SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

t* u
Po poitl prejeman velja: i leto pradplataa 14 fld., u pol leta H fld., u Četrt lata A gld., u joda* meiec 1 (ld 40 kr. V administraciji prejeman valja: i loto IS fld., sa pol leU 6 gld., sa četrt lata 8 fld., ca jeden V Ljubljani na dom pošiljan velja t fld. 30 kr. ve£ na leto. Poaamn« itevilke po 6 kr.
lfld. 1
Naročnino !n oznanila (i n i e r a t e) vsprejema upravništvo ln ekspedicij* i ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice it. a.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
izhaja vaak dan, iivsemai nedelje in prainike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredniitva telefdn - štev. 74.
&tev. 263.
V Ljubljani, v četrtek 16. novembra 1899.
Letiiil* AlVII
Kdo pojde, desnica —ali vlada?
Nemške obstrukcijske stranke nimajo za zdaj z vlado vred nobenega nujnejšega dela, nego razbiti desnico. Vse, kar morejo, poskušajo v tem oziru. Liberalci lazijo krog Poljakov, vzlasti krog dr. Rutowskega medle, po „ višjem" hrepeneče, takozvane „d e m o k ra tsk e" strančice, in vriskajo, kedar Rutovskega glasilo priobči kako neumnost, ki pa vedno ostane rig rigajočega v samini. Nemški veleposestniki se smode krog k a-toliške ljudske stranke in ji v enomer žvižgajo, naj se odtrga od desnice. Slovanski liberalni listi, med njimi seveda tudi „blov. Narod", vsako besedico, ki jim ni všeč v kakem katoliškem nemškem listu, z divjim krikom pobijajo in tako politikujejo prav v tistem smislu, kot sedanja vlada in obstrukcijskiNemci. Po svojih točnih informacijah pa vemo, da razven dr. Kathreina in par njegovih ožjih somišljenikov kat. ljudska stranka hoče načelno vztrajati pri desnici. Drži se namreč po veliki večini, ki seje zadnja leta v klubovih sklepih večkrat pokazala, tega načela, da je nemogoče vladati Avstrijo, če se ne da ravnopravnost vsem njenim narodom. Ako bi se katol. ljudska stranka odtrgala od desnice, tako sodijo, bi bil narodnostni boj tem hujši in njegova rešitev tem težji. Zato vztraja pri nji. — Stranke, ki ima načela, pa ne vrže vsak veter. Obrekljivo sumniči, kdor drugače govori o katoliški ljudski stranki, in s tem sila škoduje naši pravični stvari. Z „Narodom", ki sploh ne stoji na stališču politiškega poštenja, se ne bomo prerekali. Pač pa prosimo druge slovenske liste, naj se v tem oziru objektivno pouče in naj ne hodijo po poti, ki nam utegne postati skrajno usodna.
Zadnji čas se je preneslo vse upanje nemških obstrukcijcev in njihove vlade, da se razbije desnica, na glasovanje o proračunskem provizoriju. Vlada hoče imeti Štiri mesece. Cehi bodo morali glasovati proti vsakemu provizoriju. Ž njimi pojdejo morda južni Slovani. Poljaki in katoliška ljudska stranka bodo pa morali, saj se gre za državno potrebo, glasovati za provizorij. Takrat pa pade desnica, ker bo vsaj nekaj njenih pristašev glasovalo z levičarji za vladno predlogo.
Tako so sklepali, tako so upali. A sedaj se kaže, da sedanja vlada sploh ne bo potrebovala nobenega provizorija. Sklep kontrolne komisije za državni dolg in brezvspešnost posvetovanj kvot-nih deputacij sta dve toliki rani, da se ne bosta izlepa zacelili. A takih iznenadenj pride še več in tudi sedanje ministerstvo bo moralo izpoznati, da nezaupanje, ki so mu ga javno izrazile velike stranke na desnici, ni samo prazna beseda. Ko bi se ne šlo proti nam, bi bila vlada v takih razmerah, kot je sedanja, že odstopila. To bi bilo edino logiški. Pri nas v boju za ravnopravnost logika še ne velja. A za trdno pričakujemo, da se desnica ne bo dala vtruditi in da bo resno, a neprenehoma dokazovala, česar do zdaj še nočejo umeti nekatere trde glave.
Državni zbor.
Dunaj, 15. nov. Temna pota.
Grof Clary je od krone dobil nalog, da izpred parlamentarnega voza odstrani vse ovire, ki so bile ob povodnji obstrukcije zaprle tir. Glavna ovira sta bili po mnenju višjih krogov jezikovni naredbi za češko in Moravsko. Grof Clary je reB z jedno črto odstranil jezikovni naredbi in zakuril parlamentarni stroj, toda mesec dnij stoji vlak na starem mestu. V kotlu vre in siče, tovorni vlak se ne premakne, in danes je že gotovo, da ob pravem času ne pride do določene postaje ali morda celo obtiči na mestu. Kaj je vzrok ? Sedanja vlada je brez pomisleka pretrgala vso zvezo z desnico, ki bi kot večina mogla speljati. Kaj je pač naravneje, nego da večina noče opravljati nehvaležne tlake, in da se je kriza zopet poostrila.
Redno parlamentarno delo je le mogoče, ako veljajo načela parlamentarizma. Jedno prvih načel pa je pravo večine, katero grof Clary prezira in zanikuje in s tem sam sebi onemogoča svojo nalogo. Večina je v zadnjih dveh letih čez mero dokazala, da kot državna stranka tudi svojo popularnost žrtvuje za najnujnejše potrebe države, da pa se mora braniti, ko je v nevarnosti njen obstanek in vlada z vso silo podpira aspiracije onih strank, ki so svojo veljavo in moč vedno izrabljale na škodo nenemških narodov in nižjih slojev prebivalstva. Desnica bi samo sebe morila in izdajala svoja načela ter koristi svojih volivcev, ko bi v tem resnem času spustila vajete iz rok ter malomarno sledila vladi na njenih temnih potih. Bati se je bilo, da vlada doseže svoj namen in razbije večino. Največja nevarnost je premagana, tr^znejši življi so pomirili duhove iu utrdili solidarnost mej strankami na desnici.
Levičarska glasila vendar večini očitajo tiho obstrukcijo, nagajivost, škodoželjnost in druge enake lepe lastnosti in nakane, toda večini je vlada sama potisnila orožje v roke. Desnica ima izbirati snmo mej alternativo : ali se na milost in nemilost uda levici, za katero vlada opravlja svoje posle, ali pa brani svoje pravice, svojo čast. Naravnost perfidno pa je očitanje, da je sedanja večina provzročila notranjo krizo, izdala državne koristi in prodala Avstrijo Ogrom. Dveletna kriza je le posledica levičarske obstrukcije, ki je kot povodenj raztrgala vse državne zgradbe in nasipe, vprizarjala poulične revolucije, mej pr prostim narodom uničevala pravna čustva ter podžigala vse strasti in konečno tako oslabila avstrijski parlament, da prejšnja vlada ni imela nobene moralne opore proti ogerskim pretiranim zahtevam. In ta divja obstrukcija se ni rodila v žaljenih srcih nemškega prebivalstva vsled jezikovnih naredeb, marveč iz vladoželjnosti političnih strank, ki so zgubile hegemonijo. Ako se torej danes desnica v avstrijski zbornici zaveda svojih pravic, ne dela opozicijo sedanji začasni vladi, marveč brani svrje politično življenje in ona načela, po katerih bi morala vladati vsaka avstrijska vlada. B>j je torej proti nemškemu liberalizmu in prusaškemu nacijonalizmu, odpor proti zahtevi, da bi se de-
snica odkrivala pred Gesslerjevim klobukom, ki ga je vlada sama obesila na kol »nemške vzajemnosti«. Včerajšnji glavni govornik levice, dr. Menger, je prostodušno priznal, da so Stremayer-jeve naredbe v bistvu radikalnejše v smislu čeških zahtev, nego Badenijeve.
Zakaj torej Nemci ne zahtevajo, da vlada prekliče tudi one naredbe? Ker so jih izdali njihovi voditelji, a ne poljski grof. Ves krik o zatiranju nemštva v Avstriji je torej le komedija, katero morajo davkoplačevalci plačevati z dragim denarjem, a država s svojim ugledom. Vsi boji zadnjih let so dokazali, da v Avstriji ne morejo Nemci vladati proti Slovanom, a Slovani ne proti Nemcem. Edina rešitev avstrijske krize je sprava mej narodi na podlagi popolne ravnopravnosti. A to ravnopravnost nam more zagotoviti le pravičen jezikovni zakon in prava avstrijska vlada, ki pozna in posluša opravičene zahteve vseh narodov v državi. To je pogoj miru in razvoju avstrijske države.
Dokler pa se bodo avstrijske vlade držale barbarskega načela »divide et impera« in po temnih potih iskale zaveznikov, tako dolgo zidajo na pesek ter državno ladijo zadržujejo v vrtincu.
Kontrolna komisija.
Včeraj se je komisija za kontrolo državnega dolga zopet posvetovala o zahtevi fin. uprave, da bi dovolila izplačitev 59 milijonov zlate zaloge za uravnavo valute. Kakor znano, je ta komisija mi-noli teden odklonila vladno zahtevo, in načelnik komisije, dr. pl. Fuchs, je utemeljil sklep s tem, da mora parlament rešiti to vprašanje. Sinoči je komisija s tremi proti trem glasovom zopet odrekla svoje privoljenje. Člani te komisije so: Dr. pl. Fuchs, vitez Kozlo\vski, dr. Blažek, grof Montecuccoli, baron Czedik in baron Doblhof, torej trije desničarji in trije levičarji. Ker je tudi predsednik dr. pl. Fuchs glasoval proti predlogu poročevalca barona Czedika, je bil predlog odklonjen. S tem sklepom je desnica spravila vlado v novo zadrego, levica pa se je popolnoma prelevila v vladno stranko. Vprašanje je sedaj, kaj stori vlada , da dobi potrebni denar za izvršitev nagodbe. »Neue Fr. Presse« daje vladi dobro nasvete, da naj porabi blagajnične preostanke, ki znašajo okoli 49 milijonov v zlatu. Ako vlada to stori, potem ostane desnica na cedilu, tako modruje vodilno glasilo levice.
Danes ni seje zaradi praznika sv. Leopolda. Jutri bode najprvo glasovanje o predlogu, da se izvoli poseben odsek, ki naj presoja izgrede na Moravskem in dotične vladne naredbe. Nato bode kratka debata o časniškem kolku. Zbornica utegne soglasno vsprejeti načrt zakona, da se časniški in koledarski kolek odpravi. To vprašanje ima sicer tudi svoje senčne strani, toda več razlogov govori za odpravo tega davka.
Državna podpora.
(Govor posl. V. Pfeiferj a v seji drž. zbora dne 9. nov. t. 1.)
Kakor zastopnikom drugih kronovin dovoli naj zbornica tudi meni, da i jaz v ime kranjske dežele dodam nekaj besed k svojemu nujnostnemu
predlogu za dovolitev državnih podpor vsled uim hudo prizadetim dolenjskim okrajem.
Škoda, ki so jo provzročile elementarne nezgode, je zelo ogromna in so more ceniti najmanj na 200.000 do 300.000 gld. Ko bi bile te elementarne nezgode zadele prebivalstvo samo letos, bi že lažje preneslo to nesrečo. Žal so pa letos prizadeti okraji in občine tudi v minulih sedmih letih štirikrat bili oškodovani po toči, nalivih, povodnjih, pomladanskem snegu, slabih letinah in drugih nezgodah.
Vinogradnikom omenjenih okrajev obtožujejo boj za obstanek trtna uš, peronospera in oidium, prebivalstvo se trumoma izseljuje, da izvan dežele najde zaslužka z ročnim delom in krošnjar-stvom. Ako se k temu pridružijo še elementarne nezgode, kakor se je to zgodilo letos in prejšnja leta, si ubogo prebivalstvo vsled mnogih nezgod ne more nič več opomoči, izročeno je vedno večji bedi in navezano v svoji sili na državno pomoč.
Sicer so pomoči potrebni za prvo silo prejeli nekaj podpor, toda te nikakor no zadostujejo, da bi vspeSno oilpomogle splošni bedi. Revščina traja dalje, ker večina prizadetih občin ni pridelala ni-kakih poletnih sadežev, tisto malo jesenskih pridelkov se pa použije že pred nastopom zime in žitnice ter shrambe za krmo so izpraznjene, toraj potrebuje nesrečno prebivalstvo nujno nadaljne izdatne podpore, da si more do prihodnje žetve ohraniti svoje borno življenje in da ne bo prisiljeno k izseljevanju.
Poleg tega bo marsikateremu posestniku nemogoče obnoviti svoj stari ali prenovljeni, a sedaj razdejani in poškodovani vinograd, ako država ne poseže vmes z izdatno podporo.
Poleg opisanih nesreč prevladujejo v doienj skih okrajih že leta še drugo neugodno gospodarske razmere. O teh neugodnih razmerah sem že opetovano govoril v visoki zbornici in o njih primernim načinom obvestil tudi visoko vlado, znane so toraj visoki vladi, vsled tega jih v tej pozni nočni uri ne bom ponavljal, marveč izražam le opravičeno nado, da se bo visoka vlada pri izvedbi te pomočne akcije konečno izdatneje ozirala na dolenjske okraje in pri tej svoji akciji tudi ne bode prezrla kamniškega in vipavskega okraja ter ljubljanske okolice. (Pohvala.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 16 novembra.
Notranje politični položaj se je v zadnjih dneh znatno spremenil, posebno pa se je poostrilo nasprotje mej desnico in vlado. Grof Clary je izgubil vse, oziroma si ni mogel pridobiti še nikakega zaupanja desnice in njenih voditeljev, izgubil je vsako zanesljivo oporo, na katero bi se mogel oslanjati pri svojem delovanju. To je pokazala desnica pri glasovanju v kontrolni komisiji za državni dolg, pri razpravi o nemirih na Moravskem, ter bo posebno jasno pokazala, kakor se splošno pričakuje, pri razpravi o nagodbenih predlogah in o budgetnem provizoriju. S svojim odločnim postopanjem je dala desnica grofu Cla-ryju jasen in določen doka/,, da se v Avstriji ne sme vladati brez nje ali celo proti nji. Da bi le nadalje še tako ostalo. Pravijo, da bo grof Clary izvajal iz tega posledice. Skušal bo skovati novo večino, v kateri bodo samo zmerni, njemu poslušni elementi. To se mu pa posreči le tedaj, ako se bodo desniške stranke izneverile svojemu dosedanjemu programu, na kar pa vsaj sedaj še ne sme računati. Preostaja mu toraj samo še zadnja pot, namreč odstop. Mož Bicer še ni izvršil do cela naloge, ki jo je prevzel, toda konečno bo moral dospeti do prepričanja, da v takih razmerah ne mOre vztrajati na krmilu.
Vprašanje o budgetnem provizoriju je sedaj na dnevnem redu v raznih poljskih časopisih. Na tem mestu smo omenili nekaterih glasov v tem oziru, sedaj se je pa oglasil tudi krakovski »Czas«, ki piše mej drugim tudi tole: V raznih nemških listih je te dni zagledalo beli dan poročilo, da se bo desnica izjavila proti proračunskemu provizoriju, dokler ga ne predloži kaka druga vlada. Tem poročilom vsaj mej Poljaki dosedaj nihče no veruje. Poljski klub ne bo učinil take nečuvenosti, ker bi država bila v prvih mesecih prihodnjega leta brez njega, nastala bi mešnjava v političnem in gospodarskem pogledu.
Glasovanje proti budgetnemu provizoriju bi nasprotovalo zgodovini in tradicijam poljskega kluba. Državni proračun je državna potreba, ki se mora dovoliti. — Malo drugače sodi o tem poslaneo Merunovicz. On pravi, da bo vsa levica kakor jeden mož glasovala za budgetni provizorij, ne pa desnica. Sicer tu li desnica ne bo popolno odklonila te državne potrebe, vendar bo pa pokazala svoje veliko nezaupanje do vlade s tem, da bo glasovala morda samo za jednomesečni proračun. S tem bo vlada prisiljena, da izvaja neizogibne posledice. — Toda tudi tega ne bo storil poljski klub. Že danes se sme marveč trditi z vso gotovostjo, da bo poljski klub pri tem vprašanju stal neomajno na strani levičarjev.
O opozicijona litem gibanju mej češkim prebivalstvom sedanja vlada ni prav dobro poučena. To svedoči njeno neprestano meše-tarjenje mej nemškimi levičarji in Poljaki, kateri poslednji so neki še vedno prepričani, da se jim posreči Bostava koalicije s pomočjo mladočeških poslancev. Toda vlada se grozno moti, ako meni, da bo s Cehi tako naglo gotova, kakor se je to zgodilo pred 30 leti po padcu grola IIohen\varta, ko so vodilni krogi z raznimi obljubami temeljito prevarili češki narod, pričakujoč boljše bodočnosti. Toda tedaj je bil češki narod politično še slab vslecl neprestanih bojev s svojimi zatiralci. Danes se je v tem oziru temeljito spremenilo, čehi so se v dolgotrajnih bojih utrdili, postali so možje, ki lahko kljubujejo vsem neprilikam. Vlada naj nikar ne misli, da bodo Čehi polagoma pozabili najnovejšo krivico, najhujši udarec zadnjega časa, iti akoravno se češki zastopniki iz raznih razlogov dosedaj še zatajujejo, se vkljub temu ne sme trditi, da je že minul plačila dan.
Francoska vlada in parlamentarne stranke. Prva seja francoske poslanske zbornice se je za vlado srečno izvršila, ker namreč še ni prišlo do glasovanja. Pač so padale zelo ostre pušice na posamne člane kabineta radi samovoljnega, ugledu države in armade nevarnega postopanja v zadnjih dneh. Socijalisti in framasoni so seveda na vse kriplja hvalili novo vlado, ki se je »s pomočjo ministra Milleranda približala ljudstvu«. Posebno prikup'1 se je tefnu »ljudskemu ministru" najmlajši član francoske zbornice, socijalist Zevaes, ki je polagal vladi na srce mej drugim tudi tole: Nevarnost, seveda »klerikalna«, ne bo prej odstranjena, dokler vlada ne odstrani države v državi, ne zlomi premoči cerkve, ne pribori popolno prostost pouka in ne ugrabi premoženja mrtve roke. Proč s klerikalizmom in militarizmom, to je njegov program. S temi besedami se je mož grozno prikupil vladi in prepričana je, da ne omahne, dokler ee bo lahko opirala na tako močen steber. Vlada sedaj računa, da bo njeno politiko odobrila večina 60 glasov. Pri prihodnjem glasovanju se bo toraj pokazalo, koliko je na tem resnice in koliko je v Franciji elementov a la Millerand.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 16. novembra.
(Osebne vesti.) Prevzv. knez in škof lavantinBki dr. M. Nap o t n i k se je povrnil v Maribor od škofovskih konferenc na Dunaju — Odvetniški kandidat v Mariboru g dr. Fran Piki je dovršil v Gradcu odvetniški izpit ter otvori svojo odvetniško pisarno v Dravogradu.
(Poslanec Povše v kvotni deputaciji.) Z veseljem beležimo novico, ki smo jo posneli po dunajskih listih, da je naš poslanec Povše v zvezi s češkima poslancema F o f t o m in J a n d o odločno odklanjal v kvotni deputaciji vsak naši polovici škodljivi kompromis z Ogri v kvotnem vprašanju. Pogodba, ki se obnavlja z Ogri, ima za nas mnogo kvarnih posledic. Levičarji so v državnem zboru te posledice z veliko vnemo razkrivali in očitali desnici, da hoče oškodovati našo polovico, ko je pretresavala pogodbo na podlagi vladnih predlog. Že tedaj so pa naši poslanci stali na stališču, da je mogoče vsprejeti predloženo pogodbo le tedaj, če se pravično zviša kvota in se z večji kvoto izravna pravično razmerje med nami in Ogri. Levičarjem je bilo že to izdajalsko. Sedaj pa, ko je obstrukcija vrgla Thuna, beremo, da so zahtevali vsi člani kvotno deputacije razven Cehov in Slovenca, torej tudi S c h \v e g e 1, ki je svoj čas tako zgovorno do-
kazoval naše pravice v pogodbenem vprašanju, na čelu vsem pa levičarski poslanec liberalec dr. Menger, naj se sklene z Ogri kompromis in naj zato avstrijska deputacija zniža svojo zahtevo 38'2 na 35. To jo značajnost, to je doslednost! Zato nas pa tembolj veseli, da moremo s ponosom povdarjati, da je naš zastopnik, kakor je bil preje skrben za državne potrebe, sedaj v popolni doslednosti skrben tudi za avstrijske pravice. V torek je desnica po Javorskem zahtevala, naj vlada predloži vse Bpise tičočo so ogersko pogodbe, da se zroče posebnemu odseku v pretres. Prepričani smo, da so bo v tem odseku nezna-čajnost nemških kričačev sijajno izkazala. Zaupamo pa tudi, da bodo naši poslanci moško in dosledno izvršili svojo dolžnost.
(Žid Pcnižek lilast&č ali slepar?) S tem židovskim pisuhom ni miru. Kakšnih sredstev se poslužuje, da bi sobi in vsled sebe »Narodu« ohranil značaj najboljše informovanega činitelja, vidimo zopet ta teden. Zadnji ponedeljek je poslal v »Narod« širokoustno novico, da morajo v torek vsi poslanci biti na Dunaju, ker je sila imenitna seja Politiški otroci »Slovenskega Naroda« so vsled tega seveda nemirno obravnavali, kakšne važne izpremembe se bodo izvršile v državi, in bo se blagrovali, da imajo tako izbornega poročevalca, ki jih pred vsemi drugimi listi pripravlja na vse velikanske dogodke.
—	Jud Penižek je tudi v zvezi z nemškimi listi na Dunaju. In res so imeli nomški listi drugi dan poročila iz Ljubljane, kaj poroča »Slov. Narod«.
—	Take notice nesejo; to ve jud Penižek. — In kaj je bilo na vsem tem? Nič; prav nič. Najbolj značilno, koliko se lastni »Narodovi" pristaši menijo za Penižkove race, je to, da Be ni dr. Ferjančič ni Kušar vtorkove seje nista udeležila. Pri ti priliki pa izvršujemo svojo dolžnost, da najodločneje z ozirom na katoliško - narodne poslance protestujemo, da bi judovski stvor, ki mu je ime Penižek, v svoji nesramnosti imel kedaj pravico pozivati vse slovenske poslance kamorkoli.
(Wurmser in Kindinger.) Z Dunaja: Naši poslanci so zopet dobiii brco. Ministri Clary, Korber in Kindinger so bili prav točno poučeni, kaj po-menja Wurmserjevo imenovanje za Štajerske Slovence ; vedeli so tudi, da Slovenec ne more imeti spoštovanja do moža, o katerem se govori, da živi v očitnem prešestvu. Poslanci so storili svojo dolžnost; posebno štajerska deputacija, ki jo je vodil dr. Srnec, je pojasnovala vladi razmere. In konec ? — Kindinger je komaj čakal, da je bil spisan dekret, kot bi se bal, da bi morda za malo časa ne mogel več izvršiti tega usodnega imenovanja. C!aryjeva vlada hoče menda šiloma dokazati, da ni naperjena samo proti Čehom, marveč proti vsem Slovanom. Ta dokaz se utegne posrečiti in konečno ne v našo škodo.
(0 koucu sveta) so danes po noči Ljubljan-čanje še manj opazili, nego včeraj. Na Šmarni Gori je bilo okolu 40 ljudij. Do 11. ure so imeli nad seboj jasno nebo, potem se je pooblačilo. Vsled tega ni bilo mogoče opaziti niti jednega zvezdnega utrinka. Okoli 3. ure po noči se je skozi meglo zasvetil velik žar. Nekateri so mislili, da se bliža komet, pa je bil le požar okolu Škofje Loke. Poleg Ljubljančanov je konec sveta najbolj zanimal radovedne Dunajčane. Na Kahlen-berg so vozili posebni vlaki. Na Hochschneebergu bo opazili v predvčerajšnji noči 140 meteorjev. Veliko paniko je provzročil v Keinpenu v Belgiji vihar, ki jo razsajal isto noč. Strela je udarila na razne kraje ter provzročila mnogo požarov. Ljudje so bili v silnem strahu, ker so menili, da je prišel konec sveta. — Danes dopoludne so v Ljubljani pričele naletavati snežinke, a popoludne smo imeli že zopet jasno vreme. Morda bode danes ugodnejše vreme za opazovanje meteorjev, ako jih bode kaj.
(Knjige družbe sv. Mohora) so te dni došle uredništvom slovenskih časopisov in so naslednje: Zgodbe s v. p i b m a VI. snopič, dr. Fr. Lampe; molitvenik: Presveto Rešnje Telo, po italijanskem izvirniku Jan. K. Paganija priredil duhovnik krške škofije; Jagode, knjiga za odraslo mladino, spisal Jož. Stritar; Avstralija in nje otoki, spisal prof. Iv. Vrhovec; Postrežba bolnikom, spis. dr. Alojzij Iloman; Koledar za leto 190 0. — Obšimejo oceno o letošnjem književnem daru družbe sv. Mohora objavimo po-
zneje. — Za ude Mohorjane naše škofije dojdejo knjige šele prve dni prihodnjega meseca.
(Pogreb) pokojnega tržaškega vladike dr. Gla-vine se je vršil dne 14. t. m. v Trstu z največjo častjo. Ob obilni azistenci in udeležbi mnogo-ibrojne duhovščine z dežele se je vršila svečanost sprevoda. Na tisoče in tisoče krščanskega ljudstva je delalo špalir na vseh cestah, koder se je pomikal veličastni sprevod, spremljan z vojaško godbo. Vse cerkvene bratovščine in razna druga krščanska društva so šla s sprevodom v društveni odliki z svečami. Najveličastneje je bilo na kapucinski gori pred samostanom. Ves vrh je bil odet z neštevilnimi množicami, iz katerih vrst se jo čula hvala o pokojniku. — Značilno iu kar je vredno omeniti, je bilo pa to, da so judje priredili nalašč za to uro in kakor nekako demonstracijo proti ranjkemu, neko svojo poroko v odličnih židovskih krogih. Ta poroka se je vršila v židovski sinagogi pod hribom in s-> vozovi udeležencev motili pogrebni sprevod. Culo se je mnogo glasov nevolje proti židovski preširnosti in kiju bovanju.
(Javnega predavanja) »slov. kršč. socij. zveze« se jo udeležilo sinoči v >Katol. domu« zopet obilo poslušalcev. — Prihodnje predavanje bo v sredo, 22. novembra.
(Meščanski klub) priredi v soboto zvečer točno ob 8. uri svoj prvi društveni večer v veliki dvorani »Katoliškega doma«. Igrala bode vojaška godba, mej posameznimi točkami godbe-nega vsporeda nastopali bodo pevci. Preskrbljeno je za dobro zabavo. Člani društva kakor vsi drugi prijatelji mladega društva se uljudno vabijo, da se gotovo in v velikem številu z rodbinami udeleže te veselice. Vstopnina za osebo 30 kr., za družino 50 kr.
(Cenzura celjskega državnega pravdništva.) Kar je toča za kmeta, to je konfiskacija za lastnika lista. Menda ga ni lista, ki bi takšne uime v tako kratkem času doživel, kakor celjska »Domovina«. V zadnjih štirih mesecih ni doživela nič manj, kakor 13 beri, trinajst konfiskacij. Spodnjo-štajerskim Slovencem celjskega okrož|a se hoče ugonobiti ta list, in to le zaradi tega, ker si je »Domovina« postavila nalogo, da organizuje naše ljudstvo po geslu »Svoji k svojim«. Ker preti na ta način celjskim Nemcem, posebno županu, podžupanu in občinskim svetnikom, kateri so vsi zagrizeni nemčurski obrtniki, — gmotna škoda, jim zato treba list uničiti. Išče so las v jajcu — in hajdi »Domovina« se konfiskuje. Kako državno pravdništvo postopa, da zapleni »Domovino«, kaže konfiskacija | redzadnje »Domovine« katero je pograbil mož postave zaradi žaljenja nemškega cesarja. Okrožno sodišče je zaplembo razveljavilo in ko je potem »Domovina« izrekla svojo kritiko o čudnem postopanju državnega pravdništva, morala se je zopet zadušiti. Suveda si bo iskal gosp. Hribar za tako samovoljnost dotičnega funkcijo-narja zadoščenja in odškodnine sindikatnim potom. Dolžnost naših poslancev je pa, da ob dani priliki povedo pravosodnemu ministru, kako po stopajo njegovi uradniki. — Sicer pa naj počne državni pravdnik karkoli hoče, naše narodne organizacije ne bo oviral. Bolj kot kedaj bomo z živo besedo in z dejanji širili med zatirani narod klic »Svo|i k svojim !«
(Celjsko sodišče) je včeraj obsodilo Slovenca Pavla Detička in uradnika »Slavije« Zafošnika na 4 dnevni zapor. Imenovana sta reagovala na izzivanja znanega heilovca knjigovodja nemškega imena Riha.
(List inteligence v službi židovstva.) Razmere na Češkem, kjer se mogočno vzbuja antisemitizem, »Narodu« ne dado spati. Demonstracije čeških velikošolcev proti prof. Masaryku so ga spravile iz tečajev. Kakp slabo oči ima »Narod« v svoji slepi ljubezni do židovstva, kaže njegovo poročilo : »Okoli 50 teh antisemitskih razgraiačev je pridrlo na dvorišče stanovanja prof. Masaryka ter ondi kričalo in razsajalo«. Antisemitizem je klerikalen, pravi »Narod« in s to krilato trditvijo je gutovo semitom mej svojim čitateljstvom pridobil splošnih simpatij.
(Talijo za rešitev življenja) v znesku 15 gld. je priznala deželna vlada tukajšnjemu postreščeku Fr. Sterletu, ker je Ludm. Potočar rešil iz ognja.
(Znač«juo delavstvo.) Kot odgovor na surove »Narodove« napade na knezoškofa in njegove zavode so vrli delavci in delavke v vevški tovarni
nabrali 10 gld. 30 kr. Slava značajnemu krščan skemu delavstvu! »Narodove« surovosti kažejo mu pot v naš tabor.
(Zvezdni utrinki ob belem dnevu.) V neki sobi na Poljanskem nasipu je danes popoludne okolu 2. ure ondotne stanovnike obšel velik strah, kajti po sobi se je štirikrat zapored zabliskalo. Komet je! klicali so drug drugemu, meteorji padajo! Toda strah je bil prazen. „Blisk" je prihajal od večjega kosa svitle pločevine, ki jo je nekdo nesel po šempeterskem nasipu.
(V Oplotnici pri Konjicah) v gostilni g. Stef. Založnika imelo je 12. t. m. po večernicah ča-dramsko kat polit, narod. gosp. društvo »Sloga« svoj shod. Napovedan je bil g. dr. Josip Vošnjak, kateri je imel govoriti o ljudskem šolstvu. Imenovanega gospoda so se veselili celo oklopniški matadorji posilinemci, ki so na zborovališče ko-mandirali Bvoje dolžnike, služabnike i druge pod-ložnike, njih >ve prisiljene kimavce. Vdeležba je bila nepričakovano obilna. Predsednik, g. Bežen-še k je prišlece pozdravil in dal besedo naproše-nemu govorniku. Govornik je poljudno razložil važnost materinskega jezika, ki naj bo podlaga celokupnemu poduku v naših šolali. Nato se je soglasno sprejela v tem obziru predložena resolucija, vsaj ugovarjal ni nihče, celo za nasprotovanje določeni nasprotniki — so tihi ostali! — Do zdaj je vse šlo gladko. Nastopil je pa gosp. P u k m e i s t e r, učitelj-voditelj na Keblju. Ta je skušal dokaza1 i potrebo nemščine za kmeta i da se mora nemški jezik učiti v ljudskih šolah . . . koj v začetnih razredih, in da je tako baje mogoče in še celo lahko doseči smoter ljudskošol-skega poduka!! Kako jo razvozlaval svojo štreno, tega ni mogočo natanko opisati, ker so jecljajočemu »govorniku« burno ugovarjali navzoči gospodje svetnega kakor duhovskega stanu — ugovarjali so mu tudi kmetje! Ne da bi »govornik« bil dokončal svoj »govor«, prepričal se je, da seme njegovih »dobrih« naukov noče padati na »dobra tla« — zapuetil je osramočen govorniški oder! — Za njim je nastopil g. Tomažič, nadučitelj s Htinja, kateri je pa kratko ter jedrnato pobil vse kvasenje predgovornika kolege tako, da mu celo nahruljeni nasprotniki niso mogli ugo varjati. — Nato je še g. predsednik zahvalil obilne udeležence i shod zaključil. Med zaključe-valnimi besedami predsednikovimi pa so žo začele najete omilovanja vredne oplotniške sirote prav po drvarsko rjuti, večina pametnih i mirnih vde-ležencev pa se je zadovoljno vračala na dom z željo, da se v kratkem zopet vidimo — v Oplotnici !
(Zdravje v Ljubljani.) Od 5. do 11. novembra je bilo 20 novorojencev, 17 jih je umrlo: 1 za tiluzom (legarjem). 3 za jetiko, 1 za vnetjem so-pilnih organov, 12 za različnimi boleznimi, med njimi so 3 tujci, 5 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer : 1 za škarlatico, 1 za tifuzom, 4 za vratico, 1 za varicelo in 2 za noricami.
(Ubil se je) včeraj v Goričah posestnik Janez Simonov. Pal je s poda.
(Dva samomora.) Dne 10. t. m. okolu polu pete ure se je na državni cesti blizu Spod. Logatca s samokresom ustrelil 25 do 30 letni Pietro Ur sich, urar iz Trsta. Pri njem so našli 1 gl. 49 kr. denarja. Prepeljali so ga v mrtvašnico v Spodnjem Logatcu in uvedli nadaljne poizvedbe. — Včeraj je pa naznanil posestnik Fran Frančič iz Ilateža sodišču v Novem mestu, da se je njegova 20 letna žena Ana ustrelila v noči ocl 14. na 15. t. m. Strela mož ni čul. Dveletnemu detetu, ki ga je imela žena pri Rebi v postelji, se ni ničesar pripetilo. Uvedena je stroga preiskava, ker se sodi, da bo morda tu opraviti z umorojn in ne s samomorom.
Telefonska m brzojavna poročila
Dunaj, 16. novembra. V današnji seji drž. zbora je sooijalist Zeller bil proti temu, da bi se nagodbeni predlogi brez prvega branja izročili odseku. Predsednik je dejal, da jih vlada zbornici še ni predložila ter da bo o tem zbornica še lahko sklepala. Potem se je nadaljevala razprava o izgredih na Moravskem, govoril je predlagatelj Rieger, temu je sledilo muogo popravkov; razgovor se nadaljuje.
Dunaj, IG.novembra. Stališče vlade je vsled brezvspešnos-i dogovorov kvotnih deputacij in vsled sklepa kontrolne komisije za državni doltr jako omajano. Listi poročajo, da je šel Clary v Buda pešto izročit cesarju ostavko; danes je bil pri cesarju v avdijenciji kakor tudi Welsersheimb.
Dunaj, 16. novembra. Odsek za zavarovanje je izvolil posl. Vene a j za svojim načelnikom.
Dunaj, 16. novembra. Danes so se odpeljali vsi člani kvotne deputacije v Buda-pešto, kjer jih pričakujeta Clary in Knia-ziolucki. Ogerski listi pišejo, da avstrijska kvotna deputacija ne vstreže vladi in Ogrora.
Dunaj, 16. novembra. Pri seji proračunskega odseka so se vsa poročila oddala poslancem desnice. — Glede vravnave kon-grue je dobil poročilo poslanec Treuinfels.
Dunaj, 16. novembra. Gosposka zbornica je soglasno vsprejela vse vladne predloge o državnih podporah z neznatnimi stilističnimi spremembami.
Dunaj, 16. novembra. Katoliško šolsko društvo je imelo svoje slavnostno zborovanje. Govoril je na shodu dr. Porzer in deželni glavar predarelski Rliomberg. Shod so brzojavno pozdravili 0lary, Kielmansogg in dr. Lueger.
Budimpešta, 16. novembra. Pod predsedstvom cesarjevim se je vršil včeraj popoludne ministerski svet, katerega so se udeležili ministri Goluhovski, Krieghammer, Kallay, Clary, Szell, Kniazioiucki, Lukacs, Welsersheimb in Fejervary. Razpravljalo se je o skupnem proračunu. Delegacijsko zasedanje se p r i č n e 3 0. n o v e m b r a. Razun grofa 0laryja in Kniazioluckega so se zvečer vsi ministri odpeljali na Dunaj.
Budapešta, 16. novembra. Neodvisna stranka pod Košutoin razburja javno mnenje proti zvišanju kvote. Sklicala je zato mnogo shodov ter grozi z obstrukcijo.
Volovsko, 16. novembra. Bivši koroški deželni predsednik baron Sehniidt-Zabierovv je včeraj popoldne umrl. Pogreb je jutri.
Trst. 16. novembra. Mestni zbor je vložil pri vladi po brzojavu prošnjo, vse potrebno ukreniti pri Turčiji in Grški, da se razveljavi kvaraiitena za ladije, ker v Trstu ni kuge in tudi ne nevarnosti za-njo.
Berlin, 16. novembra. Nemški cesar se jutri odpelje na Angleško, kjer ostane sedem dnij.
Washington, 16. novembra. General Otis brzojavlja, da se je 12. t. m. pri San Juancinto na Filipinih bil vroč boj mej prostovoljci in 1200 Filipinci. Poslednji so izgubili 800 mož. mej temi je 81 ubitih. Na strani Amerikanov je ubitih sedem mož in 12 ranjenih.
Vojska v Južni Afriki.
Za Bure v Natalu ne bo nikake nevarnosti tudi tedaj, ko dojde na bojišče 7000 mož, ki jih je minule dni odposlal general Buller iz Kap-stadta v Durban. Ako mislijo Angleži, da bo s to novo močjo rešena "VVhitejeva posadka v Ladvs-milhu, se grozno varajo. Ako pade do prihoda to mesto v burske roke, bržkone se je to že zgodilo, potem je VVhitejeva posadka izgubljena in 20.000 Burov, kolikor jih je namreč sedaj na na-talskem bojišču, bodo prav lahko gotovi s sedmimi tisoči angleške nove sile. Ako pa konečno vzamemo, da se bo »hrabri« White res vzdržal do prihoda nove moči, jo vendar sedem ali tudi osein tisoč mož broječa angleška armada še vedno preslaba, da bi mogla prodreti močni burski kordon in oprostiti "VVhitojevo vojsko. S to pošiljatvijo toraj Angležem ni prav nič pomagano. Jedino v tem Blučaju bi imeli nekaj koristi, ko bi bila 'VVhitejeva armada že v Pietermaritzburgu in bi se potem skupno borili proti Burom
O najnovejšem načrtu angleškega vojnega vodstva ve poročati »Spectator«, da namerava general Buller pred vselil osvojiti si Ladysmith, naj-važnejo izmej dosedaj izgubljenih postojank. V to svrho bo skušal razcepiti bursko armado pri La-dy8mithu s tem, da bo z večjim vojnim delom, baje s 50.000 možmi, iz De Aara udaril na oranj-sko mejo in na ta način prisilil Oranjce, da za-
U
puste Ladysmith oz. Natal in gredo branit domačo mejo.
Z bojišča prihaja danes vest, da se je 9. t m. bila večja bitka nekje mej Ladysmithom in Pieter-maritzburgom. O podrobnostih te bitke dosedaj Se ni nikakih poročil, pač pa se javlja, da je izdela Bure velika izguba s smrtjo jednega najboljših generalov, Jouberta. Vendar je pričakovati, da Buri niso zastonj žrtvovali tega moža, ker ni izključeno, da je bila ta bitka odločilna za usodo Ladvsmitha.
Pariz, 1(3. novembra. Tukajšnji listi poročajo, da car Nikolaj ni hotel dovoliti dopusta v ruski armadi služečemu polkovniku Loui Napoleonu v svrho odpotovanja v Trans-val, ker hoče, da ostane Rusija popolno nevtralna.
London, 16. novembra. Poročila raznih listov, da je zapretil predsednik Kruger po-streliti vse angleške vjetnike v Pretoriji, ako bi Angleži usmrtili burskega ogleduha, so neosnovana.
London, 16. novembra. Reuterjev urad poroča iz Durbana 12. t. m.: Tukaj se govori, da je ubit burski general Joubert. — „Times of Natal" poroča iz Lorenco - Mar-quesa: Burski general Joubert je padel v bitki 9. t. m.
Melusine- ustna in zobna voda
deluje lzborno proti zobobolu ln gnji-lobl z6b, utrdi dlesno ln odstranjuje neprijetno sapo lz ust. 1 steklenloa 50 kr.
Jedlna zaloga 2 567 19
v deželni iekarni pri Mariji Pomagaj" Milana Leustek-a v Ljubljani,
Resljeva oesta 1, poleg mesarskega mosta. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Razpošilja z obratno poito.
Umrli so:
11. novembra. Marija Težak, izkuharja hči, 2 meseca, Sv. Jakoba trg 6, Življenjska slabost.
14.	novembra. Marija Ogorevc, železniškega delavca žena, 50 let, Florijanske ulice 22. vsled raka. — Marija Selan, kajžarja žena, 58 let, Črna vas 23, naduha.
15.	novembra Friderik Mihevc, monterja sin, 17 mesecev, Tržaška cesta 28, bronchitis laryngitis.
V bolnišnici:
9. novembra. Pavel Troha, delavec, 70 let, jetika. — Marija Gock, gostilničarja vdova, 70 let, naduha V otroški bolnišnici:
15. novembra. Hilda Worm, urarja hči, 11 mesecev, bronchitis chron. bydrops universalis.
Zahvala. 915 11
Povodom smrti drazega mojega soproga, gospoda
Miroslava Vičič-a
se zahvaljujem v svojem in v imenu svoje rodovine kar najiskreneje na obili udeležbi pri pogrebu, čast. duhovščini, darovateljem mnogih krasnih vencev, slavnim društvom, zastopstvom, prijateljem, znancem, gospodom pevcem in vsem onim, ki so dragega pokojnega spremili do njega zadnjega bivališča in izkazali svoje sočutje.
V Postojni, dne 15. novembra 1899.
Josipina Vičič.
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 3062 m., srednji zračni tlak 736*0 mm.
I
Cas opazovanja
b tanje
barometra t mm.
Temperatura pe Celziju
Vetrovi
Nebo
Jlj
l5| 9. zvečer i40'6 | ~0'7 jjsr. svzh. | megia
16| 7. zjutraj I :38 0 I —08 I sl. jzah. I megla | 2 popol. | "39 8 | 6 8 | m. sever [skoro jasno Srednja včerajšnja temperatura 14' normale: 3 7"
02
m
' 51!
ks- s Krasa "ŽS
za cerkve, stavbe in za vse druge stroke
ima na razpolago	909 12-2
klesarski obrt
Tavčar Luka in sin
v JDutovljah (Sežana).
Vse naročbe in dela po načrtih se točno in ceno izvrie.
„Glavna slovenska
hranilnica in posojilnica,
registrovana zadruga i neomejeno zavezo", pisarna v Šelenburgovih ulicah št. 3
■v Ljubljani,
sprejema in izplačuje.
hranilne vloge vsaki dan in obrestuje po 41|20|0
od dne vložitve do dni vzdige brez odbitka in brez odpovedi.
Hranilne vloge zavodov in slovenskih društev ter delavcev in poslov obrestnje celo po 5%.
Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
Šivalnih strojev tovarniška zaloga
Irana Jax-a
v Ljubljani, Dunajska cesta 13
priporoča svoje prlpoinano najboljše
S1 šivalne stroje1«:
za domačo porabo in obrtniike potrebe.
Ob novem letu 1900 sprejme se pri cerkvi v Stari Loki
organist in cer£veni£
Lepo stanovanje, nekaj zemljišča, in posebej približno 450 gld. dohodka.
Zurlasiti se je do 8. decembra t I. pri cerkvenem predstojni&tvu v Stari Loki.	914 4-1
Izvrstna, naravna lirvaška
757 19
Dr. Hudnik,
predsednik.
priporoča iz svojega kleta
Mirko Broz v Zagrebu
Oddaja jih v sodih od 50, 100, 200, 300 1, itd. po 22, 23, 24, 25, 26 liter iz let 1895, 1896. 1897, 1898. Sode računam posebej ali nazaj jemljem franko. Vsa moja vina so analizirana in jamčim za njih naravnost.	726 50-30
Javna zahvala in priporočba.
Podpisani sem imel pri banki
„Slaviji"
za 1000 gld. zavarovano gospodarsko poslopje, katero pa mi je ogenj,, povzročen od strele, skoro popolnoma uničil. Vrhu tega sem še zamudil za nekaj tednov določen rok za vplačevanje zavarovalnine. Postavno toraj, nisem mogel terjati odškodnine. Vkljub temu mi je »Slavija« izplačala čistih 671 gld. 12 kr. zavarovalnine.
Dolžnost me veže, da tem potom javno izrečem svojo zahvalo banki »Slavij i« ter jo iskreno priporočam slovenskim posestnikom v zavarovanje.
Sv. Benedikt v Slov. Goricah, dne 15. novembra 1899.
913 1—1
Janez Elbl,
občinski predstojnik.
Telefon štev. 135. Knpaje in prodaja vse zdolej zaznamovane
etekte in druge vrednostne listine
po dnevnem knrzu.
Pri dež. kot trg. sodišču protokollrana
.H il h i Maks Veršec'
v L.II III..I V>I.
Poštni čekovni promet štev. 847 533. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Sprejema hranilne vloge v tek. računu (tliro-konto),
obresti od dn6 do dnš po 4 Poštno - hranilnične položnloe so na razpolago.
Dunajska borza.
SSoi
Dn6 16. novembra.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/„......
Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini .	..... .
99 gld. 70			kr.
99	>	30	>
116	»	75	»
99	»	75	»
116	»	85	»
95	»	45	>
905	»	—	»
368	»	75	>
120	>	67'	1»
59	>	021	
11	>	78	»
9	>	58	»
45	»	—	>
6	>	69	*
Dno 14. novembra.
4°/0 državne srečke i. 1864, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tisjne srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3°/0 . » » južne železnice 5°/0 . »_» dolenjskih železnic 4°/„
167 gld. 50		
156	>	60
201	>	—
99	»	80
137	»	25
128	»	—
108	»	—
—	»	—
96	»	
208	»	—
167	»	—
116	»	60
99	»	60
kr.
Kreditne srečke, 100 gld......198 gld 50 ki.
4% srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld.	165 » — •
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19
Rudolfove srečke, 10 gld.......26
Salmove srečke, 40 gld................84
St. Gendis srečke, 40 gld.......83
VValdsteinove srečke, 20 gld............70
Ljubljanske srečke.........24
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. .	14'J
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. sL v.	3090
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. .	430
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	70
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	100
Montanska družba avstr. plan.....270
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	195
Papirnih rubljev 100 ............127
80
50
25 75
25
60
Nakup ln prodaja "£4X , rsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. | Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeso za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnlcna delniška družba
„11 E H C U R"
I., Wollzeili 10 in 13, Dun^j, I., Strobslgasse 2.
AJT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic, ~1LXZ