Poslušanje in doživljanje glasbe
Glasba je človekova spremljevalka skozi življenje. Kadar smo vescli, si zabrundamo melodijo, če smo ža-lostni, nas glasba pomiri, zbuja nam voljo do dela, lepša in bogati nam dneve, ob njej bhko koristno in pri-jelno preživimo urice prosfega časa.
Toda radijske in televiajske spreje-mnike imamo največkrat naravnane Uko, da a njih prihajajo zvoki po-pevk in zabavne glasbe. Kako naj po-temtakem otroci, ki živijo v družinah, kjer ne zahajajo v opero ali na kon-certe klasične glasbc, .spoznajo vse zvrsti muzike in vidiju, da ne obstaja le klavir in tnorda še harmonika, temveč je še vrsta drugih inštrumen-tov. IMarsikateri otrok nima nikoli priložnosti dotakniti se pozavne, roga, flavte in spoznati, iz kakšnega materiala je narejen. Toda da lahko vdjubiš glasbo, jo moraš najprej spo/nati.
Na glasbeni šoli Moste-Polje že kar precej let deluje mala gtasbena šola za otroke od petega do sedmega leta starosti. Na oddelkih šole v Polju in Mostah jo v letošnjem šolskem letu obiskuje okoli 95 otrok, kar glede na zmogljivosti šole, pa tudi v
primerjavi z drugimi ljubljanskimi glasbenimi šolami, nikakor ni malo. Toda otrok, ki bi radi prisluhnili zvo-kom inštrumentov, se naučili novih pesmic, je v naši občini še veliko več. »Marsikateri otrok sploh ne ve, kje je naša glasbena šola, kaj pravzaprav v njej počenjamo, katere inštru-mente imamo in kakšni zvoki se lahko privabijo iz njih,« je povedala Marija Urbančič, vodja oddelka za nauk o glasbi in malo glasbeno šolo.
SPOINAVANJE INŠTRUMENTOV
Zato so začeli na glasbeni šoli v Mostah, pobuda pa je prišla tudi iz vrtca Otona Župančiča, razmišljati, kako bi prispevali h glasbeni vzgoji otrok. V vrtcih je pesem otrokova vsakodnevna spremljevalka, ne mo-rejo pa spoznavati inštrumentov, saj se z njimi lahko pohvalijo le v malo-katerih vrtcih. Vendar zamisel sama ni bila dovolj, treba jo je bilo tudi uresničiti. »Dolgo časa smo premiš-ljevali, kako bi to naredili. Zdaj, ko je vse za nami, je vse skupaj videti preprosto,« je povedala Marija Ur-bančič.
Tako so konec lanskega novembra pričeli prihajati v poslopje glasbene šole v Mostah ob sredah dopoldne mali šolarji iz vrtcev Otona Zupan-
čiča in Angele Ocepek. V glasbeni šoli in v vrtcih so se namreč odloči-li. da zajamejo šestletne otroke, saj bodo drugi, če bodo s to obliko glas-bcne vzgoje še nadaljevali, prišli na vrsto naslednja leta. Vsaka skupina otrok je prišla v glasbeno šolo trikral. Učenci glasbenešole so jim na prvem takem srečanju predstavili klavir in godala, na drugem kitaro in pihala, na zadnjem pa harmoniko in trobila. Tako se je iz vrtca Otona Župančiča zvrstilo 270 otrok, iz vrtca Angele Ocepek pa 13 i otrok.
SODELOVANJE MALIH ŠOLARJEV
»Otroci niso le poslušali. ampak tudi sodelovali,« je opisala potek teh dopoldanskih srečanj ob sredah Ma-rija Urbančič, ki je. sicer ob pomoči drugih. 5pravila največdela. »Neka-tere skladbe smo jim prikazali kot
uganke. Za vsako uro so se otroci narčili tudi po dve pesmici, njihovo petje pa smo spremljali z inštrumen-ti, s katerimi so se ta dan seznanjali. Pogovarjali smo se o pevskem zboru, orkestru, zakaj mora biti dirigent in podobno. Program je bil tako izbran, da je pritegnil otroke.«
Nad zamislijo in prav tako nad njeno izvedbo, saj je bila organiza-cija res dobra, so bile navdušene tudi vzgojiteljice. »Del svojega razpolo-ženja so prenesli tudi na otroke,« je pripo.edovala ravnateljica VVO Otona Župančiča Štefka Peterlin, »zato so se otroci na obisk priprav-Ijali tako, kot da gredo na zelo po-membno prireditev. Ta način prika-zovanja glasbe otrokom je tudi vzgoja za prosti čas, kar ni nepo-membno. Opažamo namreč, da se nekateri otroci ne znajo sami igrati in tudi starši jim glede tega ne vedo sve-tovati. Morda bo nekaj teh otrok v prostem času le našlo pot tudi v kul-turne ustanove.
GLASBENIVEČER
Svoje obiske v glasbeni šoli so otroci iz vrtca Otona Župančiča sklenili z glasbenim večerom 6. maja. Na ta koncert so prišli skupaj s starši, da bi jim pokazali. kaj vse so zvedeli in česa so se naučili v dneh, ko so za-
hajali v glasbeno šolo. Hkrati pa je bila to tudi priložnost za starše, da so videli, kaj se učijo njihovi sinovi in hčere. spoznali prizadevanja profe-sorjev na glasbeni šoli in vzgojiteljic v vrtcu, da bi povedali otrokom čim-več tudi o stvareh. ki jih v svojem vsakdanjem življenju ne spoznajo. Učenci glasbene šole so malim šolar-jem in staršcm na inštrumentih, ki so bili zdaj otrokom že znani, zaigrali nekaj skladbic. Pesmice Glejte našo račko, Jaz imam pa goslice in Muca maca pa so mali šolarji tudi zapeli. Največ ixlobravanja so poželi štirje harmonikarji, ki so zaigrali skladbico Muha in komar.
KAJ MENUO STARŠl
Prijetno so bili presenečeni tudi starši. Vili Vresk, ki je s sinom prišel na koncert, je menil: »Mislitn, da je tega premalo. Najbolj všeč mi je bil neprisiljen način, kako je bila otro-kom prikazana glasba.«
Darinka Metelko je povedala: »Starši navadno ne vedo, na kakšen način približati otroku svet glasbe. Sin Žiga mi je doma veliko pripove-doval o inštrumentih. Navdušena sem nad tem konccrtom in prcsene-čena, kaj vse otroci znajo. Res je treba za ta prizadevanja in organiza-ci jo pohvaliti vrtec in glasbenošolo.«
Vida Ribičič: »Nisem še doživela tako pristnega odnosa do otrok. Ta način seznanjanja z glasbo je bil pri-meren njihovi starosti. Čutiti je pri-zadevanje. da bi glasba pritegnila otroke, jim dala zadovoljstvo.«
Mihada Mohar: »Otrokom se s tem odpira svet, ki jc tistim, ki ni-mamo glasbene vzgoje, nedostopen. Prireditev je bila neposredna, otroci niso bjli le poslušalci, ampak so imeli možnost tudi sami pokazati, kaj znajo.«
STALNA OBLIKA DELA, NE LE POSKUS
Če bi bilo mogoče, predvsem za-radi denarja, bi na ta način poskušali sodelovati še z drugimi vrtci v naši občini. Vse to pazahteva tudi veliko pripravljenosti in prizadevanja Ma-rije Urbančičeve, drugih profesorjev glasbene šole in vzgojiteljic v vrtcu. Kot je povedala ravnateljica glas-bene šole Mostc Ada Prilekelj, je njihova šola edina med glasbenimi šolami v Ljubljani, ki se na ta način povezuje z vrtci. Zdaj, ko je to sode-lovanje zaživelo, ga ne bi radi opusti-li. Želijo. da to ne bi ostal le poskus. temveč naj bi to bila stalna oblika njihovega dela.«
Ghsbena šoJa v Moslah lahko sprejme le 560 učencev, oblskovati pa bi jo želelo veliko več otrok. Po-membnejše kot znati igrati ali celo biti vrhunski glasbenik je to. da Iju-bimo glasbo, da jo znamo poslušati in doživljati. To paje pravzaprav bil dlj obiskov malih šolaijev v glasbeni šoli v Mostah.
DARJA JUVAN