudi sodno preiskavo (vanjo je vpletena tudi Občina).
Občinski svet je soglasno pooblastil občinsko upravo, da odkupi stavbo v Mačkoljah, kjer je nekoč do-movala šola. Gre za poslopje in za okoli 2.500 kvadratnih metrov zemljišča, vrednost nakupa (stavba je trenutno last države oziroma javnega dobrega) znaša 150 tisoč evrov. Del sredstev bo odbor črpal iz proračunskega presežka. Občina je na osnovi dosedanje pogodbe, ki jo je županja označila za nejasno in zgrešeno, sicer že upraviteljica nekdanje šole, odkup stavbe bi jo vsekakor stal manj kot obnovitvena dela.
Županja se je ob začetku občinske seje v imenu občinske skupnosti za-
Dolinska županja Fulvia Premolin (levo) z dosedanjo načelnico miljskega policijskega komisarjata Gabriello Giurovich, ki odhaja v pokoj
kroma
hvalila načelnici miljskega policijskega komisarjata Gabrielli Giurovich, ki odhaja v pokoj. Izročila ji je priznanje s zahvalo, da je bila vseskozi zelo spoštljiva do teritorija in njegove razvejanosti, »gospa Giurovich pooseblja lik mo-
derne in vestne policistke, ki je prvenstveno pozornost namenila preventivi,« je dejala Premolinova. Vodja komisar-jata se je zahvalila za priznanje in tudi sama izpostavila dobre in korektne odnose, ki jih je vseskozi vzdrževala z Ob-
čino Dolina. Od policistke, ki je v naše kraje prišla pred desetimi leti iz Milana, so se v četrtek na krajši slavnosti poslovili tudi v Miljah, kjer se je policijski funkcionarji toplo zahvalil tamkajšnji župan Nerio Nesladek.
POKRAJINA - Uspešen projekt
Dijaki so spoznavali obrtniške poklice
Včeraj danes
Med projekte, ki jih je uspešno izvedla tržaška Pokrajina, sodi tudi pilotski projekt, v sklopu katerega je 50 dijakov različnih višjih srednjih šol s pomočjo bonov (t.i. voucher) dobilo priložnost poletnega dela. Rezultate uspešno izpeljanega projekta je na šoli Max Fabiani včeraj predstavila pokrajinska odbornica Adele Pino, ki je izpostavila, da so s tem projektom želeli mladim približati solidarnostno in etično podjetništvo, obenem pa so jim, kot je dejala, ponudili obrtniško znanje in delovno prakso.
Pri projektu so sodelovali dijaki inštitutov Sandrinelli-Carli-Da Vinci, Fa-biani, Nordio in Deledda, ki jim je tržaška Pokrajina na razpolago dala tisoč bonov po 10 evrov vrednosti. Pri realizaciji projekta sta sodelovali dve zadrugi, Duemilauno Agenzia Sociale in La Quercia, ki sta koordinirali celotno zadevo. Slišali smo, da je odziv dijakov presegel najbolj optimistična pričakovanja, v projekt pa so lahko vključili le 50 dijakov. Ti so se preizkusili v treh obrtnih dejavnostih, in sicer v gradbeništvu, ke-ramičarstvu in fotografiji. Vsaka skupina je opravila najprej teoretični del pro-
jekta, ki je predvideval predavanja obrtnikov, v nadaljevanju pa je sledila še praksa. Dijaki so bili plačani za 20 ur dela, pohvalno pa je, kot je na včerajšnji predstavitvi dejala koordinatorka projekta, da so se mnogi dijaki ponudili, da bi svoje delo zaključili brezplačno.
Dijaki šole Deledda so tako pobarvali dve šolski avli, učenci šole Nor-dio so obdelovali keramiko in kot končni izdelek predstavili keramično pop verzijo Da Vincijeve Gioconde. Zanimiv elaborat pa so izdelali tudi dijaki šole Max Fabiani: iz ploščic so naredili zemljevid sveta, ki zdaj visi na steni takoj po vhodu v šolsko poslopje. Svoje delovne izkušnje so lepo opisali tudi udeleženci projekta. Skoraj vsi so mnenja, da jim je ta projekt ponudil možnost kreativnega preživljanja počitnic, za nameček pa so za svoje delo dobili tudi plačilo, s katerim si bodo lahko privoščili kak zaželen predmet.
Pokrajinska odbornica Adele Pino je včeraj še obljubila, da bo Pokrajina Trst projekt ponovila tudi v tem šolskem letu, v prvi fazi pa morajo še izbrati šole, ki bodo sodelovale pri tem delovnem eksperimentu. (sč)
Danes, SOBOTA, 13. oktobra 2012
EDVARD
Sonce vzide ob 7.19 in zatone ob 18.22 - Dolžina dneva 11.03 - Luna vzide ob 4.45 in zatone ob 17.00
Jutri, NEDELJA, 14. oktobra 2012
VESELKO
VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,1 stopinje C, zračni tlak 1008,7 mb ustaljen, vlaga 77-odstotna, veter 9 km na uro vzhodnik, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 20,8 stopinje C.
991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
tu Kino
d] Lekarne
Izganjalci hudiča Matjaža Zupančiča na Radiu Trst A
Danes popoldne ob 18. uri bodo na valovih Radia Trst A predvajali delo Matjaža Zupančiča v režiji Franka Žerjala Izganjalci hudiča, ki jo je pripravil Radijski oder iz Trsta. Igra, v kateri nastopata dve ženski in dva moška protagonista, je spretno napisana grozljivka ali, bi lahko rekli, drama obrekovanja iz sodobnih dni. Dva para, David in Anita ter Daniel in Sara, sta ujeta v svoj banalni svet, ko ga nekega dne pretrese priselitev lepe sosede v njun stanovanjski blok. Kukanje skozi ključavnico v zasebnost nove prišlekinje popestri vsakdanjo monotonost in povzroči vznemirjenje stanovalcev, ki novo sosedo stalno zasledujejo in jo opazujejo, do take mere, da postanejo obsedeni od nje. Po hiši se širi nenavaden hrup, naokoli se plazijo sence, sliši se renčanje, potem pridejo še mravlje ... gotovo je vsega tega kriva soseda, ki naj bi bila povezana s hudičem. Kot v biblični zgodbi o Suzani in starcih, se namreč tudi tu soseda imenuje Suzana in tudi tu sta dva para ogleduhov.
Avtor Matjaž Zupančič je uveljavljen sodobni slovenski dramatik, režiser in pisatelj, ki deluje kot profesor za režijo na ljubljanski AGRFT. Kot rečeno, je igro pripravila igralska družina Radijskega odra. V igri nastopajo Andrej Pisani, Marinka Počkaj, Aleksij Pregarc in Lučka Susič. Za ton in montažo je poskrbel Vasja Križmančič, besedilo pa je za radijski medij priredil in zrežiral Franko Žerjal.
Danes, 13. oktobra 2012 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Ospedale 8 - 040 767391, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Milje -Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine - Ul. di Prosecco 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Capo di P.zza Mons. Santin 2, Milje -Lungomare Venezia 3, Opčine - Ul. di Prosecco 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Capo di P.zza Mons. Santin 2 - 040 365840.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -
19.50, 22.10 »Total recall - Atto di for-za«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.10 »Tutti i santi giorni«.
H Čestitke
Deset let je minilo, odkar nam je LORIS odpeljal MANUELO v Bolju-nec. Njuno in našo srečo sta dopolnili Petra in Karin. Še mnogo let polnih ljubezni vama želi družina vsa.
H Šolske vesti
NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v sredo, 17. oktobra, volitve predstavnikov staršev v razredne svete od 17.30 do 18.30. Po volitvah bo dr. Miha Kramli predaval staršem na temo »Močni starši stabilni otroci«. Starše vabimo, da se volitev in predavanja udeležijo v polnem številu.
M Izleti
AMBASCIATORI - 15.15, 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »L'era glaciale 4 - Conti-nenti alla deriva«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Un sa-pore di ruggine e ossa«.
CINECITY - 18.40, 22.15 »Magic Mike«; 15.30, 17.40 »L'era glaciale 4 - I con-tinenti alla deriva«; 19.50, 22.00 »L'era glaciale 4 - I continenti alla deriva 3D«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Ted«; 17.30, 22.00 »Step Up 4 Revolution«; 15.15, 19.45 »Step Up 4 Revolution 3D«; 15.00, 17.25, 19.50, 22.15 »Total recall - Atto di forza«; 15.35, 17.45, 20.00, 22.10 »Taken - La vendetta«; 14.45, 17.15, 19.45, 22.15 »On the road«; 15.20, 17.35, 20.05, 22.15 »Tutti i santi giorni«.
FELLINI - 15.20 »Ribelle - The brave«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Killer Joe«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tutti i santi giorni«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »On the road«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Reality«.
KOPER - PLANET TUŠ - 14.10, 16.30, 18.45, 21.00 »2 dni v New Yorku«; 18.30 »Agent X - 25 poroča«; 18.40, 21.30 »Divjaki«; 20.40, 23.00 »Kako začiniti zakon«; 14.00, 16.10, 18.20 »Madagaskar 3«; 16.30 »Pogum«; 14.15, 16.25 »Pogum 3D«; 12.40, 18.50, 21.30 »Šanghaj«; 13.45, 16.15, 20.55, 23.25 »Straža«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.10, 20.30, 22.15 »Paranorman 3D«; 18.50 »L'era glaciale 4 - Continenti alla deriva«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Total recall - Atto di forza«; Dvorana 3: 15.30 »Madagascar 3«; 16.50, 18.30, 20.20, 22.15 »Taken - La vendetta«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ted«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »L'era glaciale 4 -Continenti alla deriva«; Dvorana 2: 17.50, 20.00, 22.00 »Ted«; Dvorana 3: 17.30, 20.00 »Paranorman«; 22.15 »Paranorman 3D«; Dvorana 4: 17.30,
IZLET IN SV. MAŠA v nedeljo, 14. oktobra, ob 16. uri na Pečah. Odhod iz Boljunca (Gorica) ob 15. uri. V primeru slabega vremena, se prenese na nedeljo, 21. oktobra. Ljubitelji fizičnega in duhovnega urjenja, vabljeni!
KMEČKA ZVEZA sporoča, da bo vozni red avtobusa na izlet v Bardo v nedeljo, 14. oktobra, sledeči: ob 7.00 iz Boljunca - gledališče Prešeren; ob 7.05 iz Zabrežca - avtobusna postaja; ob 7.15 iz Bazovice - pred cerkvijo; ob 7.20 iz Padrič - avtobusna postaja; ob 7.30 iz Opčin - pred ZKB; ob 7.40 iz Proseka - gostilna Lukša; ob 7.45 iz Križa - avtobusna postaja; ob 8.00 iz Štivana - avtobusna postaja.
TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA obvešča, da je na razpolago še zadnjih 6 mest za izlet po Balkanu od 17. do 20. oktobra: slapovi Krke, Dubrovnik, Boke Kotorske in tipična dalmatinska torkla. Izleta se lahko udeleži kdorkoli. Pokličite do ponedeljka, 15. oktobra, na št. 0408990103 (Laura) ali 040-8990108 (Roberta). Obenem obveščamo, da bo odhod avtobusa v sredo, 17. oktobra, ob 6.00 pred Tržaško Kmetijsko Zadrugo.
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet po Bosni od 19. do 21. oktobra. Ogledali si bomo: kamnite krogle pri Zavidovičih, podzemne tunele in piramide v Visokem, srečanje z dr. Semirjem Osmanagičem, izvir reke Bosne, Zemaljski muzej BiH, Hagado, Sarajevo, dolina Neretve, porušen most med Bitko za ranjence, Mostar, srednjeveško mestece Počitelj, stečke v Radimlji, Stolac, starodavno mesto Daorson, naravni park Hutovo blato, kjer se bomo zapeljali z ladjicami. Informacije: Dušan (+386)70407923, dusan.pavli-ca@siol.net.
65-LETNIKI občine Dolina vabijo na izlet na Cerkniško jezero v nedeljo, 21. oktobra. Prijave na tel. št.: 3356832372 (Zorka), 040-228302 (Marija), 040-228624 (Ingrid).
SKD IGO GRUDEN sporoča, da je izlet v Škofljico, Turjak, Velike Lašče in na Raščico v Trubarjev mlin preložen na nedeljo, 21. oktobra. Odhod izpred cerkve v Nabrežini ob 8.30 in povratek ob 19.30. Vpisi v Kavarni Gruden ali pri Sergiju Kosmini v Nabrežini. Info na tel.: 3395281729.
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na 6-dnevni izlet z avtobusom v Španijo -Barcelona in okolica. Odhod v petek, 26. oktobra (Fernetiči). Tel. št.: 0038631372632.
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na potovanje v zadnjem hipu v Španijo - Lloret de Mar, odhod 26. oktobra, pozno popoldan s Fernetičev. Info na tel. št. 00386-31372632, Metka.
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na Martinovanje v petek, 9. novembra, v Ormož. Poskrbljeno bo za nekaj ogledov, krst mošta, večerjo ter za glasbo in ples. Prijave in informacije na tel. 00386-31372632 (Metka).
KRU.T nadaljuje se vpisovanje na voden ogled razstave »Tibet - zakladi s strehe sveta« z več kot 300 zbranimi eksponati od Gingis Khanovega obdobja dalje in obisk sejma obrtništva na bližnjem trgu Pola, v soboto, 17. novembra. Pojasnila in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
/
TRST
Nedelja, 14. oktobra 2012
7
tJ OBČINA DOLINA in VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA
' vabita
niM
Siovcswwost
ob otvoritvi obnovljene šole Simona Gregorčiča v Dolini
danes, 13. oktobra ob 11. uri
Sodelujejo:
SKD Valentin Vodnik, Kulturna Ustanova Josip Pangerc, župnik iz Doline Metod Lampe, Pihalni orkester Breg, MoPZ Valentin Vodnik, otroci osnovne šole in dijaki ter predstavniki vaških društev.
S Poslovni oglasi
GOSPA Z IZKUŠNJAMI
išče delo: likanje, pospravljanje, varstvo.
00386-31-879781
IŠČEM
delo kot gospodinjska pomočnica ali negovalka starejših oseb 24/24.
Tel. 00386-31672309
SLAŠČIČARNA BUKAVEC
na Proseku je ODPRTA v nedeljo zjutraj na Kržadi.
Turistične kmetije
OSMICA KOSMINA
Brje pri Komnu odprta od 12.10. do 21.10.2012
M Osmice
DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18.
FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! Tel. št. 040299442.
JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. Tel. št.: 040-820223. Toplo vabljeni.
OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198.
OSMICO je odprl Škerk v Praprotu št. 20. Tel.: 040-200156.
OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji Vasi št. 14; tel. 040-208553.
PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Tel. 040-229270. Vabljeni!
□ Obvestila
H Mali oglasi
40-LETNA GOSPA išče delo kot varuška otrok. Tel. 342-0664365.
PODARIM orehov hlod tistemu, ki ga pride iskat in ga odpelje. Tel. 3405962459.
POTREBUJETE varstvo otrok in pomoč pri domačih nalogah? Pokličite na 340-9483588 (Nicole).
PRODAM skoraj novo peč na kurilno olje (carosene). Telefonirati ob uri kosila na tel. št. 347-8955108.
V KRIŽU dajemo v najem delno opremljeno stanovanje. Tel. št.: 040-220729 (v večernih urah).
H Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
AGIP:Drevored Campi Elisi 59, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 SHELL: Drevored Sanzio ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče
IP: Istrska ulica 212
TAMOIL: Miramarski drevored
233/1
ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36
TOTAL: Devin (sever) - avtocesta i4 TS-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, oatinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Se-sljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst.
BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi nove člane k delovanju društva. Baletna rekreacija poteka v dopoldanskem in večernem času v prostorih Kosovelovega doma v Sežani pod vodstvom baletnega pedagoga Eugena Todorja. Primerna je za vse starostne skupine. Informacije na tel. 0039(0)41524310.
KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da poteka vadba pilatesa za redne in nove člane pod vodstvom prof. Mateje Šajna: ob ponedeljkih ob 9.30 in ob 18.30; ob četrtkih ob 19.15. Vpis in pojasnila: Alenka 040-327053, 346-9520796 in Mateja 00386-40303578.
OBČI NA ZGONIK vabi v občinske prostore na ogled ilustracij Jasne Merku. Urnik: ponedeljek-petek od 9. do 13. ure, ponedeljek in sreda tudi od 15.30 do 17.00.
PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da poteka vadba ob torkih od 18. do 19. ure ter od 19. do 20. ure, ob četrtkih od 17. do 18. ure ter od 18. do 19. ure. Info.: 349-6483822 (Mileva).
PSIHOMOTORIČNA VADBA - Dunajska cesta 12, Opčine. Tečaji za otroke: za dojenčke in starše (4-12 mesecev: četrtek 16.00-16.50); za malčke in starše (12-36 mesecev: četrtek 17.0017.50); za predšolske otroke (4-5 let: sreda 15.45-16.40); za 6-letne otroke (1. razred o.š.: sreda 16.45-17.45). Za odrasle: delavnica za dobro počutje v zlati dobi (70-80 in več let); delavnica in sproščanje za preprečevanje izgo-relosti zaradi delovnega stresa (za učitelje, vzgojitelje, socialno in zdravstveno področje ipd). Vpis in info na tel. 0039 380 3224745 ali 00386 (0)51 221054 (Loredana Kralj).
SKD ŠKAMPERLE (Stadjon 1. Maj) vabi na tečaj kitajske vadbe »QiGong« ob sredah 16.30-17.30. Informacije in prijave na tel. 348-8607684 (Vesna Klemše).
TEČAJI ANGLEŠČINE pri SKD Igo
Gruden so ob ponedeljkih (prvi nadaljevalni) in ob sredah (drugi nadaljevalni) od 18.00 do 19.30.
TEČAJI SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden so ob ponedeljkih od 18.00 do 19.30 (nadaljevalni) in ob torkih od 18.15 do 19.45 (začetni).
UPRAVA OBČINE DOLINA - odborni-štvo za kulturo obvešča, da so v teku vpisovanja na tečaje slovenščine in angleščine. Informacije: osebje ustanove AUSER, Trg Stare Mitnice 15, tel. št. 040-3478208.
TEČAJ SLOVENŠČINE za otroke nego-vorce bo organiziran oktobra pri Skladu Mitja Čuk. Prijave in informacije na tel. št. 040-212289, info@skladmc.org.
BARCOLANA ZA OTROKE - ŠČ Melanie Klein prireja do 14. oktobra pobude v sklopu letošnje Barcolane na ladji med Pomorsko postajo in nekdanjo ribarnico: danes, 13. oktobra, 16.3019.30 vsake pol ure pravljica Gusarji v zalivu; nedelja 11.00-19.30 animacija za otroke.
OBČINA DOLINA in večstopenjska šola Dolina v sodelovanju z vaškimi organizacijami vabijo na otvoritveno slovesnost ob koncu obnovitvenih del poslopja nižje srednje šole Simona Gregorčiča v Dolini danes, 13. oktobra, ob 11. uri.
SKD VIGRED prireja v nedeljo, 14. oktobra, ob 16.00 v Praprotu pod šotorom »17. kraški Muzikfešt«. Vabljeni so godci in pevci, ki igrajo na različne inštrumente, le da so v postavi od dua do številne skupine. Srečanje je razdeljeno v dve kategoriji otroci do 14. leta in odrasli, skupina je lahko tudi mešana. Prijave do danes, 13. oktobra, na tel. št.: 380-3584580, tajnistvo@skdvigred.org.
SOCIALNA SLUŽBA občin Devin Na-brežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga La Quercia, organizirata za osnovnošolske otroke bivajoče v treh občinah danes, 13. oktobra, od 15. do 18. ure delavnici: »Jesenske barve«, Bri-ščiki 77 (Občina Zgonik), v prostorih Krd Doma Briščiki; »Kreativni obešalniki«, Naselje Sv. Mavra 124, (Se-sljan). Prost vstop.
ANPI - TRST: s 1. oktobrom smo na novem sedežu, Largo Barriera Vecchia št. 15, 1. nad. Urnik: ponedeljek, sreda, petek od 9. do 12. ure, tel. in fax: 040661088.
SKD VIGRED, vaška skupnost Tublje, razvojno društvo Pliska, jamarsko društvo Grmada in planinski odsek SK Devin vabijo v nedeljo, 14. oktobra, na
17.	pohod na Krasu je krasno, zbirališče v Praprotu od 9.00 do 9.40.
70-LETNIKI iz občine Devin-Nabreži-na se srečamo na večerji v petek, 26. oktobra, v društveni gostilni v Križu. Javite se do 15. oktobra na tel. št. 040200122 ali v večernih urah na tel. št. 040-200812 (Rožica).
KRUT IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 15. oktobra, ob 17. uri v čitalnici NŠK v Ul. S. Francesco 20. Prijave in informacije na sedežu Kruta v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072.
BIOTERAPIJA v Bazovici v Bazovskem domu (Ul. I. Gruden 72/1): 16., 17. in
18.	oktobra, od 17. do 19. ure. Informacije na tel.: 040-226386, 3289563272 (Magda). Vabljeni!
RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal v torek, 16. oktobra, ob 20.15. Dnevni red: sporočila; sprejem zapisnikov; prošnji za gradbeno dovoljenje: gradnja stanovanjske stavbe (Bazovica) ter varianta pri obnovi in širitvi stavbe namenjene čuvaju (Opči-ne); resolucije rajonskega sveta; javna dela na območju rajonskega sveta, ki naj bi se vključila v predračun 2013 ter v večletni načrt del; predlogi.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bosta v torek, 16. in v petek, 19. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redni pevski vaji.
MLADINSKI TREBENSKI KROŽEK -MTK vabi člane, prijatelje in simpati-zerje na 1. redni občni zbor, ki bo v Ljudskem domu v Trebčah v sredo, 17. oktobra, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi na obisk skupnosti za zdravljenje zasvojenosti v Bertokih (Zavod Pelikan - Karitas) v sredo, 17. oktobra; zbiranje ob 9. uri na mejnem prehodu na Škofijah oz. ob 9.15 pred cerkvijo v Bertokih. Info na tel.: 040-566233 (Gabrijela, od 13. do 16. ure).
ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL prireja tečaj karibskega skupinskega plesa v kulturnem domu na Proseku enkrat tedensko. Prvo poskusno srečanje bo v sredo, 17. oktobra, od 20.30 do 21.30. Informacije in prijave na tel. št. 327-1952267.
OBČINA ZGONIK, POKRAJINA TRST IN ZVEZA LILT vabijo, ob svetovnem mesecu boja proti raku dojke, v četrtek, 18. oktobra, ob 18.00 v prostore Kd Rdeča zvezda v Saležu na zdravstveno-vzgojno srečanje s priznanimi strokovnjaki o preventivi pred rakastimi obolenji.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete v petek, 19. oktobra, večer o »Aromaterapiji«. Predavatelj Barbara Lokar. Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni.
JUS NABREŽINA vabi člane in prijatelje, da se udeležijo vzdrževalnega čiščenja Brščic. Začetek v soboto, 20. oktobra, od 9. ure dalje. Zbirališče »Za Vodico«. S seboj prinesite tudi potrebno orodje. Udeleženci naj se javijo pri odborniku Nikotu Jazbecu na tel. 3382825523 ali pri odborniku Milivoju Pertotu na tel. 349-5289593 za informacije in navodila. V primeru slabega vremena čiščenje odpade.
KAKO LEP JE TRST; ZTT in ZSKD vabita na sprehod po slovenskem Trstu
z avtoricama vodnika Eriko Bezin in Poljanko Dolhar: v soboto, 20. oktobra, od 16. do 18. ure; v nedeljo, 18. novembra, od 10.30 do 12.30. Štartna točka pri gledališču Miela. Pobuda v okviru niza S\paesati-Raz\seljeni.
SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo delavnica naravne kozmetike, ki jo vodi Barbara Lokar (izdelava 7 različnih izdelkov, ki jih boste odnesli domov), v soboto, 20. oktobra, od 9. do 15. ure v Večnamenskem središču, Repentabrska ul. 66, Opčine. Prijave do 15. oktobra (število mest je omejeno). Info na tel. 040212289, aromathic@gmail.com.
SKD TABOR - Opčine vabi v nedeljo, 21. oktobra, na tradicionalni »Jesenski pohod.« Zbirališče ob 10. uri v Prosvetnem domu. Vodi Paolo Sossi. Ob
18.	uri gostovanje dramske skupine KUD Dolomiti iz Dobrove pri Ljubljani z ogledom enodejank: »Veš, da te ne slišim, če teče voda« in »Obisk v gledališču«. Režija F. Končan.
ŠKD CEROVLJE MAVHINJE IN JUS CE-ROVLJE prirejata v nedeljo, 21. oktobra,
19.	Jesenski pohod na Grmado in okolico. Vpisovanje v Cerovljah na začetku vasi od 9.30 do 10.30. V primeru slabega vremena pohod odpade. Vabljeni!
TORKLA v Kmetijski Zadrugi bo začela obratovati 22. oktobra. Zaradi organizacijskih razlogov, prosimo cenjene člane in oljkarje, ki želijo stiskati oljke pri nas, da se čim prej zglasijo v naših uradih, v trgovini ali na tel. št. 0408990120/100.
KRU.T in Društvi slovenskih upokojencev iz Trsta in Gorice, v sodelovanju s Pokrajinsko zvezo DU Severne Primorske, vabijo člane in prijatelje na kul-turno-pevsko prireditev »Starosta mali princ«, ki bo v nedeljo, 28. oktobra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Novi Gorici. V dopoldanskem času izlet z obiskom Goriških brd s poklonom žrtvam NOB pri spomeniku v Gonja-čah in vodeni ogled vasi Šmartno. Po kosilu v gradu Dobrovo bo odhod v Novo Gorico na koncert. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
SRENJA BOLJUNEC vabi člane, da vložijo prošnjo za sečnjo drvi v l. 2012/13. Prošnje zbiramo na sedežu Srenje vsak torek od 9. do 12. ure do 30. oktobra. Tel. št.: 040-8325175.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Delavnice v oktobru: Prazne buče in Halloween prihaja. Informacije na tel. št. 040-299099 (od pon. do sob., od 8. do 13. ure).
OTROŠKE URICE ob torkih v NŠK, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: 6. novembra »Dirka formule Čiračara«; 27. novembra »Čarovnica Mica in severna zvezda«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta!
SK DEVIN prireja novembrski smučarski sejem v dvorani gostilne-picerije v Križu. Zbiranje opreme 7. in 8. novembra, od 10.00 do 19.30; sejem od 9. do 12. novembra, od 10.00 do 19.30 (petek 15.30-19.30); prevzem opreme 13. novembra, od 10.00 do 19.30. Informacije na tel. 335-8416657 ali 335-8180449.
40-LETNIKI s Tržaškega vabljeni na večerjo, ki bo v petek, 23. novembra, ob
20.	uri v Ljudskem domu v Križu. Informacije v večernih urah na tel. 3473696503 (Barbara), 339-4359868 (Ka-ti), 349-3595560 (Roberta).
IS Prireditve
ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE FORTUNATO PAVISI, Ul. Mazzini 30, organizira srečanje na temo Živčna šibkost sodobnega človeka danes, 13. oktobra, ob 20. uri »Antropozofija -pot k notranji harmoniji«. Obvezna rezervacija. Informacije na tel.: 040280533, 339-7809778.
SKD VIGRED vabi v Praprot do 14. oktobra na »17. kraški Oktoberfešt« pod šotorom. Danes: od 15.00 ex tempo-re, taborniški kotiček, turnir v briškoli, turnir v šahu; 16.00-18.00 plesna delavnica; ob 18.00 nastop plesnih skupin Vigred in AŠKD Vipava; od 19.00 ples z ansambloma Domači zvoki, Ne bojsega in DJem Jan Kavalom. Nedelja: 9.00-9.40 zbirališče za 17. pohod »Na Krasu je krasno«; ob 13.00 ples z ansamblom Domači Zvoki; 15.0018.00 otroški kotiček; ob 15.00 kaba-
ret (Irene Pahor in Tatjana Malalan), nastop ladinskega dua Cock; ob 16.00 muzikfešt, ples z ansamblom Kraški muzikanti.
V GALERIJI umetniškega in kulturnega centra Škerk v Trnovci 15, je na ogled razstava »1. svetovna vojna pri nas«. Urnik: petek, sobota in nedelja 10.30-13.00 in 16.00-19.30 (do 14. oktobra); sobota in nedelja 10.30-18.00 (od 20. oktobra do 4. novembra).
KRAŠKI MUZIKANTI vas bodo zabavali v soboto, 24. novembra, pri Avseniku. Info in vpis na tel. št.: 339-7619017, 389-9651104 (med 17. in 19. uro). Rok vpisnine najkasneje do ponedeljka, 15. oktobra. Pohitite!
GLASBENA MATICA v sodelovanju s SSG, prireja v sklopu Mednarodnega festivala sodobne glasbe »Kogojevi dnevi 2012« v torek, 16. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu, koncert posvečen 85-letnici skladatelja Pavleta Merkuja. Nastopil bo Slovenski komorni zbor, zborovodkinja Martina Batič. Vabljeni.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na predavanje Marije Merljak, diplomirane izvedenke za prehrano, na temo »Zdravje je naša odločitev« v sredo, 17. oktobra, ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29).
DJECA, BUON ANNO SARAJEVO; ZSKD vabi na ogled filma Aide Begic, v četrtek, 18. oktobra, ob 20.30 v gledališču Miela v okviru niza S\paesa-ti-Raz\seljeni.
IL SEGRETO DI ESMA - GRBAVICA;
ZSKD vabi razrede višjih srednjih šol na ogled filma Jasmile Žbanic v četrtek, 18. oktobra, ob 9.00 v gledališču Miela. Srečali se bodo z novinarko Evo Čuk (RAI). Pobuda v okviru niza S\paesati-Raz\seljeni v sodelovanju z RAI FVG.
SKD SLOVENEC prireja pod pokroviteljstvom Občine Dolina niz prireditev v sklopu projekta Mocho 2012: četrtek, 18. oktobra, srenjska hiša v Bor-štu, otvoritev razstave »Tok stoletij -razvoj in kultura mlinarstva ob reki Glinščici«, sledi predavanje M. Rada-cicha na temo »Mlini ob reki Glin-ščici«; petek, 19. oktobra, v jutranjih urah voden ogled razstave za učence in dijake krajevnih šol; sobota, 20. oktobra, ob 20.30 predvajanje posnetka prireditve »Mocho 2011«, razstava bo odprta od 19.00 do 22.00; nedelja, 21. oktobra, ob 10.00 začetek vodenega pohoda »Po sledeh starih mlinov v dolini Glinščice«, zbirno mesto v parku Hribenca v Zabrežcu ob 9.30 (kosilo iz nahrbtnika), ob 15.00 v parku Hri-benca prikaz srednjeveških iger s strani skupine Compagnia de Terge-ste, sledi družabnost.
FINŽGARJEV DOM (Dunajska 35, Op-čine) vabi v soboto, 20. oktobra, na multimedijski dramatizirani recital »Obrazi notranje moči«. Besedilo meditacij - Alenka Rebula; režija in dramaturgija - dr. Ivan Štuhec; izvajajo dijaki Škofijske gimnazije A. M. Slomšek iz Maribora. Začetek ob 18. uri. Vabljeni v velikem številu!
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - Trst vabi na »9. revijo zborov openske dekanije«, ki bo v soboto, 20. oktobra, ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Marije Magdalene v Bazovici.
OD PRETEKLOSTI DO SEDANJOSTI -Kakšna bo prihodnost Bosne? Srečanje z novinarji Azro Nuhefendic, Christianom Elio, Ervinom Hladni-kom Milharčičem in moderatorjem Markom Sosičem v okviru niza Raz\seljeni-S\paesati v sodelovanju z ZSKD bo v četrtek, 15. novembra, ob 18.00 - Magazzino delle idee, Korzo Cavour v Trstu.
Prispevki
V	spomin na Stanislavo Husu daruje družina 100,00 evrov za KD Prosek -Kontovel, 50,00 evrov za Cerkveni pevski zbor Prosek in 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
Ob 2. obletnici smrti našega Dragota Ote daruje družina 200,00 evrov za nogometno sekcijo AŠD SSD Breg.
V	spomin na Gizelo Caharija Blason daruje Lida Radovič 20,00 evrov za nabrežinske cerkvene pevke.
V	spomin na Stano Husu darujeta Gina in Edi Kemperle 20,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Branke Cervani daruje družina Jančar 50,00 evrov za cerkev na Pesku.
8
Sobota, 13. oktobra 2012
TRST
/
SSG - Gostovanje
Z Zlatim zmajem na JoakimInterfestu v Kragujevcu
Slovensko stalno gledališče bo jutri gostovalo na JoakimInterfestu v Kragujevcu s predstavo Zlati zmaj. Tekst nemškega dramatika Rolanda Schimmelpfenniga, ki na izviren način postavlja na oder aktualno temo priseljevanja, je v postavitvi režiserja Janusza Kice doživel veliko odobravanje s strani občinstva in kritike; predstava je že zastopala dejavnost SSG na Mittelfestu, v tekmovalnem programu Borštnikovega srečanja in v hrvaškem narodnem gledališču v Varaždinu.
Tokrat bodo člani stalnega igralskega ansambla SSG nastopili pred publiko mednarodnega festivala, ki so ga poimenovali po Joakimu Vujiču (1772-1847), ki je bil pisatelj, dramatik, prevajalec in prvi direktor Srbskega knežjega gledališča v Kragu-jevcu. Od leta 2004je gledališče pobudnik festivala JoakimFest, ki ga je leta 2006 nadgradil mednarodni JoakimInterFest. Letošnja izvedba se bo odvijala od 7. do 15. oktobra in bo obsegala enajst predstav gledališč iz Beograda, Skopja, Zenice, Banjalu-ke, Zrenjanina, Tuzle, Zagreba, Novega Sada in Trsta. Selektor festivala Goran Cve-tkovič je izbral predstave, ki ponujajo »atraktivno obravnavo družbenih tem«.
ZGONIK - Srečanje ob knjigi Pasji dnevi
Jasna Jurečič se je predstavila domačim bralcem
Z leve: Wilma Purič, Jasna Jurečič in Jasna Merkù
Občina Zgonik v svoji sejni dvorani v sredo gostila predstavitev knjige občanke Jasne Jurečič, Pasji dnevi. Številno občinstvo je najprej pozdravila odbornica za kulturo Monica Hrovatin, nakar sta predsednik društva Vilenica, Ladi Mljač, in urednik njene knjižne zbirke predstavila založniško dejavnost društva in poudarila vlogo literarnih ustvarjalcev pri čezmejnem povezovanju.
Wilma Purič je nato uokvirila opus Jasne Jurečič in ugotavljala, da zgodbe v zbirki izhajajo iz vsakdana, v
katerem namišljeno ravnovesje prikriva nelagodje oz. nasilje, ki ga včasih celo legitimira. Pet zgodb pa se bralcu predstavi kot razmišljanje o človeku, o krhkosti posameznika, o tem kako prekiniti vzvode nasilja in sovraštva z namigom na rešitev.
Na večeru je sodelovala tudi ilu-stratorka knjige Jasna Merku', ki je orisala nastanek ilustracij, s katerimi je opremila knjigo. Branje Pasjih dnevov je bil za Merkujevo velik užitek, iz emo-cionalno-ustvarjalnega vidika pa je od nje zahteval soočanje z bolečino in to je prineslo tudi neke nove prijeme v samih ilustracijah, kar je bilo takoj razvidno iz razstavljenih del.
Vsebinsko zelo bogat pogovor je ponudil še razmišljanja o simboliki rož, odgovornosti napisanih in izrečenih besed ter o stvarnosti, ki je sestavljena iz drobcev, umetnost pa je najti povezanost vseh teh drobcev. Zgoniški večer je o tem povedal ravno toliko, da so prisotni takoj radovedno segli po knjigi Pasji dnevi Jasne Jurečič.
V	DSI predstavitev političnih spisov Franca Jeze
Društvo slovenskih izobražencev vabi v ponedeljek, 15. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Donizetti-jeva 3 na predstavitev zbirke političnih spisov Franca Jeze »In zgodil se bo čudež«, ki je izšla pri Slovenski matici. O knjigi bodo spregovorili njen urednik pisatelj Boris Pahor, sourednik Primož Sturman in Jezova hčerka Evelina. Začetek ob 20.30.
Sosič in Roveredo v torek v dvorani Bartoli
V	gledališču Rossetti se nadaljujejo srečanja v pričakovanju začetka nove gledališke sezone »Aspettando la bella stagione«. V dvorani Bartoli bo tako v torek, 16. oktobra, ob 17.30 srečanje, ki ga bo vodila novinarka Noemi Calzolari s pisateljem Pinom Ro-veredom in režiserjem Markom Sosičem; gosta se bosta pogovarjala o predstavi La melodia del corvo, ki se vključuje v letošnji gledališki program. Vstop je prost.
Paolo Rossi in »modri pes« premierno v Mieli
V	gledališču Miela bo 14. novembra italijanski igralec in ka-baretist Paolo Rossi premierno nastopil s svojo predstavo L'amo-re e' un cane blu - La conquista dell'Est. Pri pripravi besedila za predstavo sta sodelovala tudi duši Pupkin kabaretta Alessandro Mizzi in Stefano Dongetti, za glasbo pa so poskrbeli skladatelj Emanuele Dell'Aquila, izvajali pa jo bodo kraški virtuozi oz. omenjeni Dell'Aquila, Alex Or-ciari, Stefano Bembi in Denis Be-ganovic.
Predstavo si bo mogoče ogledati od 14. do 18. novembra, s pred-prodajo vstopnic pa bodo začeli že v ponedeljek, 15. oktobra, pri blagajni gledališča Miela.
GROPADA - Nocoj v kulturnem domu
Country praznik s skupino Carpool to Nashville
Nocoj bo v Gropadi res živo ... V kulturnem domu bo (z začetkom ob 20.30) pravi country praznik s skupino Carpool to Nashville, ki se vedno bolj uveljavlja na širši glasbeni sceni. Skupina je dejavna od leta 2009. Trenutna zasedba je pet članov, od katerih sta dva naše gore list. Kitarist Paolo Kralj in violinistka Sandra Brus sta poznana obraza v naši skupnosti. Pevka in kitaristka Lucia Marconi je duša skupine, ostala člana sta basist Ariberto Lacerenza in baterist Alessio Gambarrota. Leta 2010 so posneli svojo prvo zgoščenko »Butterfly«, decembra pa bo izšla nova, ki se bo verjetno imenovala »Running in the wind«. Nastopajo širom po Italiji in tudi v drugih državah.
Minula dva tedna so v Kulturnem domu v Gropadi intenzivno vadili in se pripravljali na nov izziv. Od 22. do 28. oktobra bodo namreč kot edina country in
obenem neameriška skupina nastopili na 1st Annual American Music Festival & Conference na otoku Maui na Havajih. Na desetine solo pevcev in skupin bo tam predstavilo svoje originalne pesmi. Za to priložnost so tudi oni pripravili kar nekaj novih komadov. Nocojšnji nastop bo tako neke vrste predpremiera in prava poslastica za ljubitelje country glasbe, ki je zadnje čase pri nas vedno bolj popularna, saj je vedno več tovrstnih plesnih skupin in tudi plesnih tečajev. Da ne bodo obiskovalci lačni in žejni bo poskrbel Pub Skala Gropada v sodelovanju s kulturnim društvom Skala in gospodarsko zadrugo. Žejo bo mogoče pogasiti s pristnim bavarskim pivom (v kar 13 različicah), vini z Brd, Krasa in Vipavske doline, lakoto pa z bogato ponudbo jedi.
Več o skupini boste lahko izvedeli na spletni strani http://www.carpo-ol2nashville.com/
/
MNENJA, RUBRIKE
Sobota, 13. oktobra 2012
9
SLOVENIJA TA TEDEN
Nov udarec za izobraževanje
Darja Kocbek
Desnosredinska vlada bo po junijskem varčevalnem svežnju področju izobraževanja s proračunom za prihodnje leto očitno še drugič vzela razmeroma veliko sredstev, v primerjavi z večino javnega sektorja celo največ. V predlogu proračuna za leto 2013 je namreč za plače v osnovnih in srednjih šolah predvidela za približno 10 odstotkov manj denarja, kot ga je na voljo letos, ko je z rebalansom letošnjega proračuna že znižala plače v javnem sektorju; tudi takrat je šolstvu vzela več kot drugim. Poleg tega je vlada z varčevalnim proračunom šolnike ta teden razburila še s predlogi sprememb standardov in normativov v šolah, ki jih je spomladi pod pritiski sindikatov umaknila. Začela je združevati tudi nekatere srednje šole.
Resorni minister Žiga Turk, član največje vladne stranke SDS, se tokrat brani, da je osebno prizadet, ker je vlada v predlogu proračuna za leto 2013 vsa štiri področja, ki jih pokriva njegovo ministrstvo (to so izobraževanje, znanost, kultura in šport), obravnavala podobno kot uradni-štvo na ministrstvih in v državni upravi, da za področja, ki so v njegovi pristojnosti, ni upoštevala ugodnosti, ki so jih bili deležni na primer zdravstvo, vojska, policija, pravosodje, celo urad za makroekonomske analize in služba vlade za zakonodajo.
»Čez palec moramo na področju ministrstva glede na realizacijo leta 2011 stroške dela zmanjšati za okrog 15 odstotkov,« je pojasnil Turk. Izračuni, koliko ljudi bi ostalo na cesti, če bi sredstva v šolstvu oklestili v predvideni višini, so po njegovem zelo odvisni od »tega, na kakšen način bi to izpeljali«. O konkretnih številkah ne želi govoriti. Ministrstvo za finance po
Turkovih besedah zmanjšanje proračuna za izobraževanje, znanost, kulturo in šport opravičuje s tem, da je bila na teh področjih rast mase plač v zadnjih letih nadpovprečno velika.
Glavni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz), ki je največji šolski sindikat, je ministra Turka pozval k odstopu. Glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj je dejal, da je to edino, kar je mogoče v tem trenutku storiti, saj je minister med 40 tisoč člani Svi-za izgubil vso kredibilnost. Da je v vladni proračunski razpravi pristal na tako brutalna znižanja sredstev za kulturo, znanost in izobraževanje, je sodu izbilo dno, saj gre za področja, ki so instrument, »da neka skupina ljudi postane civilizirana družba«. »Iz za nas povsem nerazumljivih in nesprejemljivih razlogov je ta poseg globlji in večji, kot kjerkoli drugje,« je zahtevo po odstopu ministra pojasnil Štrukelj. Dodal je še, da je to prvič v 20 letih, da je najvišji organ šolskega sindikata zahteval odstop enega od »izvršilnih funkcionarjev slovenske države«. Da ni Sviz tisti, ki izbira ministre, je na to sindikatu odgovoril Žiga Turk.
Ko so pred počitnicami predstavili načrt za združitev srednjih šol, so na ministrstvu, ki ga vodi Žiga Turk, v isti sapi, kot so zatrjevali, da odpuščanj zaposlenih ne predvidevajo, vodstvom srednjih šol naložili, naj ugotovijo svoje »presežke«. Na podlagi pritožb vodstev srednjih šol so nato število združitev srednjih šol zmanjšali z osem na šest, kar je vlada potrdila v začetku avgusta. Na ministrstvu vztrajajo, da je glavna pridobitev združevanja vzpostavitev trdne šolske mreže, ki se prilagaja vse
manjšim generacijam dijakov, saj se je v zadnjih letih število programov in razpisanih mest brez »resnih utemeljitev« le povečevalo.
Pred dnevi je minister Turk povedal, da se na njegovem ministrstvu zdaj še odločajo o znižanju normativov, ki opredeljujejo število otrok v skupinah v vrtcih. Tudi za ta načrt ni navedel prepričljivih razlogov. »Ko tehtam med tem, ali je nekaj več otrok v skupini, v prostoru in na igrišču, in med tem, da za nekatere otroke ni prostora, mi je vendarle bližja prva varianta,« je pojasnil.
Igor Lukšič, predsednik socialnih demokratov, druge največje opozicijske stranke, in minister za šolstvo v prejšnji le-vosredinski vladi, ga opozarja, da normativi v šolstvu niso postavljeni zato, ker bi država imela preveč denarja, pač pa iz varnostnih in pedagoških razlogov. Ocenil je, da bodo predvideni rezi v javnem sektorju za šolstvo verjetno pomenili, da bodo matematiko učili učitelji telovadbe in da bo v vrtcih namesto dveh odslej ena vzgojiteljica. Lukšič poleg tega opozarja, da je za šole zoprno, ko prihajajo v javnost različni podatki o varčevanju, saj otežijo delovni proces, kajti zaposleni se začnejo spraševati, kdo od njih bo odveč.
Kratkoročno poseganje v izobraževanje bo, če bo proračun v predlagani obliki prestal parlamentarno obravnavo, imel dolgoročne posledice, zato nameravajo sindikalisti na »rušenje načina življenja, ki so ga gradili zadnjih dvajset let« opozoriti tudi s protestnim shodom. Zaradi naglo naraščajočega nezadovoljstva nad ukrepi vlade pa je zelo verjetno, da demonstracije šolnikov ne bodo edine to jesen.
PISMA UREDNIŠTVU
Kultura za vsako ceno!
V opernem gledališču Verdi sem začela svoje prvo redno delovno razmerje v novembru l.1975: po zmagi na vsedržavnem natečaju (konkurenca sicer takrat ni bila tako huda kot danes) sem začela igrati v orkestru, v pultu sem bila z Žarkom Hrvatičem, Aleksander Zupančič je igral v prvem pultu prvih violin, Aleksander Vodopivec je bil pianist, Sveto Grgič je občasno sodeloval kot hornist. Prva opera, ki je bila zame izredno doživetje, je bil Verdijev Otello: v naslovni vlogi je pel nepozabni Karlo Košuta, takrat nedvomno najboljši interpret v svetovnem merilu. Pozneje so se v orkestru zaposlili Črtomir Šiškovič (kot koncertni mojster), Iztok Ko-drič, Pavel Ota, Simona Slokar, kot korepetitorja Hilarij Lavrenčič in Nataša Kerševan, kot scenograf Aleksander Starc, v zboru pa je bilo število Slovencev še bolj opazno in na pamet ne vem vseh imen, od zdaj upokojenih ali že preminulih pevcev kot Pečar, Dolenc, Odinea Zupin, Nerina Pelicon, ali še sorazmerno mladih kot Damijan Locatelli
in Giuliano Pelizon....med solisti
pa pred mnogimi desetletji Ondina Ota, Ksenija Vidali, do nedavnega pa Nora Jankovič. Gotovo sem koga pozabila in lahko bi dodala tudi par Slovencev iz matične domovine (poleg Hrvatov in Poljakov ter Romunov, občasno Avstrijcev), ki so zdaj zaposleni v orkestru Slovenske filharmonije, a so bili več let naši kolegi. Občasno so v orkestru igrali harfistka Jasna Merlak, harmonikar Igor Zobin, tolkalca Dario Savron in Tom Hmeljak.Trditev, da je glasba univerzalni jezik, ki ne pozna meja, ni iz trte izvita, in v tržaški operni hiši se nikoli nisem počutila tuje. Ne bom zanikala, da je nacionalizem v našem mestu še vedno zelo živ, a smatram, da je operno gledališče bogastvo za vse, ki so količkaj dovzetni za umetnost, in tega mnenja so tudi mnogi Slovenci, ki redno obi-
skujejo opere in koncerte v gledališču Verdi ( v tekoči simfonični sezoni si je kar 44 gojencev Glasbene matice priskrbelo abonma po zelo ugodni ceni). Poglejmo jesenski program opernih hiš iz Ljubljane in Maribora: melodije iz operet, operne arije, 8 krat Puccinijeva Boheme, 4 krat Verdijev Nabucco, 3 krat Tra-viata, zraven vrsta baletov od Giselle do Hrestača in opera Janija Goloba v Ljubljani, v Mariboru 3 krat Tra-viata, 3 krat Rigoletto, 4 krat Doni-zettijev Ljubezenski napoj, pa Straussov Netopir, baleti in opereta.....Va' pensiero bodo Ljubljančani poslušali, Tržačani pa ne, če že iščemo nacionalistično ost....Žal mi je,
da je tudi SSG v krizi in menim, da je kulturna politika v naši deželi in v celi Italiji dokaj daleč od evropskih modelov: Francija vlaga v kulturo še več sredstev kot doslej, v Nemčiji so ob združitvi le za hip pomislili, da bi zmanjšali število (preko 60!!!!) državnih opernih gledališč, pa tega niso storili in lahko samo zavidamo Berlinčanom, ki premorejo kar tri operna gledališča.
Je odstotek Slovencev v gledališču Verdi premajhen, da bi ga lahko smatrali tudi za »naše«? Smo dovolj vlagali v glasbeno izobrazbo, da bi naši pevci in instrumentalisti dosegli dovolj dober nivo za delo v gledališču? Na športnem področju imamo svetovne prvake, na glasbenem le v diatonični harmoniki-kar je vsekakor razveseljivo, a morda le ne dovolj. Kar nekaj Tržačanov in Fur-lanov (italijanskega jezika) je že več let zaposlenih v Slovenski filharmoniji in v Operi, eden tudi v zagrebški, ker zaradi krize tržaško gledališče ne more sprejeti v službo novih glasbenikov. Mnogo naših nadpovprečno dobrih glasbenikov-Marko Ozbič, Katja Milič, Matej Santi, pokojni Marko Bitežnik, Vasja Legiša itd... - je poiskalo in našlo delo v tujini ravno zato, ker so v Italiji sredstva za glasbene ustanove vedno pre-skopa. Seveda je moj zorni kot omejen, pa nisem ravnodušna do težav
m
drugačnih kulturnih ustanov. Gojim pobožne želje, da bi italijanska vladna politika prej ali slej pokazala večjo občutljivost do področja, ki je za vsak narod bistvenega pomena, za Italijo, ki premore največje število zakladov na področju glasbe, arhitekture in slikarstva, pa absolutna prioriteta: vlaganje v kulturo ni potrata, je investicija, ki obogati dušo, ekonomisti pa znajo izračunati tudi konkretne pozitivne posledice smotrne kulturne politike. Žalostna je ta vojna med (kulturnimi) reveži, posledica (nekulturne) politike, ki je maso zasvojila z velinami in nogometaši, s kvizi in reality show...
Katja Kralj
O Konjih in vonjavi mošta
Kljub muhastemu vremenu je medvejski praznik popolnoma uspel.Zasluga gre organizatorjem in vsem vaščanom Medjevasi in Šti-vana, ki so nesebično pomagali pri izvedbi bogatega programa iger, ekskurziji, koncertov ter razstav. Na lepi, bogati in zanimivi fotografski razstavi »Glas vojne v času miru - Mo-stra di guerra in tempo di pace« (kot je bila napovedana v lični programski brošuri ) sem zaman iskal vsaj en sam majhen slovenski napis. To še enkrat kaže, kako nekatere organizacije, konkretno »Gruppo Ermada VF in/e AJSER 2000« ne čutijo potrebe, da bi za Slovence v slovenski vasi dodali en sam pripis resnično lepim slikam, ki med drugim zadevajo naše kraje, kjer se je odvijala Velika vojna.
Škoda!
Hvala za morebitno objavo in iskrene čestitke Organizatorjem
Antek
SKLAD MITJA CUK SVETUJE
Odraščati z otrokom
Radi vzklikamo, da so otroci naša bodočnost. Vsak otrok nosi v sebi celovit potencial svojih sposobnosti, ki se bodo razvile, če bodo za to vsi pogoji ugodni. Zaradi tega potrebuje spodbudo in podporo svojih staršev in odraslih, ki jih dovolj tenkočutno in ljubeče spremljajo na razvojni poti. Pod geslom „Odraščajmo z otrokom" nastajajo celo posebna združenja. Njihovi člani so prepričani, da starši nimajo naloge učiti, izoblikovati in izobraziti otroke po neki lastni vnaprejšnji predstavi. Zagovarjajo stališče, naj starši ne urejajo otrokovih dejavnosti in posegajo v njegov razvoj od zunaj, kakor po nekakšnem vnaprej pripravljenem kalupu. Najpomembnejše je namreč, da otrok doseže neko notranjo gotovost, da je dovolj ljubljen in sprejet. Otrok naj ima vedno občutek, da so starši ob njem, ko jih potrebuje, in naj se zaveda, da ga vedno upoštevajo. Otrokova želja v zvezi s starši je, da bi bil ljubljen in z njimi povezan; hkrati pa mora imeti priložnost odraščati tudi sam in se samooce-njevati. Modri starši se tega zavedajo, otroku omogočajo tak razvoj, da lahko odrašča kot posameznik in ohranja svojo celovitost. Na tak način bo postal samozavesten in energičen odrasel človek, poln notranje moči, ki jo bo sposoben na ustvarjalen način izražati tudi navzven.
Starši, ki se odločijo za tak način spremljanja otrokovega razvoja, si nenehno zastavljajo še druga vprašanja. Že sam proces otrokovega razvoja od staršev zahteva nenehno pripravljenost na novo učenje in sprejemanje prilagajanja. Vzgoja, ki jo namenijo svojim otrokom je konec koncev neka nova usmeritev. Sami izhajajo iz modela vzgoje njihovih staršev, ki je daleč od nove smeri, ki bi jo želeli zavzeti pri svojih otrocih. Kaj rado pa se zgodi, da kljub svojim idealom in vsem dobrim namenom starši pogosto znova zapadejo v svoje lastne omejitve, saj jih je vanje globoko vtisnil način vzgoje njihovih staršev. Največkrat se to pokaže, ko so starši utrujeni in preobremenjeni: takrat je kar lahko poseči po vzgojnih instrumentih, ki spadajo v preteklost. Pustiti otroke živeti in jih le spremljati na njihovi življenjski razvojni poti, ne da bi grobo posegali vanjo, je namreč za sodobne starše zelo velik izziv. Zagovorniki metode odraščanja z otroki pa so prepričani, da je ta način tudi priložnost, da za seboj pustijo vzgojo, ki so je bili deležni sami, in da hkrati sami odrastejo v svoji notranjosti. Za dosego takih ciljev pomagajo nekatere nove smernice, ki jih zagovorniki odraščanja z otroki podajajo preko tiska, seminarjev in usmerjenih druženj starševskih skupin z otroki.
Za sodobne starše, ki živijo danes drugače kot nekoč, pomeni novi vzgojni način možnost zgraditi s svojimi otroki primeren povezovalni odnos in jih ustrezno spremljati na poti v življenje tako, da optimalno razvijejo svoj potencial; hkrati pa je to velikanski izziv. Mnogi starši poiščejo zato strokovne in kompe-tentne vzgojne in razvojne svetovalce, da bi z njihovimi nasveti sami bili laže kos svojim nalogam ter primerno podoživljali skrb za otroka. To ni vedno lahko. Vsak otrok je individualno in edinstveno bitje, ki ga lahko le pomagamo izoblikovati s splošnimi recepti in pa z vedno novimi vzgojnimi metodami. Vsakega otroka je treba jemati takega kot je, vključno s tem, česar je zmožen in sicer na način, da bo lahko uresničil do največje možne mere vse svoje talente in poiskal lastno življenjsko pot. Pogovori v skupinah staršev z otroki lahko veliko pripomorejo,
ker si člani lahko izmenjujejo izkušnje, primerjajo svoje odločitve in utrjujejo svoje namene. Tako postanejo sami starši bolj kompetentni za celovito „oskrbo" svojih razvijajočih se otrok in ustvarjajo primeren vzgojni prostor. Ta prostor postane nekakšno izhodišče za pozitivno uvajanje v življenje. Še vedno smo torej na področju zgodnje vzgoje in oblikovanja otroka, ki očitno sledi namenom izkustvenega učenja in ge-štalt pedagogike.
Tudi starši naj bi razvijali svoje sposobnosti. Te naj bi jim omogočale pravilno zaznavanje in razumevanje signalov, ki jih dojenčki in malčki pošiljajo navzven. Tako bi jim postalo bolj jasno, katere so njihove potrebe in bi spoznavali razvojne procese. Pri tem je potrebno vzpostaviti zaupljivo ozračje in graditi z otrokom medsebojni odnos, ki bo slonel na pozornosti, sposobnosti vživljanja v čustva in občutke drugega ter na ljubezni in spoštovanju. Nujno je hkrati ponuditi okolje, ki se bo primerno odzivalo na potrebe otrok. Starši naj analizirajo možnosti, ki jim jih dajejo že vpeljani načini lastnega obnašanja in vzorec vzgajanja, ki so ga ne nek način „po-dedovali" od svoji staršev. Izvedejo naj primerjavo z zahtevami in izzivi sodobnosti in naj pridobljeno obnašanje primerno prilagodijo tako, da bo njihov otrok lahko zaživel lastno življenje.
Strokovnjaki poudarjajo, da spadata igranje in učenje skupaj. Otrok se uči samostojnih dejavnosti igraje, razcvete se mu osebnost, navzema se kognitivnih in socialnih učnih procesov. V zgodnjem otroštvu učenje ni zavestno, je spontano. Malček eksperimentira s predmeti iz svoje okolice, vzpostavlja stike z drugimi ljudmi in pri tem nabira velikansko število informacij iz svojega materialnega in socialnega okolja. Ob tem prejema veliko informacij tudi o samem sebi. Pri tem se malčki popolnoma prepustijo osebam, ki zanje skrbijo, na katere se zanesejo, ker so do njih občutljive. Te jih spremljajo na razvojni poti k samostojnosti, jih podpirajo, spodbujajo in učijo. Osnovne značilnosti za doseganje samostojnosti so osebni občutek o vrednotenju, o lastni veljavi in zaupanju vase. Pri celovitem razvoju dojenčka in malčka pa pomaga tudi, če je okolje tako, da ga pri razvoju spodbuja, tako da se malček lahko prosto igra in svobodno giba. Poskrbeti pa je seveda treba, da se proti novim izzivom otrok podaja v varnem okolju. Pravzaprav mora biti prostor, v katerem se otrok giblje in igra, urejen kot nekakšen prostor za odkrivanje novega. V tako spodbudnem prostoru se najbolje razvije otrokova individualna osebnost, ki hkrati upošteva, ljubi in spoštuje tudi druge ljudi. Čuječi starši bodo skušali poiskati odgovor na vprašanje, kako bi lahko utrdili svoje kompetence za spodbujanje razvoja svojega otroka. Ena izmed priporočenih poti je imeti dovolj čustvene inteligence ter biti dovolj pozoren do otrok, saj to omogoča tudi več sproščenosti v odnosu do malčkov in več življenjskega veselja. Kompetentni starši pa se zavedajo tudi, da morajo že od vsega začetka svojim otrokom postavljati meje in se pozorno ukvarjati z reševanjem konfliktov, ko do njih pride. Tako tistih, ki nastanejo med otroki, kakor onih med otrokom in odraslim. (jec)
Tliristična kmetija pri TAVČARJEVIH
Patricija Petrovčič	Hruševica 44 - 6222 Štanjel (Slo)
Prodaja lastnega vina	urnik: sobota, nedelja
VABLJENI!	od 12. ure dalje
hrusevica44@gmail.com - Tel. 00386 5 769 0136 - GSM 00386 41 500 054
10
Sobota, 13. oktobra 2012
KULTURA
/
GLASBA - Na 56. Glasbenem bienalu v Benetkah
Krst dveh komornih oper
Glasba našega časa govori v extra-small in extra-large formatu na letošnjem, 56. Glasbenem bienalu v Benetkah po smernicah, ki jih je predlagal umetniški vodja Ivan Fedele. Danes (sobota, 13. oktobra) dopoldne bo skupaj s predsednikom Paolom Barat-to potegnil črto z obračunom tedna sodobnih izrazov, zvečer pa bosta sledila zaključni koncert skupine Antho-nyja Braxtona in še komorni, nočni pečat z glasbo Mortona Feldmana v izvedbi pianista Andrewa Zolinskega.
Med izstopajočimi dogodki tega sklepnega dela festivala je Bienale krstil dve komorni operi, ki sta nastali v sklopu evropskega projekta En-parts. Prvo je napisala dobitnica Srebrnega leva 2009 za obetavne mlade glasbenike Francesca Verunelli. Serial Sevens, ki je nastala po fragmentih pogovorov in monologov oseb z motnjami spomina, je kljub elegantno minimalistični obliki razočarala zaradi pomanjkanja inovativnosti in drznosti, ki bi jo pričakovali od tridesetletne ustvarjalke. Finska režiserka Kristiina Helin je s svojimi projekcijami na belo rjuho, ki je zaobjela kot skupna halja tudi sedmerico pevskih protagonistov, bistveno pripomogla k vrednotenju skladbe, sestavljene iz serije vokalnih, gibalnih in instrumentalnih fragmentov, ki so se smiselno povezali z vsebino, a se niso razvili na dovolj artikuliran način.
S podobno zasedbo petih pevcev in dveh tolkalistov se je soočil tudi avtor druge premiere večera Giovanni Bertelli, kar je ponujalo občinstvu zanimivo primerjavo med govoricama dveh italijanskih skladateljev iste generacije. Tudi tema je bila na svoj način podobna, saj je AMGD (Aesthe-tica more geometrico demonstrata) opera o pomanjkanju spomina v večni sedanjosti s skoraj nonsense besedilom, v katerem se ciklično pojavljajo prepoznavne molitve v latinščini. Naslov dobi navdih v delu filozofa Spi-noze tako kot geometrična struktura, po kateri se razvija veriga prizorov, v katerih parodistični trenutki nabožne glasbe alternirajo z madrigalističnim obravnavanjem absurdnih pogovorov družine ob mizi (izbira družinske situacije pa je le eden od možnih uprizoritvenih kontekstov, saj je besedilo odvezano od jasno določenih
Prizor iz opere AMGD (Aesthetica more geometrico demonstrata) Giovannija Bertellija
situacij). V odlični izvedbi članov Neue Vocalsolisten Stuttgart je komorna opera izrazila svojo igrivo, ironično naravo s posrečeno uporabo zgodovinskih stilov (od renesanse do klasicistične in romantične opere) v ekspresivne namene.
Po dvojici krstnih izvedb je zgodovina avantgarde stopila v ospredje s poklonom ob stoletnici rojstva Johna Cageja. Izvedba uro in pol trajajoče, celotne serije etid Freeman, ki jih je skladatelj napisal med letoma 1977 in 1990, je bila osebni izziv violinista Irvina Ardittija. Glasbenik je tudi sam prispeval k genezi tega cikla, saj je spodbudil skladatelja k dovršitvi dela in je bil tudi prvi interpret integralne izvedbe. Ponovitev tega izvajalskega izziva v Benetkah je bila enkratna priložnost za številno publiko, da je lahko občudovala spretnost in vzdržljivost priznanega violinista. Potreba po zbranosti pred in med izjemnim fizičnim naporom ni prenašala raztresenosti v dvorani, kot je med drugimi lahko preveril ne dovolj obziren fotograf, ki ga je violinist odgnal tik pred začetkom. Te etide zaživijo v detajlih, ki jih je Arditti mojstrsko orisal v kaleidoskopu različnih zvokov, barv, prijemov, s katerimi je potrdil svoj umetniški ugled in je ponudil občinstvu res redko doživetje.
Rossana Paliaga
Lissner se vrača iz Milana v Pariz
PARIZ - Stephane Lissner, sedanji intendant milanske Scale, bo od leta 2015 vodil Nacionalno opero v Parizu, so v začetku tedna sporočili s francoskega ministrstva za kulturo. Devetinpetdesetletni Francoz bo vodil obe hiši - Palais Garnier in Opera Bastille. Nasledil bo aktualnega direktorja Nicolasa Joela. Lissner je že sodeloval z opernimi hišami v Aubervilleju, Nici in Parizu. Njegovo vodenje madridske operne hiše Teatro Real pa se je predčasno končalo zaradi spora z ministrstvom in upravo. V Parizu rojeni Lissner je sodeloval tudi s številnimi festivali. Tako je z Evo Wagner-Pasquier sodeloval pri opernem festivalu v Aix-en-Provence. Iz tega časa je odmevna uprizoritev Mozartovega Don Gio-vannija v režiji Petra Brooka. Liss-ner je v dobrih odnosih tudi z drugimi zvezdniškimi režiserji. Med drugim je glasbeni direktor festivala Dunajski slavnostni tedni.
Na ves glas
Piše Rajko DoIhar rajko84@hotmail.com
Head Down
Rival Sons
Bluz rok
Earache Records, 2012 Ocena: 7
Led Zeppelin, Cream, Jimi Hendrix in Free: to so ben-di, ki so prav gotovo močno vplivali na glasbeno rast čla-
nov skupine Rival Sons, saj plošča Head Down močno spominja na rok iz sedemdesetih let. Head Down je torej ime novemu glasbenemu izdelku ameriškega benda iz Los Angelesa. Plošča je septembra letos izšla s pomočjo angleške neodvisne glasbene založbe Earache Records, sestavlja pa jo trinajst energičnih komadov za skoraj uro glasbe. Fantje so se tudi tokrat odločili za mešanico bluza, hard roka in psihedeličnih melodij, rezultat pa ni bori revival roka iz sedemdesetih, nasprotno, sound zveni kar se da originalno!
Kalifornijsko zasedbo sestavljajo sposobni pevec Jay Buchanan, kitarist Scott Holiday, basist Robin Everhart in bobnar Michael Miley. Po prvencu Before the Fire iz leta 2009 so fantje lani izdali album Pressure & Time, s katerim so zasloveli na svetovni ravni. Letošnji Head Down je potrdil glasbene sposobnosti ameriškega kvarteta, ploščo pa fantje predstavljajo na krajši glasbeni turneji, ki bo 27. oktobra obiskala tudi Milan.
Visoka pričakovanja so rokerji izpolnili že s prvo Keep on Swinging, še bolj pa z naslednjo, energično hard rok pesmijo Wild Animal. Visok glasbeni nivo se nadaljuje tudi pri naslednjem, hitrem komadu You Want To, pesem pa lahko primerjamo komadom švedskega benda Graveyard.
Po krajši Until The Sun Comes, je na vrsti izreden bluz Run From Revelation, s primernimi kitarami in visokim tonom Buchananovega vokala. Sledi daljša balada Jordan, kjer se prepletajo akustične in električne kitare, takoj za njo pa sound ponovno oživi: All The War ustvarjajo bobni in psi-hedelične kitare, Three Fingers pa vneto »žaga«.
Po krajšem akustičnem intermezzu sta na koncu na vrsti še pesmi Manifest Destiny part 1 in part 2, s katerima je psihedelija res na višku. Za zaključek pa so se Buchanan in tovariši odločili za ganljivo True, akustično skladbo, s katero poslušalca, po skoraj uri rokenrola, spet pomirijo.
TOMIZZEV DUH V
Život je borba - Borba dva dinara
Milan Rakovac_
Kako šparati? A ča, ter vero la-ko, greš na noge, jiš kruha i kumpira, ne fumaš, hitiš u škovace telefonin, po zimi se zamotaš u ščavinu, ponjava iz stupane vune: a z vunon moreš i profitati, samo hoj na Cres, če ti darovati piet, deset kvintali vune, i ti je pomoči nakrgati. Ma to ču vna povidati na kraju uve štuorije.
Naslov je iz sredine jugoslaven-skog Novecenta; mi dečki z periferije Zagreba smo se snalazili; kradeš ugljen z ranžirnog kolodvora i imaš doma za grijanje; kupiš 100 ulaznica za „Grof Monte Christo" (2 dinara, druže - kako kasnije pjeva onaj tamo, čioje ime ne želim napisati!), na svakoj zaradiš 10 para, zaradiš 10 dinara; švercaš se u tramwayu; moj brat „Maks" je lepo crtal pa nariše karte za tekmu Jugo-slavija-Italija pa ih prodaješ... Go-spon Juh je bil ajzenbaner, ferovijer, Slovenac, naš sused: čuj fantek, život je borba, a borba stoji dva dinara.
Danas, mi pripadnici posrnule „srednje" klase šečemo se gradom, zdravo je, a i zaradiš 15 kuna, 2 Eura, gospon-drug! Tak lepo, kak se heca, a ne? Kad tamo, štijen Ervina H.M. ča gre z dva Eura u žiepu viti kako pre-živiti dan:
„Šel sem na ljubljansko tržnico. Tukaj je emocionalno središče mesta in najboljši kazalec njene ekonomije. Če gre tukaj dobro, nikjer drugje ni zares slabo. Če tukaj kaže slabo, nikjer drugje ni dobro. V četrtek zjutraj je kazala podobo blagostanja.
Do nje sem stopil kot revež. V en žep sem dal kovanec za dva evra, v drugega pa bankovec za pet evrov. Zanimalo me je, če lahko s tem preživim... Stopil sem do mesarja Jožeta Pojeta, ki ima pod Plečnikovimi arkadami mesnico. Arhitektura tržnice bi bila všeč Mussoliniju, prodajalci pa so gostoljubni. 'Poglejte. Pol planeta živi z dvema evroma na dan. Kaj s tem dobim pri vas?' 'Z dvema evroma pridete lepo skozi,' je rekel. 'Ne boste lačni ... Z dvema evro-ma boste morali vzeti pljučka, srček ali goveja rebrca za juho.' Ampak v resnici sem lahko tukaj porabil samo polovico kovanca za dva evra. Enega za meso, enega za prikuho... 'En evro? Lahko stisnemo. Pol pečenice stane 89 centov. Par hrenovk je 73 centrov. Ne boste se najedli, to je ravno tako za okus. Pa veliko kruha bose morali zraven jesti',.. do Ivanke Škerl, ki ima razkošno stojnico... Hitro je izračunala, da bom imel sitnosti. 'Za eno družinsko kosilo potrebuje-
te tri četrt kilograma repe in pol kilograma krompirja. To je več kot en evro. Potrebujete vsaj evro in pol.'
Vendar bi se dalo. Če bi vzel samo kosti za okus in bi pustil klobaso, bi imeli sijajno kosilo s krompirjem in kislim zeljem, vse skupaj pa bi dišalo po svinjini. Če pa bi vzel četrt kilograma repe in pol kilograma krompirja, bi vsak dobil tudi osminko pečenice.
Hm. Iskreno upam, da nas varčevalni programi na to raven ne potisnejo. Življenje v okviru zmožnosti je videti kot res neprijetna eksistenca... Mimo je šla gospa Sabina Žnidaršič. Skrbno urejena, s svežnjem delovnih map v torbi bi jo postavil v trden položaj zgornje polovice srednjega sloja. 'Meni nikoli ni bilo vseeno, koliko kaj stane,' je odgovorila z globokim glasom rutinirane kadilke. Cigarete so dodaten strošek, pričakoval sem ležeren odnos do svobodnega trga. Motil sem se. 'Zdaj pa moram zares natančno pogledati, kakšna je cena, preden kaj kupim. Pogledam tudi, od kod je zelenjava prišla. Kot potrošnici se mi zdi potrebno podpirati lokalne pridelovalce. Ob dražjih stvareh resno premislim, ali da ali ne ... Na tržnico morda ne prideš po stvari, ki jih potrebu-
ješ. Prideš po presežni užitek. Včasih pridem na tržnico po čustveni presežek, po družabnost, po stik s prijatelji. Srečam ljudi, ki jih eno leto nisem videla. Kupim pa morda manj. Včasih pa se zgodi, da postanem evforična in kupim vse, kar vidim.' Gospod Fadil Perviz prodaja najdražje sadje na vsej tržnici. "Mango je 15 evrov za kilogram," je s ponosom kazal najbolj sijajno sadje severno od Sredozemlja. Če hočeš lepše, moraš v sezoni v Ismaj-lejo k Sueškemu prekopu. "Tale je prišel iz Peruja, tale iz Brazilije, zdaj pa jih bom dobil iz Avstralije. Z letalom pridejo v Italijo, od tam s tovornjakom k nam. To je najboljši mango v mestu."
Sklepal sem, da je to tudi najdražje sadje na tržnici. Pa sem se motil.
'Borovnice so dražje, zdaj ko ni sezona. Za kilogram 24 evrov.'
Kar zažvižgal sem. Sredi recesije se to splača prodajati. Gospod Per-viz me je potolažil. 'Od leta 2008 do danes je moj promet padel na polovico. Ljudje se niti ne pogajajo o cenah ali pritožujejo, ampak enostavno ne kupijo.' Od polovice se še vedno da spodobno živeti ...
Pri stojnici, kjer je vodna pipa za pranje sadja, je imel Michele Grbac iz
Gračišča na obali teorijo socialnih razlik. Slovenska družba ni več ena, ampak sta dve. Eni hodijo po zelje, drugi po mango ...
Včasih je bilo: 'Daj mi kilogram tega, kilogram tega, kilogram tega.' Ne meče se več proč. Zdaj gremo na polovico kilograma in na dekagrame'..."
Ma, Ervin maša čuda špenda, za-grebački penzici znaju cilu taktiku pri-živlienja: a la Bonaparte, kad je biža ca iz Rusije: Na tržnicu ideš oko 15 sati, bez jednog krajcara, po kartonskih škatul di hitaju merkanti škovace, nabereš si svega duobrega bojžega, samo vrži na ruke une plastične rukavice 100 njih za pol Eura - pak pribireš mrež gnjilin i najdeš lipo zdrav list ka-puza, blitve, kumpir, špinaču, šelen, kapulu, česan, jabuku, gruojze. I ti ustane u žepu 1 euro i po! Skuhaš lipo gulaš-sa-bez, prazan gulaš, za po Eura malo kruha i malo čaja (ča ce ti mliko, ono je za dicu!), i? I lipo za-šparaš svaki dan 1 Euro, i na lito 365 Euri. Seveda je vse to samo hec, samo vic. Kako za koga! Arsen Dedic pjeva - ti jedeš meso, ja krumpir, u prosje-ku oba jedemo gulaš. Mižierija je tornala, una grda iz doba prvanjega. A mi, mučimo i trpimo! E ben ne sta!
/
ITALIJA, SVET
Sobota, 1B. oktobra 2012
1 1
NOBELOVE NAGRADE - Odločitev norveškega odbora presenetila
Nagrada za mir Evropski uniji izzvala navdušenje, a tudi kritike
Priznanje pozdravili evropski in drugi voditelji - Razočarani evroskeptiki, pa tudi nekateri disidenti
OSLO, BRUSELJ - Nobelova nagrada za mir gre letos v roke Evropske unije. To prestižno priznanje bo EU prejela za svoj prispevek k miru in spravi, demokraciji in človekovim pravicam v Evropi, pa tudi, ker je pomagala Evropo popeljati od celine vojne do celine miru. Evropski voditelji so odločitev iz Osla sprejeli z zadovoljstvom, a slišati je bilo tudi kritike.
Kot je pojasnil predsednik norveškega odbora za Nobelovo nagrado Thorbjoern Jagland, je Evropska unija pomagala Evropo popeljati od celine vojne do celine miru. Predvsem pa gre po njegovih besedah za sporočilo, da je treba storiti vse, kar je mogoče, "da bi zaščitili to, kar smo dosegli, in storili korak naprej".
Nagrado bosta 10. decembra v Oslu predvidoma prevzela predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Kaj bo EU storila z denarjem - letos je nagrada vredna osem milijonov švedskih kron ali 940.000 evrov - za zdaj še ni znano.
Kot sta v skupni izjavi v odzivu izpostavila Barroso in Van Rompuy, je Nobelova nagrada za mir "največje možno priznanje" za edinstveno prizadevanje vse več evropskih držav za premostitev vojne in razlik ter skupno oblikovanje celine miru in blaginje.
EU je po njunih besedah združila od druge svetovne vojne razdejano in od hladne vojne razdeljeno celino okoli vrednot, kot so človeško dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, pravna država in spoštovanje človekovih pravic.
Ponosna je tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton, medtem ko je predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz izpostavil, da je ta nagrada "velika čast" in da je namenjena vsem državljanom EU. Evropski komisar za okolje Janez Potočnik pa je ocenil, da je to hkrati priznanje in sporočilo, da je vredno verjeti v EU in njeno prihodnost.
Nemška kanclerka Angela Merkel nagrado razume kot "spodbudo" projektu, ki je prispeval k miru v Evropi. Izpostavila je tudi, da je evro tisti, ki uteleša idejo Evrope kot "skupnosti miru". Francoski predsednik Francois Hollande je menil, da Nobelova nagrada predstavlja veliko čast, ki voditelje EU zavezuje, da si še naprej prizadevajo za "enotnejšo, pravičnejšo in močnejšo Evropo, ki prinaša mir". Italijanski premier
ZLATO
(999,99 %%>) za kg
43.529,30€ -327,59
SOD NAFTE
(159 litrov)
114,66 $ -0,91
EVRO
1,2970 $ +0,40
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
12. oktobra 2012
valute	evro (povprečni tečaj) 12.10 11.10	
ameriški dolar	1,2970	1,2918
japonski jen	101,70	101,26
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	24,950	24,940
danska krona	7,4589	7,4588
britanski funt	0,80650	0,80525
madžarski forint	281,40	281,85
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,6961	0,6961
poljski zlot	4,0978	4,0910
romunski lev	4,5648	4,5703
švedska krona	8,6830	8,6627
švicarski frank	1,2093	1,2087
norveška krona	7,4005	7,3825
hrvaška kuna	7,5223	7,5225
ruski rubel	40,2000	40,1155
turška lira	2,3437	2,3407
avstralski dolar	1,2654	1,2573
braziljski real	2,6428	2,6339
kanadski dolar	1,2678	1,2645
kitajski juan	8,1267	8,1086
indijska rupija	68,5060	68,0200
južnoafriški rand	11,1779	11,2664
Mario Monti pa je izrazil upanje, da bo okrepila povezavo, ki se otepa z gospodarskimi težavami.
Nekdanji predsednik Evropske komisije Jacques Delors je ocenil, da odločitev nosi tako moralno kot politično sporočilo. Nekdanji predsednik Evropske komisije Romano Prodi pa je poudaril, da je ta nagrada izraz bistva Evrope, saj se je ta rodila za mir.
Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je EU čestitala in menila, da to priznanje odraža vztrajnost povezave pri iskanju enotnosti celine. "Prav neverjetno je, kako enotna in mirna je Evropa v 21. stoletju, in to ni zgolj naključje," je menila Clintonova.
Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je medtem poudaril, da je EU odigrala ključno vlogo pri ce-
ljenju zgodovinskih ran in promociji miru, sprave in sodelovanja v Evropi. EU je označil tudi za edinstvenega in ključnega partnerja Nata.
Zadovoljni so tudi v Svetu Evrope. Predsednik Parlamentarne skupščine SE Jean-Claude Mignon je spomnil, da je ustanovitev EU sledila ustanovitvi Sveta Evrope.
Odločitev norveškega odbora so z zadovoljstvom pospremili tudi v Sloveniji. Predsednik republike Danilo Tiirk je ocenil, da je letošnja Nobelova nagrada za mir prišla v prave roke. Ob tem je izpostavil, da to daje prizadevanjem EU verodostojnost in ji obenem nalaga, da za mir deluje tudi na globalni ravni.
Predsednik vlade Janez Janša pa je izpostavil, da predstavlja nagrada sporočilo za vse nas. Predvsem nas spo-
minja, da je mir vrednota, ki jo danes vse prevečkrat jemljemo za samoumevno in pozabljamo, da je bil to eden temeljnih vzrokov za nastanek unije.
Na slovenskem zunanjem ministrstvu so izpostavili, da predstavlja nagrada priznanje za projekt, ki je nastal na ruševinah druge svetovne vojne, pa tudi izpolnitev sanj povojnih generacij Evropejcev. Pozitivno so se na novico odzvali tudi evropski poslanci iz Slovenije.
Sicer pa je bilo ob odločitvi Norveškega odbora za Nobelovo nagrado slišati tudi kritične glasove. Češki predsednik Vaclav Klaus, ki je znan po kritičnem stališču do povezave, je novico označil za šalo, ki ji ne more verjeti, medtem ko je nekdanji poljski dobitnik Nobelove nagrade za mir Lech Walesa izrazil "presenečenje in razočaranje".
Evroskeptični nizozemski poslanec Geert Wilders se je vprašal, kaj pride potem, ko Bruselj in celotna Evropa strmoglavita v bedo. "Oskar za Van Rompuya," se je vprašal. Vodja britanske evroskeptične Neodvisne stranke in evropski poslanec Nigel Farage pa je poudaril, da je to "popolna sramota".
Nekdanja sovjetska disidentka in ruska borka za človekove pravice Ljudmila Aleksejeva je po drugi strani obžalovala, da ni norveški odbor Nobelove nagrade za mir namesto EU raje podelil borcem za svoboščine.
Kritike so se usule tudi na spletnih družbenih omrežjih. Tam so bili glasni predvsem očitki, da gre nagrada birokratski instituciji, ki vsiljuje varčevanje in dopušča razrast revščine, s čimer ogroža socialni mir. (STA)
Posneli štiri pogovore med Napolitanom in Mancinom
RIM - Tožilci iz Palerma so v okviru preiskave o pogajanjih med državo in mafijo od 7. novembra 2011 do 9. maja 2012 posneli 9295 telefonskih pogovorov Nicola Mancina; 4 od teh pogovorov je bivši notranji minister imel s predsednikom republike Giorgiom Napolitanom. Tako zatrjujejo tožilci iz Palerma v spomenici, ki so jo včeraj izročili ustavnemu sodišču. Na to se je namreč pritožil Napolitano, češ da so palermski tožilci prekoračili svoje pristojnosti. Obramba slednjih pa zatrjuje, da imuniteta, ki ščiti državnega poglavarja, ni absolutna, saj ni monarh.
Študenti v 90 mestih protestirali s korenčkom
RIM - Študenti so včeraj v 90 italijanskih mestih protestirali proti vladnim varčevalnim ukrepom na račun šolstva. Kot protestni simbol so uporabili korenje. Tako so se odzvali na trditev ministra za šolstvo Francesca Profuma, češ da sta za študente potrebna palica in korenček. Sicer pa so bili med demonstranti tudi številni učitelji in profesorji, saj je bila včeraj tudi celodnevna stavka sindikata znanja Flc-Cgil proti vladni politiki.
Biden in Ryan na soočenju navdušila vsak svojo bazo
NEW YORK - Ameriška podpredsedniška kandidata Joe Biden in Paul Ryan sta se v prvem in hkrati edinem televizijskem soočenju pred volitvami 6. novembra v Kentuckyju ognjevito spopadla glede zunanje in notranje politike, pri čemer sta uspela oba zadovoljiti svoje volivce. Splošno prepričanje komentatorjev po soočenju je bilo, da je demokrat Biden v Danvilleu veliko bolje opravil svoje delo kot prejšnji teden Barack Oba-ma v Denverju. Vendar pa tudi republikanec Ryan ni igral tako podrejene vloge, kot jo je Obama na soočenju predsedniških kandidatov proti republikanskemu izzivalcu Mittu Romneyju.
ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV
Zaradi škandalov upada zaupanje v dežele in se uveljavlja težnja po novem centralizmu
Sergij Premru
Narobe svet: tako piše Der .Standard o Italiji v zvezi s krizo deželnih uprav. Dnevnik iz Dunaja namreč ugotavlja, da se v Barceloni utrjuje težnja po samostojnosti Katalonije, v Italiji pa narašča želja po novem centralizmu. Zaradi škandalov, ki so preplavili deželne svete po vsem polotoku, sta deželna avtonomija in federalizem postala nekakšna tabu pojma: dve tretjini Italijanov ne zaupa več deželnim upravam, skoraj polovica bi jih rada celo ukinila. Rimska vlada bi lahko izkoristila splošno razočaranje za spremembo ustavne reforme, s katero so leta 2001 državi odvzeli pristojnosti nad deželami, da bi zavrli uveljavitev federalističnih teženj Severne lige. V desetih letih privilegijev, nepotizma in razsipava-nja je prišlo do strahovite potrate 90 milijard evrov. Predvsem na jugu so deželni guvernerji nekakšni satrapi s hordo mastno plačanih sodelavcev, naraslo je število svetnikov in članov komisij, uveljavile so se neverjetne neenakosti, tako da svetniki na Sardiniji prejemajo 15 tisoč evrov mesečno, kar je dvakrat več kot v Emiliji Romagni, na koncu mandata pa prejmejo še doklado za »ponovno družbeno vključitev«, ugotavlja dunajski dnevnik. Vlada se je sedaj odločila za drakon-ske ukrepe: svetniki bodo plačani kot v najmanj plačani deželi, t.j. v Toskani, kjer prejmejo 4800 evrov mesečno, kar pa morajo odobriti v sami deželnih svetih, ki so pod udarom zaradi zadnjih škandalov. Vlada bi sedaj rada spet prevzela pristojnosti nad deželami, kar pa mora odobriti parlament, ki je doslej zavrnil vsako reformo lastne strukture, piše Der .Standad.
Italijansko gospodarstvo je na kolenih, narašča število brezposelnih, birokracije je preveč, sindikati napovedujejo splošno stavko. Premier Monti pripravlja
drastične posege, čakajo ga velikanske ovire, raziskave pa kažejo, da je javnost vedno bolj naklonjena populističnim strankam. Nič kaj spodbudno sliko Italije objavlja nemški Der Spiegel, ki kot skrajni primer omenja nedavni protest rudarjev na Sardiniji, kjer je brezposelnost dosegla 16 odstotkov, med mladimi pa celo 40. Z izjemo nekaterih območij na severu, taka je splošna slika po Italiji, kjer so v zadnjih petih letih izgubili 1,5 milijona delovnih mest, obenem pa strmo narašča začasno zaposlovanje oz. delo s part time urnikom. Dohodki se krčijo, kupna moč se manjša. Celo Evropska komisija opozarja pred nevarnostjo, da finančna strogost privede do katastrofe na področju zaposlitve, kar med drugim odpira možnost uveljavitve populističnih gibanj, kot je Grillovo, ki mu napovedujejo uspeh na prihodnjih volitvah, na katerih naj bi dosegel drugo mesto. Pred dvajsetimi leti je Italija beležila 5-odstotni zaostanek v primerjavi s produktivnostjo drugih držav EU, danes zaostaja za 12 odstotkov. Poleg tega jo hromijo pretirana birokracija, neučinkovit sodni sistem, razpadajoče infrastrukture in previsok davčni pritisk. Zato po svetu niso zainteresirani za investicije v Italiji, ugotavlja tednik iz Hamburga. Monti bi se rad domenil s podjetniki in sindikati za dogovorjene reforme, vendar ni sredstev za konkretne davčne olajšave in druge oblike podpore za izboljšanje produktivnosti in za zagon gospodarstva. Nasprotno, proizvodnja se je letos skrčila bolj od napovedanega, tako da Italijo verjetno čaka vroča jesen.
Včasih lahko podrobnost osvetli širše dogajanje. Tako The New York Times označuje avtocesto Salerno - Reggio Calabria kot »prispodobo italijanskega po-
loma« in tudi kot simbol razlogov zaskrbljenosti severnoevropskih držav zaradi korupcije, ki preplavlja Italijo. Gre za zgleden primer poloma italijanske države, saj so avtocesto začeli gradi v 60ih letih prejšnjega stoletja in je še niso dokončali. Gre za bolestno posledico kulture izmenjave glasov v zameno za delo, kar v južni Italiji predstavlja pravo moč organiziranega kriminala. NYT ugotavlja, da v severni Evropi niso več pripravljeni financirati take politike in so vedno bolj nezaupljivi do Italije. Pol stoletja ni bilo dovolj, da bi dogradili avtocesto A3, ki je posejana z gradbišči, ki se vlečejo desetletja brez otipljivih rezultatov. To je posledica, obenem pa tudi vzrok razširjenosti kriminala na jugu Italije. Gre za endemični pojav, za dosledno prilaščanje javnih sredstev ob popolni odsotnosti družbe, zaradi česar je Kalabrija še danes geografsko in gospodarsko osamljena. V obdobju 2000-2011 je Italija prejela od Evropske unije skoraj 50 milijard evrov za investicije v kmetijstvo in infrastrukture, v glavnem za načrte, ki so zadevali jug države, rezultat pa je nedokončana avtocesta. Primerjava s Španijo je porazna: prejeli so 80 milijonov evrov, uredili pa so kakovostno mrežo visoko hitrostnih železnic. Italija je bolj podobna Grčiji, piše newyorški dnevnik, kjer je 40 milijard evrov prispevkov izginilo neznano kam.
Korupcijski val je poleg nogometnega prvenstva glavna tema pogovorov v Italiji. Verjetno prav zaradi tega niso mediji posvetili poznosti ponovnemu svarilu evropskega komisarja za človekove pravice glede odnosa do pribežni-kov in Romov. Letonski komisar Muiz-nieks je med obiskom julija letos ugotovil, poroča argentinski Pagina12, da Italija ne spoštuje temeljnih pravic, kot že
je februarja letos ugotovilo Evropsko sodišče za človekove pravice. Takrat je že obsodilo Rim zaradi dogodka iz leta 2009, ko je Berlusconijeva vlada zavrnila dvesto pribežnikov, v glavnem iz Somalije in Eritreje, in jih vrnila Libiji, ne da bi preverila njihovo pravico do azila. Pribežnike velikokrat spravijo v centre, ki so nekakšna koncentracijska taborišča brez primerne hrane in obleke. Velikokrat sami azilanti skušajo pobegniti v druge države, kjer jim nudijo boljše pogoje bivanja. Italijanski odnos do pribežnikov in Romov krši mednarodna pravila zaradi pomanjkljivosti javnega aparata, ki ni sposoben, da bi ugotovil razliko med priseljenci in pribežniki, kar med drugim podpihuje rasistične težnje.
Londonski TNT Magazine priporoča britanskim turistom obisk treh manj znanih mest, saj v Italiji niso samo Rim, Firence in Benetke. Tako se Trst, skupaj z Genovo in s Cagliarijem, spet uvršča med zanimivejša in manj obiskana mesta, ki so vredna ogleda. Obisk v Trstu se začne z vzponom na grič Sv. Justa, od koder se razprostira »literally breathtaking views« razgled, ki dobesedno jemlje sapo. Med zanimivostmi, ki si jih velja ogledati, TNTomenja pontonski žerjav Ur-sus v starem pristanišču, kupole srbsko-pravoslavne cerkve sv. Spiridiona, bližnje stebrišče katoliške cerkve sv. Antona, pa še veliko judovsko sinagogo, ki je med največjimi v Evropi. Različnosti mesta izvirajo iz bližine slovanskega sveta in av-stroogrske preteklosti, ugotavlja dopisnik, ki je omenjena kavarno San Marco in tržaško tradicijo kave. Obisk mesta se konča z ogledom neklasičnega Borznega trga in bližnjega Velikega trga z razgledom na morje ter s prijetnim sprehodom ob Kanalu.
1 2 Sobota, 13. oktobra 2012
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu
GORICA - Prvo srečanje parlamentarnih združenj prijateljstva
Parlamentarci presegajo meje, EZTS računa na njihovo pomoč
Komisije bodo do aprila pripravile strateški načrt za razvoj treh mest
Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje je velika priložnost za razvoj goriškega območja, saj za črpanje evropskih sredstev ponuja možnosti, ki jih do danes ni bilo. Da lahko doseže cilje, ki si jih je zastavil, pa EZTS GO potrebuje tudi podporo italijanskih in slovenskih parlamentarcev. V tem smislu je bilo soočenje med delegacijama Skupine prijateljstva z Italijo v slovenskem Državnem zboru in Parlamentarnega združenja prijateljev Italija-RS, ki je potekalo včeraj v dvorani goriškega občinskega sveta, še toliko bolj pomembno: ob tem, da je šlo za prvo uradno srečanje med skupinama, ki želita prispevati k razvoju slo-vensko-italijanskih odnosov, je parlamentarcem ponudilo tudi možnost, da so pobliže spoznali, kako nameravajo občine Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba spremeniti sodelovanje v konkretno razvojno priložnost.
»Današnje srečanje je le startna točka,« je povedala predsednica delegacije italijanskih parlamentarcev Tamara Blažina, ki je bila skupaj s predsednikom slovenske skupine prijateljstva Mirkom Brulcem pobudnica srečanja, za organizacijo katerega se je zavzel tudi član skupščine EZTS Livio Se-molič. Senatorka je izrazila prepričanje, da je treba vlogo parlamentarcev na področju mednarodne kooperacije okrepiti, dalje pa je izpostavila izzive, ki jih ponujajo novi instrumenti, kot je EZTS. »To območje ima danes, ko sodijo meje le v zgodovinske knjige, veliko priložnost, ki jo mora znati izkoristiti. Ob institucijah lahko odločilno vlogo odigrajo tudi občani in manjšini,« je poudarila Blažinova, Brulc pa je izpostavil, da dodatna krepitev političnega dialoga med Italijo in Slovenijo koristi obema narodoma. »Veseli me, da je EZTS zaživel, saj lahko priliv evropskega denarja v teh težkih časih omogoči uresničitev pomembnih projektov,« je povedal poslanec in bivši novogoriški župan ter izrazil upanje, da se bo pozitivno rešil tudi problem krčenja finančnih sredstev slovenskim ustanovam v Italiji, vključno s Primorskim dnevnikom. »Za nas je ob bližajoči se stoletnici prve svetovne vojne EZTS tudi simbol dolge poti, ki jo je to območje prehodilo, da bi preseglo vsiljene in boleče meje,« je povedala veleposlanica Italije v Sloveniji Rossella Franchini Sherifis, slovenski konzul v Italiji Dimitrij Rupel pa je dejal: »EZTS je epohalna priložnost za razvoj mest, ki ju je nekoč ločevala stroga meja. Gre za idejo z velikim razvojnim potencialom na različnih področjih, od energetike do univerze.« Župani Ettore Romoli, Matej Arčon in Milan Turk so se zahvalili članom skupščine EZTS in njegovih komisij ter gostom, ki so se množično udeležili srečanja (ob omenjenih sta v dvorani sedela tudi prefektinja Maria Augusta Marrosu in bivši vladni pod-tajnik Miloš Budin). Povedali so, da si od EZTS veliko obetajo, ter poudarili, da računajo na podporo parlamentarcev. Predsednik EZTS Franco Frattini se srečanja ni mogel udeležiti, prisoten pa je bil podpredsednik Robert Golob, po katerem so tri občine z EZTS končno dobile »uradno platformo« za sodelovanje na institucionalni ravni. Vršilec dolžnosti direktorja Marjan Pintar je orisal strukturo in cilje EZTS, med katerimi so strateško usklajevanje politik na področju infrastruktur, prevozov, logistike, energetike itd. O naslednjih korakih je Sandra Soini iz Informesta povedala: »Pred nami je evropsko programsko obdobje 20142020. EZTS GO ima veliko priložnost, da se lahko posveti ne le projektiranju, pač pa tudi načrtovanju, kar pomeni, da omogoča tudi dostop do različnih skladov. Izkoristili bomo nove instrumente za teritorialni razvoj, to je t.i. celostne teritorialne naložbe. Tehnične komisije EZTS bodo začele pripravljati strateški načrt za razvoj treh mest, ki bo postal "mini program", sofinanciran s strani EU. Tako bomo lahko iz evropskih strukturnih skladov črpali tudi denar za infrastrukture.« Strateški načrt bodo morali pripraviti do aprila. (Ale)
KRMIN
Ogoljufal jo
• ■ v •	va •
je lažni postni uslužbenec
Predstavil se je kot poštni uslužbenec. Prepričal jo je, da z njeno pokojnino nekaj ni bilo v redu, ko mu je izročila denar pa ga je spravil v žep in odšel. Včeraj je neznanec ogoljufal priletno žensko, ki živi v Ulici Udine v Krminu. V zgodnjih jutranjih urah je 93-letna Krminčanka zaslišala hišni zvonec. Pred vrati jo je čakal moški, ki se je vljudno predstavil in povedal, da je uslužbenec krminskega poštnega urada, kjer so ugotovili, da bankovci, s katerimi so ji izplačali zadnjo pokojnino, niso bili veljavni. Ženska mu je dala nekaj sto evrov, ki jih je hranila za svoje vnuke, nakar je moški spravil denar in odšel. Ženska je kasneje posumila, da jo je moški ogoljufal. Odšla je na poštni urad, kjer so ji potrdili, da ni šlo za njihovega uslužbenca. 93-letna Krminčanka je nato za nasvet vprašala sosedo, ki je poklicala sile javnega reda. Ko so kara-binjerji iz Gradišča prišli na kraj, pa žal goljufa že zdavnaj ni bilo več.
GORICA - Menicali
Obtoženca
■ • v v
na sodišču
V ponedeljek bodo obravnavali dokaze
V ponedeljek se bo na novogori-škem okrožnem sodišču nadaljevala glavna obravnava zoper Zlatana Blagojevi-ča in Ljiljano Dalič. Obtožena sta umora tržaškega finančnega promotorja Roberta Menicalija. Na zadnji glavni obravnavi je pred sodnim senatom pričal izvedenec sodne medicine, ki je potrdil, da so bili zadani udarci s topim predmetom smrtni, podal je tudi izsledke preiskav glede količine alkohola, ki naj bi ga pred smrtjo spil pokojni oz. količino alkohola, ki ji je bilo moč določiti iz njegovih posmrtnih ostankov. Prisotni so si ogledali še video posnetke nadzornih kamer bencinskega servisa v Sežani, kjer je Menicali usodne nedelje ustavil avtomobil, da bi natočil gorivo. To je pravzaprav storil prvoobtoženi, ker pa na posnetku ni bilo jasno videti ali ta na levi roki nosi za-pestno uro ali polivinilasto rokavico, ki naj bi si jo nadel, ko je točil gorivo, so bili posnetki poslani v nadaljnjo analizo pristojnemu inštitutu. Na kraju najdbe trupla je bila namreč najdena tudi zapestna ura prvoobtoženega, za katero ta trdi, da jo je nekaj dni pred tem odložil na omarico v Menicalijevem stanovanju med nekim popravilom in da jo takrat tudi zadnjič videl. Sodni senat je na prejšnji obravnavi sprejel tudi sklep, da poišče moškega, ki je pokojnika klical na dan njegove smrti in to tik preden se je ustavil na sežanskem bencinskem servisu, in poizve o čem sta se pogovarjala med slabih šest minut trajajočim klicem. Menicali je tej osebi lahko povedal kaj, kar bi pripomoglo k razjasnitvi določenih okoliščin. V ponedeljek bo sodni senat predvidoma predstavil analizo videoposnetkov, obravnavani naj bi bili tudi preostali dokazi. (km)
Slovenski in italijanski parlamentarci ter gostje v občinski sejni dvorani v Gorici
GORICA - Ministrica Ljudmila Novak o financiranju manjšine
Sramotno in nedopustno!
Podpredsednica slovenske vlade prisluhnila predstavnikom ustanov in društev s sedežem v centru Lojze Bratuž - »Stanje je kritično«
»Sramotno in nedopustno je, da ob vseh milijardah, ki se obračajo, se ne najde teh nekaj milijonov, ki Slovencem v Italiji pripadajo po zaščitnem zakonu.« S temi besedami je podpredsednica slovenske vlade ter obenem ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak odreagirala na finančno sliko ustanov in društev, ki imajo svoj sedež v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. V podobnem stanju je seveda celotna manjšinska organiziranost. Ministrica si je center najprej ogledala, nakar je sedla za mizo z nosilci njegovega vsestranskega delovanja. Izčrpno so ji predstavili dejavnost, dosežke in težave, pri čemer je bil poudarek na naravnost kritičnem finančnem stanju.
Na soočanju z ljubljansko gostjo so bili Walter Bandelj za Svet slovenskih organizacij, predsednica centra Bratuž Franka Žgavec, Damjan Paulin za Katoliško tiskovno društvo, Miloš Čotar za Zvezo slovenskih katoliških društev, Dario Bertinazzi za Združenje cerkvenih pevskih zborov, Marjeta Kranner za Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel, Simon Peter Leban za skavtsko organizacijo in Andrej Vogrič za športno združenje Olympia. »Stroški za vzdrževanje prostorov so visoki. Petdeset tisoč evrov letno gre za ogrevanje, vodo, elek-
triko in odpadke. Uslužbencev imamo najmanj, kar se da, in vendar z računi ne shajamo. Brez vseh teh prostorov pa si težko predstavljamo, da bi lahko obdržali pri življenju vso našo dejavnost. Organizacije in društva, ki se jih poslužujejo, ne plačujejo niti živih stroškov, ker denarja preprosto nimajo. Z vsemi našimi dohodki krijemo nekaj več kot polovico stroškov. Od občine, dežele, pokrajine ne dobimo nič. Občina nič ne da, a v zameno pobira: center Bratuž plačuje davek na nepremičnine, ki se je letos malodane podvojil, saj bo znašal kar 28 tisoč evrov,« je opozoril Paulin in dodal: »Tudi prispevki iz Slovenije so se drastično zmanjšali. Od 127 tisoč evrov izpred 3-4 let smo prešli danes na 73 tisoč. Stanje je kritično.«
»Razumem vašo stisko, a tudi Slovenija doživlja težko finančno krizo, zato zmanjšujemo vse stroške. V kratkem bo srečanje zunanjih ministrov Italije in Slovenije. Tam bomo apelirali na Italijo, da mora izpolnjevati obveze iz zakonov. Nedopustni so finančni rezi in zavlačevanje pri izplačevanju prispevkov za manjšino. Predlagali bomo tudi, da se bo dobilo dopolnilo v zaščitnem zakonu. Slovenija poskrbi za manjšine na svojem teritoriju, pri nas ne trpijo,« je bila jasna ministrica.
Ministrica Ljudmila Novak ob prihodu v center Lojze Bratuž
bumbaca
SREČANJE Z AVTORJEM: ROBERTO COVAZ

Predstavitev knjige
»LA DOMENICA DELLE SCOPE E ALTRE STORIE DI CONFINE« (NEDELJA METEL IN DRUGE ZGODBE OB MEJI)
Ponedeljek, 15. oktober 2012, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici (ul. I. Brass 20).
Info: Kulturni dom Gorica - ul. I. Brass, 20 tel. +39 0481 33288; email: info@kulturnidom.it
GORICA-DOBERDOB
Stavka le »oplazila« šole
Včerajšnjo stavko šolskega osebja, ki jo je sklical sindikat CGIL, so slovenske šole občutile le v manjši meri. Temu sta botrovali dejstvi, da je za njo stal le en državni sindikat in da Sindikat slovenske šole ni pristopil. Kljub temu pa je bil pouk domala povsod okrnjen. Po trije profesorji so stavkali na tehničnem in licejskem polu višješolskega središča v Ulici Puccini, na licejskem polu tudi trije zaposleni med neučnim osebjem. Zaradi odsotnega osebja so dijake
dveh razredov licejskega pola napotili domov, ostali razredi pa so imeli prilagojen pouk. Tudi na tehničnem polu je bil pouk okrnjen; na šoli ni bilo edino dijakov četrtega razreda zavoda Jurij Vega, ki naj bi se po napovedih udeležili protestne manifestacije v Trstu. Pouk je bil prilagojen prisotnemu osebju tudi na večstopenjski šoli v Gorici in ravno tako v Doberdobu. Zaradi odsotnosti vzgojiteljice niso sprejeli otrok v eno izmed dveh sekcij goriškega vrtca Ringaraja v Ulici Brolo, zaprta sta bila včeraj tudi slovenska osnovna šola v Romjanu in vrtec v Doberdobu.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 13. oktobra 2012
13
GORICA - Občinski odbor sprejel dokončni načrt renaturalizacije potoka
Sanacija Korna je odvisna od čistilne naprave v Vrtojbi
Naložba 21.174.732 evrovzamrznjena do začetka del na slovenski strani
Goriški občinski odbor je na predlog župana in odbornika za javna dela Ettoreja Romolija odobril dokončni načrt za sanacijo in izboljšanje hidravličnih razmer potoka Koren. Projekt, ki ga je izdelala naveza podjetij Causero, Protecno, Guaran in Naturstudio, je vreden 21.174.732 evrov, predvideva pa ureditev struge, gradnjo odvodnega kanala, ureditev kanalizacijskega sistema v severnem delu mesta ter poseg, s katerim bi betoniranim bregovom vrnili naravni videz in ovrednotili Dolino Korna. Denar je že na razpolago, na izvršni načrt in odprtje gradbišča pa bo treba še počakati, saj je uresničitev del povezana z gradnjo čistilne naprave na slovenski strani meje.
»Denar za izvedbo ukrepov, s katerimi bomo rešili enega izmed najbolj perečih okoljskih problemov goriškega čezmejnega območja, je na razpolago že veliko let, projekt pa ni bil še uresničen, ker ga je bilo treba v času večkrat prilagoditi spremenjenim razmeram. Preliminarni načrt, ki je bil izdelan pred leti, na primer ni upošteval čistilne naprave, ki jo načrtujejo na slovenski strani meje,« je povedal goriški občinski odbornik Francesco Del Sor-di, ki je odgovoren za okoljski resor. V sklepu občinskega odbora piše, da so v zadnjo verzijo projekta, ki je bila dokončana septembra, načrtovalci vključili tudi določila slovensko-italijanske komisije za vodno gospodarstvo, ki se
NA NAŠIH STRANEH
Imenovanja zrcala stanja
Od jutrišnjega dne dalje bo Primorski dnevnik - ob sobotah ali nedeljah - dvanajstkrat zaporedoma objavljal v okvirčku po dva ali tri posnetke goriških trgov in ulic z njihovim slovenskim poimenovanjem in z vrsto znanih ali manj znanih zanimivosti. Namen je priklicati v uporabo pristna poimenovanja, ki izvirajo iz krajevne značilnosti ali namembnosti. Z množičnim preimeno-
Potok Koren je še vedno čezmejni kamen spotike, ki bo po napovedih odstranjen, ko bo zgrajena vrtojbenska čistilna naprava. Bo res to dovolj? V Gorici vsekakor že načrtujejo ovrednotenje bregov: dolinski del naj bi se celo spremenil v park
bumbaca
vanjem po prvi svetovni vojni so skoraj povsem spreobrnili stoletna poimenovanja - tudi italijanska. V »drobcih« bomo povzeli, kar je na široko zapisano v treh debelih knjigah: to so »Krajevni leksikon Slovencev v Italiji - Goriška pokrajina« in »Goriza 1001-2001« (obe je s sodelavci sestavil Aldo Rupel, pisec napovedanih drobcev) in »Gorica - Vodnik po mestu in po sledovih slovenske prisotnosti« (avtorica je Erika Jazbar v sodelovanju z Zdenkom Vogričem). Gotovo se bodo našli bralci, ki si bodo opise izrezali in shranili zase ter za mlajše družinske člane ...
je sestala 18. aprila letošnjega leta v Trstu in na kateri je bilo zagotovljeno, da bo naprava za čiščenje odpadnih voda občin Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba in Miren-Kostanjevica - kljub velikim zamudam - le zgrajena.
Ker je projekt sanacije Korna na goriški strani meje tesno povezan in odvisen od načrta čistilne naprave v Vrtojbi, je goriška občina v besedilo sklepa vključila tudi poziv deželi Fur-laniji-Julijske krajini. »V primeru, da bi čistilne naprave na slovenski strani ne gradili, bi bil projekt povsem nepotreben, saj ne bi omogočal popolnega očiščenja odpadnih voda.
Goriški občinski odbor zato svetuje deželi, naj preveri zanesljivost omenjenih trditev in naj pred začetkom del počaka na začetek gradnje čistilne naprave,« piše v sklepu občinskega odbora, ki je bil sprejet v prejšnjih dneh. »Hoteli smo le biti previdni, saj gre za zelo veliko naložbo,« je pojasnil odbornik.
V načrt so ob gradnji odvodnega kanala in kanalizacije vzdolž Škabrije-love ulice, kot rečeno, vključili tudi ovrednotenje bregov, kar bo občanom omogočilo, da bodo ponovno lahko osvojili predele mesta, ki so danes zanemarjeni. »Dolinski del ob potoku se bo spremenil v neke vrste park s pešpotmi, zelenicami ipd.,« je zaključil Francesco Del Sordi. (Ale)
CISTILNA NAPRAVA
Projekt na ministrstvu
Projekt izgradnje centralne čistilne naprave v Vrtojbi je na ocenjevanju na ministrstvu za kmetijstvo in okolje. »Z ministrstva pričakujemo odločbo še v letošnjem letu. Potem bomo šli naprej z razpisi,« pravi Mitja Gorjan iz novogoriškega podjetja Vodovodi in kanalizacija, ki v imenu občin Nova Gorica, Šempeter-Vrtoj-ba in Miren-Kostanjevica vodi projekt centralne čistilne naprave. Gorjan omenja še zagotovila države, da gre za projekt, ki zasluži prednostno obravnavo. To je obljubil tudi minister Franc Bogovič na enem izmed obiskov na Goriškem. Gradnja čistilne naprave se bo začela v prvi polovici prihodnjega leta, dokončana mora biti do leta 2015. Projekt predvideva rekonstrukcijo kanalizacijskega sistema v Novi Gorici in v Šempetru, izgradnjo čistilne naprave v Vrtojbi za41.000 ekvivalentnih enot ter novo kanalizacijo v Mirnu, kar pa predstavlja njegov manjši del, ki ni nujno potreben za zagon in bo lahko zato priključen kasneje. Vrednost projekta je ocenjena med 45 in 50 milijoni evrov, sofinanciran bo s pomočjo evropskih skladov. (km)
GORICA - UTE
Prvič tudi
■ • - «v v*
kitajščina
Ponujajo 96 tečajev - Zbrali že 400 vpisov
S koncertom skupine Zuf de Žur se bo v petek, 19. oktobra, začelo novo akademsko leto Univerze za tretje starostno obdobje (UTE) iz Gorice, ki z raznolikim in zanimivim izborom tečajev vedno pritegne zelo veliko občanov. Letošnjo ponudbo je včeraj na goriškem županstvu predstavil predsednik Mario Ascari, ki sta ga spremljali goriška občinska odbornica Silvana Romano, podpredsednica Univerze UTE Maria Mar-sic in nekateri člani upravnega sveta.
Akademsko leto 2012'2013 bo še bogatejše od lanskega, saj bo ponudilo kar 96 tečajev (lani jih je bilo 92), ki jih bo vodilo 82 predavateljev. »Novosti je kar nekaj. Imeli bomo predavanja o urbani geografiji, fotografiji, vrtnarstvu, fe-nomenologiji spolnosti, darovanju organov, in projekcije treh filmov, ki bodo potekale na sedežu Fundacije Goriške hranilnice. Po dolgih letih bomo ponovno ponudili tečaj furlanščine, prava novost pa bo eksperimentalni tečaj kitajščine. Upamo, da bo pobuda vzbudila zanimanje,« je povedal Ascari. Na sedežu v večnamenskem centru v Ulici Baiamonti so vpisovanja že v polnem teku (v manj kot enem tednu so zbrali okrog 400 prijav), intenzivno pa se bodo nadaljevala tudi prihodnji teden. »Vpisati se je mogoče tudi po začetku akademskega leta,« je pristavil Ascari. Vpisnina znaša 60 evrov, na tečaju računalništva, jezikovnih tečajih (med temi je tudi tečaj slovenščine) in kreativnih delavnicah pa bo število tečajnikov omejeno. Uvod v letošnje leto bo kot rečeno koncert skupine Zuf de Žur, ki se bo začel ob 17. uri v deželnem avditoriju v Gorici.
ŠTARANCAN - Zadruga Rogos prevzela rezervat ob izlivu Soče
Ob ovrednotenju narave tudi teritorialni marketing
V sprejemnem centru (zgoraj) in na Ro-gosovem prevzemu uprave (spodaj)
»Nova naloga, ki so nam jo zaupali, bo za nas priložnost za profesionalno in človeško rast. Pri upravljanju rezervata bomo izkoristiti sodelovanje in izkušnjo vseh naših članov. Ob ovrednotenju naravnih in okoljskih značilnostih tega območja bomo pozornost posvečali tudi teritorialnemu marketingu, in sicer tako, da bomo promovirali glavne dejavnosti, na katerih temelji ponudba rezervata. Naša navada je, da dajemo prednost dejanjem, ne pa besedam.« Tako je povedala Aila Quadracci, predsednica doberdobske zadruge Rogos, ki je z včerajšnjo slovesnostjo uradno prevzela vodenje deželnega naravnega rezervata ob izlivu Soče. Zadrugi, ki upravlja tudi sprejemni center Gradina v Doberdobu in botanični vrt Carsiana pri Zgoniku, so dobrodošlico izrekli predstavniki ustanove, ki upravlja rezervat in ki jo sestavljajo občine Šta-rancan, Škocjan, Fiumicello in Gradež.
»Začenja se nova pustolovščina. Zahvaljujem se zadrugi II Mosaico, ki je v zadnjih desetih letih upravljala rezervat, zadrugi Rogos pa voščim vse najboljše, saj je sprejela težko, a hkrati navdušujočo nalogo. Pre-
pričan sem, da bo znala ohraniti in tudi izboljšati visoko kakovost, ki jo je ponudba rezervata dosegla,« je povedal župan Lorenzo Presot, odbornik Matteo Negrari pa je izpostavil, da sodi rezervat ob izlivu Soče med »bisere našega teritorija«.
Ustanovo Turismo FVG je včeraj v sprejemnem centru Otok Cona predstavljala Federica Ghirardo, goriško pokrajino pa je zastopala podpredsednica Mara Černic, ki je spomnila, da je bila pot za ovrednotenje rezervata dolga in včasih tudi težavna. »Rezultati pa so bili dobri. Danes se začenja nova faza, v kateri upamo, da bo ob okoljskem ovrednoteno tudi družbeno bogastvo, ki ga rezervat predstavlja za našo pokrajino in širši teritorij,« je povedala Černičeva.
Zadruga Rogos bo v rezervatu, kjer je že začela izvajati nekaj vzdrževalnih del -upravljanje je namreč prevzela 1. oktobra -, med drugim ponujala nove turistične pakete, več sprehodov s konji tipa Camargue, zelene tedne za šole, vodene oglede z naravoslovci in predstavitve značilnih proizvodov. Skupaj z občino želi pripraviti tudi spletno stran.
GORICA - Za promocijo zdravstvenih storitev
Evropsko zdravstvo brez meja, Atlas je povezovalna priložnost
Atlas zdravstvenih storitev FJK ima točno sto strani. Izdalo ga je združenje Federsanita ANCI FJK s pomočjo deželne uprave in fundacije CRUP. Združenje ima namen spodbujati »dobro zdravje« v dogovoru s konferenco županov. V Atlasu najdemo množico informacij, povezanih z dostopom do storitev, mrežo prve pomoči, omrežjem lekarn, storitvami in denarnimi prispevki za občane ter storitvami za matere, otroke in invalidne osebe. V njem najdemo usmeritve, povezane z raznimi oblikami odvisnosti, duševnim zdravjem, preprečevanjem obolelosti, veterinarsko oskrbo in sodno medicino. Zadnjih petnajst strani je namenjenih pred-
stavitvi bolnišnic s posnetki in seznami oddelkov.
Publikacijo so predstavili včeraj na sedežu zdravstvenega podjetja v Gorici ob prisotnosti funkcionarjev goriškega in tržaškega zdravstva, ki so v svojih posegih obrazložili namen publikacije v štirih jezikih: italijanščini, angleščini in nemščini. Tokrat je bila na vrsti slovenščina. Ni naključje, da je predstavitev potekala dan pred prvo deželno konferenco o slovenski narodni skupnosti, ki poteka danes v deželnem avditoriju, saj nameravajo vsem udeležencem izročiti pravkar natiskane izvode. Prav tako ni slučaj, da so omenjali včerajšnje srečanje italijanskega in slovenske-
ga združenja parlamentarcev namenjenega čezmejnim stikom. Dobra informiranost in osveščenost, ki je nismo vajeni!
Fabio Samani, Marco Bertoli, Giuseppe Napoli, Giorgio Simon in občinska odbornica Silvana Romano so po vrsti poudarjali, da je zdravstvo presegalo državne in jezikovne meje že v preteklosti, Atlas pa ponuja svežo povezovalno priložnost. Šempetrsko bolnišnico je zastopal Marko Gergolet, sicer doberdobski rojak, ki je opozoril, da bodo prihodnje leto znotraj EU padle meje na področju zdravstva. V imenu SSO je pozdravil Walter Bandelj. Za prevod Atlasa je poskrbela Ivana Šolc iz Trsta. (ar)
14
Sobota, 13. oktobra 2012
GORIŠKI PROSTOR
/
GORICA - Dialog manjšin in premagovanje nacionalizmov
Italijanska unija v Istri stopila na skupno pot z ezuli in SKGZ
V večjezikovnem okolju nekonkurenčnost italijanskih šol v primerjavi s slovenskimi
Javno soočanje z naslovom »Slovenska manjšina v Italiji in italijanska manjšina v Sloveniji: možnosti dialoga in premagovanje medsebojnih nacionalizmov 20. stoletja«, ki je v četrtek potekalo v palači Stras-soldo v Gorici in sta ga priredila ANVGD in SKGZ, sodi v skupne pobude, ki so se začele odvijati pred tremi leti. Dvorano s približno štiridesetimi udeleženci je prvi nagovoril Rodolfo Ziberna v vlogi predsednika ezulske organizacije ANVGD. Predstavil je predavatelje in nakazal miselne spremembe, do katerih je prišlo v ezulski skupnosti, ki je do nedavnega menila, da je edina žrtev zgodovinskih dogajanj, medtem ko so tudi Slovenci bili žrtve nasilja. Oboji pa so verjetno bili žrtve zunanjih silnic. Povedal je tudi, da je dozorel čas za razmislek o sedanjosti in prihodnosti. Livio Semolič je v imenu SKGZ podčrtal dejstvo, da se je z goriškim srečanjem zaključil prvi krog nastavljenega procesa približevanja s prisotnostjo tudi tretje komponente, in sicer italijanske skupnosti z Obale v osebi Mauri-zia Tremula. Ob spominu na srečanje treh državnih predsednikov v Trstu in Istri ter napovedi, da se bosta ravno v Gorici srečali združenji slovenskih in italijanskih parlamentarcev za pospeševanje medsebojnih odnosov, je mogoče napovedati le napredovanje na predvideni poti.
Maurizio Tremul iz Italijanske unije je omenil proces približevanja med Istra-ni, ki so po vojni odšli, in tistimi, ki so ostali. Prav je sprejeti dejstvo, da so spomini v narodnostnih skupnostih in državah različni, a potrebno je graditi na prihodnosti, saj so v preteklosti pogojevale ljudi nasprotne si ideologije. Izrazil je zadovoljstvo, da je v Gorici mogoče prirejati takšna srečanja, ne da bi se poslušalci iz dvorane odzivali z negodovanjem. Z vstopom Hrvaške v EU se bodo za Italijane v Istri razmere ponovno uravnovesile.
Zgodovinar Fulvio Salimbeni je opozoril na kompleksnost obmejnega ozemlja, ki je že v poimenovanjih izredno raznoliko. Spomnil je na dragoceno delo, ki ga je pred desetletjem opravila skupina zgodovinarjev, in na sklepni dokument, ki je bil objavljen. Omenil pa je tudi stoletnico izida Vivantijeve študije »Irredentismo adriatico«, ki ostaja temeljno delo za razumevanje tukajšnjih obmejnih vprašanj. Glede goriškega okolja pa je omenil Srednjeevropska srečanja, ki so vključila slovensko stran že pred nekaj desetletji.
Kristjan Knez je mlajši raziskovalec iz Pirana. Izpostavil je napačno slovensko ocenjevanje Italije zgolj iz izkušenj, ki izvirajo iz tržaških pojavnosti. Italija je vendar še marsikaj drugega, a se slovenski narod ra-
je povezuje v nemško smer. Obregnil se je na način pisanja, ki ga je ubral Sandi Sitar v svoji zadnji knjigi, in opozoril na pisanje dnevnika Il Piccolo, ki veliko piše o dejavnosti slovenske manjšine, medtem ko se v Kopru zrcalno to ne dogaja glede italijanske skupnosti. Določeno obdobje je jugoslovansko zgodovinopisje obravnavalo dogajanja v Severnem Jadranu le iz vidika nasilja in sporov, sedaj je drugače in lep primer je knjiga »Na stičišču svetov«.
Raoul Pupo se je vprašal, kje smo objektivno danes glede odnosov večina-manj-šina, večji narodi - manjši narodi. Sam meni, da smo presegli zgodovinsko obdobje, ki ga označujemo s »sodobnostjo«, nimamo pa še ključa za njegovo dokončno preseganje. Nahajamo se sredi brvi in pazljivo moramo ukrepati, da ne pride do nazadovanja. Vsekakor smo presegli prepričanja, da je mogoče reševati odnose med večinami in manjšinami s selitvijo prebivalstva. Res je tudi, da so manjšinske narodne skupnosti v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem postale prešibke, da bi lahko vzbujale občutek ogroženosti v večinskem delu prebivalstva. Zahodnoevropske države so presegle nasilne metode, a nimajo še pravega pristopa, na Vzhodu pa so nasprotno iz internacionali-stične ideologije prešli na utrjevanje svoje suverenosti spet na podlagi nacije, povezane z državnostjo. Na srečo zgodovinarji niso v posameznih državah več monolitni pri obravnavanju dogajanj.
Marta Verginella je opozorila na dejstvo, da je malo zgodovinskih knjig, tako v Italiji kot v Sloveniji, ki bi »zrcalno« načenjala vprašanja nacionalnosti in odnosov, zato pa se dogaja, da so ocene parcialne. Pred dvema desetletjema so se pojavile boljše in dobre raziskave, ki pa jih široka javnost in tudi odgovorni ne upoštevajo. Letos je na primer bilo v Italiji mnogo pobud, povezanih z njeno 150-letnico obstoja, a malo gradiva je bilo posvečenega robovom, na primer našemu ozemlju. Tudi v Sloveniji je čutiti stalno usmerjenost v središčni narodni prostor. Italijanska stran zelo pogosto omenja slovenski nacionalizem, a ga nikoli ne raziskuje in razčlenjuje. Osrednja tema sporov je zanikanje jezikovnih pravic. Ko neka manjšina to občuti, išče neko avtonomijo in rešitve v druge smeri, saj pri večini nima posluha.
Govorni posegi so se nadaljevali v obliki razprave, ki jo je sprožal in usklajeval odgovorni urednik časopisa Il Piccolo Paolo Possamai. Za kroniko navedemo nekaj njegovih tez: zgodovina je bila skoraj vedno v službi politike in svoje države, sedaj se zadeve postopoma spreminjajo; Gorica in Trst imata dve različni zgodovi-
Omizje in občinstvo sredinega javnega srečanja v Gorici
bumbaca
ni in različna izhodišča, Trst je od nekdaj trdnjava iredentizma, katoliško čutenje je zanemarljivo, v Gorici je bilo drugače. Glede tega vidika ga je Livio Semolič dopolnil z razčlenitvijo pojavnosti vpisov v slovenske osnovne šole, kjer že dolgo opažamo, kako se različne stopnje »slovenstva« prepletajo do te mere, da je anahronistično govoriti o neki monolitni narodni manjšini, temveč bo primerneje govoriti o značilni krajevni večjezikovni in kulturni skupnosti. V to smer pa dajejo svoj doprinos le slovenske strukture, na italijanskih šolah tega ni, kar jih vodi v nekonkurenčnost v širšem prostoru. Pritegnil mu je Paolo Pos-samai, ki je dejal, da marsikatera tržaška italijanska družina vpiše otroka v slovensko šolo zaradi kakovostnih storitev. Postopoma se brišejo skrajna obtoževanja s fašisti in komunisti, a medtem ko Slovenci vedo vse o Italijanih, so slednji slepi in gluhi.
Kristjan Knez je dodal, da nepoznavanje jezika drugega povzroča strah zaradi nepoznavanja, saj je nujno poznati, kako mislijo sosedi. Rodolfo Ziberna je dejal, da je poznavanje drugega jezika možnost, ne obveznost, in dodal, da ga bolj skrbi pojavnost, da Italijani ne poznajo angleščine kot to, da ne poznajo slovenščine. Na znanje slovenščine je prav gledati pragmatično.
Na vprašanje, kako je v Sloveniji glede binoma država-narod, je Marta Vergi-nella menila, da je sosednja država sredi poti, saj so vedenja protislovna in gospodarska kriza z občutkom tesnobe sili v ego-centrizem. Eni stavijo na malo podalpsko domovino, drugi na zunanje povezave. Na Obali se na primer dogaja, da so učbeniki napisani v dveh kulturno miselnih ključih, kar verjetno bega uporabnike. Vsekakor ni velike razlike v odnosu do nemškega ali romanskega miselnega sveta. (ar)
Previdno optimistični
»Gospodarska slika goriške pokrajine ostaja negativna, nekateri premiki, ki jih opažamo na državni ravni, pa nas vabijo k previdnemu optimizmu.« Tako je včeraj izjavil Flavio Flamio, direktor goriške zveze industrialcev Confindustria, ki poudarja, da krizi ni še videti konca, na zakonodajni ravni pa prihaja do spodbudnih novosti. »Primer le-teh je zakonski osnutek za reformo ustave, s katero naj bi državni sistem postal učinkovitejši,« je prepričan Flamio, ki gleda optimistično tudi na potek pogajanja na temo produktivnosti med zvezo Confin-dustria in sindikati.
Podpisi za referendum
Zveza levice bo danes tudi na Goriškem začela zbirati podpise za tri referendume. S prvim želijo odpraviti spremembe 18. člena Statuta o pravicah delavcev, s katerim je ministrica Elsa Fornero predvidela »prožnejše odpuste« z dela, z drugim pa 8. člen zadnjega Berlusconijevega finančnega manevra, s katerim imajo delodajalci pravico, da ne upoštevajo določil kolektivnih delovnih pogodb. Zadnji referendum predvideva ukinitev pokojninske reforme ministrice For-nerove. Ob Federaciji levice so referendume podprli Italija vrednot, SEL, sindikat Fiom, Kritična levica in Forum za Gorico. Podpise bodo zbirali danes dopoldne pred pokrito tržnico v Gorici in popoldne (od 16. dalje) pred Verdijevim gledališčem.
Danes Russov pogreb
Svojci in prijatelji se bodo danes poslovili od Giuseppeja Russa, 74-let-nega upokojenca, ki je umrl v torek v prometni nesreči na Majnicah. pogreb bo ob 9.30 iz splošne goriške bolnišnice v cerkev v Podturnu. Pokopali ga bodo na glavnem pokopališču.
Zaposlili bodo dve osebi
V torek, 16. oktobra, bo predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta podpisal sporazum s poveljstvom goriških gasilcev in Fundacijo Goriške hranilnice, na podlagi katerega bodo na uradu za preprečevanje požarov začasno zaposlili dve osebi. Pogodba bo trajala največ 12 mesecev.
SPDG vabi na kostanje
Priljubljeno druženje ob kostanju, ki so ga vsako leto organizira Slovensko planinsko društvo Gorica, bo jutri, 14. oktobra, pri Štekarjevih v Števerjanu od 12. ure do mraka; po ustaljeni navadi bodo v jutranjih urah planinci priredili netekmovalno kolesarsko vožnjo (za gorske kolesarje) po Brdih in tudi družinski pohod. Prireditev bo ob vsakem vremenu; zbirališče bo pri športni palači v Podgori ob 9.45, start ob 10. uri.
TRŽIČ - V 44. letu starosti
Rano, prerano odšla Alenka Pahor Violin
Rano, prerano nas je zapustila Alenka Pahor Violin. Rodila se je leta 1968 v Tržiču v zavedni slovenski družini Pahor. Da ji ne bi ostala tuja slovenska beseda, je najprej obiskovala vrtec v Devinu, nato osnovno šolo v Doberdobu, nižjo srednjo nižjo in nazadnje državni poklicni zavod za trgovino Ivan Cankar v Gorici. Po dokončanem študiju je delala pri očetu v znani trgovini Lesnina G. Pahor succ. do njenega zaprtja leta 2008. Naknadno se je zaposlila na ronški podružnci Zadružne banke Doberdob in Sovodnje, dokler ji tega bolezen ni več omogočala. Ko sta se s svojim bodočim možem odločila za poroko, sta sklenila, da bo to na Kraški ohceti leta 1999. Bila je prva goriška nevesta in do danes tudi edina nevesta v goriški narodni noši. Znala je vsakogar posebej pozdraviti z nasmehom in s svojo srčnostjo navezati veliko prijateljskih vezi. Vztrajno se je borila z bolezni-
Alenka Pahor Violin
jo že od leta 2007. Pogumno je preživela svoje zadnje mesece, ko je bilo stanje že brezupno, v objemu svojih domačih in številnih prijateljev. Za sabo pušča starše, moža Luco ter sinova Dejana in Sašo, ki obiskujeta slovensko šolo v nabrežinski občini.
ŠTARANCAN - V 73. letu umrl Lucio Foschian
Svoje najboljše sile posvetil košarki Slovenijo v EU pozdravil s turnirjem
Bil je predsednik pokrajinske košarkarske zveze FIP - Obračal se je tudi na Združenje slovenskih športnih društev v Italiji
V tržiški bolnišnici je zaradi bolezni umrl Lucio Foschian, dolgoletni košarkarski delavec in predsednik košarkarske zveze goriške pokrajine.
Rodil se je pred 73 leti v Štaranca-nu. Več kot tri desetletja je bil zaposlen v ladjedelništvu, najprej nekaj let kot delavec v tržiški ladjedelnici, nato v tehni-čno-načrtovalnih uradih v Trstu. Smrt mu je preprečila, da bi ravno te dni z ženo Sonio praznoval zlato poroko. Že kot mladenič se je zapisal športu, zlasti košarki, ki ji je namenil ves prosti čas. Bil je med ustanovitelji in dolgoletni predsednik košarkarskega kluba v rodnem Štarancanu, pa tudi v drugih košarkarskih sredinah v Laškem je zapustil sled. Pred približno desetimi leti je postal predsednik pokrajinske košarkarske zveze FIP. Delo je opravljal vestno in zagnano ter si je prizadeval, da bi košarka na Goriškem ponovno dosegla kvalitetno raven, ki jo je premogla pred nekaj desetletji. Pri Domu - edinem slovenskem košarkarskem društvu na Goriškem - se
Lucio Foschian
Foschiana spominjajo prej kot prijatelja kot pa predsednika FIP. Pokojnik je bil vedno na razpolago in je rad ustregel upravičenim prošnjam društev. Dovzeten je bil tudi za nasvete, katerih cilj je bil izboljšanje tekmovalnih mehanizmov in uvajanje novosti v korist krajevne košarke. Več let je bil član deželne košarkarske zveze, pri kateri je zastopal goriške košarkarske kroge, zagovarjal njihove interese in s svojim znanjem obenem prispeval k utrjevanju košarke v deželi.
Na Foschiana hranim tudi osebne
spomine, še zlasti iz časa, ko je Slovenija vstopala v Evropsko unijo. Bila je pomlad 2004. Pritegnila me je njegova vnema pri organizaciji obmejnega turnirja za člane in mladince, s katerim je goriška FIP želela izreči pozdrav novopeče-ni članici Evropske unije. Takrat se je predsednik Foschian obrnil na športno društvo Dom in na Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, ki sta zaradi izkušenj na področju čezmejnih športnih prireditev odigrala ključno vlogo v organizaciji FIP-ovega turnirja. Za svoje delo je Foschian prejel več priznanj, med katerimi izstopa srebrna zvezda za zasluge v športu, ki mu jo je podelil italijanski olimpijski komite CONI.
Foschianova smrt je prizadela ves goriški šport, ki je z njim izgubil voditelja, predvsem pa človeka, ki ga bo zaradi vneme in zastavljenih energij težko nadomestiti. Njegov pogreb bo danes ob 10. uri v tržiški cerkvi sv. Ambroža, sledila bo upepelitev.
Vili Prinčič
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 13. oktobra 2012
15
gorica - V pričakovanju na prihod novega nadškofa
V nadškofijskem dvorcu novi grb in kip v spomin na Pietra Cocolina
Grb Carla Roberta Marie Redaellija (levo) in odhajajoči nadškof Dino De Antoni ob doprsnem kipu Pietra Cocolina (desno)
bumbaca
V pričakovanju na jutrišnji prihod novega goriškega nadškofa Carla Roberta Marie Redaellija so danes dopoldne pritrdili njegov grb nad monumentalni vhod nadškofijskega dvorca in v vežo. Latinsko geslo na njem se glas »Ostendam sponsam agni«, kar bi lahko poslovenili: »Pokazal bom nevesto Jagnjeta.« »Ta nevesta je tudi goriška Cerkev,« je pojasnil msg. Adelchi Cabass in pohvalil dijaka Federica Pian in Federico Meloni z inštituta Max Fabiani, ki sta
grb novega nadškofa upodobila v pičlih osmih dneh. Sledila je ceremonija v salonu nadškofijskega dvorca, kjer je odhajajoči nadškof Dino De Antoni predstavil javnosti doprsni kip v glini nadškofa Pietra Cocolina. Z njim so počastili Cocolinov spomin ob 45-letnici njegovega prevzema nadškofije in 30-letnici smrti. »Zgodovina se ga bo spominjala kot nadškofa, ki je odprl goriško Cerkev svetu in izredno veliko naredil za misijone,« je prepričan msgr. De Antoni.
CI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349.
DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU
SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340.
DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025.
9.30 in 10.45 v Kulturni Center Lojze Bratuž v Gorici na ogled Lutkovne predstave »Hruške gor, hruške dol«, polžkov abonma. Nastopa Lutkovna skupina KPD Šmihel.
želi FJK. Izbor bo 26. oktobra: do takrat je mogoče vložiti kandidature. Informacije nudi Ad formandum, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@adfor-mandum.org, www.adformandum.org.
U Kino
M Izleti
~M Gledališče
GLEDALIŠKI FESTIVAL »GORIŠKI GRAD«: v Kulturnem domu v Gorici danes, 13. oktobra, ob 20.30 »Eh?... o le avventure di M. Ballon«, nastopa Yves Lebreton; rezervacije in pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici.
V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 13. oktobra ob 10.30 »Kako je Oskar postal detektiv« (Andrej Rozman Roza); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE IZ GORICE, Slovenska prosve-ta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca v sodelovanju s Kulturnim centrom Lojze Bratuž v okviru Koroških kulturnih dnevov na Primorskem vabijo v torek, 30. oktobra, ob
B Kam po bencin
Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke:
GORICA
ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. Brigata Re, na državni cesti 56
AGIP- Ul. Trieste 179 SHELL- Ul. Aquileia 20 TRŽIČ
SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN
SAN MARCO PETROLI- Drev.
Venezia Giulia 53
GRADIŠČE
SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351 RONKE
AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN
SAN MARCO PETROLI- Ul. Man-zoni 164
ŠKOCJAN
AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS
API- Ul. del Castelliere 50
DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.15 -20.00 - 21.45 »L'era glaciale 4: conti-nenti alla deriva«.
Dvorana 2: 17.40 - 19.50 -22.10 »On the Road«.
Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Ted« (prepovedan mladim pod 14. letom). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.15 -20.00 - 21.45 »L'era glaciale 4: conti-nenti alla deriva«.
Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Ted« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 »Paranormal«; 22.15 »Paranormal« (digital 3D). Dvorana 4: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Total Recall - Atto di forza«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Tut-ti i santi giorni«.
À Koncerti
»POMLADANSKA PARADA« avstrijskega skladatelja Roberta Stolza v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: danes, 13. oktobra, ob 20.30, v četrtek, 18. oktobra, ob 20.30 in v nedeljo, 21. oktobra, ob 16.30. Predproda-ja vstopnic pri blagajni Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici vsak dan med 8.30 in 12.30 ter med 17. in 19. uro (tel. 0481-531445, kcl.bratuz@libero.it).
MEDNARODNI FESTIVAL KOGOJEVI DNEVI 2012: 14. oktobra, ob 15. uri v cerkvi Sv. Jurija v Bardu v Benečiji koncert godalnega kvarteta Calisto. 16. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Glasbena matica v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem prireja koncert Slovenskega komornega zbora. Abonmaji za vse koncerte pri TIC Kanal, v galeriji Rika Debenjaka in knjižnici Josipa Kocjančiča v Kanalu po ceni 10 evrov. Za vse koncerte izven Kanala bo organiziran avtobusni prevoz (prijave TIC Kanal).
SKD HRAST vabi v nedeljo, 14. oktobra, ob 18.30 na sedež društva Hrast v Doberdobu (za cerkvijo) na instrumentalni večer »Klavirski trenutek«, ki ga bosta oblikovala pianista Mateja Jarc in Samuele Vittorio Ferletti iz razreda prof. Beatrice Zonta.
H Šolske vesti
TEČAJ POKLICNE KVALIFIKACIJE ZA ODRASLE - NATAKAR: na Ad for-mandumu v Gorici so odprta vpisovanja na tečaj za pridobitev poklicne kvalifikacije za natakarja. 1000 ur tečaja, od teh dva meseca delovne prakse v gostinskih podjetjih. Izobraževanje je namenjeno brezposelnim osebam z dopolnjenim 18. letom in bivališčem v de-
LETNIKI 1962 z goriške pokrajine prirejajo 20. oktobra izlet na Brione; informacije in vpisovanje po tel. 3336620170 (Bernarda), 320-4109538 (Rudi) in 339-7047196 (Boris).
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA sporočajo postanke avtobusa za udeležence celodnevnega izleta z dne 20. oktobra v Brkine in Opatijo: ob 6.15 na avtobusni postaji v Gabrjah, ob 6.30 pri spomeniku v Jamljah, ob 6.40 pri spomeniku v Doberdobu, ob 6.45 pred pi-cerijo Gambero v Selcah, ob 6.50 pred gostilno v Štivanu; informacije na tel. 380-4203829 (Miloš).
AŠKD KREMENJAK IN TURISTIČNO DRUŠTVO DREN prirejata 17. Kraški krožni pohod Sela na Krasu-Jamlje-Sela na Krasu, ki bo potekal v nedeljo, 21. oktobra. Vpisovanje se bo začelo ob 9. uri na prireditvenem prostoru v Se-lah na Krasu, start je predviden ob 10. uri. Ob 13. uri bo kosilo v Selah na Krasu, ob 14. uri pa se bodo začele družabne igre za prehodni pokal. Sledila bo zabava s plesom. Organizatorji opozarjajo, da je za udeležbo na pohodu obvezen veljavni osebni dokument, priporočajo pa tudi primerno obutev. V primeru slabega vremena pohod odpade.
H Čestitke
Dragi ANDREJ! Danes kar 40 svečk prižgi, vse naj se ti naokoli ra-svetli. Veliko lepih trenutkov, obilo dobrih občutkov, še veliko srečnih dni, še več vročih noči ti voščimo mi vsi. Letniki '72 iz Doberdoba
3 Obvestila
DRUŠTVO TRŽIČ vabi od oktobra 2012 do marca 2013 v bralni krožek za odrasle člane, nečlane in simpatizerje: vsak četrtek bodo na sedežu društva prebirali in komentirali slovenske časopise in revije. Društvo bo poskrbelo tudi za dobro počutje članov: ponedeljek plavanje v bazenu, sreda telovadba, petek hoja; informacije po tel. 0481-474191.
KRUT obvešča, da bo od oktobra do decembra pisarna na Korzu Verdi, 54/int. v Gorici odprta ob četrtkih med 9. in 12. uro (tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it).
SPDG obvešča, da poteka redna tedenska vadba v okviru načrta rekreacijske telovadbe ob sredah med 19.30 in 20.30; informacije Aldo Bauzon.
VADBE V DOMU ANDREJA BUDALA V ŠTANDREŽU: pilates 1 (začetni): torek 19.00-20.00; pilates 2 (nadaljevalni): ponedeljek in četrtek 19.00-20.00; pilates senior (za starejše osebe) od 17. no-
vembra: sreda 17.30-18.30; spinning: ponedeljek, sreda, petek 20.00-21.00, ob petkih tudi 19.00-20.00; zumba: torek in četrtek 20.00-21.00, sreda 19.00-20.00; informacije in prijave: tel. 00386-70820453 ali suzana.komel@gmail.com. Joga: sreda 20.30-22.00 (informacije in prijave: tel. 348-9260604 Alessandra). Vadba trebušnih plesov poteka ob torkih, 19.00-20.00 (informacije in prijave tel. 340-3814478 Antonella).
AŠKD KREMENJAK in mentorica Kristina Šinigoj vabita na plesne delavnice za starejše, tudi invalide, ter na spro-stilne dejavnosti (ples, joga in razne druge zvrsti) za ženske srednjih let. Potekale bodo v večnamenskem centru v Jamljah; informacije in vpisovanje po tel. 338-6495722 (Martina) ali 3385755060 (Bruna) v popoldanskih ali večernih urah do 20. oktobra.
ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET iz So-vodenj prireja enovečerni tečaj izdelovanja cvetličnih kompozicij v ponedeljek, 22. oktobra, ob 20.30 v župniš-ču v Sovodnjah; informacije po tel. 0481-882043 (Marinka).
DRUŠTVO KARNIVAL vabi člane na občni zbor v sredo, 24. oktobra, ob 19. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu na društvenem sedežu v Gabrijah.
65-LETNIKI iz Števerjana, Sovodenj, Štandreža in Doberdoba se bodo srečali na večerji v gostilni pri Bran-kotu na Poljanah v soboto, 17. novembra; kdor si želi zabave in lepega vzdušja, naj se javi do četrtka, 25. oktobra, ob uri obedov po tel. 3466170924 (Ana Florenin) in tel. 3290582186 (Pepe Jelen).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 3. novembra, tradicionalno martinovanje v restavraciji Kapriol (Dol). Vpisujejo do zasedbe mest na avtobusu po tel. 0481-882183 (Dragica), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.).
0 Prireditve
V	SPREJEMNEM CENTRU GRADINA v
Doberdobu bo danes, 13. oktobra, ob 18. uri 3. zborovska revija z naslovom »Cantando la montagna«, ki jo organizira pevski zbor planinskega kluba CAI iz Tržiča. Sodelovala bosta zbora Glemonensis iz Humina in Io-tu-Noi iz Vileša.
ZSKD IN DRUŠTVO ALCI prirejata danes, 13. oktobra, delavnico družinskih postavitev s terapevtko Silvio Miclavez v KB Centru na Korzu Verdi 51 (3. nadstropje, Tumova dvorana) v Gorici od 15. ure do 18.30; prijave na gorica@zsk.org ali s SMS-jem na tel. 327-0340677.
PRAZNIK OBČINE MIREN-KOSTA-NJEVICA danes, 13. oktobra, ob 13. uri Jesenski pohod, zbirno mesto Temnica; v nedeljo, 14. oktobra, ob 9. uri pohod Opatje selo-Cerje-Opatje selo (zbirno mesto v Opatjem selu), ob 10. uri Jesensko kolesarjenje po Krasu, (zbirno mesto športno igrišče -Kostanjevica na Krasu), ob 15. uri srečanje starejših krajanov s kulturnim programom ( Dom krajanov Negovan Nemec v Biljah).
JAMARSKI KLUB KRAŠKI KRTI prireja praznovanje ob 40-letnici ustanovitve danes, 13. oktobra, od 11. ure dalje na sedežu kluba na Vrhu. Ob priložnosti bodo odprli razstavo o delovanju kluba; ob 13. uri bo kosilo in družabnost ob spremstvu dobre glasbe. Zaželjena je predhodna najava po tel. 338-6178688, 335-8291389, kraskikr-ti@googlegroups.com.
V	KULTURNEM DOMU V GORICI bo v ponedeljek, 15. oktobra, ob 18. uri v sklopu niza »Srečanje z avtorji 2012« predstavitev knjige »La domenica delle scope e altre storie di confine« (Nedelja metel in druge zgodbe o meji). Gost večera bo avtor, Roberto Covaz.
GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi v grad Kromberk na predstavitev knjige Saše Quinzija »Jožef Tominc«. O novostih ob izidu monografije bo avtor govoril v torek, 16. oktobra, ob 20. uri.
ČETRTKOVA PREDAVANJA O VARNOSTI v priredbi občine Sovodnje: 18. oktobra ob 20.30 »Kako se izogniti nezgodam na domu« in 25. oktobra ob 20. uri »Nasilje po spolu: psihološki vidiki in mogoči protiukrepi«. Srečanja bodo potekala v dvorani Zadružne banke v Sovodnjah.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi v petek, 19. okt-
obra, ob 17. uri v Kulturni dom v Gorici na slovesnost ob 30-letnici društvenega delovanja. V program sta vključena predstavitev razstave novejših del društvenih likovnih umetnic in nastop pevskega zbora.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane in prijatelje na kulturno-pevsko prireditev »Starosta mali princ«, ki bo v nedeljo, 28. oktobra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Novi Gorici (Bevkov trg 3) na pobudo Pokrajinske zveze DU (Nova Gorica) in Kruta v sodelovanju z upokojenskimi društvi. V dopoldanskem času je organiziran izlet z obiskom Goriških Brd. Ob 10. uri bo odhod z avtobusom izpred Rdeče hiše v Gorici. Ob 11. uri bo poklon žrtvam NOB pri spomeniku v Gonjačah, nato vodeni ogled vasi Šmartno. Po kosilu v gradu Dobrovo bo odhod v Novo Gorico na koncert. Na avtobusu je na razpolago 25 mest. Pohitite! Prijave za avtobus sprejemajo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.).
0 Mali oglasi
SUHA GOZDNA DRVA prodajam in pripeljem na dom na Goriškem; tel. 0481-390238.
Pogrebi
DANES V GORICI: 9.30, Giuseppe Russo iz splošne bolnišnice v cerkev v Pod-turnu in na glavno pokopališče.
DANES V TRŽIČU: 10.00, Lucio Fosc-hian iz bolnišnice v baziliko Sv. Ambroža, sledila bo upepelitev; 10.50, Ne-rina Mania vd. Casasola iz bolnišnice v baziliko Sv. Ambroža in na pokopališče; 12.20, Graziella Fumis por. Bos-carol iz bolnišnice v baziliko Sv. Ambroža, sledila bo upepelitev.
DANES V ROMANSU: 10.30, Delfina Tofful vd. Simonetti (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V KRAJU SAN PIER: 11.00, Dio-mira Sel vd. Zorzut (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
Po dolgi bolezni nas je zapustila
Alenka Pahor Violin
Žalostno vest sporočajo
mož Luca, sinova Dejan in Saša, oče Drago, mama Orfea, brat Davorin z Vinko in tast Fulvio
V torek, 16. oktobra, od 8.30 do 10.45 bo pokojnica ležala v mrtvašnici trži-ške bolnišnice. Ob 11.00 se bomo od nje poslovili v kapelici na pokopališču v Tržiču. Sledila bo upepelitev. Namesto cvetja na grob darujte za združenje A.N.D.O.S.
Tržič, 13. oktobra 2012
Draga Alenka! Tvoj nasmeh, tvoja srčnost in tvoja dobra volja bodo vedno z nami.
Žalujoči teta Sonja, Igor, Tamara, Drago, Petra in Irena
Zadružna banka Doberdob in Sovodnje
izreka ob prerani izgubi drage Alenke Pahor iskreno sožalje sinovoma Dejanu in Saši, možu in staršem.
Ob boleči izgubi mame, žene in hčerke izreka sinovoma Dejanu in Saši, možu Luci ter staršem globoko in občuteno sožalje
SZSO Trst
1 2 Sobota, 13. oktobra 2012
APrimorski
r	dnevnik
w
ŠE EN UDAREC
PARIZ - Sloviti ameriški kolesar Lance Armstrong je prejel nov udarec. Direktor dirke po Franciji Christian Prudhomme se je zavzel, da Armstrongu odvzamejo vseh sedem zmag na najbolj sloviti kolesarski preizkušnji na svetu, ki jih je v nizu osvojil med letoma 1999 do 2005, kar pa mora potrditi tudi Mednarodna kolesarska zveza (Uci). »Naša želja je, da v tem obdobju ni zmagovalca dirke po Franciji,« je dejal Prudhomme. Mednarodna kolesarska zveza bo končno odločitev o tem sprejela do 31. oktobra.
RUDONJA ODSTOPIL
KOPER - Mladen Rudonja, nekdanji slovenski nogometni reprezentant, ni več vodja stroke v Luki Koper. »Nepreklicno odstopam z mesta vodje stroke. Svoj nepreklicni odstop utemeljujem in opravičujem z dejstvom, da dela v Luki Kopru ne morem več opravljati, kot si želim in se od mene pričakuje,« je pojasnil Rudonja, ki je v koprski klub prišel po koncu lanske sezone.
Njegova poglavitna naloga je bila krepitev vezi med igralci in upravo.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
SPLITSKI HAJDUK PRED STEČAJEM?
SPLIT - Nekoč ponos jugoslovanskega in nato hrvaškega nogometa se je znašal pred stečajem (na sliki ANSA trener Miši Kstičevic). Po protestih navijačev Hajduka je splitski župan Željko Kerum napovedal, da bo sklical novo sejo, na kateri bodo mestni svetniki izglasovali jamstvo za novo posojilo klubu. Splitska mestna skupščina Hajduku najprej ni odobrila jamstva za najem štirih milijonov evrov novega posojila. Pred časom so klubu dali jamstvo za osem milijonov evrov posojila, kar pa očitno ni zadoščalo.
NOGOMET - V 3. krogu kvalifikacij za SP 2014 v Braziliji zmagali tako Slovenci kot Italijani
Slovenija še v igri
6 reprezentanc je po 3. oziroma 2. krogu kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2014 v Braziliji še s polnim izkupičkom. V skupini C Nemčija, skupini D Nizozemska in Romunija, ki se bosta spopadli v torek, v skupini F Ca-pellova Rusija ter v skupini I Francija in Španija. Špansko-francoski dvoboj bo na sporedu v prihodnjem krogu.
Skupina B Izidi Armenija -
Italija 1:3, Češka - Malta 3:1, Bolgarija - Danska 1:1
Italija	3	2	1	0	7:3	7
Bolgarija	3	1	2	0	4:3	5
Češka	2	1	1	0	3:1	4
Armenija	3	1	0 2	2:4 3
Danska	2	0	2	0	1:1	2
Malta	3	0	0 3	1:6 0
PRIHODNJI KROG (16. 10.): Češka - Bolgarija, Italija - Danska
Skupina E Izidi Albanija - Islandija 1:2, Švica - Norveška 1:1, Slovenija - Ciper 2:1
Švica	B 2	l	0	5:l	l
Islandija	B 2	0	l	4:2	S
Norveška	Bl	l	l	B:4	4
Albanija	Bl	0	2	4:5	B
Slovenija	Bl	0	2	B:5	B
Ciper	2l	0	l	2:B	B
PRIHODNJI KROG (16. 10.): Albanija -Slovenija, Ciper - Norveška, Islandija - Švica
Skupina A Izidi Srbija - Belgija
0:3, Maked. - Hrvaška 1:2, Wales - Škotska 2:1
Belgija	B2	l0	S:l l
Hrvaška	B2	l0	4:2 l
Srbija	Bl	ll	S:4 4
Wales	Bl	02	B:9 B
Škotska	B0	2l	2:B 2
Makedonija	B0	l2	2:4 l
PRIHODNJI KROG (16. 1C.		: Belgija	- Škotska,
Makedonija - Srbija, Hrvaška - Wales
SkupinaC Izida Fer. - Švedska
1:2, Kaz. - Avstrija 0:0,	Irska - Nemčija 1:6
Nemčija	3	3	0	0	11:2	9
Švedska	2	2	0	0	4:1	6
Irska	2	1	0	1	3:7	3
Avstrija	2	0 1	1	1:2	1
Kazahstan	3	0 1	2	1:4	1
Ferski otoki	2	0 0	2	1:5	0
PRIHODNJI KROG (16. 10.): Ferski otoki -Irska, Nemčija - Švedska, Avstrija - Kazahstan
Skupina D Izidi Nizozemska
-	Andora 3:0, Estonija - Madžarska 0:1, Turčija
-	Romunija 0:1
Romunija	3 3	0	0	7:0	9
Nizozemska	3 3	0	0	9:1	9
Madžarska	3 2	0	1	7:4	6
Turčija	3 1	0	2	3:3	3
Estonija	3 0	0	3	0:6	0
Andona	3 0	0	3	0:12	0
PRIHODNJI KROG (16. 10.): Andora - Estonija, Madžarska - Turčija, Romunija - Nizozemska
Skupina F Izida Rusija -
Portugalska 1:0, Luksemburg - Izrael 0:6
Rusija	3	3 0 0	7:0	9
Portugalska	3	2 0 1	5:2	6
Izrael	3	111	7:5	4
Luksemburg	3	0 1 2	2:9	1
S. Irska	2	0 11	1:3	1
Azerbajdžan	2	0 11	1:4	1
PRIHODNJI KROG (16. 10.): Izrael -Luksemburg, Rusija - Azerbajdžan, Portugalska - S. Irska
SKUPINA E Slovenija - Ciper 2:1 (1:0)
Strelca: 1:0 Matavž (38.), 2:0 Matavž (61.), 2:1 Aloneftis (82.).
Slovenija: S. Handanovic, Brečko, Šu-ler, Cesar, Jokic, Iličic (od 83. Cvijanovic), Kirm, Kurtic, Radosavljevic (od 90. Maroh), Dedic (od 68. Kampl), Matavž.
Ciper: Kissas, Dobrašinovic, Chara-lambous, Sielis, Charalambides, Chara-lampous, Christou, Maragkos (od 46. Ar-tymatas), Christofi, Demetriou, Constan-tinou. (od 64. Efrem).
Rdeč karton: Cesar (89.)
MARIBOR - Slovenski nogometaši so imeli na tekmi zgolj eno nalogo. Vpisati prve tri točke na - po porazih proti Švici in Norveški - zahtevni poti proti Braziliji. To je Stojanovicevim igralcem tudi uspelo izpolniti in ohraniti možnosti za ugoden razplet kvalifikacij. Celo tekmo so bili precej boljši tekmec od skromnega Cipra, zmago pa dosegli predvsem po zaslugi učinkovitega Tima Matavža, ki je sloven-
Skupina G Izidi Grčija - BiH 0:0,
Slovaška - Latvija 2:1, Liechtenstein - Litva 0:2
BiH	B	2	l0	12:2	l
Grčija	B	2	l0	4:l	l
Slovaška	B	2	l0	5:2	l
Litva	B	l	ll	1:5	4
Latvija	B	0	0B	B:8	0
Liechtenstein	B	0	0B	l:l2	0
PRIHODNJI KROG (16. 10.): BiH - Litva, Latvija - Liechtenstein, Slovaška - Grčija
SkupinaH Izida Anglija - San
Marino 5:0, Moldavija - Ukrajina 0:0
Anglija	3	2	1	0	11:1	7
Črna Gora	2	1	1	0	8:2	4
Poljska	2	1	1	0	4:2	4
Ukrajina	2	0 2	0 1:1	2
Moldavija	3	0 1	2	0:7	1
San Marino	2	0 0	2	0:11	0
PRIHODNJI KROG (16. 10.): Poljska - Anglija, Ukrajina - Črna Gora, San Marino - Moldavija
Skupina I Izida Belorusija -
Španija 0:4, Finska - Gruzija 1:1
Francija	2	2	0	0	4:1	6
Španija	2	2	0	0	5:0 6
Gruzija	3	1	1	1	2:2	4
Finska	2	0	1	1	1:2	1
Belorusija	3	0	0	3	1:8 0
PRIHODNJI KROG (16. 10.): Španija - Francija, Belorusija - Gruzija
ske navijače razveselil z dvema goloma. Slovenijo zdaj čaka obračun z Albanijo, na katerem pa svoji ekipi zaradi kartonov ne bo mogel pomagati steber obrambe Boštjan Cesar.
V	zadnjih dneh se je po slabi igri in rezultatih na prvih dveh tekmah šušljalo o tem, da bo Stojanovic skušal kaj spremeniti tudi z novincema v ekipi, v zvezni vrsti so slovenski nogometni navdušenci in strokovnjaki pričakovali vsaj enega novopeče-nega reprezentanta - ali Gorana Cvijano-vica ali Kevina Kampla.
Toda slovenski selektor se je izjemno pomemben obračun odločil začeti s preizkušenimi močmi. Med vratnici se je vrnil povratnik po poškodbi Samir Han-danovic, v obrambi je igrala «standardna» četverica, v zvezni vrsti pa je ob Andražu Kirmu, Aleksandru Radosavljevicu in Josipu Iličicu igral še Jasmin Kurtic. V napadu sta začela Tim Matavž in Zlatko Dedic.
Slovenci so od začetka prevzeli pobudo, kar je bilo proti Cipru, ki se je osredotočil izključno na protinapade, ni bilo nikakršno presenečenje.
Toda kljub premoči Slovencem v prvih 25 minutah ni uspelo resneje ogroziti vratarja gostov, še najbolj nevarno je bilo v 27. minuti, ko je po kotu z glavo poskusil Tim Matavž, a nenatančno, tako kot tri minute pozneje Marko Šuler.
V	38. minuti pa je slovenska vrsta vendarle povedla. Ob razredčeni ciprski obrambi je v kazenski prostor prodrl De-dic, podal v sredino do Matavža, ki je nato s 14 metrov ukanil Tasosa Kissasa. V 41. minuti je od daleč močno sprožil Ili-čic, vendar je bil takrat ciprski vratar na mestu.
V	drugem polčasu je bilo najprej malce bolj razburljivo v 54. minuti, ko je po relativno nenevarnem poskusu Dedica Kis-sas skorajda žogo izpustil v mrežo. Sedem minut pozneje pa so domači povedli z 2:0, ko je Cesar z glavo podal do Matavža, ta pa je nato akcijo učinkovito zaključil z dobrih desetih metrov. Kmalu zatem so na drugi strani prvič na tekmi resno zagrozili Ciprčani, a so bili slovenski branilci dovolj zbrani, na drugi strani pa se je v 70. minuti izkazal Kissas po novem strelu Ma-tavža - takrat z glavo.
V	74. minuti so domači zapravili novo priložnost, ko je Iličic meril malce previsoko s 15 metrov. V 81. in 82. minuti je
Andrea Pirlo je tako uspešno izvedel
enajstmetrovko
ansa
bil znova na preizkušnji Kissas, ki je obranil strela Kamplu in Matavžu. Le nekaj trenutkov zatem pa so gosti izpeljali protinapad, ki ga je s strelom z 20 metrov učinkovito zaključil rezervist Efstathios Aloneftis in postavil končni izid. Tik pred pred tem je Cesar dobil še drugi rumen karton in moral predčasno iz igre. V izdihljajih tekme so Ciprčani sicer še nekajkrat poskrbeli za malce panike v slovenskem kazenskem prostoru, a je na srečo domače vrste ostalo pri zmagi.
SKUPINA B Armenija - Italija 1:3 (1:1)
Strelci: v 11. Pirlo iz 11-m, 27. Mkhi-taryan; 64. De Rossi, 81. Osvaldo.
Armenija: Berezovskij, Aleksajan, Arzumanjan, Mkoyan, Aktar Jedigarjan, Ozbiliz, Artar Jedigarijan (Manucharyan), Mkrtchijan, Manojan (Sarkisov), Mkhita-ryan, Movsisjan. Trener: Minasjan
Italija: Buffon, Maggio, Barzagli, Bo-nucci, Criscito, De Rossi, Pirlo (Giacche-rini), Marchisio, Montolivo (Candreva), Giovinco (El Shaarawy), Osvaldo. Trener: Prandelli
EREVAN - Italija se je morala precej potruditi na kavkaškem gostovanju. Armenija se je izkazala kot zelo trd oreh, ki so ga »azzurri« strli šele v drugem polčasu. Prandellijevi varovanci so povedli po Pirlovi zaslugi, ki je bil natančen iz enajstmetrovke. Gostitelji so igrali zelo agresivno. Italijani so se večkrat znašli v težavah. Armenci so tako izenačili v 27. minuti z Mkhi-taryanom, ki je presenetil nepazljivo italijansko obrambo (Barzagli je slabo posredoval). »Azzurri« so bili z Giovincom v napadu neprodorni. Selektor Prandelli je Ju-ventusovega nogometaša zamenjal z Milanovim El Shaarawyjem, ki je bil veliko bolj čvrst. Italijo pa sta v drugem polčasu rešila Romina igralca De Rossi in Osvaldo, ki ju je Zeman v zadnjem prvenstvenem krogu pustil na klopi.
U21: Tesna zmaga Italije
PESCARA - Na prvi play-off tekmi za uvrstitev na evropsko prvenstvo 2013, ki bo v Izraelu, je italijanska izbrana vrsta do 21. leta starosti z 1:0 premagala Švedsko. Zmagoviti gol je v 17. minuti dosegel Immobile. Povratna tekma bo v torek na Švedskem.
KOŠARKA
AcegasAps izgubil v Brescii
BRESCIA - Tržaški košarkarski drugoligaš AcegasAps je v drugem krogu A2-lige (LegaDue) sinoči izgubil v Brescii. Končni izid je bil 84:67. Dalmassonovi varovanci so začeli slabo. V nadaljevanju so se približali gostiteljem, ki pa se niso pustili presenetiti. Pri Tržačanih je bil najboljši strelec Thomas, ki je dosegel 22 točk.
KOLESARSTVO
Martin še v vodstvu
PEKING - Avstrijec Marco Haller (Katjuša) je zmagal v ciljnem sprintu četrte etape kolesarske dirke po Pekingu (165,5 km). Na 46. mestu je v času zmagovalca končal Nemec Tony Martin (Omega-Quick Step) in s tem v skupnem vodstvu ohranil 40 sekund prednosti pred Italijanom Francecsom Gavazzijem (Astana), ki je skupno drugi. Tretji skupno je Irec Daniel Martin (Garmin-Sharp), ki zaostaja 50 sekund za Martinom. Za Hallerjem sta se v etapi zvrstila Italijana Alessandro Petacchi (Lampre-ISD) in Elia Viviani (Liquigas-Can-nondale). Edini Slovenec na dirki, Grega Bole, je bil v četrti etapi na 125. mestu z minuto zaostanka, skupno pa je 114. (+22:57). Dirka se bo končala danes s 182,5 km dolgo etapo med Chang Pingom in Ping Gujem.
Odstopil zaradi dopinga?
LUXEMBOURG - Po novih odkritjih, povezanih z razširjeno zlorabo dopinga v kolesarstvu, se je belgijski strokovnjak Johan Bruyneel poslovil kot vodja ekipe v kolesarskem moštvu RadioShack Nissan Trek. Ime nekdanjega športnega direktorja Astane in vodja prejšnjega moštva RadioShack, ko je za slednji moštvi kolesaril tudi slovenski as Janez Braj-kovič, se je namreč pojavilo v obremenilnih dokumentih ameriške pro-tidopinške agencije (Usada). Slednji razkrivajo sistematično zlorabo dopinga v ameriškem moštvu US Postal, ko je zanj kolesaril nekdanji as Lance Armstrong, Bruyneel pa je bil v njem športni direktor.
NOGOMET
»Mlada« Slovenija KO
BAKOVCI - Slovenska nogometna reprezentanca do 19 let je v 2. krogu kvalifikacijskega turnirja za evropsko prvenstvo 2013 v Bakovcih izgubila proti Walesu z 1:2 (1:1). Izbranci Primoža Glihe bodo zadnjo tekmo turnirja igrali v ponedeljek, ko se bodo ob 15. uri v Slovenski Bistrici pomerili s Švedsko.
HOKEJ NA LEDU
Uspešni hokejisti
LJUBLJANA - Hokejisti Telemacha Olimpije so v tekmi 11. kroga lige Ebel premagali madžarsko Sapo Fehervar s 4:2 (2:0, 2:0, 0:2).
/
ŠPORT
Sobota, 13. oktobra 2012
17
NOGOMET - V D-ligi
V Repen prihaja Real
Vesna že danes v Terzu, Sovodnje doma proti Gradeseju - Jutri Juventina za vse tri točke - Reakcija Zarje?
Jutrišnji Krasov nasprotnik v 8. krogu nogometne D-lige bo Real Vicenza, ki je pred začetkom sezone veljal za enega izmed favoritov za napredovanje v višjo ligo. »Doslej je Vi-cenza zbrala 12 točk na lestvici. Očitno so naleteli na nekatere težave. Prepričan pa sem, da nas čaka jutri trda naloga,« je povedal predsednik Krasa Goran Kocman. Pri rdeče-belih ne bo še naprej poškodovanih Božiča, Gru-jica in Colavette. Na razpolago pa bo Artur Alejnikov, ki bo tekmo bržkone začel na klopi. Med rezervami bo tudi mladi Sain, ki se je sicer doslej dobro odrezal. Po mnenju trenerja Ser-geja Alejnikova pa potrebuje malo počitka. Zamenjal naj bi ga Osso Ar-mellino. Kras bo proti Vicenzi začel s taktično postavitvijo 3-4-1-2. Podobno so namreč igrali na četrtkovi prijateljski trening tekmi proti Gažonu.
Ekipa Real Vicenza bo na tržaško gostovanje odpotovala že danes. »Popoldne bodo trenirali na proseški Rou-ni. Prenočili pa bodo pri Križmanu v Repnu,« je še dodal Kocman. V nedeljo bo klub iz Veneta organiziral avtobusni
izlet za navijače. V Repnu naj bi se torej zbralo nekaj več ljudi kot ponavadi. Real Vicenza je zmes izkušenih starejših (35-letni Ferronato in 40-letni Vecchiato) ter mladih igralcev. V Repnu bo sodil Ales-sandro Colinucci iz Cesene.
ALEN CARLI PO TV - Danes ob 14.00 bodo v okviru skupine D D-li-ge po Rai Sport 1 neposredno predvajali v živo tekmo med Lucchesejem, pri katerem igra slovenski nogometaš iz Slivnega Alen Carli, ter Real Spalom.
DANES VESNA IN SOVODNJE -Nogometaši Vesne bodo v promocijski ligi igrali že danes. Gostovali bodo v Terzu. Domača ekipa ima štiri točke več na lestvici. Kljub temu je športni vodja kriške ekipe prepričan, da bodo danes »plavi« v gosteh uspešni: »Med tednom so fantje trenirali dobro. Videl sem jih zelo motivirane in zagrizene. V Terzo gremo po zmago,« je napovedal Soavi. Vesnin trener Zanuttig ne bo imel težav s postavo. Odsoten bo le Puric, ki bo sicer kmalu znova začel trenirati.
Danes bodo igrali tudi nogometaši Sovodenj.
Ivo Križmančič (Zarja)
kroma
JUTRI VSI OSTALI - Jutri bo Juventina v Štandrežu gostila Buttrio, ki je doslej zbral le en neodločen izid (0:0 proti Isonzu). Zmaga belo-rdečih je torej obvezna. Predvsem v pričakovanju prihodnjega dvoboja, v soboto, 21. oktobra, v Križu proti Vesni. V 1. amaterski ligi bo Primorec igral v gosteh proti Costalungi. Ekipa trebenskega
društva mora reagirati, saj je zadnja na lestvici.
V	2. AL bodo doma igrali le nogometaši Primorja, ki v uvodnem delu sezone igrajo zelo nihajoče. Jutri bodo na Rouni gostili Piedimonte. Breg in Zarja odhajata v goste. Breg bo v Ta-poljanu skušal zmagati in obdržati stik z vodilnimi na lestvici. Zarja pa bo z novim trenerjem Pocceccom igrala v Mossi. V taboru bazovskega kluba upajo, da bo moštvo pozitivno reagiralo na zamenjavo trenerja. Za začetku tedna je namreč moštvo zapustil Rajko Zeželj.
V	3. AL bo Gaja, ki je še brez poraza, igrala v Zavljah proti Chiarboli. Pri zeleno-rumenih bo odsoten Bub-nich ter najbrž tudi vratar Aljek Klun. Mladost bo igrala doma v Doberdobu. Nasprotnik bo moštvo iz Stras-solda.
BELTRAME - Nogometaš Juven-tine Thomas Beltrame je bil povabljen na torkov trening mladinske deželne izbrane vrste, ki jo vodi selektor Gabriele Pecile. Trening bo ob 16. uri v Viscu.
KOŠARKA - V deželni C-ligi Breg strl odpor Goriziane
Hitrost pred izkušenostjo
Breg - Goriziana 86:81 (27:20, 45:46, 63:68)
Breg: Schillani 4 (2:2, 2:2, -), M. Grimaldi 14 (-, 4:10, 2:6), K. Ferfoglia 23 (7:8, 5:6, 3:4), Robba 12 (4:6, 4:10, 0:1), Bazzarini n.v., Sternad n.v., Se-mec 1 (1:2, 0:2, -), Nadlišek n.v., Ci-gliani 19 (6:10, 5:6, 1:4), Mattiassich, Kos n.v., A. Grimaldi 8 (4:4, 2:6, 0:3), trener Kladnik.
Bregova hitrost je prevladala nad izkušenostjo »novogoriške« Go-riziane, pri kateri igra kar nekaj slovenskih košarkarjev (Delpin, Marce-tič). V Dolini so sinoči gledalci videli lepo živahno tekmo. Breg je v drugi in tretji četrtini zaostajal. Do odločilnega preobrata je prišlo v zadnjem delu, ko so gostitelji zaostajali za pet točk. S pravim preobrat so gostom zadali delni izid 12:0 in povedli s 75:68. »Ta je bil odločilen trenutek,« je poudaril Bregov spremljevalec Walter Mocor. Pri Bregu se je izkazal Kristjan Ferfoglia. Odlično pa je celih petnajst minut igral domačin Patrick Mattiassich (letnik 1995), ki je na najboljši način opravil krstni nastop v članskem moštvu.
BALINANJE - Gropajsko-padri-ška Gaja bo z današnjim gostovanjem pri Pordenonu začela zahtevno prvenstvo B-lige. Domače tekme bodo ze-leno-rumeni igrali v športnem centru Ervatti pri Proseku.
Čvrsti košarkarji Brega so bili bolj spretni od izkušenih gostov
kroma
KOŠARKA
Borovci doma, Kontovel na gostovanju
Bor Radenska bo nocoj prvič v letošnji sezoni igral na domačem parketu pri Svetem Ivanu v Trstu. V tretjem krogu deželne C-lige bodo borovci ob 18.30 gostili tržiški Falconstar, ki so ga po lanskem bankrotu v državni B-ligi poleti sprejeli med deželne tret-jeligaše. Nasprotniki sodijo v ožji krog favoritov za preskok v višjo ligo, saj je uprava sestavila izjemno izkušeno moštvo, ki ga vodi Tržačan Federico Francesc-hin, še do lani odličen igralec. Nosilci tržiške ekipe so v bistvu sami košarkarji, ki so še lani igrali na državni ravni, in sicer play-maker Qurgnal, branilca Cacciatori in Giannotta, krili Benigni in Tessarolo ter centra Franco in Macaro.
Košarkarji Kontovela bodo v D-ligi odšli na gostovanje v Videm. V prvem krogu bodo igrali proti ekipi CBU.
KOŠARKA - Pestra predstavitev Jadrana
»Ne igra samo zato, ker je sin sponzorja ...«
Duhovita in prijetna. Z dvema pridevnikoma bi lahko opisali predstavitev Jadranovih ekip, ki je bila v četrtek zvečer v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah. Po uvodnem posegu predsednika Adriana Sossija, ki je orisal Ja-dranov projekt za sezono 2012/13 in prisotne spomnil, da je Jadran še vedno druga ekipa v Trstu, skupaj s Servolano, je v velikem slogu predstavil vse košarkarje komentator koprske televizije, nekdanji trener Sergio Tavčar. Predstavitev je začel z najstarejšim članom Jadranove članske ekipe Petrom Francom, ki - kot je poudaril Tavčar - »ne igra samo zato, ker je sin glavnega sponzorja (podjetje Robert Franco bo namreč letos glavni Ja-
dranov pokrovitelj, medtem ko ostaja K2 Sport tehnični sponzor), ampak ker ga trener Mura krvavo potrebuje pod košema«. Tavčar (zahvalil se je tudi lanskemu trenerju Walterju Vatovcu) je nato mladega talenta Boruta Bana opozoril, »da mora letos igrati nekoliko bolje od lanskega leta«. Vsakemu posebej je namenil vsaj minuto ali dve. Imensko so predstavili tudi vse mlajše člane Jadra-novih mladinskih ekip U19, U17 in U15 ter združene ekipe letnikov 1998 Team 98, s katero Jadran v letošnji sezoni še tesneje sodeluje z glavnim tržaškim klubom Pallacanestro Trieste. Jadranova članska ekipa bo novo sezono začela z nocojšnjim prvim krogom v Montebelluni.
Domači šport Danes
Sobota, 13. oktobra 2012 KOŠARKA
DRŽAVNA DIVIZIJA C - 21.00 v Montebelluni: Montebelluna - Jadran
DEŽELNA C-LIGA - 18.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Falconstar
DEŽELNA D-LIGA - 17.30 v Vidmu, Ul. Cairoli: CBU
-	Kontovel
NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA - 15.30 v Terzu: Terzo - Vesna
1.	AMATERSKA LIGA - 15.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Gradese
DRŽAVNI MLADINCI - 15.30 v Ricoltu: Belluno -Kras
DEŽELNI MLADINCI - 18.30 v Križu: Vesna - Pro Cervignano
ZAČETNIKI - 15.30 v Štandrežu: Juventina -Azzurra
NAJMLAJŠI - 15.00 v Miljah: Muggia - Kras ODBOJKA
MOŠKA C-LIGA - 20.00 v Štandrežu: Val/Soča Imsa
-	Buia; 20.30 v Gorici, Špacapan: Olympia - VBU Videm; 20.30 v Casarsi: Casarsa - Soča/Val ZBDS; 20.45 v Trstu, Ul. della Valle: Volley club - Sloga Tabor
ŽENSKA D-LIGA - 20.30 v Tržiču: Fincantieri -Govolley Kinemax; 21.00 v Trstu, športna palača: Rigutti - Zalet D BALINANJE
B-LIGA - 15.00 v Tiezzu pri Azzanu Decimu: Snua
-	Gaja
HOKEJ NA ROLERJIH
2.	SLOVENSKA LIGA - 13.30 v Lukovici: Polet Kwins
-	Prevoje
3.	SLOVENSKA LIGA - 20.30 v Horjulu: Polet Kwins
-	Prevoje
Jutri
Nedelja, 14. oktobra 2012 NOGOMET
D-LIGA - 15.00 v Repnu: Kras Repen - Real Vicenza
PROMOCIJSKA LIGA - 15.30 v Štandrežu: Juventina - Buttrio
1.	AMATERSKA LIGA - 15.30 v Trstu, Ul. Petracco: Costalunga - Primorec
2.	AMATERSKA LIGA - 15.30 v Mošu: Mossa - Zarja; 15.30 na Rouni na Proseku: Primorje - Piedimonte; 15.30 v Tapoljanu: Torre - Breg
3.	AMATERSKA LIGA - 15.30 v Žavljah: Chiarbola - Gaja; 15.30 v Doberdobu: Mladost - Strassoldo NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Dolini: Kras - Opicina; 10.30 v Červinjanu: Pro Cervignano - Juventina
NAJMLAJŠI - 10.30 v Podgori: Juventina - Pro
Cervignano
ODBOJKA
MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Castelfrancu Venetu: Castelfranco Veneto - Sloga Tabor Televita ŽENSKA C-LIGA - 17.00 v Čenti: Tarcento -Zalet C
Komentator Sergio Tavčar in predsednik Adriano Sossi
kroma
Predzadnji »napor« za kolesarje Devina
Konec tedna so kolesarji Devina v Latisani nastopili na predzadnji dirki v okviru Pokala Junior Cross v priredbi krajevnega kluba, ki je tokrat naštel kar 156 udeležencev.
Vrstni red: G1: 1. Dean Tence (Devin); 4. Petra Godnič (Devin) 1. med dekleti. G2: 1. Lucrezia Braida (Team Granzon); 11. Daniel Moimas (Devin); 13. Vanja Ražem (Devin); 21. Alessia Mastrangelo (Devin) G3: 1. Matteo Milan (Jam's bike team Bu-ja); 3. Noel Boneta (Devin); 24. Mat-tia Dibiagio (Devin) G4: 1. Valentino Nadalutti (Team Granzon); 2. Peter Chenda (Devin); 9. Tarek Nelson (Devin); 10. Tristan Taverna (Devin); 20. Thomas Balzano (Devin) G4, (nevčlanjeni): 2. Jernej Močnik (Devin); G5: 1. Davide Toneatti (Jam's bike team Buja); 8. Jan Godnič (Devin); G6 (sode številke):1. Gioele Polano (Bujese); 14. Ivan Braico (Devin) G6 (lihe številke): 1. Federico Ceolin (Team Velociraptors); 14. Max Zan-nier (Devin) G6 (nevčlanjeni): 2. Jarno Zannoni (Devin)
Jadranovi članski in mlajši košarkarji
kroma
Sobota, 13. oktobra 2012
BARCOLANA
/
JADRANJE - Na Maxi Jeni, ki jadra pod zastavo Čupe, tudi člani No borders Team
Najprej kava in piškoti
Rutina zadnjih dni je bila povsem enaka. Zbor jadralcev okrog poldne v koprski marini, posladek s piškoti in kavo (za nabiranje še zadnjih moči pred treningom) in pa priprava jadrnice. Skupinska in usklajena. Ob jadralni opremi so v četrtek na Maxi Jeno naložili še vrečo jabolk in pa dvižni most. Po treningu jih je namreč čakal prvi sprejem na tržaškem nabrežju.
Tisti, ki so se prvič znašli v vrtincu Maxi Jene, iz množice niso izstopali. Morda so bili na krovu vselej bolj previdni in še z očmi vsrkavali čim več znanja, da bodo drugič lahko še bolj koristni. Občutek pa je bil domačijski: »Morda bi nekdo sprva mislil, da je to zanj nedosegljivo okolje, tudi vzvišeno, na krovu pa je naposled vse zelo sproščeno. Vsi so nas hitro sprejeli,« je pojasnil Francesco Digovich, podjetnik iz Zgoni-ka in član No borders Tea-ma, ki je ob županu Občine Zgonik Mirku Sardoču in podjetniku Sladanu Brankovicu idejni snovalec projekta. Letos so na krov Maxi Jene namreč stopili tudi člani No borders Tea-ma - projekt, ki združuje zgoniško in sežansko javno upravo ter nekatere gospodarske dejavnike na našem ozemlju, je letos zaživel na Maxi Jeni, jadrnica pa bo posledično jadrala pod zastavo Čupe, ki prav tako podpira vzpostavljeno čez-mejno sodelovanje.
Ob stalnih članih posadke bo na Maxi Jeni torej še sedem članov No borders Teama: župan Mirko Sardoč, podjetniki Francesco Digovich, Paolo Škerk in Sladan Brankovic, športni direktor Ču-pe Franko Rebula ter perspektivna jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti. Z izjemo svetovnih in evropskih mladinskih prvakov je dokončna sestava posadke še nedorečena: »Odločitev, kdo bo na jadrnici, bo padla v soboto (danes op.a.) zvečer, potem ko bomo preverili vremenske razmere in pripravili strategijo za dosego maksimalnega rezultata,« je napovedala duša Maxi Jene Mitja Kosmi-
na. V normalnih vremenskih razmerah bo na Maxi Jeni 22 članov, število pa se bo glede na vetrovne napovedi lahko povečalo ali zmanjšalo za dve osebi.
Letos bodo na krovu torej jadralci z mnogoterimi izkušnjami vključno z mladima jadralcema in pa rekreativci, ki razen izjem (Rebula jadra že trideset let op.a.) nabirajo tekmovalne izkušnje v zadnjih letih. Čeprav je Kosmina še lani v našem intervjuju potr-
'¿ti

mm
MEDEOT
Doslej 1495 vpisanih
Navdušenju jadralcev ni videti konca - do včerajšnjega dne (do 22.00) se je na Barcolano prijavilo 1495 jadrnic. Organizatorji vabijo vse krmarje na današnje srečanje ob 18. uri v hotelu Sa-voia Excelsior.
»Počilo« bo ob 10. uri
Start (topovska salva) 44. Barco-lane bo ob 10.00. Vremenoslovci napovedujejo deloma jasno vreme in rahel veter. Danes bodo objektivi usmerjeni v sta-rodobne jadrnice, ki se bodo od 12.00 dalje merile za Pokal Prosecco v okviru Bar-colane Classic. Ob 17.00 bodo pred Velikim trgom tekmovale jadrnice tipa Meteor, v okviru 90-letnice Lege Navale pa bodo dan pred Barcolano organizirali tudi regato za člane različnih sekcij. Medtem se bo v Tržaškem zalivu nadaljeval boj za naslov King of the Wind.
Moja Barcolana
Ste med tistimi, ki bodo v nedeljo jadrali na 44. Barcolani? Boste regato spremljali z nabrežja, okna ali terase svojega doma, s kraškega obronka?
Pošljite nam svoje fotografije!
To lahko storite preko rubrike Foto-galerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskarna@primorski.eu, lahko pa jih tudi osebno dostavite v uredništvih v Trstu in Gorici.
llum &
dil, da
izbira tekmovalce z določenimi izkušnjami na velikih jadrnicah, je letos prišel do kompromisa: »Na ključnih mestih so sicer še vedno profesionalci, vsekakor pa imajo tudi ostali člani posadke dovolj znanja, da odigrajo dobro svojo vlogo. Letos imam res občutek, da imamo pravo ekipo. Z novimi člani smo se zelo dobro uskladili,« je poudaril Kosmi-na, ki je še napovedal, da je ekipa po šte-
f
Fotogalerija Maxi Jene No borders Teama in Esemita Europe 2
na spletni strani www.primorski
vilu treningov pripravljena na čisto vse vetrovne razmere.
K uigranosti ekipe so seveda prispevali tudi člani No borders Teama. »Sprva je prevladalo nekaj strahu, da temu ne bomo kos. In najbrž s tehničnega vidika nismo na nivoju jadrnice, vendar z dobro voljo, zagnanostjo in s skromnostjo, ki smo jo izkazali, nam so ostali člani posadke omogočili, da lahko pri-pomoremo k dobremu rezultatu. Vsekakor nimamo odločilnih vlog, tako da nas stalno nadzorujejo,« pravi Digovich. Pred prvim treningom je Kosmina novim članom slovenskega super maxija predstavil jadrnico (45-minuti sestanek ali - kot ga jadralci imenujejo - bree-fing), nato pa jim dodelil funkcije glede na izkušnje in znanje. Tako Digovich kot župan Mirko Sardoč sta poudarila, da so vsi zavestni, da bodo, če bo nujno za športni rezultat jadrnice, tudi sestopili z Jene. »Prevzeli smo odločitev, da zado-
voljimo sponzorje, ki so tisti, ki v ta projekt vlagajo. Nekateri člani ekipe No borders Teama, ki so sposobnejši od nas, so zato izostali iz posadke. S športnega vidika najbrž odločitev ni pravilna, prav zato smo za športni rezultat pripravljeni tudi sestopiti iz jadrnice,« je pristavil Digovich.
Župan, podjetniki in športni direktor vrtijo vinče, kar nedvomno zahteva dobro fizično pripravo. Čisto vsi so se zato tudi pripravili, vadili so na jadralnih treningih kot tudi sami. Tako je župan pospešil vzdrževanje kondicije s tekom, Rebula je obiskoval fitness, Brankovic fizično pripravo že stalno pridobiva z dvakrat tedenskimi treningi body bildinga, Škerk trenira trikrat tedensko v sklopu predsmučarske vadbe in s tekom, Digovich pa formo vzdržuje s jahanjem, tenisom, plavanjem in fitnes-som. Skratka, vsi se trudijo, da bodo lahko na najboljši način kos svojim nalogam. Pomoč jim nudi tudi Peter Sedmak iz Križa. Z Diegom Kolaričem sta edina zamejca, ki sta že vrsto let stalna člana posadke slovenske jadrnice.
Za vse »goste« je jadranje na Maxi Jeni enkratna izkušnja, taka, »ki je sploh nisem pričakoval pred nekaj leti,« je priznal Brankovic, Paolo Škerk pa meni, da je morda »tudi edinstvena«, čeprav upa, da se bo sodelovanje nadaljevalo še naslednje leto. Za ljubitelje jadranja, ki se še niso preizkusili na taki jadrnici, bo letošnja Barcolana torej prav posebna. Češnja na torti bi bila prav gotovo zmaga, o kateri čisto vsi razmišljajo, čeprav vedo, kdo je glavni favorit. » Vsekakor pa sploh ne bo od muh, ko bomo lahko gledali vse ostale, ki so za nami,« je zaključil župan Sardoč.
Veronika Sossa
NABREŽJE - Današnja vabila
Izzivi za sladokusce in glasbene ljubitelje
MEHURČKI IN PRIGRIZKI V NEKDANJI RIBARNICI
Ljubitelji penine so lahko že sinoči okusili prijetne mehurčke Prosecco Doc, saj so se vrata nekdanje ribarnice po dvodnevnem zasedanju proizvajalcev in mednarodnih kupcev na stežaj odprla tudi vsem ostalim. Danes in jutri bo lahko vsak okusil več vrst penine in segel po okusnih, t.i. finger food prigrizkih od 11. do 22. ure.
SHOWCOOKING Z AMI SCABAR V ARENI V Areni Barkolana, kjer se vrstijo debate in predstavitve knjig, pa bo danes ob 16. uri gostja kuharica in izvedenka v prehrani Ami Scabar, ki bo predstavila nekaj tradicionalnih ribjih krožnikov v posodobljeni obliki.
KRAŠKI OKUSI V SKLADIŠČU IDEJ Na pobudo pokrajine Trst in v sodelovanju s tržaško univerzo bodo obiskovalci Barcolane lahko okusili tudi kraške dobrote. V Skladišču idej (Korzo Cavour) bo poskrbljeno za štiri degustacijska srečanja, in sicer danes ob 16.30 in 18.30, jutri pa ob 11. in 13. uri. Prisotnost je treba potrditi na spletni strani www.provincia.trieste.it/web/guest. Stefano Cosma in Sabrina assa-monti bosta poskrbela za primerno razlago ob pokušnji.
ELIO IN ... NJEGOVE NAPETE ZGODBE Drevišnji spored bo v glavnem izoblikovala skupina Elio e le sto-rie tese (na spodnji fotografiji), ki je v preteklosti že nastopila na Bar-colana festivalu. Koncert na Velikem trgu se bo začel ob 21. uri, kot predskupina pa bo na tržaški oder stopil domači bend Libero Vento.
SIVITZ KOŠUTA IN FARNETI
Zanimivo, a drugačno
O obetavnih jadralcih Simonu Sivitzu Košuti in Jašu Farnetiju je Mitja Kosmina razmišljal že lani, ko je navajal, kdo bi lahko stopil na Maxi Jeno. Naposled sta bila ravno 21-letna jadralca odločilna, da je projekt Maxi Jena No borders Team zaživel. Krmarju Simonu je Kosmina zaupal regulacijo glavnega jadra z Enricom Zennarom, Jaš pa skrbi s Tomažem Čopijem za regulacijo prednjih jader. Skratka, vlogi se skorajda povsem skladata s tistimi, ki jih imata na jadrnici 470, saj je Simon krmar in upravlja glavno jadro, Jaš pa je flokist.
Jadranje na velikanki je za oba zanimivo, vendar različno kot na njunem dvosedu: »Ko se pri velikankah razvijejo razdalje, večjih sprememb v teku regate ni, s 470 pa je bolj nepredvidljivo,« je pojasnil Simon. Jaš je še pristavil, da so naloge na večji jadrnici seveda bolj porazdeljene: »Le tisti, ki regulirajo jadra, krmar in taktik so vseskozi vpreženi v jadranje, ostali pa se po obratih lahko sprostijo in sedejo ob bok jadrnice.« Izkušnja na Maxi Jeni - jadranje v drugačnih dimenzijah in hitrostih - pa bo jima ponudila tudi iztočnice za njun nadaljnji jadralni razvoj. O tem sta prepričana. (V.S.)
Brez napak!
Mitja Kosmina bo vesel »če bomo korektno opravili svoje delo, če odjadramo maksimalno in s čim manj napakami«. Tako je stavek dopolnil slovenski skipper in že prava ikona Barcolane. »Želja pa je zmaga, kakšna bo realnost, pa bomo videli na licu mesta. Vsekakor bomo morali premagati Esimit Europo 2, v spremenljivih pogojih pa lahko presenetijo še druge, na primer Shining ali Tutta Trieste. Na tržaškem regatnem polju ne moreš nikogar podcenjevati.«
ŽUPAN SARDOČ
»Mesto si moram izboriti sam«
Župan Mirko Sardoč je že nekaj desetletij ljubitelj jadranja. Sprva je jadral s sorodniki, nato pa si je nabavil jadrnico. Na njej povečini uživa, tekmuje pa samo na manj zahtevnih (povečini društvenih) regatah, »pravo« tekmovalno jadranje pa je spoznal zadnja leta z ekipo No borders Team.
Kosmina je najavil, da bo posadko izbiral danes. Ali imate nekaj prednosti, ker ste župan?
Ne, mesto si je treba izboriti na krovu jadrnice. Ker je tačas pomembnejša športna plat projekta, se lahko umaknem, če to lahko prinese do pozitivnega rezultata.
Ko zajadra Maxi Jena do tržaškega nabrežja, jo na nabrežju vsi pozdravijo z glasnim ploskanjem. Kaj pomeni za župana druge Občine tak sprejem?
Topel sprejem smo sicer dobili tudi v prejšnjih letih, ko smo na nabrežje prijadrali z ekipo No borders Team. Slovenska zastava, ki je plapolala na krovu, ni zaustavila takega sprejema. Ljudje dokazujejo neko zrelost in sožitje.
Na jadrnici boste vrteli vin-če, kar zahteva dobro fizično pripravo. Navadno za to pokličejo veslače. Ste pripravljeni?
Smo. V teh mesecih sem izboljševal kondicijo s tekom.
Je to zahteval Kosmina?
Ne. Če hočeš biti kos določeni funkciji, moraš pač imeti nekaj osnove. Vrteti vinče ni enostavno, potrebno je veliko moči.
Kako usklajujete funkcijo župana in jadralca?
K sreči Občina ne sloni samo na županu. Ponosen sem na svoj odbor. Vem, da je krmilo Občine v dobrih rokah. Ne strinjam se s tistimi, ki pravijo, da je župan zapustil občino in je zdaj na jadrnici. Župan ima kot upravitelj tudi dolžnost, da ovrednoti dejavnike svojega teritorija, torej tudi gospodarske dejavnike, ki delujejo na teritoriju, saj se vse to potem vrne v prid ozemlja. Ker so pokrovitelji Maxi Jene odraz zgoniškega teritorija, se mi zdi samoumevno, da tudi s pokroviteljstvom in prisotnostjo Občine Zgonik jim dajemo vidljivost. Če gospodarstvo raste, se bo tudi dobrobit občanov izboljšala. (V.S.)
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 1B. oktobra 2012
19
^ Rai Tre
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Terenski prispevek -
Žonglirajmo skupaj! 2. del 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
6.30 Variete: Unomattina in famiglia 10.05 Rubrika: Rai Parlamento Settegiorni 10.55 Rubrika: ApriRai (v. C. De Ponti) 11.10 Reportaža: DreamsRoad 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Rubrika: Easy Driver 14.30 Rubrika: Lineablu 15.30 Rotocalco: Le amic-he del sabato 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Rubrika: Pas-saggio a Nord Ovest (v. A. Angela) 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Športni dnevnik 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Show: Ti lascio una canzone (v. A. Clerici)
Rai Due
V" Rai Tre
7.00 Nan.: Wind at my back 7.45 Film: 20.000 leghe sotto la terra (fant., VB/ZDA, '65) 9.10 Film: Casanova farebbe cosi (kom., It., '42) 10.10 Nan.: Pepper Anderson, agente speciale 11.00 Aktualno: Tgr Belli-talia, sledi Tgr Prodotto Bellitalia 12.00 Dnevnik in šport 12.25 Aktualno: Tgr Il Set-timanale, sledi Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik, Tg3 Pixel 14.55 Rotocalco: Tv Talk 17.00 Dok.: Tim-buctu - I viaggi di Davide 17.15 Film: Turner e il "Casinario" (kom., ZDA, '89) 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Film: I fan-ciulli del West - Allegri vagabondi 21.05 Rubrika: Ulisse - Il piacere della scoperta 23.20 Dnevnik in deželni dnevnik 23.40 Rubrika: Un giorno in pretura
(J Rete 4
8.10 Nan.: La freccia nera 9.40 L'Italia che funziona 9.50 Nan.: Carabinieri 6 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.30 Film: Perry Mason - Crimini di guerra (krim., ZDA, '90)
Nan.: Law & Order - Unita speciale 23.15 Nan.: Law & Order - Los Angeles 0.10 Film: Quicksand - Accusato di omicidio (triler, Fr./VB, '01)
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik 8.50 Rubrika: Superpartes 9.45 Rubrika: Melaverde 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Film: Rosamunde Pilcher - Le ali dell'amore (rom., Nem., '10) 15.30 Rotocalco: Verissimo 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greg-gio, M. Hunziker) 21.10 Show: C'e posta per te (v. M. De Filippi)
O Italia 1
6.00 Nan.: La complicata vita di Christine 6.30 Rubrika: Pit Lane 7.00 Avtomobilizem: VN Južne Koreje, Formula 1, prenos kvalifikacij 8.30 New Art Attack 8.55 Nan.: The Elephant Princess 9.20 Nan.: Radio Free Roscoe 10.05 Rubrika: ApriRai 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.55 Rubrika: Rai Parlamento Territori 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Rubrika: Dribbling 14.00 Resnično-stni show: Teen Manager 15.00 Resnično-stni show: Pechino Express 15.50 Beauty & Me 16.30 Catastrofi 17.05 Sereno variabile 18.05 Nan.: Chaos 19.30 Nan.: Sea Patrol 20.25 Žrebanje Lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 21.50 Nan.: Body of proof 22.40 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 23.30 Dnevnik in rubrike
6.55 Motociklizem: SP, VN Japonske, Mo-toGp, prenos kvalifikacij 8.10 Motocikli-zem: SP, VN Japonske, Moto2, prenos kvalifikacij 9.05 19.00 Risanke 11.00 Film: Batman - Il mistero di Batwoman (anim., ZDA, '03) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nan.: Simpsonovi 14.05 Resničnostni show: La scimmia 15.30 Film: Ho voglia di te (rom., It., '07) 17.55 Rubrika: Magazine Champions League 18.30 Dnevnik 19.25 Film: Planet 51 (anim., ZDA, '09) 21.10 Film: Shrek (anim., ZDA, '01)
23.00 Film: Pathfinder (pust., ZDA, '06)
La 7
LA
7.00 Aktualno: Omnibus 10.00 Aktualno: Bookstore 11.05 Aktualno: Madama Palazzo 11.40 Nan.: JAG - Avvocati in divisa 13.30 Dnevnik 14.05 Rubrika: L'erba del vicino 15.05 Reportaža: Missione natura 17.05 Dok.: Austin Stevens - Fotografo per natura 18.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 22.35 Nan.: Millenium - Uomini che odia-no le donne 0.25 Aktualno: Omnibus Not-te
^ Tele 4
umret 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Čez planke 18.25 Dok. serija: Village Folk 18.35 Ozare 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Kviz: Moja Slovenija 21.30 Film: Mongol 23.40 Poročila 0.10 Maribor 2012
(t* Slovenija 2
6.55 17.15 Formula 1: Velika nagrada Koreje - kvalifikacije, prenos iz Jeongama 8.35 Skozi čas 9.00 Pogledi Slovenije (pon.) 10.20 Slovenci v Italiji (pon.) 11.00 Univerza (pon.) 11.20 Osmi dan (pon.) 11.55 Dok. film: Ernesto Sabato - moj oče (pon.) 13.35 Film: Trpljenje mladega Igorja 15.30 Koncert: Prifarski muzikanti: Poklon Sloveniji (pon.) 18.30 Nogomet: FIFA magazin 18.55 Športni izziv 19.25 Športni magazin 20.00 Gala koncert 21.15 Plesna skupina Maestro 21.30 Evrovizijski Tv Laboratorij 0.00 Bleščica, oddaja o modi
(t Slovenija 3
6.00 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.30 Primorska kronika 7.40 Slovenska kronika 8.05 21.40 Žarišče 10.10 Evropski premislek 10.3514.10 Tedenski pregled 10.50 16.15, 22.05 Na tretjem... 12.25 20.00, 23.05 Satirično oko 13.30 Prvi dnevnik 14.00 Poslanski premislek 17.30 Poročila Tvs1 19.00 Dnevnik 20.15 Politik, to sem jaz! 20.55 23.55 Svet v besedi in sliki 21.15 Utrip 21.50 Kronika
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.30 Nogomet: KV za SP Slovenija - Ciper, neposredni prenos 16.10 Dok. odd.: K2 16.40 Arhivski posnetki 17.25 23.25 Vsedanes aktualnost 18.00 Evropski magazin 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.10 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.45 Tednik 20.15 Film: Meteor 22.15 Back Stage Live 22.35 »Q« - tren-dovska oddaja 23.25 Vsedanes - Aktualnost 23.55 Glasba zdaj 0.25 Čezmejna Tv - TDD
Tv Primorka
11.00 Dnevnik, vreme in Kultura 11.30 Vi-deostrani 15.30 Bese miru - Notranje potovanje 16.00 Tv prodajno okno 16.30 Žo-garija v Zagrebu 17.00 Metal Camp 17.20 Svet, ujet v digitalno 18.05 Naselbinska kultura na Krasu - Sožitje človeka z naravo 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 Tedenski pregled, sledi Napovedujemo 20.00 Teden univerze v Novi Gorici 20.40 10. obletnica folklorne skupine BC 22.00 Tedenski pregled, sledi Tv Prodajno okno, Glasbeni večer in videostrani
pop Pop TV
17.00 Nan.: Monk 18.00 Rubrika: Piane-ta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Tempesta d'amore 20.40 Nan.: Le indagini di padre Castell 21.30
7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.2511.00 Dok.: La libreria Marciana 8.0014.05 Dok.: Bor-go Italia 11.35 Film: Nata libera (pust., VB, '65) 13.05 22.40 Dok.: Splendori d'Italia 13.30 Dnevnik 13.55 Antichi palazzi del Friuli Venezia Giulia 15.30 Dok.: A Massa Martana... con amore 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 18.50 44° Barcolana - Regata not-turna Jotun Cup 20.00 Dnevnik 20.25 Italia Economia e Prometeo 20.35 Aktualno: Super Sea 21.00 Film: Cosi vinsi la guerra (kom., ZDA, '44) 23.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.25 Koncert: Quan-do la radio
(t Slovenija 1
6.05 Kultura (pon.) 6.10 Odmevi (pon.) 7.00 Zgodbe iz školjke 7.25 Radovedni Ta-ček 7.40 Poučna odd.: Iz popotne torbe 7.55 Nan.: Bine, sledita Zlati prah in otroška odd. Bukvožerček 8.40 Lutk.-moz. odd.: Studio Kriškraš (pon.) 9.20 Biba se giba (risanka) 9.45 Kviz: Male sive celice (pon.) 10.25 Kratki igr. film: Cilj - Poletje (pon.) 10.40 Nan.: Polna hiša živali (pon.) 11.20 Film: Mala čarovnica Lili 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik (pon.) 14.20 Alpe-Donava-Jadran 15.05 O živalih in ljudeh 15.30 Na vrtu 16.00 Dok. odd.: Fugu, riba, dobra za
7.00 Risane in otr. Serije 10.15 Nan.: Grda račka 11.10 Nan.: Castle 12.05 Dok. serija: Opremljevalci za milijon dolarjev 13.05 Dok. serija: Opremljamo za najemnike 13.35 Kuharski mojster (resnič. serija) 14.35 Film: Prišla je ljubezen (rom., ZDA, '07) 16.30 Film: America (dram., ZDA, '09) 18.15 Dok. serija: Okrog sveta do srca 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Resničnostni show: Gostilna išče šefa
21.00 Sobotni filmski hit: Hitch -Zdravilo za sodobnega moškega (kom., ZDA, '05, i. W. Smith, E. Mendes) 23.15 Film: Glasniki zla (dram., ZDA, '07, i. K. Stewart, D. McDermott)
Kanal A
ti 12.35 Nan.: Vlomilci 13.05 Nan.: Jimo-va družina 13.35 Film: Zasebna šola (kom., ZDA, '83) 15.15 Film: Otroštvo na Man-hattnu (kom., ZDA, '05) 17.00 Dok. serija: Posel mojega življenja 18.00 Svet 18.30 Volan 19.05 ŠKL, športni magazin
20.00 Film: Daredevil (akc., ZDA, '03, i. B. Affleck) 21.55 Nan.: Budva na morski peni 22.55 Film: Šesterica za poker (kom., ZDA, '06)
7.30 8.20, 9.10, 10.05 Nan.: VIP 10.55 Astro Tv 12.25 Urbani freestyle ekstremni špor-
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Prva izmena: dobro jutro; Kulturni dogodki; 9.00 Primorska poje; 10.00 Poročila; 10.10 Malo za štalo, malo za hec; 11.15 Studio D - Tedenski intervju; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.15 Mala scena: Matjaž Zupančič: Izganjalci hudiča - radijska igra, režija Franko Žerjal; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinopti-kom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.16 Svežemodra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00 Per unora di radio; 12.01, 13.35 Glasbena lestvica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Istra - Evropa; 14.00 Slot Para-de/Anteprima classifica; 14.35 The chillout zone; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Po-meriggio ore quattro; 18.00-19.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik - Šport: Rosso di sera; 20.00 Prosa; 20.30 Nel paese delle donne; 21.00 Radio Indie music like; 22.00 Glasbena lestvica; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Etnobazar; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.45 O živalih; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na
šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.00 150 let južne železnice v Krškem; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Rimska tovorna ladja in njen "dvig" iz struge Ljubljanice; 13.00 Danes do 13-ih; 13.45 Linhartovo srečanje; 14.00 Kulturnice; 14.45 Peter Rozman, inovativni mladi kmet; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.30 Proti etru; 17.00 Rokomet, Kielce : Gorenje, liga prvakov, 3.krog; 18.00 Odbojka, ACH : Dob, derbi srednjeevropske lige; 18.30 Knjižni namig; 19.30 Športna sobota; 21.30 TV Lab - na Valu 202 in TV Slo2; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20
Sobota, 13. oktobra 2012
VREME
jasno
zmerno oblačno
oblačno
a rahel ° dež
a A zmeren ÜÜ dež
g nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
6á mocan liti sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona ^antidklona
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.19 in zatone ob 18.22
Dolžina dneva 11.03
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 4.45 in zatone ob 17.00
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, veliko ljudi bo imelo značilne vremensko pogojene težave. Moteno bo spanje v noči. Priporočamo večjo previdnost.

MORJE
Morje je razgibano, temperatura morja 20,8 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.32 najnižje -54 cm, ob 9.47 najvišje 59 cm, ob 16.03
najnižje -51 cm, ob 22.04 najvišje 41 cm. Jutri: ob 3.57 najnižje -51 cm, ob 10.13 najvišje 62 cm, ob 16.33 najnižje -57 cm, ob 22.39 najvišje 39 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........18 2000 m............9
1000 m ..........15 2500 m............7
1500 m ..........10 2864 m............6
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 3,5 in v visokogorju 4.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
TOLMEČ O	TRBIŽ O
8/17	4/11
U	ČEDAD O
VIDEM O	11/18 10/19

CELOVEC O 9/12
O 6/8
KRANJSKA G. QYj— TRŽIČ
10/12
O
KRANJ
O
GRADEC
9/14
(t?n 8/11
O1
S. GRADEC
O N. GORICA
13/16
o bLJN
LJUBLJANA
11/13
CELJE 10/12
MARIBOR
o 10/13
PTUJ
O
M. SOBOTA
010/15
' ZAGREB 12/14
N. MESTO 11/12
TRST
15/21
PORTOROŽ O
13/19
O 10/13
KOČEVJE
. O J
ČRNOMELJ


UMAG OPATIJA POREČ O PAZIN O
REKA 11/15
^NAPOVED ZA DANES
'Vreme bo povečini oblačno z možnostjo rahlega dežja. Pihala bo šibka burja, ki se bo rahlo okrepila proti večeru.	Pretežno oblačno bo. Tu in tam bo občasno rahlo deževalo. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 11, najvišje dnevne pa od 10 do 15, na Primorskem okoli 20 stopinj C. J
	
o
GRADEC
5/15
TOLMEČ O
B/1B
TRBIŽ O
5/13
CELOVEC
O 9/14
<4*
o 4/10 KRANJSKA G.
O
TRŽIČ
7/14
VIDEM O
9/20 O PORDENON
10/19
ČEDAD O
10/19
S
O
KRANJ
o 4/13 S. GRADEC
CELJE 6/1R
O
MARIBOR
o 6/16
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 8/18

O
LJUBLJANA
GORICA O ° N- GORICA	9/16 N- MESTO 9/17
12/20 ____10/16 O&M	---
O^sTV-n	^^^ KOČEVJE
o '
PORTOROŽ O	V ČRNOMELJ
13/18	"
„„..,■.... REKA 11/15 OPATIJA
ZAGREB 9/1B O
(NAPOVED ZAJUTRI
<Po vsej deželi bo spremenljivo vreme, nekaj več jasnega Jutri in ponedeljek bo na vzhodu države deloma sončno
vremena bo po nižinah in ob obali.
pihal bo jugozahodnik. Drugod bo pretežno oblačno, predvsem v hribovitih zahodnih krajih bo občasno deževalo.
Terme Zreče
UNITUR WELLNESS & SPA RESORT
Termin: do 25.11. 2012
(ponudba ne velja v terminu 26.10.2012 - 4.11.2012)
Program vključuje: razširjen polpenzion (zajtrk s pestrim Bio kotičkom ter večerja na samopostrežni način, s poudarkom na regionalnih jedeh in pridelkih iz okolice, ob kulinaričnih užitkih »Okusi Rogle«), lahko kosilo iz lonca (v restavraciji Vinia, restavraciji ob bazenu ali v Stari koči na Rogli), neomejeno kopanje v termalnih bazenih, vodna gimnastika za dobro jutro, popoldanska zabavna aqua aerobika (po programu), lx obisk Savna vasi z vključenimi jesenskimi programi vrtinčenja zraka in malo šolo savnanja (po programu), kopalni plašč (Hotel Atrij), jesenska animacija po programu (popoldanski potep med vinogradi, z vinogradniško malico, osnove nordijske hoje z obiskom okoliških sadovnjakov, topli jesenski večeri ob zvokih glasbe).
Cena (po osebi na dan v dvoposteljni sobi) 1- oseba 2. oseba HOTEL ATRIJ **** SUPERIOR	73,00 € 55,00 €
VILE TERME ZREČE**** APT	51,00 € 26,00 €
Minimalna doba bivanja: 4 dni (3 noči)
Podarimo:
•	IDILA WELLNESS VOUCHER v vrednosti 10,00 € za koriščenje Aromatičnega rituala (vinski peeling & masaža z oljem grozdnih pečk, 50 min)
•	MEDICO VOUCHER v vrednosti 5,00 € za koriščenje Parafinske obloge za roke ali Šotne obloge
Ugodnosti:
•	Otrok do 6. leta, v sobi z dvema odraslima, biva gratis.
•	Drugi otrok do 12. leta plača otroški pavšal v vrednosti 15,00 €/ dan.
•	Upokojencem Republike Slovenije priznavamo 10% popust.
Info: +386 3 75 76 000, +386 1 23 29 264, www.terme-zrece.eu