^ja vMk dan raw» aobot, nedelj Is praznikov. tauod dally except Saturdaya. Sundays and Holidays. PROSVETA Uredniiki In upravnlikl pro* turi: S65? South Law míale Ava. Office of Publication: 1667 South Lawndale Ava. Telephone. Rockwall 4804 -YEAR XXXIV. Cana lista je $6.00 ÍÜT W». at tha poat oMtca Art Coatraaa ol M*roh «. 1STS CHICAGO. ILLm PONDELJEK. 4. MAJA (MAY 4). 1148 ngleži poškodovali tri liemške bojne ladje v napadih Acceptance for mailmi at special rata poata«e provide« tor In section HQS. Act of Oct I. 1S1T, authorised on Juna 4. III«. Subscription $6 00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 17 Nevarnost osiščne pomorske ofenzive proti zaveznikom se zmanjšala. Ameriški in avstralski letalci razibili 81 japonskih leUl. Ki tajska vrgla nove čete na burmsko fronto, da ustavi prodiranje Japoncev proti provinci Junnan. Rusi naznanili nove uspehe v ope [/ racijah proti Hitlerjevim legijam London, 4. maja.—Komunike I Kujblšav. Rusija. 2, maja,—Tu 1 iralitete in letalskega mini-; so naznanili nove uspehe sovjet va pravi, da so bile tri naj- skih armad v bitkah proti Hit lerjevim legijam M nemške bojne ladj rnhorst, Gneisenau in Prinz en—tako poškodovane v na-iih, da bo vzelo več mesecev, n bodo popravljene. Te Ije so pobegnile iz Bresta, coske luke, skozi angleško ido 11. februarja. Nevarnost splošne osiščne ive proti bojnemu brodov-zavezniskih držav je bila od« jena. Nemčija ima zdaj o tri velike bojne ladje za »cije na morju. Te so Tir-, Admiral Scheer in Admiral lipper. Vse se nahajajo v dheimu, norveški luki. Mslbourne, Avstralija, 4. ma-,-Ameriški in avstralski letal-w sestrelili nadaljnje štiri ja-;e bombnike in odbili jato letalski napad na Port by, Nova Gvineja. V zad-petih dneh so Japonci izgu-81 bojnih letal, dočim so za-lške izgube malenkostne. Bombe, katere so metali ame-in avstralski letalci, so popile in poškodovale štiri Jake bojne ladje in tranepor-Prej objavljeno poročilo ! flssilo la v D in da so izvršila več napadov japonska oporišča. Čungklng, Kitajska, 2. maja. ■Kitajska je vrgla nove čete na wmsko fronto, da ustavi prošnje japonskih kolon proti «ji meji. Ljute bitke divjajo v »erovzhodnem delu Burme. Japonci so okupirali Lashio, ntegično mesto ob burmslfi i. in začeli prodirati proti ™.vju. Očitno je. da bodo •ponci skušali priti v kitajsko ^vinco Junnan preko Burme. ™ vojaški oddelki so oddaljeno 45 milj od meje te pro-hnce Kitajske vojaške enote pri WnKgyju in Loilemu naskaku-'Jo pozicije sovražnika in poro-¡» Pravi, da so mu prizadjale TO izgube. Delhi. Indija* 2. maja— čete so se morale pod «m japonskih kolon umak-wi na desno stran reke Irra-v smeri Mandalaja. Pred Jom so pognale v zrak mo- eeZ to reko. J"*nški l'talci so izvrfttli nov M na Rangoon, glavno burm-H -mbe so padale na m vojaške naprave. Ran-™ JJ postal glavna japonska M rJ* prihajajo potrebščine pjonsko armado v Burmi. k A°Urn*' 2. ma- n avstralski letal-JJ Snovno metali, bombe na E™' ■ M .'.nsko letalsko in na otoku g^r Sedem japonakih Rdeča zvezda, glasilo oborožene sile, piše, da so se Hitlerjevi načrti glede velike ofenzive izjalovili na vsej črti kot posledica udarcev, ki so jih dobile njegove legije v zad njih tednih. Sovjetski uspehi uključujejo potop nemške bojne ladje na Baltiku, 58,000 vojakov ubitih in ranjenih v bitkah z Rusi na le-ningradski fronti v aprilu in uničenje 248 bombnikov samo spopadih nad to fronto. Stalin je v svojem govoru delavcem na prvega maja namig nil, da je hrbtenica nacijske oborožene sile strta, zaeno pa je na povedal, da bodo sovjetske armade izgnale sovražnika iz okupiranih krajev. Govornik na radiopostaji je podal detajlirano poročilo o nemških izgubah na Baltiškem morju od začetka vojne. 447 nemških ladij in parnikov je bilo potopljenih na tem morju. Med temi so bili bojna ladja, dve kri žarki, šestnajst rušilcev, osemnajst podmornic, petnajst tor padnih čolnov in čez sto vojaških Br:- k, ^ m. ameriška boji^^POrtov. Sovjetski letalci so akciji nad N&vo O vi ne-P Zaflnjin treh mesecih razbili čez tri tisoč nemških bombnikov. 38 bombnikov je bilo sestreljenih včeraj v spopadih nad leningradsko fronto, dočim so Rusi izgubili devet letal. London. 2. maja.—-Na stotine angleških bojnih letal je preletelo Rokavski preliv in potem metalo bombe na nacijsks oporišča v Franciji, Belgiji in Holandiji ter nemška industrijska središča, ki so povzročila ogromno škodo. Mase angleških letal so letele do 20,000 čeVljev visoko in dosegle važne nacijske baze in industrijske točke. Letalski mini-str je objavil fotografije, ki kažejo razdejanje, ki so ga povzročile angleške bombe v Rostocku, veliki nemški mornarični bszi ob Baltiku. Ta baza je v rszvslinsh kot posledica bombardiranja iz zraka. Poitni department udaril nemški tednik Washington. D. C., 2. majs.— Poitni department je odvzel tedniku Philadelphia Herold, ki sc tiska v nemščini in angleščini, pravico razpošiljanja po pošti ns obtožbo, da objavlja članke s prevratno in neameriško vsebino. Tednik izdaja firma William B. Graf «c Sons. glsvni urednik pa je Otto G. Wilhelm. Firma lastuje in operirs tudi tiskarno. v kateri se Je tisksls publikacija American & Deutscher Weckruf und Beobschter, glasi- ----------------lo Nemško-amerlškegs bunds. letal v, bombe uničile na'nacijske organizacije, dokler ni (bila rszpuščena. Generalni po-Lj*^' napadi so bili Izvrie- štar Frank C. Walker Je dejsl, Velika ameriška pomoč Rusiji Dotok bojnih letal se povečal Kujblšav. RusUe. 2, maja.— Ameriški poslanik William H Standley je v razgovoru z repor terji po povratku v to mesto iz Moskva, kjer je konferiral s Stalinom in drugimi sovjetskimi voditelji, dejal, da Rusija dobiva veliko vojaško pomoč Iz Ameri ke v obliki bojnih letal in druge opreme. Dotok orožja stalno na rašča.in Stalin Je izrekel zadovoljstvo glede pomoči, ki jo nudi Amerika sovjetskim arma dam. Poslanik je rekel, da se je kon-erence med njim in Stalinom v Moskvi udeležil tudi zunanji komisar Molotov. Na tej ja bila med drugim razprava o interni ran ju ameriških letalcev, ki so se spustili ns tla v Sibiriji po bombardiranju Tokija in drugih aponskih mest. Internirani letalci se dobro počutijo in nima ; o nobenih pritožb. Sovjetska vlads je pojasnila, da so bili letalci internirani v smislu načel mednarodnega pra va, ker Rusija ni v vojni z Japonsko in je nevtralnostni pakt, klenjen pred enim letom med državama, le vedno v veljavi. . * ». ■ Stalin je popolnoma uverjen o zmagi Rusije," je rekel Stand-ey, "dasi ne podcenjava udarne sile Hitlerjevih legij. "On ve, da bo vojna z Nemci zahtevala ogromne žrtve, preden bo strts nacijsks oborožens sila." Poslsnik je dslje rekel, da Je izročil Stalinu Rooseveltovo poslanico, v ksteri je predsednik Dohvalil junaštvo sovjetskih armad v vojni z Nemci in čestital svojem imenu kskor tudi v imenu smeriikega ljudstva rufc skemu narodu, ki je demonstri-rsl svojo odločnost v borbi pro-sovrsžniku. DRUŽBA SPREJE LA ODLOK DELAVSKEGA ODBORA * * Unij tka delavnica v priznana v osmih tovarnah VELI£A ZMAGA UNIJ CIO* IN ADF E * Chicago. 2. ihaja.—International Harvester Co. Je sprejela od lok federalnega delavskega odbora, da mora prisnati unijsko delavnico v osmih tovarnah, ki so v Chicagu, West Pullmanu, East Molinu, Rock Fallsu, 111,, Milwaukeeju, Wis., in Springfiel-du, O. Delavski odbqr je izdal zadevni odlok 15. aprila po zaslišanju, ki se je vrillo v Chicagu in pri katerem so naatppili reprezentance unij Kongresa industrij skih organlsacij In Ameriške de-avske federacije ter kompanije. 3d bor je tudi Odredil, da mora kompanija zvišati plačo za itiri in pol centa na uro, ki velja za nazaj do lft. Januarja. V tovarnah, ki jih ima kompanija v omenjenih mestih, je upo-slenih 25,000 delavcev. Njeni direktorji so po svoji seji isjsvili, ds se ne strinjajo s odlokom de-avskega odbora, a so ga kljub temu sprejeli» ker nočejo zssto-a v produkciji vojnega materi» ala. Kompanija ima za več mili-onov dolarjev vladnih naročil. "Odločiti smo s« morsll za priznanje unijske delsvnice is rss-ogs, da se isogneftin konfliktom, ki bi oviraU ameriške vojne na- ----H l—A___HI J | I II a mre, so irjavni virsKtnrji Kom- >anlje po svoji konferenci. "Produkcija bojne opreme, kije potrebna za zmago Amerike v tej Domače vesti Seja odbora JPOSS Chicago.—Dne 1. maja je proatorlh SNPJ sboroval Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska sekcija, ki ima zdaj svojem področju tudi politično akcijo za stari kraj. Navzoč je bil tudi minister Fr. Snoj. Glede pomožne akcije Je odbor sprejel več predlogov, ki naj podkurijo sentiment za to stvar. Organizirani bodo javni shodi po naselbinah. Glede politične akcije so bile v načelu sprejete resolucije za kupovanje vojnih bondov in znamk, v interesu primorskih in koroških Sloven cev, za raztegnitev političnega odbora na nepodporne organi sacije in uključenje urednikov slovenskih listov in za aranimo deputacije, katera pojde v Wash ington.—Po seji se je minister Snoj udeležil prvomajske proslave v Slovenskem delavakem centru in ob tej priliki je ispre-govoril nekaj beaed, rekoč, da Je to njegov prvi govor na Prvega maja. Vaati U Minnesota Duluth, Minn.—Zadnje dni je tukaj umrl John Žitnik, star 94 et in doma iz Šmarja pri Ljub-Jani. V Ameriki Je živel 51 let. —V Gilbertu je umrl Anton Suklje, star 02 let in rojen nekje v Beli Krajini. Pokojnik Je bil brat J. Sukljeta, gl. odbornika KSKJ.-—Na Ely ju se je zgrudila mrtva na ielesniikl progi blizu svojegs doms Frances Vidmar, stsra 40 let. Zade-jo je srčns kap. ZspustU« je moža, sins in hčer. Nov greli j Jolletu Joliet.—Dne 14. aprila je umrl John Želko, star S3 let in rojen Suhorju pri Metliki v Bell Krajini. Semkaj je prllsl prid 40 leti in zapušča ženo, dva sinova, dve hčeri in dve sestri, Bombni napad razkačil Francoze » , Laval obsodil angleške "agresorje" Vichy. Francija, 2. maja.—Jeza Francozov proti Angležem, svojim bivšim zaveznikom, se je povečala po objavi poročila, ds so bombe, katere so metali an fleAki letalci na industrije v pa riikem predmestju, ubile 52 lju di in ranile čes petsto. V pr vem nspadu na predmestje 4 * M r'- Jonske baze na dru-rßu .v Južnozapadnem Pa- Ja^T"' D- C- 2- éttr. 7 "J"* '«'tala eo izvršila 4r j* n"P»dov na Corregi- fc/br ' ,rdnJ*v°. na kateri fcv . ^enške in filipinske v,, Ut urah. poroča gg^P-Mment Napad« iz da je odvzel tedniku prsvico Načrt za obdavčenjes profitov odobren Vlada ¡¿¿e vire novih dohodkov W sah Ington, D. C» 2. rpajs — Kongresni odsek za pota in sredstva je odobril načrt, ki določa obdavčenje profitov za M odstotkov, Če bo kongres Sprejel nsčrt, bo vlads dobila dodatno vsoto $7.610.000,000 letno za financiranje vojnih operacij. Federslni zsklsdnik Henry Morgen t hsu Je priporočil naložitev dodatnih davkov korpora-cijsm ki so udeležene v produkciji vojnega materiala. Ts naj bi znašal šestnajst odstotkov na previšne profile, da vlada dobi denar, ki ga potrebuje za kritje vojnih stroškov. Sedenji normalni davki na do- raSywéiljanja po pošti, ko je ào-L^ kûrvàrt^j m i5 odstg^ bil informscije o propagsndi, kif^ ^ ^^ na Jo vodi tednik v prilog Hitlerju^.: ^ |f ^^^ na $25,000 od federslnegs Ju.ti^ne«a tajn» I ^ »*fnje 1^ m dohodk, ^ ^ zadevi se bo pričelo v Ussh ^^ dijdatnemu fibdav6enju. ingtonu 14. maja, ■♦liât. »I d P'rale jsponske top-f0e ob Manilskem sa-^ strani Corregidor- K k ^riišk. fc^ k> 1- — ^mbnikiv'' .o bruhali Is- Jo.cili sedem Ja- Veliki gozdni poiari na vzhodu West Greenwich. R L, 2M Ja —Veliki požari divjajo v go* vojni, se mora nadaljevati." Glavni argument kompanija proti odloku delavskegs odbora e bil, da zahteva obvezni unio-nizem s priznanjem unijske de-avnlce. Delavci v tovarnah kompanije bodo glaaovali o reprezentaciji pri kolektivnih pogajanjih. Ako se bo večina izrekla za unijo, bo priznana kot predatavnica vseh delavcev pri pogajanjih. Sleherni delavec bo moral postati član unije. V kontroverzi sta zmagali dva uniji CIO, avtna in Farm Equipment Workers, ter federalna delavska unija, «včlanjena v Ameriški delavski federaciji. Razgovori s Francozi v Washingtonu Amerika bo priznala londonski odbor Waafciagton. D. C.. 2. maja,— Razgovori, ki bodo vodili v priznanje odbora "svobodnih Francozov" v Londonu, ki mu nače-luje general Charlea de Gauile, so ae pričeli med delegacijo "svobodnih Francozov" in uradniki državnega depsrtmenta. No-čelnik delegacije Je Adrlan Ti-xier, ki Je nedavno dospel v Ameriko is Anglije. Tlxier je imel včeraj sestanek s državnim tajnikom Hullom in pomožnim tajnikom A. Berle-jem. Amerika bo priznala De Gaullev odbor sa legalno vlado, če bo Pierre Laval dal vojaAko pomoč nad Jaki Nemčiji In ko-operlral i sjo v vseh oeirlh. Ameriška vlada Še ne ve, kako veliko oporo Ima De Oeulle pri francoakem narodu.' k tega razloga odlaše s priznanjem njegovega odbora. Vlada Je popolno- Ia dršave New York Worcester, N. Y,—Pred dnevi je rojaku Antonu Mostarju umrla žena v bolnišnici sa pljučnico. Poleg moža sapušča slns. Is Pennsylvania Pittsburgh.—Slovenski vojsk Frsnk Baše, ki je bil ranjen pri Japonskem nspadu na Pearl Harbor in ae je potem zdravil v Texasu, se Je pred kratkim povrnil okrevan domov In bil je sprejet z velikimi čaatmi od rasnih pittsburških vojaških in tudi domačih organizacij pred Slovenskim narodnim domom. Ba-Ša ostane nekaj čaaa na dopustu, nakar ae vrne na fronto.— V South Forku, Pa., je 25. aprila umrl Mihael Glaven, star 53 let in doms Iz Mslegs Crnela pri Zatični na Dolenjskem. Tuksj zapušča ženo in štiri otroka, v Clevelandu pa brata. Bil je član društva .145 SNPJ. marca so angleške bombe ubile 500 oaeb in ranile čes tisoč. Govorniki na radiopoatajah so grmeli, da ao napadi na Francijo terorisem. "Naše ogorčenje proti Angležem narašča," je rakel neki govornik. "Na ta način se nam Angleži zahvaljujejo, ker smo jim pomagaii pri umiku is Dunkirka. Izgleda, da Angleži raje bombardirajo Pariz in pred mestjs kot pa militaristlčne na prave." Pierre Laval, načelnik francoske vlade in Hitlerjeva lutka, je poslal telegram prefektu pa rlškega predmestja. "Pravkar sem bil Informiran o novi angleški agresiji in žrtvah, ki so jih sshtevsle sngleške bombe," se glssl telegrsm. "Prosim vas, da v imenu moje vlade lsrečete simpatije sorodnikom žrtev in Jim ssgotovite vso pomoč." V Vichyju trdijo, ds večins onih, ki so Jih sngleške bombe ubile in ranile, so bili delsvci v tovsrnsh v Industrijskem dls-trlktu severosapadno od Parlss. Ns te tovsrne so sngleški letalci vrgli več sto bomb. Veatl is Jušae Amerike Buenos Aires Arg.—Dne ma- povzročeni škode znaša čes tri ! milijone dolarjev. Za gašenje po-1 me uverjeoe. da bo francosko /arov so btle mobilizirane tudi ( ljudstvo Izpre*» -wilo In pomet-' vojaške čete Mnenje prevlado- lo s izdajalci, ko pride čas sa to. £vih Rhtidr" Ulanda >e dvs"dni ' je da so gozdove zažgali sabo- Maj Je pod močnim pritiskom STl! ÏÏZk* Ittmtrolo Gover-' tažniki In federalni drfaktivakl nacijske Nemčije m njenih lutk ner J FT MecGratk Je dejal, da ursd Je odredil pretskav* jv FrandJI. . Teror na Norveškem se nadaljuje Osemnajst oseb ustreljenih v Oslu Stockholm. Ivedsks, 2. maja. —Osemnajst Norvežanov Je bilo ustreljenih v Oslu ssrsdl umors dveh gsstspovcev. Uradni nem ški komunike, prečitan na radiopostaji, pravi,da sta bila gests poveš napadena in ubita, ko sta vršila svojo službo ns nekem otoku v bližini zspadnega norveškega obrežja. "Vse osebe, odgovorne za na pad, so bile norveški državljani, ki so odšli ns skrivaj In nelegal no v Anglijo, kjer so Jim dali strelivo ln orožje, nakar so se vrnili nazaj," pravi komunike. "Zaradi zahrbtnega napada na tajno policijo Je bilo osemnajst Norvežsnov ustreljenih. Vsi prizadeti so bili aretirani na krovu ribiške ladje, s katero so skušali pobegniti v Anglijo." Doznava se, da so Norvežani skušali pobegniti v Anglijo v I .marcu pod vodstvom vojaškegs marca e v tukajšnji naeelbint ¿„mika Ladjo, na kateri so se umrl Alojz Jogan, star 44 let to L,^,«, j, UiUV||. nemška po-rojen v Ponikvah na Krasu V' morska straža Norvežani so za-Argentlnl Je bival 19 let in za- itraljst». s maii bili kos nem-pušča Urno in št rl otroke.-Da 4kl premodl Ko Je norveški čast-Ije J« umrla Alojslja Lukežlč, nlW uvlda|( dh Jt ti6pin stara 75 let in doma is Renč pri „ Jt |Kign,| kroglo v glavo. V* sretaciji - Nemci držali M^aa^i ^Jul i Norvežan, v koncentracijskem Margareti Rusjan. taborišču pri Oslu Vsi s» bili takrat, ko sts bila ublts gesta- Zveza med senatorjem P0^«- v taborišču, kljub temu in nemkkim špionom T? m '1 krJ j . . . ^ ki ga aploh niso izvršili. NaciJ- o d N r i I a gho ^^ jih Je obaodilo v New York. 2 maja__Lisi Poet «mrt. nakar so bili pmtsvljanl Je objavil članek, v katerem ras- "b zid in ustreljeni. kriva zvezo med zveznim sena- ..... torjem In CiusUvem Beekms- Saciji za premirje nom. ki Je bil obsojen v sapor lmt„iaL: kot Hitlerjev špion In laatnlk po V Mai9kl W*' slopjs, kjer ao se sbirell agentje 1/mdon, 2. maja .— List Daily oeišče In drugI sumljivi elemen Mali Je citiral poročiki, ki ga je objavil list Jv social security fond za svoje uslužbence. Cc pa ti prejemaš penzijo iz tega sklada,'pa ne smeš delati za nikogar, oziroma ne dobiš pokojnika, ¿0 zaslužiš več kot $14.99 na teden. A za mesto bodo pa lahko delali! Drugič je tudi to, da, vsi oni uslužbenci poulične, ki bodo dosegli 65 let pred 1. julijem 1948, vili prošnjo in bodo lahko ngpra prejemali social security penzijo. Le mi "jack asses,*' ki bomo šele enkrat pozneje dočakali 65 lgt, le za nas ne bo nič ogtalo, kor smo se rodili prepozno! Ali ni smešno? Da, je, ampak tako je in le amendiranje toga zakona lahko spremeni to "blunder", ki ga delajo nezmotljivi zakonodaj ci za delavstvo. Le za tiste, ki bomo stari 65 let po 1. juliju 1948, ni penzije v tem skladu, ker smo prisiljeni, da preneha mo plačevati. Vse je "illegal** ali nepostavno, ker so odvetniki v ospredju! Scveds se bo to nekaterim doped 1 o, ker oni bodo mislili, da to zadene le tega dopisnika. Ampak ni tako, ker med uslužbenci jKiullčne jih Imamo mnogo, ki so veliko na alabtem kot je ta dopisan k Da to pišem, je radi tega, ker delavstvo večinoma ne more zapopasti toga kočljivega vprašanja. Najbolj smešno je to, da tega ne sa popadejo taki, ki ae štejejo višje šolen«. Človek se mora čuditi nekaterim, ki so jim vendar vlivali znanje v gla vo s .srebrno žlico, e kljub temu imajo prasne buče. In ravno je tiato, kar dela konluzije. Ta ki možaki ao radi svojih šol in "učenosti** priporočani v zakonodajne zbornice, da potom tam jtozl* stfeijajo, mi ffelfipa postanemo trtev teh kozlov. P«« smo se učili, da ee bo delavstvo izobrazilo. Da, «s bo-*adar se v g!rob zvrne — — — Seveda ni to naša edina kočlji-•vogt, s katoro imamo opraviti. Ampak zaupati Jx> treba našCm unijskim voditeljem, da iu»s bodo rešili teh čudnih zaprek. Koliko motornikov, sprevodnikov in busnih voznikov je in kako stojimo po starostnih pravicah pri elevelandskem transportnem sistemu? Najstarejši je motornik G. Wells v brooklynski remizi na zapadni strani, ki j? pričel delati na tukajšnji poulični 5. maja leta 1896, rojen je bil pa ft. aprila leta 1879. Drugi je sprevodnik G Smith v atclairski remizi, ki je pričel delati za poulično 1. junija 1898. In tako dalje naprej. "Kje si pa ti?" bo mogoče vprašala ongava Mica. Moja službena številka je 510 in zapi-i sano je, da sem pričel delati 23. unija 1917, ali prošnjo sem napravil 13. junija in se pričel "učiti**. Kakrat je trajalo to učeuje 10 dni, sedaj je pa 15 dni Trinajstega junija mi torej lahko napravijo "surprise party" v Slovenskem delavskem domu, kakor so to storili pred tremi leti. God bless those wise men! Takrat bo namreč ^5-letnica mojega službovanja, ali brez banketa n počaščen ja, ker bodo rekli: "We dont know you." Pa nič zato. Za menoj na Usti uslužbencev jih je še 2396, ki so pričeli delatf pozneje kot jaz. Zadnji, ki ga majo vpiaanega v tej knjigi, je K. Felon, uposlen 20. marca 1942 in njegova številka je 2806. Toliko je namreč bilo 20. marca sprevodnikov, motornikov in avtobusnih voznikov pri elevelandskem transportnem sistemu. V#eh delavoev pa je, namreč tudi onih v pisarnah, 4400, kot smo čiUli. Torej je ie precej velika družina, ki jo je sprejel župan Lausche v svoje področje. Name so se zadnja dni gpom nil i dobri rojaki in me obiskali ali mi pa pisali, da bi prišel k njim z godbo. Med temi je Alojz Ocepek, tajnik društva 48 SNPJ v Barbertonu. Dne 16. maja, soboto zvečer, bodo praznovali 35-letnico svojega društva, katero so mislili praznovati že zadnjo jeaen, ali dvorana ni bila redu in so slavnost morali odložiti. Odzval se bom, dasi se lahko pripeti, da bom malo pozen, ali če bom živ,' bom navzoč in Barblčev orkester bo igral Bar-bertončanom. Torej pridite ,z dobrimi podplati! In ravno za isti večer sem bil povabljen, toda pozneje, tudi Harwick, Pa., po zngni Mary Prašnikar. V Harwlcku smo jedi zelo okusna jedila tisti' delegat j? 12. redne konvencije SNPJ, k smo se udeležili. Kako rad bi človek šel, ali na dveh krajih ne moreš biti v istem času. Kakor izgleda, bodo imeli 2H junija piknik v Salemu, O., ker nas vabi Mary Mihevc. To moram prepustiti mojemu sinu, da preštudira, ¿e bo mogel iti radi nočne službe. Upam, da pojde da, ali ie bilo prepozno, ker imamo v Delavskem domu na Wa-torloo rd. isti večer.priredbo za jugoelovgnsko pomožno akcijo. Mike Polutsuk iz Loraina, O , se je zadnje dni nahajal v Cleve-landu io me obiskal. Kramljala sva ekorej dve uri. Mike je «len tamkajšnjega društva 17 SNPJ. Pravi, da je bil pred Jati aktiven, zdaj pa prepušča drugim, da tudi oni malo delajo. Skoro vsak dan se voei z mpjo poulično mladenka iz piom« W. Va., ki je tudi članica SNPJ Spoznal sem jo, da je naša člani ca, k?r ie 8 seboj imela sredino Prodajo. &vi na I4d eljal sem se v Phil-llppl, v zgodovinsko mestece Iz civilne vojne. Tam nI Slovencev. Mestece šteje 1800 prebivalcev fte vedno stoji moat, pokrit kot hiša, ki Je bil zgrajen leta 1862 In po katerem ao v civilni vojni vozili provijant za severno vojsko. V Phillippiju sem obiskal starše nekegu fanta, prijatelja mojega sina Toneta, s katerim sta skupaj hodila v Carnegie Tech v Pittsburghu. K tem fantom — pišejo se Malone — sta bila velika prijatelja; njih sin je bil tudi večkrat pri nas. M rs. Ms-Iona j« rekla elell spoznati, ker jim Je njih ain pravil o. naši družini. (Konec Jutri) Anton Zomik. zastopnik War Production Board, Washington. C. Združene države mobilizirajo vae svoje ljudske sile zs to vojno — na "domači fronti", kako« tudi na bojevnih frontah. To mobilizacijo bo vodila War Manpower Commission, odbor, ki ga je ustsnovil predsednik, da se zsgotovi, ds bo ljudsks sila za izdelovanje orožja in letal in ladij na raapolago, kadar in kjer je potrebna. Načelnik te komiaije Js Federal Security administrator Paul McNutt in oh je pokazal, kaj čuti o potrebah vojne, ko je rekel: "Za vsakogar je mesto v tem naporu." . • # e Združena države bodo potrebovale rastočo armado tesarjev, železarjev in livarjev, kakor naša produkcija narašča, kajti Odpošiljati je treba čim več vojakov na polje boju za svobodo. Zs vsakega vojsks na polju mora biti 18 vojakov za frontami, ki proizvajajo one stvsri, ki o-mogočujejv borbo. Vojne industrije Združenih držav bodo kmalu potrebovale približno 10,5U0,000 dodatnih delavcev — mnogi iz mad katerih morajo imeti poaebno izurjenost. Amer lik« farme bodo tudi potrebovale več delavcev, da morejo doseči naloženi jim cilj produkcije. Jbtočaano pa se odtegne vssj 2,000,000 dodatnih mladih mož iz industrij in s farm, da služijo z našimi oboroženimi silami. Primanjkljaji ljudska sile se že pojavljajo ne le v industrijah, marveč tudi na tako važnih poljih kot 'je promet. Promet mora imeti ljudsko silo, ki jih potrebuje, kajti brez prometa bi se ves vojni napor izjalovil — tank nič ne koristi, a ko stoji v skladišču sli v tovarni, tank se mora prevažati na bojno ironto, predno more postati orodje za zmago. Tukaj so nekatere druge stroke, v katerih že imamo resen primanjkljaj ljudi: (1) riaateljl orodja (tool designers), sa vsakega riaetelja, ki Je na razpolago, potrebuje se JOl »1; (2) izdelovalci orodja (tool makers), po 25 mest čaka na vsakega teh, ki je aa razpolago ; (4) pomoi *k I mašmisti, 22 napram enemu, (5) aeruplanski kovači (aircraft riveters), štiri napi am enemu. V očigled temu jtoložaju bo morala War Manpower komisija določiti, kje Je človeška sila najbolj potrebna. Morala bo u-atanoviti, koliko čloVaške sile — moških, pa Udi žensk — potrebujejo oborožene sile, vojne industrije, promet, jjoljeddstvo in brezpogojno potrebne civilne In- ' Večina milijonov delavcev, ki )ih Je treba postaviti na vojna dela v teku prihodnjega leta, se mora odvzeti Iz onih, il so sedaj Upoaleni v nevojnlh industrijah, katere ae čim bolj ustavljajo Druge bo treba odvzeti iz raznih drugih virov, med nJim! irmed mnogih tiqot lojalnih sovrsžmh inozemcev, ki m so sedaj uposle ni r vojni produkciji. V tej svoji laiki nalogi se b" War Manpower Comiaaion poslu-Alls Informacij o obrti sli poslu, ki jih vsebujejo naborne vprašal» ne pole, kakor tudi informacij s struni agencij »a socialno varnost —■ fuderulnih posredovalnic dela, ki se pred Vsem bavljo z rekrutiranjem deluvcev, civilnih konzervatijskih zborov in mladinski' administracije, te tri zadnje vladne agenciji < v zadnjem čusu vodile vojno vež-banje; to vežbunje v posebnih obrtih je del— in še juko važen — takega vežbanku. • Primanjkljaj tudi nulugu Še večjo dolžnost, du se preprečijo nezgode delavcev v vojnih tovarnah — v njih In izven njih. Ravnutelj zu Defense Transportation, Joseph ti. Eustman, Je nc-duvno povodu! Safety Councllu, da so samo prometne nezgode lanskega leta pomenjale tuko veliko izgubo dela, da bl ixgublje-ni delovni čas zadostoval za gradnjo 2« bojnih ladij, in vsu ta izguba je le posledica tega, %er je bil kdo nemaren , . , Off let» of Price Administration bo dal na razpolago gotovo številp rezervnih obodov za operatorje busov in truckov, ds se nadome-stijo razpočeni obodi ... OPA je razložila, ds vsskdo, ki Ims kakšno "war rationing book", ne more dobiti več kot pet funtov sladkorja za napravljanje domačih konzerv dodatno k redni raciji sladkorja ,,,, Urad tndustrialne konservaelje War Production Borda javlja, da je bil pogon zal shrajanje starega papirja tako uspešen, da so papirnice aedaj v stanju zadostiti svojim potre* bum ... To vse dokazu )e, da a-meriško ljudstvo; kadar ve, kaj se pričakuje od njega, zna to sUh riti in dobro storiti .,, Po 1. Jui-llju se ne hbdo več Isdelovali stroji za pralnice m naprave M suho čiščenje . , . WPB je ustavila porabo volne za izdelovanje preprog, zaves ali tapecl-ranje . ., Donald M. Nelson, načelnik WPB Je rekel zadnji teden časnikarjem: ".. . Svobodni ljudje, gnani po svoji lastni lojalnosti In odločnosti, so boljši ljudje kot sužnji, ki so gnani po t)lču svojih gospodarjev." (Izvirno por6čilo Prosveti.) 8. aprila 1042. i Veliko jih je že pelo hvalo Dalmaciji. Kdo ne ve o vročem dalmatinskem solncu in modrem morju? O njenih vinih in ribah, o sladkem grozdju in breskvah in figah? v O njenih rimskih in beneških palačah? Ali, kar je najplemenitejsega v Dalmaciji, so njeni ljudje. Ljudje po njenih otokih in velikih mestih in po vaseh po pobočjih, ki vstajajo iznad obale. Ribiči, mornarji, branjevci na trgih. Plemenita Dalmacija! Le poglejte, kako se nosijo tam ženske, kako hodijo, kako se oblačijo. Kakor aristo-kratinje. Moj prijatelj iz Ljubljane—Bog ve, kaj se je zgodilo z njim—je imenoval Dalmacijo "gosposko." Sami gospodje žive tam.—Pred kratkim mi je znanec pravil o.Špancih. Tam pravijo Se celo beračem "gospod". Nekoč Je dejal vozniku taksija, da je vozil po ovinkih, da bi bila vožnja lahko krajša. "Cloveče, kaj takega. . ," Več ni mogel spregovoriti, tako je bil razburjen od jeze.—Taka je španska storija. Dalmatinska bi bila drugačna. Dalmatinci imajo toliko modrosti, razumevanja in topline za vsakogar, celo za sirotnega tujca, ki prinese denar v deželo, pa si privošči psovko na njihov rftčun. Mislila sem na Dubrovnik, ko sem poslušala šparteko povest. Hotela sem videti Modro jamo, ki je tako znamenita v Dalmaciji, kakor je Zelena na Capriju. Čolnar mi je dejal, da me ne bo veslal tja, ker je plima neugodna, vhod v jamo je zalit in je treba čajcati večera. Povedala sem mu, da je zvečer prepozno, da moram zapustiti Dubrovnik. Da bi rada, da me pelje tja, da vidim, kje je, da poskusimo, če je res nemogoče videti vsaj malo. "Povem vam naprej, da ni mogoče v jamo, da ne boste potem rekli, da sem vam zapravljal denar in čas za nič " Časa je bilo takrat dovolj v Dalmaciji, denarja pa malo. Bilo je pred 10 leti, ko mi je tako govoril dalmatinski čolnar. ' Ko sem v Londonu govorila z Dalmatinci, sem jih spoznala, da ostanejo sami svoji tudi drugje po svetu. Naj bodo skupaj z bogatašem ali revežem, tujcem ah domačinom, vedno se obnašajo proti vsakomur kakor s sebi enakim. Ponižnosti ne poznajo, spo-itovanje preveva njihovo občevanje z vsakomur. Povedali ti bodo svojo povest, ko jih prvič vidiš in vpru&š, od kod so. Ante je doma s Korčule. Mornar na jugoslovanski trgovski ladji. Lani aprila, ko ae je začela vojna z našo deželo, je bil v Lizboni. Ni hotel nazaj v italijansko Dalmacijo. Kapetan jo je krenil proti Gibraltarju. Tam so se predali v angleške roke in službo. Od Gibraltarja do Lon-dona je bila ludja pod njim trikrat torpediruna. Prvič je bil ranjen v obe roki: posnelo mu je kožo z dlani in prstov, ko je lezel v rešilni čoln. Tri dni in tri noči so živeli v njem. Naložila jih je angleška ladja. Bili so torpedirani drugič. Drugič so se rešili na angleško ladjo. Nekaj dni pozneje tretjič; 18 dni je trajala vožnja. "Kaj hočete, vojna je."—"Imate vesti od doma?" —"Vesti sem dobil, da so mi ubili očeta in mater. In brata za-prli."—"Na Korčuli?"—"Na Kor-čuli, da, kaj mislite, Italijani so povsod enaki!" Sestro ima v New Yorku. Drugače je ostal poppl-noma sam na svetu. "Rad bi spet šel po svetu, rad bi šel v New York. "Ante bo mogoče nekega dne prišel v New York na svoji jugoslovanski ladji. Gjuro je dobil te dni poziv, du mora na ladjo. V Kanado gredo z jugoslovansko ladjo. "V angleškem konvoju?"—"Seveda, Jugoslovani nimamo vojnih ladij za konvoje. Vsi zavezniki delsjo skupaj kakor ena država. Ladje v angleških konvojih plovejo pod grško, jugoslovansko ali norveško zastavo. To je vseeno. Angleške vojne ladje jih spremljajo. Na morju je nevarno te čase. Ce mi je namenjeno, da umrem, bom umrl, če grem na ladjo ali če ostanem v Londonu. Ce mi ni namenjeno, bom prišel nazaj iz Kanada. Tisoče ton bomo pripeljali nazaj. Mogoče bodo živila, mogoče municije, kdo ve. .Zdaj je prišia vrsta na mene, da odidem. Kaj hočete, vojne ne moremo dobiti brez gara« nja. brez nevarnosti. In gorje nam, če ne dobimo te vojne. To bi bilo slabo za naa." Gjuro je Glasovi iz naselbin (Nadeljevaajs s t. slinsal.) svete ali kakega drugega slovenskega lista. Povsod so poudarjali, da morajo radi otrok imeti tudi angleške liste, denarja pa primanjkuje radi proste l»re»p*»selnosti. Nato sva se s Herntčem ločila. Jar sem se odpeljal v soeednjo naselbini Pleree. Tam sem se ustavil pri Vldmarjevih, ki so ml takoj obljubili prenočišče In večerjo In še spremstvo po naselbini še listi večer, Us|«h je bil dober Oeorge llelirtc Je na-r! mogs še štiri leta Nekaj 'asa me >e dražil, ko Je pa videl, da me ne more razjeziti. Je rekel. Dobro, že vidim, da ti morem dali naročnino." Proletarca pa so naročili moj spremljevalec, S Gaaaar in I>*i|a Balt. Zadnji je kupil tudi knjigo m Med si in dal tudi nekaj podpori Pro-letarru, Bil Je židene volje In vesel mene in mojega spremi je< valea. ! Voditelji unij CIO na konferenci v šklk vojnih naporov. PROSVETA PONÍ)ELJEK, ud IZ NAŠIH KRAJEV ZOFKA KVEDER DOMA (Nadaljevanje.) Tone Korošec je bil namreč skregan z očetom in z vsemi doma. Že per let. Od tedaj, ko je tebi nič meni nič pobegnil iz semenišče. — Ko se je že pol lets pripre vi jsl za gospoda, — kakor je dejela mati. Ko mu je takrat oče pokazal vrata; — Ali nazaj v lemenat, ali pa nikdar več čez prag naše hiie, — se ni oglasil nihče, da bi mu bil dal prijazno besedo, ko je užaljen z nekako grenko, trpko svojeglavostjo odhajal v svet. Nitimstine. Pes je lajal za njim, oni drugi so pa stali v hiši in se križali nad nepokor-nim sinom. Otresel je prah domače dežele s svojih nog in se odpeljal študirat. Težko je bilo vse to. Deleti, goniti in pehati se zs psr krajcarjev, da ostane živ, s zvečer mučiti se zs cilji. Neumen ni bil nikoli, ali za take suhe nsuke tudi ni imel nikdar posebnega talenta. Izpiti so stali pred vrati boljšega življenja kakor an-gelj pred rajem. Pa je tlačil tista dolgočasna skripta vsako noč v svojo glavo, a kaj pojde v utrujeno in zmučeno pemet! Kolikokrat je zaspal nad knjigami — pel je pa vendar. Bil je že eden izmed starsjših med tovariši in kadar je prišel med nje, je resno in zsmišljeno sedel pri mizi. Nekska rssignacija se ga je začela po-laščati zadnji čas. Jeza in trma sta izginili iz njegove duše, in zdaj ni bilo nič tam, kar bi ga pehalo dalje. Vsi cilji in ideali so se odmaknili naenkrat tako nedosežno deleč, ds bi bilo smešno goniti se za njimi. V tem mučnem duševnem stanju se mu je ns-enkrat stožilo po domu. Zdelo se mu je, kakor da ga čaka tam v domačih hribih neko pomla-jenje, kakor da tam najde svojo prejšnjo sve-žost in čilost. — Pojdem domov, ps se nepijem doms in svobode. Cel dan bom ležal doms ns vrtu, da me solnce obsije in pogreje. In zvečer pojdem s fsnti vssovst in ukat. In vsi me bodo veseli, meti in sestrs in brst in oče tudi. Ssj sem njihov. Koroščev sem. In vsskega posebej obja-mem. » Pogledsl se je v ogledslo in zdslo se mu je. ds se je zelo postaral ta štiri leta, kar je od doma. Oči so globoko v jamicah in po obrazu se delajo fine zareze in brszde. Ustnice so neka-ko uvele in stisnjene in v oči Js prišlo neksj težkega in zšmišljenegs. Ssmemu sebi se je zasmilil in skoro bi se bil razjokal. — Milo se jim bo storilo doma, ko me tako ugledajo, — je premišljeval, in domači kraji, domači dragi obrazi so vstajali jasni in blagi pred njegovo dušo. Triletna odsotnost, mrzls tujina, neko slsdko domotožjc jih je očistilo vseh peg, in njegove oči so jih gledsle preplašene v ideslni luči njegove ljubezni. e To je bile vožnja, prijetne in slsdka. polna ssnj in pričskovsnja. Gledal js skozi okno že-lezniškegs voza, ali ničesar ni videl. Domsči spomini so mu igrali pred očmi in misli so hi« tele nsprej, domov, — Še nikdsr ni bilo toliko ljubezni v mojih prsih. Polno srce Jim prinesem. Kako me bodo veseli! In jas se bom grel v njihovih dobrih pogledih, polnih naklonjenosti in ljubezni. Moje msti! Zajokala bo sreče in vse ml bo storils, kar bom hotel. — Truden si in lačen, sinko; od-počij si! Ksj nsj ti prinesem, s čim nsj ti postrežem? — In s rosnimi očmi pojde v kuhinjo, ds se nsjoks tsm do sita. In brst. Peljsl me bo v hlev, pokazal ml junce in vso živino, ponosen in samozavesten: — Srečo smo imeli ta leta. Glej. in oba vranca Imamo še. Veš. v nedeljo popoldne se kam peljevs, sko hočeš! — Sestrs bo sramežljivo vpraševala po, tu jem mestu in nazadnje me morda vpraša: — Poznaš tega in tega iz naše vasi? Snubil mc je! Vse je že dogovorjeno in pripravljeno in jeseni bo poroka. Ravno prav si prišel! Oče pa si bo resno basal svoj stari, zakajeni vivček: — Bolje bi bilo, da si mene poslušal. Tone, ali kar je, je! Tvoje; glava, tvoj svet! Jsz ti ne bom očital. In če boš hotel biti pemeten, kak krajcar se še vidno naj de pri meni, da ne bol stradal v cesarskem mestu! — Počasi poreče to. Tehtno bodo padale besede iz očetovih ust in on jih bo poslušal, pokorno in hvaležno. * . Vse to je premišljevsl v neštetih vsriacijah. Krivico so mu delali, res je, sli morda je bilo iz ljubezni. Pove jim vse in jim razloži, da ne more in ni mogel delati proti svoji vesti. In rszumeli gs bodo. In naj je karkoli v njihovih očeh, hinavec ni bil in noče biti nikdar. Tuji so si po mislih in nagonih, po ciljih in namenih, ali po srcu so si blizu. Psmet in spoznanje jih Je odtujilo, ljubezen Jih zopet zbliža. Tako je mislil in zsupsnje mu je raslo v duši. Ko je končno izstopil iz železnice in iskal pošt-negs vozs, ds se ž njim dopelje do domače vasi, gs je nsenkrst napolnilo tsko silno čuvstvo zs ts dom, kateremu je bil že tako blizu, da je uvidel, ds bi mu bilo nemogoče mirno sedeti v zaprti pošti. Mahnil jo je peš po bližnjicah preko hribov. Bilo je še rano v jutro. Po dolinah so se še vlekle prozorne megle, trgsle se ob grmih in drevesih in rshlo plale gori in doli. Nikjer ni bilo videti žive duše. Ta mir, ta tišina in samota je čudovito delovala nanj. Srce mu je buŠilo, oči blisksle, in zdelo se mu je, ds se nikdar ne bo mogel naaititi tega mirnega brezglasjs. Krenil je v gozd in še nikdar ni tako globoko čutil veličastne krssote vstajsjočega dne kakor to jutro. Kako sveže je bilo vse, ksko čisto, trpko, nedotaknjeno! Kako mehko je bilo hoditi po ozkih, gozdnih potih, kako opojen duh je vstajal iz te silne, črne zemlje! Skrivnostno so šumele smrčke nsd njim, veselo je pokslo suho vejevje pod nogo. In kskor se je solnce dvigalo, tako je naraščala ta omamljiva čarobna svetlobs pod zelenimi vrhovi. Tiha in ssnjsvs, polna melodij, daljnega ptičjega speve in rahlega šumenja dreves. Sedel je ns poseksno hojo in se zamislil. Zakaj ga niso pustili doms, ds prežije vse svoje življenje v ti mirni, deviški prirodi! Ali postali so gs v svet, med borbo in viher; izgubil je tam zunsj to brezmiselno zsdovoljnost, katera edins bi ga bita mords osrečita. Prihejsl je domov, sli kakor tujec je prihejsl, kateri pride na en den, dva ln zopet odide, kateri toži po tej zemlji, po tej sveži, opajajčči sili proste nsrsve sli ksteri ne more živeti tu. Ne prenesel bi dolgo tegs miru, te samote, te tišine. Zahrepenel bi po življenju, polnem, gibajočem, četudi grenkem življenju med svetom, ki napenja vse sile mozga, vse živce, vso dušo, vse srce. Slsdko je odpočlvsti, sli on bi ne znsl biti zsdovoljen. Nsj rszsips zunaj v svetu svoje mlsde dneve, svoje mlsde sile sa morda prazne fantome, za goljufive fate morgane, vsaj čuti, da živi, ima pravico se razburjati, rebelirati, vstajati, bojevati za svoje pravo, za svoje misli, za svoje cilje. Kaj bi tu v tem velikem, samotnem miru s svojim vročim, nepokojnim srcem! Vstal je ln šel dalje. — Idem domov, ds se odpočijem. — rekel je smehljsje ln v mislih pristavil: — In potem se vrnem nov in prerojen, srečen in močen ln lshko bo ltl dslje v bodočnost za novimi cilji, ki se bodo vsak dan jasnejši in svetlejši bleščali pred menoj. — (Dalje prihodnjič.) Doonožec Naravoalovae pravljica Spisal KARL IWALD Prevedel FRANC BOL K A (Nadaljevanje) "Ha! ha!" Je zaklicala pole-novka. "Kakšna riba pa si ti?" "Jaz niti nisem ribe, če smem prositi," je odgovorita pliskavi-ca sem Ampak ribjo obliko Imaš «ometi Življenje in občutke ple-vseeno, četudi nekoliko okorno," meni tih ljudi. Zdaj grem zopet. bilo je čisto slučejno, da sem prišel dolL" "Adljo!" je zaklicala polenov-ka. "Ne izgubi sape. prodno prideš navzgor, da dobiš novega zraka." Pliskavica Je odplavala navzgor, oatali pa so se smejali obiskovalcu. "Tega pa še ne!" je zabavljata polenovka. "Kako tdiotlčno zna« "Da, vreden si pomilovanja!" I daleč. Sam sem slišal, da je rekla polenovka. "Ker si od- poprej zavrnil tegs bshača. ker .....J" -1 " sem pri prost, resnicoljuben Stvor. Ampak vseh razlik vendar ni mogoče spraviti iz sveta." "Ps ne. no," Je rekel morski rak "Da, meni Je vseeno; naj-poprej moram imeti zopet svojo lupino." Da, ti menjaš ravno lupino," je odvrnila polenovka. 'To gotovo ni zabavno." ločen živeti v vodi—ln da si___ to odločen, vidim na tvoji postavi—mora biti vendar strašno nadležno vsak trenotek morati navzgor, srkati sraka. Zdi se ml, da sem vendarle na boljšem." "Meniš? Vsakdo po svojem okusu. Bilo je zelo neumno od mene, da sem se spustil v razpravljanje s tako oaebnostjo, kakor si ti. Kako bi ti mogel ra- A.E.F. Has First Gunnery Drill Jaz mi enseen Urgvt, members of tka sseond Amsriean «xpaditloOMv Fores £NerthJr* "dioaral ReaaaU P. Hartle. his aids, Captain William O. Darb». jpd kis 'u*¿0mtra¡ Pregg) je izjavila polenovka. "Vem, de Je mnenje zoper mene," je rekla pliskavica 'To me je že dostikrat jezilo Dogsja se celo, da ljudje imenujejo mene In moje ostale sorodriike. druge delfine, kita. V reanici |>« aem popolnoma normalen sr*a-vec." v "Kaj Je to?" Je vprešala polenovka. "Seeavec Je najplemenitejta J° b,tl imenitni ljudje! Plava ta-žival." je odgovorita pltsksvtca |ka pliskavica okoli In misli, de ' Mi sploh ne moremo dihati v »e JI godi boljta. kakor nam. ker vodi. kakor ribe in druge živa- »»h»«* d»hatt pod vodo " li tu spodaj. Ml moremo ne-1 "Ds. taka domlšljevoet Je sls-vzgor, srkat zraka." iba stvar" je rekel rak "Kadar "Ubogi dečko!" se Je oglasila I postane* starejši, lsprevidlš to polenovka __I najbolj In ae naučiš, da smo vel "Jaz ae ti zdim ubog, ti beda- enaki pred ljubim Bogom." sta polenovka?" Je vsrojila pil- "No-o," je vpedla polenovka skavica. _____ _ Zdi se mi, de greš nekoliko pre- "Ne, to mi smeš verjeti, posebno ne v moji starosti. Dan na dan hodiš takorekoč v sami srajci okoli in si izpostavljen prepihu in drugim neprijetnostim. Sedmič že doživljam to zgodbo." "Za Boga! In temu se ni mogoče izogniti na noben način?" "Ne! Kako naj se to zgodi?" je odvrnil morski rak. "Na ta način mi rastemo." "Prav res," je pripomnila polenovka, "sem čisto pozabila. Nisem mislila, da spadaš k nižjim živalim. Sam lahko spoznaš, kako priprosta in odkritosrčna sem." "Ali sem nižji kakor ti?" je vprašal rak. "Samoumevno," je bil odgovor. "To lahko uvidiš najbolje na svojem razvoju. Nižje živali opravijo tako skokoma. Izpre-mene se ali pa odvržejo celo okostje, kakor ti zdaj. Pri višjih živalih gre vse enakomernejše. Me rastemo od dne do dne, neopazno in stalno. Če bi se jaz morala tako muč#i kakor ti, bi umrla na mestu. Jaz sem finej-še organizirana, razumeš?" "Kaj čenča polenovka?" je vprašal rak in zlezel popolnoma pod kamen, čeraivno je bil še precej mehAn in je čutil še vssk kamenček, ki se ga je dotaknil. "Ali je znak tvoje finejše organizacije, da umrješ, če odvržeš svojo suknjo?" "Seveda!" je odvrnile polenovka. * "Potem sem nadvse srečen, da nisem tsko fino organiziran," je rekel rak. "Podobnega nesmisla še nisem nikoli slišal. V celem si ravno tak norec kot plis-kovka." "Midva se gotovo ne razumeva," je menita polenovka. "Ali na tem pravzaprav ni nič nenavadnega. Ljudje različnih stanov bi prsvzaprsv ne smeli klepetati med seboj, razen najpotrebnejšega. Nlžjestoječl to redkokdaj prenašajo; postanejo napihnjeni in naduti od tega." "Ali ste kaj takega že kdaj slišali?" je zaklical morski rak. "Adijo," je rekla polenovka. udarila močno z repom in izginila v Istem trenotku. "Bog ve, kej si ta domišlju-je!" je mrmral stari rak. "Da. da," je vzdihovala glista. "Kdo je to? ... Ah tako, ti si. moja dobra glista. "Tako je, da!" "Kako ti Je?" "Ah," je't odvrnila glista, "r se ne morem pritoževati. Peaka Je vedno dovolj. In če vse žreš, bi moralo biti vendar čudno, če bi ne bilo tudi nekaj za v čreva. Jezi me le, da sem izgubila mo- zato bi bilo prav lepo, če bi mo- jo zadnjo polovico." "Bog se usmili," je rekel rak. "Ti uboga žival! Ja kaj takega ne morem slišati, dokler sem še mehak. Kaj storiš zdaj brez zadnjega konca?" gla najti kako mlajšo in boljšo." "No, pa srečno na pot." J "Hvala lepa, hvala lepa. Zmerom je prijetno, vedeti za sočutje. Tudi poprej mi je neizrečeno dpbro delo, ko ste rekli, da ¡goce je kaj na tem še na to, kar ste p "Kaj vem jaz o tem," je odgo- ("Rekel sem tp prav gotovo. Am-vorila glista. "Boren dečko, ka- pak tako dobeeedno tegs ne kor jaz, se mora zadovoljiti z smeš vzeti. Ta domišljava plis-vsem, kar ga doleti in mora biti kavica in neumna polenovka sta vesel, da obdrži golo življenje. §e tako bahali. Tema je bilo Če bi le mogel najti mojo polovico!" "Kaj, za vse na svetu, hočeš početi ž njo?" "Ježeš, zrasti se hočem z njo seveds. Kaj pa drugega?". "AU moreš to?" , "Da, naravno da morem. Če je ne najdem, moram pustiti rasti novo. Ampak to samoumevno dalje traja. S staro bi bilo lažje." . "Čudno, čudno," je rekel rak. "Slišal sem pač, da je mogoče Izgubiti nogo ali tipalko in da zopet zraste; ampak kar celo zadnjo polovico?" "Da," je .vpadla glista, "in vendar je tako. No, ne sme se izgubiti nsde. Morebiti jo še vseeno nsjdem. Ali pe tudi kako drugo." "Kaj praviš?" "Pravim, da imam mogoče srečo in najdem kakšen drug zadnji del," je pojasnita glista. "Ni verjetno, ds je kaka druga glista imela isto nesrečo, kskor jaz. Resnično mnogo nas je in uboga bitja smo vse." "Bog se usmili," je zaklical rak. "In čeravno najdeš tujo polovico—ksj ti more koristiti?" "I, zrssti se morem ž njo," je rekla glista. "Kaj nsj bi bilo temu ns poti?" "Ti mi hočeš natvezsti neksj!" "Mi ne pade na um. Mojs glava resnično ni za Iznajdbo zgodb. Morate vedeti—polovica, ki sem jo izgubila, prsvzs-prav nI niti bila moja." "Kaj ni bila?" "Ne moja lastna, nego neka, ki sem jo ulovila zadnjič, ko sem se ponesrečila. Ampak še poprej—tista je bita moja. To je bila tista, s katero sem se rodila." "To je. pa izredno čudovito," je mrmral stari rak. "Torej upam, da najdeš svojo zadnjo polovico, ali pa katero drugo— ker tebi je pač vseeno, katera bo." 'Tega nočem ravno trditi," je pripomnila glista. "Mojs lsstns je bita že nekoliko rascapana, prav, da sta dobili eno prisolje-no. Ampak tega si vendar ne moreš nikoli domišljati, da sva si jaz in ti enaka?" "Torej—tako niste mislili?" ♦Ti praviš to tako čudno. Ali se hočeš res primerjati z imenitnim rakom, ki ima škarje, oči na peci jih, tipalke in štirinajst nog, oklop in Ščit, plavalni rep s pahljačo in mnogo drugih ime-nitosti? Ti, ki vedno begaš okoli in iščeš svojegs zadnjega deta in si vesels, če najdeš tujega?" "Ah ne," je rekla glista. "Mo- ža j« Najsaneeljivejie dnevna ta veke vesti so v dnevniku" AU Jih citate vuk NOTE! Save this copy of PROSVE It is needed for VICTO SAVE I , if All Wastepa] * Old Ragi * Old Rubber if Scrap Metal Turn it over to some loo salvage agency TISKARNA S.N.P. SPREJEMA TIA v tiskarske «krt spadajoča dela koledarja Ud. v ■Imenskem hrvatskem, alovsikaa, ftsifasau, asplalksi Jnflti In drugih- VODSTVO TISKARNE APELOLA NA ČLANSTVO S.N.PJ, TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vse pefesnOe da|e vodaive Plšlta pe ealjako dale prt* aa naslovi SNPJ PRINTERY CHICAGO, ILL» 2U7-M S. LAWNDALE AVENUE ataL List ta dve. M, ŠHH aH pst Skupina kitajskih vej*D X fcurmaki dšun8u NAROČITE Si DNEVNIK PROSVETO M |iti Prsavatok Ig «m tfruitae k soi ssirf-se šleaa sli nailaae IMJ • Kes pa člani še plešejo pri aassmentu tl#* se Jim le prišteje k aesešataL Torej sedal ai viroks da Je Ust predrag sa ¿Um SNPJ. Ust PiasvaSa Js vals isitaisa r-feteve Je v vsaki draštai nekdo, ki M red šliel Ust vssk dss. Pojem, tlet—Vselej kakor hitro kateri «ah članov prenehs biti ()» SNPJ, eU ¿a so preseli proč od družina in bo sehtaval «m «voj » tadnlk, bode moral tisti član Is dotifao družina, ki Je tsko «kup» naročene na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti uprsvntftvu ln obenem doplačati dotlčno vsoto listu Prosveta. Ako W stori, tedaj mora upravniitvo znižati datum za lo vsoto n»rom** Isi ta Chlcapo is » V* In-4Jt I ftsdelk ta------- . m iii _____dMsrt* Itat. ki Je vs*s is*»— PROSVETA. SNPJ. MIT So. Lawndale Ave, m. Prtlnlim pašUJam 1) ta* ae Ifei Prosvsio vselo I __________ČL dnrftvs ta «e pripUtae k t) S) 4) t)