GLAS NARODA
lisi slovenskih jelavceTT Amerlkt
TMJUTON: OHtliM 8—1242
Intend as leoond Oku Matter September 21, 1903, at the Port Off&e« it Hew York, H. Y.
Act of Congress of March 3, 1879.
TSLKTON: OHtim S-1243
No. 183. —Stev. 183.
NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 6, 1937 —PETEK, 6. AVGUSTA, 1937
Volume XLV.—Letnik XLV.
AVTNIMAGNATIOCUAJO UNIJI KRŠENJE POGODBE
. _ ________
Pri Nankovu se bo vnela odložilna bitka
LEWISOV ODBOR BO SKUŠAL ORGANIZIRATIINŽINIRJE IN RISARJE V VELIKIH INDUSTRIJAH
Vodstvo Chryslerjeve tovarne se posvetuje z voditelji unije avtnih delavcev g9ede vzrokov, ki so doveclli do zaprtja Plymouth tovarne. — V izgredih ki so izbruhnili v tovarni, so bile resno poškodovane štiri osebe. — Gridler pravi, da je začel Lewis izgubljati vpliv.
DETROIT, Mich., 5. avgusta. — Danes so se sestali tukaj uradniki Chryslerjeve korporacije in zastopniki United Automobile Workers unije, da doženejo vzroke novega delavskega spora v avtni industriji, ki je zopet spravil na cesto 21,000 delavcev.
Chryslerjeva družba je zaprla Plymouth tovarno, v kateri je bilo zaposlenih I 1,000 delavcev. To se je zgodilo takoj nato, ko je bilo v izgredih, ki so izbruhnili v tovarni, ranjenih devet oseb. Svoja vrata je morala zapreti tudi Briggs Manufacturing Company, ki izdeluje bodies za Chryslerja. — 10,000 delavcev je izgubilo delo.
Zastopniki družbe so izjavili, da je pretep sledil sedeči stavki v oddelku za pločevino, vsled česar je obrat zaostal, in treba je bilo zapreti tovarno- — Nadalje dolže kompanijski uradniki unijo, da je kršila pogodbo, s katero je bila zgodaj pomladi končana stavka pri Chryslerju.
Unijski uradniki izjavljajo, da je kompanija izkazovala večjo naklonjenost neodvisnih delavski organizaciji Chryslerjevih uslužbencev, vsled česar so tudi izbruhnili zgoraj omenjeni izgredi.
Po posvetovanju je rekel Richard D Franken-jteen, glavni unijski organizator: — Zaenkrat nismo prišli še do nobenega zaključka.
Značilna je naslednja izjava vodstva Chryslerjeve korporacije — Zadevo smo natančno preiskali in smo dognali sledeče: — Delavci, pripadajoči United Automobile Workers, so v tovarni pretepli Franka Dillona in Roberta Pempertona. Prvi je predsednik, drugi pa organizator neodvisne unije. Pet napadalcev je bilo odslovljenih iz službe. Nato so prenehali člani United Automobile Workers u-unije delati v oddelku za pločevino. Obrat je zaostal, vsled česar smo zaprli tovarno. Tekom pretepa so bili nevarno ranjeni štirje delavci. Vsi štiri se nahajajo v bolnišnici.
WASHINGTON, T). C., 5. avgusta. - Lewisov orbor za industrijalno organizacijo je danes objavil, da bo kmalu začel organizirati arhitekte, inži-nirje, risarje in drugo tehnično osebje v jeklarski in avtomobilski industriji ter v drugih velikih industrijah.
1 Načrte za kampanjo sta izdelala John L. Lewis,, načelnik CIO, ter Robert Sentman, predsednik federacije arhitektov, inžinirjev, kemikov in tehnikov. Federacija, ki je sama po sebi strokovna unija, se bo pridružila Lewisovemu odboru.
CLEEVLAND, O., 5. avgusta. - Iz Vianno, Mass., se je vrnil s počitnic Tom M. Girdler, predsednik Republic Steel Corporation. Ko so ga časni-Ški poročevalci vprašali za njegovo mnenje o J. L. Lewisu, jim je odvrnil, da fee je začel Lewisov vpliv manjšati. — Posrečilo se mu je sicer dobiti na svojo stran nekaj mladih ljudi in radikalcev, v splošnem pa jeklarjev ni mogoče organizirati, že vsaj pe na Lewaaovi podlagi.
ROJEN BO PO IREPUBLIKANCI SMRTI MATERE
Ko bo mati umrla, bodo operirali. — Oče je proti temu. — Sodnik je dal zdravnikom pravico.
PHILADELPHIA, Pa., 3. avgutsa. — Zdravniki ;v Philadelphia General Hospital stoje v operacijski sobi ter čakajo ina smrt noseče žene, ki je bolna za tubercular meningitis (sušica na možganski mreni).
Ko bo 'Mrs. Mary Boccaw-sini, stara 27 let, umrla, bodo pa njej izvršili operacijo, da rešijo njenega nerojenega o-troka.
Zdravniki so jo skušali reši ti, toda (njena bolezen je šla predaleč.
Zdravniki so povedali njenemu možu Dominiku o brezupnem stanju njegove žene. Povedali so mu, da bo zanj njegov prvorojenec rešen. Toda Boccawsini je nasprotoval o peraciji in rekel:
"Ne, ako mora moja žena
BODO UVEDLI PR0T10FENZ1V0
Proti Teruelu so bila poslana ojačenja. — Republikanci hočejo ustaviti Francovo ofenzivo.
MADRID, Španska, 5. avg. — Vlada je slednjič poslala o-jačanja na fronto pri Teruelu, severovzhodno od Madrida, da ustavi fašistično prodiranje, ki se že skoro neovirano (nadaljuje cha tedna.
Fašisti do sedaj še niso zavzeli važnih krajev, trni a jasno je, da bodo presekali cesto pri Cuenci, ako bodo še dalje prodirali. Vladni poizvedovalni aeroplani so opazili fašistične koncentracije pri Teruelu.
Medtem ko fašisti prodirajo proti jugu, se vladne čete pomikajo proti zapadu seveimo od Teruela. Ln ker nobena stranka ne zadeva skoro na noben odpor, izgleda, kot da ena drugo preganjata »v krogu.
HENDAYE, Francija, 5. avgusta. — Fašistična poročila inaznainjajo, da boji pri Al barracinu na fronti pri Terue-
NEČLOVEŠKI OČE ZAKLAL 4 OTROKE
Mož se je prepiral z ženo glede postopanja z otroci. — Tudi žena je bila težko poškodovana.
umreti, je to božjo volja, toda, ]u ,p0nehujejo ter obe strani
I>o neprestanih bojih treh tednov počivata.
njen otrok mora iti ž njo."
Zdravniki so mu povedali, da je njihova dolžnost rešiti človeško žrvljenje, ako ga je mogoče rešiti. Zdravniki so bili v zadregi, ker niso vedeli, ali naj obvelja moževa prepoved, ali pa postava. Zato so se obrnili na sodnika Harrvja E. Kalorfcnerja, ki je razsodil, da zdrarvniki opravijo svojo dolžnost, kadar pride čas.
"Človeško življenje je sveto," je rekel sodnik Kolodner,
Pri Valdecuenci, južno od Albaracina in zapadpto od Teruela, so fašisti zasedli postojanke, ki obvladujejo Cuqnca in Valencia dolini.
Na severnem bojišču so se morali Baski umakniti na obrežnih višinah med Santander-jem in Oviedom. Baski so izgubili nekaj zelo važnih postojank.
MADRID, Španska, 5. aivgu-sta. — Gen. Jose Miaja pravi.
GRŠKA OBHAJA OBLETNICO
"tudi življenje nerojenega o- da so fašisti zapadno od Ma-troka, kajti tudi nerojen otrok drida, ko so .vstavili republi-ima pravico do življenja." kansko ofenzivo, izgubili 20 tisoč vojakov in da je njihova morala padla zelo nizko.
Miaja pravi, da je njegova armada v tej ofenzivi zmagala, navzlic temu, da so fašisti
I zavzeli Brunete.
u. »vsuauu ';Nr T™** °koU - Na tisoče liudi ie z dežele !nete' praVl ?en' Mlaja' 80
A." A lloWC II LILI I JU L» UCAClC /	«	i i	i* v*
. . , i popolnoma uspele, ker so fasi-prislo iv stare Atene ob prvi . 1 . , ,	. .
. i , . . ,.,, t , ,j ,stom prizadele velikanske iz-obletnici diktatorske vlade ge -:_„_	. . -
nerala Metala.	I«-?- 80	°fe™
j moc republikanske armade in
Svečanosti so se pričele z,so prisilile fašiste, da so na-molitvami v atenskih cerfcvah, 'glo na to fronto prestavili vo-nato pa so bili razdeljeni bla-ljaštvo z drugih front." goslovljeni hlebci kruha z na- General 'Miaja pravi, da je pisom: "4. avgusta. Ži«vel na-.imela njegova ofenziva pogla-rod!"	vitni namen ovreči načrt ge-
OOLUMBUS, Ky., 5. avg. — Žena dolži svojega 45 let •starega moža W. J. Morseja, da je svoje štiri otroke zaklal z nožem, injo pa je petkrat z nožem sunil v hrbet in jo me-»varno poškodoval.
Kmalu po zločinu je bil štiri milje od mesta aretiran in bil prei>eljan v okrajno ječo v Clinton. Pred kaznilnico se je zbrala velika množica ljudi, vsled česar so se oblasti odločile, da ga prepeljejo v drugi kaqnilniqo.
Kot pripoveduje Morsejcva žena, ki je tako težko ranjena, da je dvomljivo, če bo okrevala, je bil zločin izvršen takole : Žena ga je zmerjala zaradi njegovega postopanja z otroci. Mož se je razsrdil, pograbil nož, in prerezal vrat svojemu petletnemu sinu in dvema hčerama. Nato je sunil z <no žem v hrbet svojega osem let starega sina, ki je zbežal iz hiše, toda je kakih 100 jardov od hiše obležal mrtev na tleh. Žena je klicala na pomoč ter tekla za možem, toda ga ni mogla doiti in se je vrnila v hišo, kjer so jo našli sosedje v nezavesti.
STRAŠNO DIVJANJE JAPONCEV
V KITAJSKI PREST0LICI
SANGHAJ, Kitajska, 5. avgusta.—Vedno bolj se bliža čas, ko se bo pričela velika bitka med Japonci in Kitajci v provinci Hopej. • Dve japonski armadi, ena vzhodno, drugo zapadno, prodirata proti jugu, da udarita na prvo vrsto kitajske obrambe. Japonsko poveljstvo naznanja, da armada ne zadeva na nikake ovire.
I PHILADELPHIA. Pa., 5. avgusta. — Zupan
v S. Davis Wilson je danes naročil posebnemu oddelku policistov, naj aretirajo vse osebe, ki še vedno demonstrirajo po mestu, dasi so atavkujoči razvažalci po petdeset ur trajajoči stavki vrnili na delo. Wilson je spremenil svoj urad v magistratno sodišče ter je vso noč zasliševal aretirance. Šestdeset demonstrantov je bilo pridržanih. Vsak je postavljen pod varščino 10,000 dolarjev.
nerala Franca za poletno kampanjo.
"To je bilo prvič, da smo pričeli napadati in smo pokazali svojo ofenzivno silo in prvič se je sovražnik prepričal, da smo iz defenzive prešli v o-fenzivo," je rekel gen. Miaja.
"Pri Brunete so storili vse, kar so mogli in ko so enkrat zavzeli Brunete, so nehali napadati. V resnici niso mogli zlomiti naše obrambe."
RIM, Italija, 4.' avgusta. — Neki člankar v listu "Popolo di Roma" s ponosom popisuje, kako so lainsko leto v avgustu prišli na Špansko italijanski letalci, da pomagajo generalu Francu.
Poročilo je napisal poročevalec Samdro Sandri z biskajske fronte, kjer se bore italijanske čete.
Poročilo pravi, da se ima general Franco za vse svoje večje uspehe na južni fronti za-hrraldti samo italijanskim letalcem.
"General Franco se mora zahvaliti italijanskim letalcem za uspešen prevoz marokan-fikih čet na Špansko, ker bo letali od jutra pa do večera nad Gibraltarsko morsko ožino in so varovali prevoz ter odganjali republikanske bojne ladja
Vzhodna japonska armada je oddaljena cd kitajske armade še kakih 20 milj blizu meje Hopeja in Šantunga. — Vsporedna vzhodna armada se nahaja okoli 20 milj jugozapa-dno v Ticyitsina in je primeroma ravno toliko oddaljena od kitajske armade ob Pukov -Tientsin železnici.
Kitajski vrhovni poveljnik general Cjankajšek je v južnem delu Hopeja zbral okoli 50,000 :vojakov.
Okoli 20 milj severozapadno od Peipinga pa koraka še ena japopska armada proti Nan kovu, da napade kitajske postojanke blizu Velikega zidu.
Japonsko poročilo pravi, da so japomski letalci bombardirali kitajske vojaške vlake blizu Kalgana, prestolice province Cahar.
ŠANGHAJ, Kitajska, 5. avgusta. — V največji krizi ki-4ajske moderne zgodovine teo se sestali najvažnejši kitajski vojaški poveljniki, med kateri mi imajo mnogi diktatorsko moč in so si že pogosto bi!i vojaški iin politični nasprotniki. Sestali so se v Napkingu, da se posvetujejo o sedanjem položaju, ko Japonci ogrožajo neodvisnost Kitajske.
Poleg vrhovnega poveljnika kitajske vojske generala Čan-kajšeka so naslednji zelo pomembni kitajski poveljniki: Paj Ounghis iz Kvangsi province, Čin Tehčun, bivši župan v Peipingu, ki je pobegnil iz
haja proti severu. Tientsin-Pukov železnica deli provinco Santung v dve polovici ter tvori najkrajšo »vezo med Naii-kingom in severno Kitajsko.
Poglavitni namen Japoncev je zasesti celo Hopej provinco, predno dospe v provinco murna kitajska armada z juga.
V zavzetem ozemlju meil Peipiingom in Tieaitsinom skušajo Japonci odpraviti vsa* vpliv kitajske osrednic vlade v Nankingu.
Na povelje japonske armade kitajska policija v Peipingu preiskuje 'vse hiše ter uničuje vse slike kitajskih narodni ti voditeljev'.
Straže so bile odstranjene oil vrat v Peipiingu in tujcem je bilo dovoljono svobodno odhajati iz mesta in prihajati v mesto.
PEEPING, Kitajska, 5. avgusta. — V Peiping sta po strašnih iskušnjah in napori ii dospela pisatelj Gene Lamb iz Washington, I). C., in njegova žena, ki sta nekaj časa dobila zavetje v nekem budistimem templu severozapadno od stare prestolice.
"Hvala Bogu, da smo zopet v mestu," je pričel Lamb pripoved oa-ati. 4'Videli smo, kako je neka japonska motorizirana brigada iz Mančukua z več>to tanki, ki so drvili skozi kitajske vojaške oddelke kot. kosa skozi travo, bombardirala lisi-yuan. Toda Japonci s tem še niso bili zadovoljni. Njihovi le
mesta, ko so prišli Japonei talci so s strojnicami kosili be-
pred mestna vrata, Ju Hamou, Jen Ksišan in drugi.
TIENTSIN. Ktiajska, 4. aiv-gusta. — Japonski letalci so metali bombe na prednje straže kitajske armade, ki je ma potu proti severu, in sicer pri Tečovu, na meji provinc Hopej ijn Šantung, 135 milj jbžno od Tientsina.
Oddelek japonske infanten-je, katero podpirajo tanki in artilerija, (naglo prodira proti jugu, da prepreči, da kitajska vojska ne dospe v Hopej. Japonski glavni stan nalznanja, da Japonci zadevajo le na majhen odpor.'
Prednji japonski oddelki se nahajajo komaj 5 milj od kitajske 29. armade, ki se po porazu v Tientsinu skuša organizirati ob želesjnici, ki pelje v Peiping.
Japonci prodirajo ob Tien-tsin,Pukov železnici proti jugu, medtem ko močna kitajska
in submarine," pravi poro^.ftipftdft §1? sejeznjci j>ri-
žeče ljudi v kitajskem mestu in sosednih krajih. V soboto so <vdrli Japonci tudi v moje pribežališče, ne da bi se tudi najmanj zmenili za ameriško zastavo, ki smo jo razobesili. Vzeli so nam živež in sploli vse, kar je imelo za nje kako vrednost, vključno 300 mehiških dolarjev. Nato pa so bili še tako predrzni, da so nam ponudili požirek našega lastnega piva. Najmanj 30 kitajskih kmetov morem pripeljati za priče, da so japonski "vojaki plenili hiše, da so otroke metali skozi vrata in okna in so zlorabljali žene in dekleta. Kitajci, ki so bili prisiljeni u-makniti se jn niso mogli čez reko Jungting, so zbežali v gozdove in so v sili tudi pričeli ropati."
NAROČITE SE NA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V
_ m
h M i;«

"¥ii> «žio*>
New Ydrk, Friday. August 6, 1937
THE LARGEST BfflVENF VAILJ TB VM3.
Glas Naroda"
ca
rtJBUBUMi OOHPAMI
Frmmk. Sataer, President	J. Lapaha, Sec.
•I ttsvs tftoa: Mur I«k (Mr, JL X.
a«iil NAIIDi* <X*mMMJ*mHk
Za Mm York pa aria Mm	fao
im» teta.....i:..:'.... MUM Use
hp^lMa...................
»dpi* ta M .»• prloMaWa Dmu najo* Mo«v Order. Pri miiMinU kraja uroCnlkoT, proateo, da m
i (Nihil MvaUHe Mini, 4a hI tre}«
....................n__

lahaj* mid du
I ta
"GLAS NARODA", nt W. lttfa Street. New Ta*. N.
Telephone: CHelsea 3—1242

LA FOLLETTOV OPBOR
• '
Pred nekaj meseci je bil osnovan (posebni senatni odbor, ki um načeluje senator La Follette. Njegova svrha je dognati, kje v deželi se kršijo in kako se kršijo državljanske svoboščine.	*
Odboru so dali ma razpolago $55,000, in s tem denarjem ie za vršil ogromno delo.
V našem narodnem življenju je odkril temne kote, v katerih ni ljudem zajamčene kaj prida svobode. Odkril je te kote
in posvetil v nje. *
Preiskal je daivnost delavskih špijonov, agencij, ki preskrbujejo podjetnike s stavkob^zi, preiskal je razmere v zloglasnem Harlan okraju ter dognal podrobnosti čikaškega ma-sakra, v katerem je izgubilo deset delavcev svoje življenje.
CWkritja La Follettovega odbora so ugladila pot kazenskemu zasledovanju in zakonodajni akciji.
Odbor je milijonom odprl oči in jih opozoril na nevarnost, ki preti Ameriki.
S tem je 'bila le površina nekoliko razpraskana; veliko dela je ostalo še medovrženega.
Preiskati je treba še terorizem, pod katerim stokajo in se krivijo share-eropperji po južnih državah, delovanje fašističnih organizacij v tej deželi, divjanje kompanijskih na-jetežev v Miohiganu in delavnost vigilantov v Californiji.
Dela je še za leta i,n leta, ijn delo mora biti završemo, če hoče Amerika ohraniti svojo svobodo.
La Follettov odbor je začasen, toda postati bi moral stalen, da bi preiskal vsak slučaj, kjerkoli se kršijo ustavne svobošcaie.
Zaepkrat potrebuje odbor (petdeset tisoč dolarjev. To je malenkost, ako pomislimo, da so razni senatni odbori potro-silji milijone, dosegli so pa le malo oziroma nič.
Toda proti La Folletovemu odboru je veliki biznez in pa seveda senatorji, ki so pokorni služabniki "velikega biznesa.
Senatorji, ki nasprotujejo La Follettovemu odboru, pomagajo kompapaijskim inajetežem in drugim sličnim temnim elementom.
/v
živ!
Denarne požiljatve
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
ifo&puim
«ttt_mik m
ul9-m%m
mM	- Dta. UM
m-K85
b --Ur m
f Ji*-Ur Ml
9 ».«_Ur '991
upu* ur tm (1I7J9-Ur 1999
■3CJL SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENJ2 PODVRŽENE 8PREMEMBI GORI ALI DOLI
Si bptettU nO* aritof kot sganaj aavedepa, bodiri t dinarja ali
Je M* ptpfe.
Izplačila v $mep$kih dolarjih
------M*
Su - -
Pr*J«n»lk. doti t »Ure* kraju Upiaiilo t d<jl*rjlh.
rt oamj una
Novembra je Objavila 'Istra' senzacijonalno vest, da je bil v Španiji ujet in ustreljen od nacionalistov letalec Jože Križaj, doma iz Koprive na Krasu. Po "Istri'* so to vest posneli mnogi drugi liati, med njimi tudi beograjska "Politika". "Mra" je objavila' tudi fotografijo Križaja, kako ga peljejo franlkovci z avtomobilom v zapor.
Nefcaj dni, preden je bil Križaj ujet, se je dal fotografirati s svojim letalom in poslal je sliko svoji zaročenki v Ljubljano. Križaj je bil letalec v Italiji in bil je na glasu kot izned-no hraber^ toda vedeli so tudi, da je vprav fanatičen nacionalist, zaveden Slovenec, kakršni so samo med primorskimi Slovenci; zato mu niso preveč zaupali.
Križaj je vprav rojen za letalca. Ko je bil 18 let gtar, je ibil že sprejel kot prostovoljec v pilotsko šolo. Kmalu se je tako izkazal, da je bil dodeljen letalski eslkadri maršala Balba. Preden je maršal Balbo odletel v Južno Ameriko, je preisku-sil v višinskem poletu' nad Alpami letala in pri tem poletni se je Križaj sijajno izkazal. Dosegel je stopnijo narednika, toda zaupanja svojih poveljnikov si ni mogel pridobiti, nameravali so ga premestiti od letalstva. Junija leta 1932, ko bi se morala končati njegova služba pri letalstvu, je dve uri prej še letel v Vidmu, da se je njegovim akrobacijam čudil še neki general. Ko je pristal, mu je general čestital. Križaj pa mu je dejal, da bi rad pokazal svoje zmožnosti s težkim bom-barderjem, kar mu je general dovolil. Križaj se je dvignil ter odletel naravnost v Jugoslavijo. Jugoslovanske vojaške dblasti so letalo zaplenile in Križaja internirale. Letalo so vrnili Itaiji.
Križaj je bil dve leti pod nadzorstvom. Predanskim so mu prošnjo, da bi smel oditi v Abesinijo odbili, zato se je posvetil študijam. Septembra je zapustil Ljubljano, odšel preko Francije v Španijo. Kot prostovoljec je pristopil k vladnim četam in dodelili so ga letalskemu oddelku v Albaceti. Tri tedne se je udeleževal bitk v zraku dan za dnem in njegova hrafbrost je kmalu zatelovela.
Prsmo, ki ga je pisal svoji zaročenki v Ljubljana, kaže veliko navdušenje za njegove ideale: "Izpolnila se mi je želja ... Že od daleč spoznam, kakšna so letala, odkod so. Še nekaj jih bom zbil, potem bo pa tudi z menoj konec ... Ne misli, da sem na strani antikristov . .. Veliko bi lahko pisal, pa zakaj. Tu govore bombe in strojnice. Nimaš pojma, kaiko imam mirno vest in kako sem zadovoljen P K sliki je še pripisal: "Kake? dolgo bom ti še piteal? Letel bi vse življenje, samo letel, toda drugi teden me morda ne bo več med živimi.."
Zanimivo je, kako je bil Križaj ujet. Napadla ga je močna eskadrila nacionalističnih
ločnega. "Populaire" pa poroča med vestmi iz Španije po brzojavki iz Hendayea z dne 18. julija, da je valencijska vlada zamenjala z nacionalistično vlado 7 ujetih letalcev. Med nacionalističnimi ujetniki, ki so bili vrnjeni valencijski vladi, je tudi "Italijan" Kri-sai! Očitno je, da gre za letalca Jožeta Križaja, tki je sicer italijanski državljan, toda Slovenec. Drugi ujetniki, ki so prispeli s Križa jem so: en Španec, 2 Poljaka, 2 Rmsa in en Bašk. List poroča, da so ujetniki na prvi pogled zdravi ter da niso trpeli v ujetništvu. Ko je bila ugotovljena njihova istovetnost, so bili izpuščeni na svobodo. /
Pogumna in žilava An-leža.
V Varaajdin sta prispela oni dan dva Angleža, zdravnik dr. škodo, ubila je samo eno šijpo in Ciril Handey in lastnik garaže| aa-žgala posteljo, ogenj pa so ta-Niford Meitcalfe. Od Mariibo- koj pogasili. ' flu-dno'je, da se
STRAŠNA NOC NAD SKOCJANOM
16. julija je divjala nad Skoči jansko dolinico strašna; nevihta, ki je spravila na noge vse vaščane. Nihče ni pričakoval, da bo ta!ko naglo prihrumela nevihta, kar je bilo ob 10. zve čer še lepo jasno. Opolnoči pa se je začelo bliskati, da je bilo kakor podnevi. Grmelo je skoraj celo uro, večkrat je tudi treščilo, a strela ni napravila posebne škode. Tako sftraišne noči še ne pomnijo. K sreči ni bilo toče ker bi bila uničila vse poljske pridelke. Še bolj pa so se ljttdje bali strele, ki letos strašno razsaja povsod in ubija ljradi ter zažiga poslopja.
Ljudstvo je še vedno v stra hu, ker je lani strela ubila u-glednega 37-letnega posestnika Jožeta Adamiča v Malih Lipi je. na-h, ki je zapustil 8 otročičkov. Tudi letos je udarila strela v hišo premožnega gospodarja J. Gregoriča v Malih Lijpljenah, pa k sreči ni napravila posebno
Peter Zgaga
ra do Varaždina sta se pripeljala v kiajašikem čolnu po Dravi v 9 urah. Po Dravi sta zopet nadaljevala pot do ustja Dunava, odkoder kreneta v Črno morje skozi Bospor po Marmorjem morju skozi Dardiane-le v Sredozemsko morje in skozi OtranMca vrata v Jadran. V čolniču nameravala prepotovati vso vzhodno oflbalo Jadrana do Sušaka, odkoder se vrneta po železnici v Calais in čez Rokavski preliv zopet s čolnom domov.
Za stavo je pojedel živo
• v
mit.
Za majhno stavo nekaj dinarjev se uprizarja marsikaj. Eni pijejo velike količine raki-je, drugi vino in se tudi zgodi, da sicer stavo dobijo, a da jih ubije alkohol, a med vsemi temi rekordi po stavah ima menda prventetvo kmet Damijanovi« iz Košhrtiča, ki je za 40 din pojedel z *dlako in kostmi živo poljs/ko miš, katero so ljudje, ki so organizirali statvo, ujeli na njegovi njivi. Ko je miš pogoltnil in dobil štiri kovače, je hotel za enako ceno pojesti še podgano, katero naj bi sosedje ujeli iv njegovi kleti. Ker ni bilo zanimanja za stavo in lov na podgane se je moral mož zadovoljiti z miško.
Strela ubila 245 ovac.
Nad KaKnovikom pri Sarajevu je divjalo silno neurje, med katerim je strahovito grmelo in treskalo. Strela je u-darila v čredo ovac Nikole in Mate Kuzmana in jih ubila 245. Pastirioa Mca Kuznian je bila težko ranjena. Kuzmana sta zdaj siromaka. Škoda znaša nad 42,000 din.
85,000 lan je prevozil s kolesom.
ni gospodarjevi hčerki nič zgodilo, dasi je bila v Času, ko je strela udarila v hiši.
ugotovilo orožništvo, ki preiskuje zadevo.
POŽAR V ČEBELNJAKU
Pri posestniku Pečniku na Spodnjem Bregu je nastal požar v čebelnjaku jn je bilo uničenih 48 panjev. Lostnik trpi okoli 40,000 din škode. Gasit so prihiteli gasilci iz Ptuja in Hajdine. Vendar so med tem £e domačini sami pogasili požar.
OBSOJENI POŽIGA-GALEC
- Pred malim kazenskim senatom v Mariboru se je zagovarjal 20-letni kovaški pomočnik Aleksander Vaš iz Prek-murja zaradi požiga iz maščevalnosti. Imenovani je v noči na 2. maja 11. zažgal gospodar, ^ko poslopje posestnika Ivana Kuharja v Čičikavi vatei, ker ga je zaradi neke pravde smrtno sovražil. Požigalec je bil zal svoj zločin obsojen na eno leto n ' dni ječe.
SLABOUMNE2 UTONIL
PONOČI SO HOTELI RAZSTRELITI MOST
V Šaleku pri Velenju je pobesnel slalboumni 40-letni posestnik Boltazar Poklač. Prebivalstvo cele vasi se je prestrašeno poskrilo pred pobesnelim * človekom. Ker ni bilo nikogar nad katerim bi potolažil svoj^ besnost, je nesrečnež skočil v bližnji potok in utonil. Njegovo truplo so našli šele nasled-
letal. Zaregljale so Strojnice, motor Križajevega letala se je. Uta je ^^ Mate
vne m goreče letalo je začelo munovič iz Sarajeva s kolesom naglo padati. Križaj se je re-	Pr0vqeil je doslej
šil s padalom, toda zaneslo ga je med nacionalistične čete, kjer je bil ujet in odpeljali so ga v zapor. Slučajno je ta pri-zpr posnel Paraapountov filmski operater. Film kaže Križaja sajastega v obraz. Listi so novembra poročali, da bo uporniki Križa jn pri zaslišanju ponudili življenje, če se hoče vojskovati na njihovi strani, kar ie pa odbil in so ga zaradi tega
takoj ustrelili.	no podnarednik Branko Veočič.
Njegova zaročenka je slutila,''Zadrti ga, ker je bil oepm-da je Križaj kljub vsem še ta-[1 jen velike tatvine iz voja&ke-ri^-i	----a.-------• ga skladišča. Ko ga je vodil
Iz Dolenje vasi pri Ribnici poročajo: Ponoči je silovit tri kraten poik zbudil iz spanja prebivalce vasi Prigorice in DoTenje wsi v Ribniški dolini. Prestrašeno so gledali ljudje njega dne. ^kozi okna in ugibali, kaj se je' zgodilo. Kmalu bo leto odkar popravljajo cesto iz Ribnice v Dolenjo vas in dalje proti Kočevju. Cesta je bila v neznosnem Stanju in bil je že skrajni cas, da se je začelo popravilo. Podjetje Slavec iz Kranja je prevzelo dela in cesta bo v kratkem popravljena. Med Dolenjo vasjo in Prigorico je speljan preko potoka most, okrog katerega se vrše zadnji čas popravila in tudi most sam popravljajo na ob^h straneh, da se zniža prejšnji vzpon in omeji ovinek. V noči ob pol eni so pa neznanci položili tri dinamitne patrone na sredini mostu in jih zažgali, da je strašen pok zbudil vse prebivalstvo daleč na okoli. Naklep, ki bi bil lahko usoden za most, se ni posrečil. Posledica eksplozije je bila le ta, da se je gornja past nekoliko naapočila. Kaj je napotilo j J J jamo.	JI neznance do tega dejanja, boi£mB0B»siBfsm!M!tfC«»sfuJi
STRELA UDARILA
Nad Sv. Andražem pri Slo-venigradcu je nedavno divjala huda nevihta. Med neurjem je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Martina Deva. Več olbjektov je do tal po gorelo, tako da znaša škoda 75 tisoč din.
Slovenski pregovor pravi, da ima noč svojo moč in da i-ma noč tisoč oči.
No, če ima noč tiaoč oči, jih
imajo 'sosedje najmanj milijon. *
V	Ameriki je običaj, da sklepajo zakone mirovni sodniki.
To je pravilno.
Toda v marsikaterem slučaju se zdi človeku, da zakona ni sklenil mirovni sodnik, pač
pa vojni tajnik.
*
Ženska nikdar ne reče: — O, o tem se pa ne izplača govoriti. . .
*
Ženske dajo dosti na svojo polt, posebno pa ameriške ženske. Polt mora biti čista, kot da je iz žameta ali iz breskvi-ne kože ustvarjena.
Žensko polt *kazi ivsaka naj-imanjša pega, vsak najmanjši zarastek. Marsikateri je žal, ker so ji cepili koze v roko. Toda kaj hoče, pomagati ni ker je bila premajhna ter so drugi odločali tv njenem imenu.
Modeijni čas je pa vse pre-drugačil. Kmalu ne bo več dobiti ženske, ki bi imela v ramo cepljene koze.
V	bližini New Yorka, v državi New Jersey, je mesto Haek-ensack, kjer služi lepe denarce star zdravnik, ki zna koze tako cepiti, da (ni po cepljenju no benega znamenja.
Kam in kako jiih cepi, je njegova skrivnost in .skrivnost njegovih pacientov, med katerimi je posebno dosti mladih deklet.
Nekoč jih je kar pet skupaj odpravilo.
—	Kam pa greste dekleta« — so jih vprašali.
—	Koze si gremo cepit.
—	Kam si ji greste cepit?
—	V Hackensack, — so smeje odgovorile.
""t
'GLAS NARODA" p
pošiljamo v staro do- B
^ movino. Kdor ga ho-^ če naročiti za svoje ^
d sorodnike ali prijate- j B i •	___«.__:
4 Ije, to lahko stori. — j p Naročnina za s t a r i j A kraj stane $7. — V J A Italijo lista ne poši- j

vse države južne in severne A merike, države na ivzhodni af-j riški Obali ter vse evropske države. Od ^ani potuje po Aziji, kjer je prevozil ie Turčijo, Sirijo, Palestino, Irak in Iran. Doslej je prevozil 85,000 km.
USTRELIL SE JE
ker je bil osumljen tatvine. V Vinkovoih se je ustrelil nedav.
ko podrobnim vestem o njegovi smrti le živ. Dolgo je poizvedovala. Pikala je v Pariz, od
vojak pa stranišče, mu je Veo-
____, eič istagal puško, jo hitro na-
^odersoseofcrnUivŠpanijo,a tyjsaliafseristreMvgkvo,£a-
nI	^ do-Iko da je abkfrl jnrfev.
Važno ža {potovanje
Kd*r Je naa*njto potovati v stari kraj ail febMI kH» J« Mrebo«. 4* J« paufai t tmH Htvareh. V»Ird nafte dveletne ektišnje Vam zamereipe dati naJMJfta pojasnila Hi t odi vse • petrebn* preakrbeti, da Je potovanju uooboo In hitre. »«U ae «a-OH ehrnlte na naa xa vpa pejpaoiia.
Mi preajki^taM.Ta«, bodlal pnftnle ta pacata« ftoToJJrtiJa, poMl Hate, vizeje in aptob m, kar Je xa potovanje potrebna t aalbitrtjieai ipsn, Jn kar.Jp flavno, ta najmanjfie atroHfe.
NedriavlJani naj ne odhdajo do zadnjega trenutka, ker ptedae ae doM it Waahinictana povratna dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi aajasanj <
PHtto torej tfko) » breaplafaa navala In maUviJaaH Vf* da boste poceni }n udobno potovali.
SLOVENJC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
' 2\b West 18th Street
New York. N. V.

Vzroki za ločitev zakopa se
zlezejo v ljubezenskih gnezdih. ★
V New Yorku izhaja časopis, iki ima posebntjga repor-terja, kateri mora dobiti sle-lierni dan Od petih ljudi ori-gmx>re na gotovo vprašanje.
Zadnjič jili je vprašal: — Ali so se časi izboljšali ali poslabšali?
Trije so odgovorili, da so so izboljšali, dva, da so se poslabšali. Če bi vprašal o tem mene in tebe, dragi rojak, bi ne bili
prvi trije v večini.
*
Tisti človek ni kaj prida, ki zagrabi za stol, kadar je treba premufati piano.
*
New York in Brooklyn tekmujeta za prvenstvo.
Mesti se sicer skupaj držita (prav za prav je oboje skupaj eno samo mesto) toda med njima je velika konkurenca.
Če zgradi New York najvišji nebotičnik in se postavlja ž njim, v Brooklynu kmalu kaj posebnega pogruntajo. česanima in ne more imeti New York.
New York ne bo nikdar imel toliko cerkva kot jih ima Brooklyn kn nikdar toliko kopališč kot jih je v Brooklvniu Nasprotno *e pa Brooklyn ne bo mogel ciikdar ponašati s takimi poslopji in trgovinami, s kakršnimi se New York ponaša.
Pa ne samo v veliki stvareh, tudi v malenkostih tekmujeta med seboj.
Neki Newycrčan ima pa/primer kokoš, ki znese vsak dan jajce in knkupjca kakor petelin..
Brooklvnčani pravijo, da ne bodo prej mirovali, dokler ne dobe petelina) ki b6 zmeeel vsak dan dive jajoi in bo koko* 'Idakal kakor kokoš.



VAMVVZ"
... 1» C ■ - ■ ■	, . • ;	- - v a
New York, Friday. Augitot ^ 1937 ^
y ^žs&I
TEB UMIBT BWVWSX VAlLT W V M,
DAR NA RAZSTANKU
Dokler sva delala s St. Mayr-, »'Infem v žepu deset tisoč join, je bil on v popolni čuttve-f frankov. To se pravi, jutri jih m krizi. Oni ddn, ko sva začela j dobim. Oče moje matere je pisati novo komedijo, mi je re- prigtal m posojilo."
kel'	V To bo vesela Koka!"
44Poslušaj . . . Zdaj se bova
tikala* kakor je v navadi med zaupniki. Najino skupno delo je stvar zaupanja. Dovoli, da ti mimogrede povem še nekaj; dal bom slovo Koki."
"Kakšni Koki?" sem se začudil. "Kak je na tisoče."
4 4 Moja Koka se piše Robinet-ia Oherra. Z, njo sem živel tri leta v dobrem prijateljstvu in ji nisem nikoli dal niti pare. Zdaj, ko jo bom zapustil, ne morem storiti tega praznih rok. Svetuj mi torej: kaj naj ji darujem?"
"»Drugi moj, to je težka stvar . . ."
"Jaz pa vem. Ea/oolje bi bilo, če bi ji dal nekaj denarja. Na primer okroglo vsotico deset tisoč frankov. Kaj meni^T"
Zračunal sem v naglici in od vrnil:
"Deset tisoč frankov za tri
leta skupnega življenja--
Jto je 3,333 frankov in 33 cen-timov na leto ali 280 frankov mesečno."
"Vendar pa" je nadaljeval Saint Mayr "deset tisoč je le deset tisoč .in to ni majhna vsota Človek
ne more biti indi-ferenten napram tolikemu denarju."
"Pa imaš teh deset tisoč frankov!" sem vprašal.
44Vidiš, tQ je ravno tisto! Nimam jih še. Zato pa imam deda, starega Goldberga, ki mi jih bo posodil. Ne ho sicer tako labko izvabiti iz njega toliko tisočakov naenkrat, ampak napel bom vse strune ..."
Talko sva začela iskati deset tisoč frankov. Od visega začetka sem dvomil v uspeh kombinacije. K oko, St. Mayr, Goldberg. Tembolj, ker sem poznal geslo starega Goldberga. Njegov aforiz^i se je glasil: Kradi, kradi, kradi —! s ne daj se oropati. Plemenite in močne besede, ki so predstavljale cel program. Torej upanjp v teh deset tisoč frankov je bilo od vsega začetka dvomljivo.
Toda čeprav je bilo težko u veri ti starega Golberga o potrebi posojila, je bil Saint Mayr nedosežen veččak v punupanju. (*!ez tri dni mi je že sporočil:
"Narejeno!"
"Kaj je narejeno!" sem vprašal
Niti ne dvomim, da bo z njimi zadovoljna!"
UKROČENA VOLKULJA SKOTILA MLADICE
Upokojeni kriminalni -uradnik Rudolf Knab iz Gradca se ponaša s tem, da je «v Evropi edi/ai, ki ima ukročeno in dre-sirano volkuljo. Ta volkulja je doma iz bosanskih gozdov. Pred petimi ali šestimi leti jo je tem ujel neki kmet z dvema drugima mladičema in Knaib je do bil-živali v dar. Kot vrstnice
Koki . . ."
4 4 Kaj?" sem "■zdaj si prijel s treh frankov že na tisoč?"
tisoč
44Ah, kaj vesela! Kako bo vriskala, k^dar ji ob slovesu položim na mizo pet tisočakov."
144Oprosti vendar," sem ga prekinil "prvotno si* ji namenil vseh deset tisoč frankov."
44To je bilo pitvotno. Med tem sem mislil in mislil, pa som prijel na čisto nove ideje. Koka se prav te dni dogovarja z nekim bogatim gospodom. Ne vem, kaj snujeta*. Kaj pomeni zanjo teh pet tisoč frankov? Pet tisoč več ali manj — nji je to vseeno!"
"Talko je!" sem rekel. 4'Torej boš napravil nov račun. Za vsako leto skupnega prijatclj-sva ji boš plačal 1666 frankov, alj mesečno ..."
44Nehaj že, neba.}," je zavpit Saint Mayr. "Škoda časa za take račune. Pojdiva rajši na delo!"
Drugi dan sem vprašal Saint Mayra:
44|Kako si airedil zadevo s Ivo-ko?"
"Vse je dobro," je odvrnil. "Zjutraj som jo srečal. Povedala mi je, da odpotuje v Buenos Aires. Peljala se bo z nekim Argentincem, ki ugodi vsaki njeni želji. Kalkor mi je pravila, ima dedec tam neke haciende ogromnega obsega. Zdaj ji nosi dragulje. Veš kflj mi je rekla, ko mi je pokazala vse nakitene prste! Dejala je: 44Škoda, da imam samo deset prstov. Rada bi imela štiri roke . . ."
"Tvoje darilo je moralo napraviti velik vtis!" sem pripomnil.
44Kakšen dar?" je dejal St. Mayr. 4 4 Bila sva oba gi njena od obujanja sladkih spomipov in nisem niti prišel do tega, da bi ji omenil kakisen dar. Ti ne veš, kako je ona dobra. Gotovo bi jo užalil, če bi ji omenil tiste fer,i tisočake, ki sem jih ji bil namenil ..."
"KakAie tri tisočake? Dejal si, da ji Tdoš dal pet tisoč frankov!"
"Dejal, dejal.. . Seveda sem dejal. Dragi moj, prejel sem te dni koipico vsaikovrstnih računov. Vrag vedi, kje so tr- čerjo v Bois de Boulogne. Re-gOvci izvoihalij da iinsm v žepu šil sem to stvar z borimi sto denar. Koka dobi trideset no- franki in revica je bila s tem
Dva dneva pozneje je bil St. Mayr silno zaskrbljen. Nič več L • ^ otr(>k s0 mkde av€ri
m govoril o svojem zasobm610 odraščale	'
življenju. Mislil je težke misli.'
•S časom so se pokazali pri teh živalih navzlic skrbni negi pranagoni ipi dve je bilo treba spraviti v večna lovišča. Ostala je samo "Poldi", ki je bila po svojem značaju drugačna od drugih volkov in volkulj. Sle dila je svojemu gospodarji, kakor zvest pes in se je dala celo dobro dresirati. Pred nekaj časa se je predstavila na Dunaju pri -neki dresurni prireditvi policijskih psov in je žela mnogo uspehov. Knab je i dobil nato iz (najrazličnejših
Pisala sva komedijo in sva prišla do prizora, ko princ junaško žrtvuje nekaj milijonov, da reši deklico, ki jo obožuje. Plavala sva na valovih čuv-stev. Našit junalki v komediji so se kosali v velikodušnosti.
Tretji dan sva počivala in tedaj me je Saint Mayr resno vprašal:
4 4 Poznaš kakšnega dobrega, draguljarja?"
44Poznam," sem dejal. 44Kaj bi rad od njoga?"
"'Rad bi kupil prstan do cenej	^f^vokazeA
tisoe frankov. Podaril *a bom ^ njene spretnostHn povsod
44Dragi moj," je odvrnil, "tri tisoč frankov — to je bilo nekoč ... Samo tisočaka ne morem podariti Koki v denarju. Zato sem oklenil, da ji kupim prstan ..."
Imela sva krstno predstavo komedije. Po tem dogodku mi je Saint Mayr nekako izginil izpred oči. S komedijo je bilo samo nekaj moralnega uspeha.
Včeraj pa sem zopet srečal lisjaska in sva se dolgo raizgo-varjala. Vprašal me je po Iksu in Ipsilonu in še po mnogih drugih. O vsakem sem mu moral kaj pripovedovati. Naposled sem se domislil Robinet. te Cherra.
"Kako je z njo?" sem vprašal.
4 4 Mi slim, da se ima dobro. Odpotovala je v Argentino in živi tam kakor kraljica."
"Dovoli vprašanje: kako pa je bilo z draguljarjem, ki sem ti ga bil priporočil? Ti je dobro postregel? Jutri ga obiščem in če želiš, mu labko sporočim kakšno tvojo željo glede za prstan ..."
''Kakšen prstan?" se je začudil Saint Mayr.
"Za prstan vendar, ki si ga daroval Koki!"
"Ah," je vzdihnil Saint Mayr in težko odprl usta. — 4 4 Veš, prstana sploh nisem kupil. Povabil sem Koko na* ve-
je imela isti uspeh kakor na Se Z~ Dupaju. Sedaj je skotila dva mladiča, dve krasni živalci, ki zbujata splošno občudovanje. Knab upa, da bosta podedovali značaj svoje "šarmaratne** matere.
Nezvebto ženo zaklal.
Strašna tragedija se je odigrala v družini mesarja Tone Jaguniča v Bjelovaru. Jagn-nič ima dve mesnici. Pred petimi leti se je poročil z 18-letno
Marijo Prešel iz Bjelovara. Njun zakon je bil v začetku srečen. Po enem letu se jima je r rodil sinček. Nedavno je bill![ pa Jagonič opozorjen, da ga njegova žena vara z njegovim pomočnikom Adolfom Kraslom. Mož tega ni hotel verjeti, dokler mu žena ni sama priznala,
da ima res ljiibatvno razmerje z njegovim pomočnikom. Oni dan jo je tako dolgo pretepal, da je spravil iz nje priznanje. Pou® je pa vzel veliki mesarski nož in zaklal ne®vestno ženo, natto je odšel k državnemu tožilcu in povedal kaj je storil.
vrh bankovcev po sto frankov.
celo zadovoljna
NOVI PREDPISI O POSTU
Riuteki bogoslovni in katoliški moralisti razmišljajo o re.( viziji cerkvenih predpisov gle-| de posta, da bi jih prilagodili potrebam in zahtevam naših dni. Vedno bolj se namreč kaže prizadevanje, da bi se cerkvenega posta ne bilo treba strogo držati in vedno večje je število vernikov, ki hočejo iz tega ali onega nagiba doseči dis-penzo od postnih predpisov. Od mnogi'h strani se je že nanašalo, da so predpisi glede posta samo-ostanki iz starih časov. Mnogo uglednih osebnosti je že sprožilo predlog, da bi se cerkven post povsem prilagodil zahtevam našega časa, če ga že ni mogoče sploh odpraviti.
Jasno je, da more samo vrhovna cerkvena avtoriteta odločati o tem vprašanju in dokler bo cerkveni zakon veljal v svoji stari obliki, je post obvezen za vse katoličane, v kolikor jim ni bila iz posebnih razlogov podeljena dispenraa. .Cerkveni predpisi o poStu so obseženi v členih 1251 in 1254 cerkvenega prava in nanašajo se na vse katoličane od 21? do 60 leta. Po cerkvenem pravu je v letu 53 j postnih dni.
BRUHAJOČI VULKAN POVZROČA OGROMNO ŠKODO,
Konci meseca junija je začel na otoku Bismarck, severno od -Nove Gvineje, bruhati veliki ognjenik* 'Mesto Rabaal je po-ipotaom* porušeno. Več sto ljudi je izbilo življenje. Ameriška trgovska ladja 44 Goldqa Bear" je re&la'750 o-ttfo, večinoma žensk in otrok, per jih prepeljala v Kokopo, 15 milj severno od Babaula.	-
Knjigarna "Glas Naroda11
216 West 18th Street
Hew York, N. T.
IGRE
ANTIGONI, SofokleJ, CO strani ..............
AZAZEL, trdo t«. ...........................^
»rotiran* jI
BENEŠKI TRGOVEC. Igrokaz ▼ 5. dejanj.... M Klasične Igro najslavnejšega dramatika, kar Jih poxna svetovni literatura. Dela Je prevedel v kramo slovenščino nas najbolj
H pesnik Oton Župančič.
•
C VRAN DE BERGERAC. Heroična komedija v
petih dejanjih. Trdo vezano ..............LSI
ČRNE MASKE
Spisal Leonid Andrejev, 32 str. Cena .... J8 Globoka ruska drama je podana v *A"o lepem slovenskem prevodu.
EDA, drama v 4. dejanjih .................... M
GOSTA Z MORJA, 5. dejanj .................W
KREUTZERJEVA SONATA
Spisal L. N. Tolstoj. 136 strani. Cena.... M S čudovitim mojstrstvom priklene TolHtoj v tem romanu bralca nase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom, grozovltost za gro-sovltostjo do strafinega konca.
LJUDSKI ODER:
6. tv. Po 12 letih. 4. dejanj ............ M
■	/iisg
• nftfT nf<ci" 'tjVrff'
MAGDA. Spisal Alozlj Remec. 86 strani, lena... 13 Žalolgra ubogega dekleta v dvanajstih pri-zorib. "To je britka, globoka zgodba ženske, ki trpi, pada in odpušča in umira po krivdi moža."
MARTA. SEMENJ T RfCHMONDU, 4. dej. ..	M
MOGOČNI PRSTAN. Mllčinski, 52 strani ....	.55
NAMIŠLJENI BOLNIK, Moliere, 80 "str..............M
OB VOJSKI. Igrokaz v Štirih slikah ..................M
OPOROKA LUKOV&KEGA GRAJSCAKA
47 strani. Cena ......................... m
Ta veseloigra rasnega češkega pisatelja Vrh-llckega je namenjena predvsem manjšim o-drom. v
PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE
Spisal Pavel GoUa. 84 strani. Cena ...... .4«
Božična igra v Štirih slikah, primerna za večje odre.
POTOPLJENI ZVON
Spisal Gerbart Haaptmann. 12-» su lx.ua.. .60 Dramatska bajka v petih dejanjih.
PEPELUH, narodna pravljica, 6. dejanj str. X REVIZOR, 6. dejanj, trdo vezana ............ .75
R. (J. R. Drama v 3. dejanjih 3 predigro,
(Čapek). Vezano ....................... .45
ROKA V ROKO ............................ M
MACBETH, Shakespeare. Trdo vezana. 151 str. Cena: mehko vezano .... M V«.---- JO
OTHELO, btoakespea«. Mehko vezana — . M SEN KRESNE NOČI. Shakespeare. Mehko
vezana. Cena —--------------------------
SKOPUH. Moliere, 5. dejanj, 112 str. ....... M
SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI")
Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena To je ena Izmed petih enodejank. čljih dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na cela knjige z besedami: - NI strup, is*** zdravilo, kar ti dajem.
testament
Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena.... J5 Ljudska drama v itirih dejanjih. Vprizorl-tev je omogočena poVsod, tudi na lalih o-• drih, ki ne morejo za svoje predstave pre-vettkih stroškov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER
Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih .... M Z^kPRAVLJIVKC. Moliere, 3. dejanja, 107 str. M
ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... -M
ZA KRl£ IN gVOBODO.! Igrokaz v 5. del?njln .85
ZBIRKA LJUDSKIH IGER.
ftjroopič. MU» pod zemljo. Sv. N^ ^nje M 13. snopič. Veatalka, Smrt Marije bevite. —
Marjin o«rok ........................
14 snop«. Sv. Boštjan, Junaflta deklica,—
Materin blagoslov ...... ........... -M
16 anMč. Turki pred Dunaj«, FW»joU In
Ntf» ....................... ^
2v". snopič. Sv. Jnst. Ljubezen Mariltoga
traka ...............................
r. k • ** ' vi '
PESM^ in POEZIJE
AKROPOLXS IN PIRAMIDE ................ M
BALADE Oi ROMANCE, trda vez........... U3
'' • j.- .*--	broSirana
KRAGUUČKI XHtva) .............................M
um ZA MIJIM ZOB. trda vez .............. M
MOJ« OBZORJE, (Gangl) ...................L*
N/MkCTS tcrrndW), broa. ....................
NAMMfNA HSSMARICA. Cena .............. M
KLASJE. Cent.......... ....... M
PEČMI, (Gruden), vez. ........ .35
(A&Mt). broš .................. -35
POTI (Glasfer), hroSraoo ........ A*
(Oton Znpaačlč) ............... JM
za mladost ......... ...... M
peuij u ilovearto mladino.
mvijloe, trda v*? ............ M
i
i
■oo. stran.
VHIimm« M
■S--.;.
PESMI Z NOTAMI
MEŠANI IN MOŠKI ZBOR
Ameclfika slovenska lira. (Hoimar) ............
Orlovske himne. (Vodopivec) ................UM
Pomladanski odawri, U. sv................... .45
SLOVENSKI AKORDI
22 mešanih in moških zborov, ugiasrti Karl Adamič ............................ Cena LSt
PLANINKE
Pesmi za sopran, alt, tenor is 41MMI J. Laharnar ....................<«..Cena LM
MOŠKI ZBOR
Gorski odmevi. (Laharnar) 2. zvezek ........ 45
Trije moikl zbori. (Pavčič)
Izdala Glasbena Matica .................. M
DVOGLAS NO Nait himni .................................. JI
MLADINI
Osem mladinskih pesmi ob 100 letnici rojstva Fr.' Levstika s klavirjem all harmonijem. Uglasil Emil Adamič ................Cena
MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .45
RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovini. (Foestei ) Izdala Glasbena bauca .. .M Gorske cvetlice. (Laharnar)
Četvero in petero raznih glasov .......... .45
V pepelnltni noči. (Sattner)
Kantanta za soli, zbor in orkester. Izdala
Glasbena Matica ........................
Dve pesmi. (Prelovec). Za moški zbor in bariton 80I0 ................................
MALE PESMARICE
8t. 1. Srbske narodne hiasne ................ .15
Št. la. Što čutiš, Srbine tužni.................15
St. 11. Zvečer ...................;.........15
St. 13. Podoiadea ...........................IS
Siavček, zbirka šolskih pesmi. (Medved) ...... 3&
Ura. Srednješolska, 1. in 2. zvezek po........ M
MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (Alj;" -
3. zvezek. Psalm 118; TI veselo poj; Na dan;
Dlvna noč .................................
6. zvezek. Opomin k vesel ju; Sveta noč, Stražniki; Hvalite Gospoda: Občutki; Ge-■'o ................................c*.....41
CERKVENE PESMI
Domači glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor L—
Tantum Ergo (Premrl) ........ ............. M
Maine pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ M
Pange Lingua Tantum Ergo Geni tori (Foe rs ter) J$
K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster).........41
Sv. Nikolaj .................................. m
II EVHARISTIČNIH PESMI
Za mešani zbor .................._ rv^a j,_
MISSA in Honoran St. Joseph!. Kyrte
Cena 1.—
HVALITE GOSPODA
Pesmi v čast svetnikom, meSan zbor....Cena
PRILOŽNOSTNE PEMC
za izvan cerkvene in društvena slavno«ti. sestavil A. Gram. Mešani in moški zbori...Cena L—
NOTE ZA CITRE
Košeljski. Poduk v igranje na dtrah. 4 Jtezkl U$ Bori pridejo, koračnica ...................... M
NOTE ZA TAMBURIC£
oicvenske narodne petani za tambnraški zbor In-
petje (Bajuk) ............................1JI
Bom šel na planince. Pod puri slov. narod db
pesmi (Bajuk) ..........................1.—
Na Gorenjskem je fletno.......................L—
RAZGLEDNICE
Newrerške. Različne, ducat .................. M
Iz raznih slovenskih krajev, ducat .......... M
Narodna noša, ducat ........................ 41
POSAMEZNI EOMADI po .......... I MtlT
i
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštme gnamU po 1 ali 2 renta. Če pošljete gotovino, reko-mandiraite pimo.
KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE
PROSTO Naslovite na: —
SIOVENIC PUBLISHING COMPANY
WEST im STREET
NJTW YOBK, H. Y.
• — , -,
t "	Mjg« • .	" % ..
New York, Friday, August 6, 1937
nw vmmt swvwww WAKT m vju.
ME MOREM TI RAZOPETI...
A VI ROMAR IZ 2IVUERJA (O) ZA "6LAS NARODA'1 PRIREDIL: I.H.
.O i	4E===3 O
%
Fotografija predstavlja mlad par v dbleki, ki jc bila v navadi pred dvajsetimi leti.
"Oglej si ta dva človeka, ta fotografija je bila narejena malo po njuni zaroki. To je moj prijatelj baron Ernst Ra-nek s svojo nevesto Marijo Leten. Bila je hči profesorja na poljedelski visoki soli, katero sva oba obiskovala. Poslušala Eva profesorjeva predavanja in sva kmalu prišla v njegovo iirso. Marija Loeenova je bila, kot vidiš, čudovito lepo dekle in moj prijattelj se je vanjo zaljubil, ko jo je prvič videl ]n tudi ona ga je takoj ljubila. Bil je tudi najljubeznivejši človek kar sem jih v življenju srečal. Življenje v profesorjevi hiši je bilo kar najbolj sporazumno, kar si ga moramo misliti in v tej hiši wno preživeli najlepše ure. Oče, mati in hči so izžarivali očarljivo svežost, zdravo, prikupljrvo domačnost, da sva se midva talkoj počutila-, kot doma. Gospa je v svoji ženski dobrotljivosti ravnala z nama kot mati, profesor se je z nama rad raagovarjal in njegova plavolasa hči se je z nama smejala in kalila ter je barona Baneka pogledovala s svojimi jubeznivhm očmi, da ni bilo oudno, če ga je tako naglo očarala. Proti njenemu čaru sem bil zavarovan samo zaradi tega, ker .sem naglo opazil, kako je med njima. V treh mesecih sta bila zaročena in bilo je dogovorjeno, da se takoj po njegovih končanih š-tudijih poročita. Baron Ernest Ranek je bil v najboljših premoženjskih razmerah, bil je dedič po pred kratkim umrlem očetu, lastniku premožnega posestva v Porenju, katero je tedaj spravljal o&rtmik, ki je ostal še na svojem mestu, ko je niladi baron Ranek »končal svoje šole. Posestvo je bilo tako obsežno, da je potreboval dobrega pomočnika in stari oskrbnik je bil že dolgo v službi, bil je zelo vesten in pošten.
"Takrat sem bil pogosto na Raneku, kakor se je imenoval njegov grad; bila je lepa, stara stavba, kjer je bilo prijetno živeti. Sreča mojega prijatelja in njegove mlade žene pa je bila menda prevelika, zalotila ga je nagla strašna smrt V
Rena je med pripovedovanjem z veliki mzanimanjem gledala sliko obeh lepih in srečnih ljudi. Sedaj pa dvigne glavo.
"Kaiko pa se je zgodilo, papa?"
Očem zamišljen gleda pred se. Drhne globoko iz prsi.
"Povedal ti bom, Rena; zdelo se ti bo kot roman s katastrofalnim kancem. Torej, dve leti sta bila Ernst in njegova žena poročena in sta živela sama za sebe, popolnoma kot v medenih tednih. Gospa baronica Marija je svojemu možu jKKlarila hčerko, ki je še povečala njuno srečo. Pogosto sem bil, tudi po Bmrstovi poroki, gost na Raneku in ta vriskajoča a«re<"a obeh je tudi meni razveseljevala srce. Igral sem se t malo Gardo v brezmejni sreči smo letali po krasnem, starem parku, po kalterem je odmeval naš smeh. Mala Garda je veselo z nami vriskala. Tako sem bil tudi ravno n§. Ra-n«kiu, ko je strašna katastrofa umičila to svetlo srečo, meni pa vzela ljulbljene prijaltelje.,,
Za neikaj easa umolkne in Rena ga pričakujoče gleda.
V AH te pripovedovanje ne muči preveč, papa?"
"Ne, ne, samo pusti me — olajšam se, če morem zoept enkrat o tem govoriti. In čudno je, Rena, kadar mislim na to, da je šla tvoja ljuba mati pred menoj in ta dva Človeka, l»otem mi je, kot bi se moral veseliti na svoj konec. Mlad in veren postanem pri misli, da so šli pred menoj in me tam čakajo. Torej poslušaj dalje. Ravno sem bil zopet na Rakeku in igrali smo se z malo Gardo, izmenoma smo jo nosili po parku, se ž njo šalili in smejali. Ležala je s steklenico mleka v postelji, mi pa smo šli v knjižnico, kjer smo radi sedeli, ker je bil zelo lep kraj. Poeg knjižnice je bia ravno tako velika soba in v njej je bila velika zbirka orožja. Govorili >mo o tem, da bomo prihodnji dan vstrelili srnjaka in A-ospa Marija je na svoj čarolbni način bila malo nejevoljna, ker bo morala celo dopoldne ostati sama."
"Vzemita me vendar s seboj na lov," je prosila.
"Spočetka o tem niisva hotela nič vedeti, toda prosila je
dalje. Njen mož se ji slednjič ni mogel več upirati. Smeje gresta oba v sobo z orožjem. Jaz sem ostal v knjižnici in *em z velikim zanimanje nibral neko zgodovinsko knjigo. V *>sedm sobi sem slišal oba smejati in šaliti se in sem bil vesel tega veselega raapoloženja.
Iz razgovora isem posnel, da je Ernst svoji ženi pokazal razno orožje ter ji razlagal, kako se rabi.
"In ko sem enkrat pogledal v sobo, sem videl s svojega stok, da je Ernst položil na mizo več revolverjev in pištol. Nado je ravno vzel v roke puško in jo obračal, njegova žena pa je vzela revolver in ga ogledovala. Ravno sem ji hotel zakhcati, da naj odloži orožje, ker je nabasano, ko poči strel. Gospa Marija je v svoji neprevidnosti pritisnila na jeziček petelina, ko je njen mož medtem ogledoval puško in ni niti opazil, da je žena prijela revolver. Ko je počil strel, sem prestrašen skočil na noge, toda Sem talkoj videl, da je pričel moj prijatelj omahovati, je »pustil puško in padel na tla. Pri tem se je »prožila tudi pmšika in tedaj se zgrudi gospa Marija, ki je okamenela strmela v dvojega moža in je hotela steči k njOTji, ne da bi se mogla prematkniti z mesta. Pri oknu Knjranice je ravno rtal vrtnar, da bi privtoal trto, ki se je ovijala okoli okna. Oba se prestrašena spogledava in vrtnar
I stfkozi okno v knjižnico. Skočiva naprej in se skloniva nad Oba, ki sta ležala bledih obrazov eden poleg drugega. Ernst je bil zadet v prsi, gospa Marija! pa je dobila strel na-Bila i® ^^ mrutva, moj prijatelj je še en-odprl oči, je vame se ertkrart zapičil svoj pogled in videl ' Wfoe ležati avojo ženo. Dobro je spoenal, da je bila a, nadih se mu i&vije k prsi in s težavo dahne:
"Tako tudi jaz nočem več -Živeti. Marija — moja Ma-Najina sreča j« 'bila prevelika!"
Z ganljivo nežnostjo položi svojo roko na njeno telo in njegove oči so ngabnile.
Pri spornim na ta prizor Dzorž Persik zatisne svoje oči jp	j® Wla tudi gloft)ofeo ginjena, se skloni nad njim.
"Papa, ijribi papa, ne smoš se tako rafisbuijati," pravi Prime jo za roko in se ji nasmeje.
(Dalje prihodnjič.)
Kitajska je pripravljena.
Dogodki v Evropi so dali Japonski pogum aa nov nastop proti Kitajski. Gre za stare ■azijske probleme, ki naj se v •tem zmetanem času dovedejo do konca.
Japonska smatra Kitajsko že davno za svoje naravno eks-pamzijsko področje. Vojaška stranka v Tokiju, ki ji je uspela pred nekoliko leti z razmeroma majhnimi sredstvi akcija proti trem severnim kitajskim provincam, sestvnim delom sedanjega Mandžukua, meni, da je prišel skrajni čas za nov, odločilni sunek proti severni Kitajski. Napredujoča konsolidacija te ogromne države pod Cangkajškovim vodstvom pomeni za Japonsko nevarnost, ki bi ji utegnila končno onemogočiti vse nadalnje nastope v o-zemlju sosednega rodu.
Kitajci pa seveda mislijo, da prihajajo Japonci vendarle že prepozno. Gen. Čangkaj-šek je v nekoliko letih ob sodelovanju svoje energične žene in kitajske mladine izvršil ze-dinjevalno delo, ki ga zunaj in celo na Japonskem niso prav ocenjevali samo zalo, ker se je vršilo prilično tiho, brez velikega reklamnega tamtama, ki je običajen v diktatorskih državah. (\ngkaj>iek deluje v duhu dr. Sunjatsena in s samimi demokratskimi pripomočki je v malo letih iz Kitajske napravi] državo, ki je sposobna dela in odpora, čeprav se je zdelo, da si ne bo mogla več
pomagati i? stoletnega propadanja.
Ze pred dvema letoma se je morala Japonska prepričati, da se je na Kitajskem že marsikaj spremenilo. Japonska akcija je naletela na nepričakovan odpor. Prvič v zgodovini kitajske države se je uveljavila enotna nacionalna volja. Neuspeh japonske vojaške akcije, ki se ni mogla prav razviti, je imela v Tokiju za posledico spremembo vlade. Vodstvo so| prevzele stranke, ki so zastopale v nasprotju z vojaško stranko naziranje, da je treba Kitajsko svojiti na miren način, ])o ovinkih gospodarskih; vplivov. Japonska je začela s Kitajsko pogajanja za gospo, darsko sodelovanje. Čangkaj-šek je pokazal mnogo umeva-nja za vprašanje tega gospodarskega sodelovanja, izjavil pa je, da je treba najprvo rešiti politična vprašanja, kajti le na temelju dobrega j»olitič-nega sporazuma je mogoče doseči praktično sodelovanje. Da bi Japonski dajal kakšne posebne koncesije, je odklanjal že v naprej.
Med tem je dobila na Japonskem vojaška stranka spet moč v svoje roke. Ko se je pred n«'koliiko mesecj zirodil dr. žavni udar v Siamu, je računala Japonska z rosnimi političnimi zmešnjavami na Kitajskem. V njeno presenečenj*-pa ne samo, da ni prišlo do teh zmešnjav, temveč se je pokaza-
ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA

DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena .......... .SO
GODfEVSPI KATEKIZEM. 61 strani. Cena .25 EUMORESKE M GROTESKE. ISO strani. Cena
Trda voz. Cena 1 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena PO STRANI KLOBUK. 150 strani. Cena .... POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel, 136 str. PREDTRŽANI. PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena ..
.80
.25 .50 .60
Jto
.60 .40 .90
SANJSKA KNJIGA .................
SLOVENSKI ŠAUIVEC.!K) strani. Ceni*..".'
SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena .....
TIK ZA FRONTO. 150 strani Cena ........ 70
TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani Cena .30 TRENUTEK ODDIHA
(Knjiga vsebuje tudi šaloigro "Vse nage"). 189 strani. Cena .............*...........59
VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......U0
ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45
TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI;

KNJIGARNA "GLAS NARODA
211 WEST I8U1 STREET
NEW YORK. N. V.
la velika enotnost v mišljenju nove Kitajske. Pokazalo se je, da je vsa Kitajska zedinjena v enotnem odporu proti Jiapon-ski in celo znani vojaški puč, ki je presenetil ves svet z ugrabitvijo maršala Cangkajška, je bil v bistvu naperjen proti Ja-IMmski in se je tudi mirno poravnal v znamenju skupne skrbi, da bi utegnila Japonska za svoje špekulacije izkoristiti zmešnjave v državi.
Toda ba« to, da so morali u-gotoviti, da ima Japonska 0-pravek z novo Kitajsko, je moralo japonskim generalom vsiliti misel, da je trefba nastopiti čim prej in z v&emi pripomočki, f'im dalje bi čakali, tem težje bi mogli računati z usipehom. Zmešnjave v Evropi, kjer imajo velesile dovolj opravka s svojimi skrbmi, in zlasti še položaj Rusije, ki kaže na zunaj, da je za vsak nastop zavoljo lastnih zmed nesposobna za akcijo, vse to je japonske vojščake podkrepilo v misli, da je treba sedaj nastopiti. Morda pa se je Japonska hudo uštela taiko glede Evrope, ka-J kor zlasti glede Rusije. Nekatera znamenja kažejo, da bo ime^a vendarle tudi s te strani več preglavice, nego si je mislila.
Niče v je bil ra-zlog, ki so ga Japonci izkoristili, da pričnejo s sedanjo vojaško akcijo. Ouden je bil že način, kako so izzvali prvi spopad s tem, da so priredili vojaške vežbe svojih edinic v bližini neke kitajske vojašnice in so pri tem izvršili "fingiran" napad na to vojašnico, ki so pa Kitajci odgovorili nanj s streli. Po neki dirugi verziji je stvar še bolj čudna. Neki japonski vojak se je med manevri izgubil in Japonci so poslali svoje oddelke kratkomalo na kitajsko ozemlje, da bi tega moža poiskali. Pri tem je iprišlo do spopadov. In zanimivo je, da so se zgodili Iti spopadi b^š pri Lokavčavu, Iki obvladuje važno železniško zvezo Peiping—Kan-tung in budi se»vero-ivzhodno železniško progo.
Po prvih jfca^kah je prišlo do premirja, ki so ga Japonci izkoristili za to, tla bi poslali v to ozemlje nove čete. Spet je prišlo do spopadov in spet do premirja, ki so ga prelomili že naslednji dan. Japonci so u-poraibili v peipintškem ozemlju svojo staro metodo, da se pogajajo neposredno s provinci-alnimi vladami, ki so vsa.j v prejšnjih časih taikšne priložnosti izkoriščale za to, da bi uresničevale svoje posebne na-
NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ
Iz pitan, Id Jih dobimo od rojakov, opazimo, da w i« pranj v nejasnosti glede potovanja. Vrtina onih, Id M hočejo pridruiiti tema ali onemu izleta, misli, da m marajo s isto grupa tudi vrattL To al pravilno. Izlete se pripravi smo ia tja in steer zato, da imajo rojaki priliko potovati skopoo tja in imajo 1 tea vet zabave. Za naaaj al pa vaak sam uredi, kdaj Je zanj najbolj pripravna. Vsaka karta vote za dve leti, pa 6e vet, te je potrebno. Torej lam vsak izletnik call dve leti tasa za ostati v domovini. Dalje ni potrebno, da M ae vrnil z istim parnikom, ampak si sam izbere parnik, s katerim se hote vrniti. Če je pa slučajno razlika v ceni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno, doplača, te izbere parnik, na katerem stane vožnja .v** Zahteva M samo, da izbere parnik od iste parobrodne družbe ko« Je bil parnik, ■ katerim je potoval tja.
Ameriški državljani dobe potne liste za dve leti, nedržavljani pa dobe potili list samo za eno leto, torej se morajo v tem taan vrniti. Nedržavljani morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, U se izda tudi samo za eno leto. Pa tudi ti potniki imaia priliko, da ri svoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, te ima* jo za to zadostne vzroke.
Vri oni, ki so namenjeni letos potovati v stari kraj, naj si takoj zajamtijo prostore, da ne bo prepozno. Za mesec junij In julij m ie skoro vsi prostori oddani.
Na parnikih. ki so debelo tiskani, se vrie izleti v domovino pod vodstvom izkušenega spremljevalca.
KRETANJF, PAlils 1ROV - SHIP NEWS
črte. Po drugem prelomu premirja pa je peipinaka provin-cialna vlada izjavila, da se z Japonsko sploh ne mara dalje pogajati, da bo vse japonske predloge predložila osrednji vladi v Nankingu in da bo delala po nafvodilih te vlade. Tudi to je nekaj novega, s čimer Ja-ponei niso računali in kar kaže, da bodo imeli tokrat dosti težje stališče za dosego svojih namenov, nego so ga imeli doslej.
AFGANISTANSKA VLADA PROTI PERZIJSČINI.
Iz Kabula poročajo, da je afganistanska vlada ukrenila vse potrelbno, da bi se perzijski jezik, ki ga govori večina afganistanskega prebivalstva, nadomesti z jezikom Pustujcev, nekega rodu, ki živi posebno v mejnih ozemljih.
DROBIŽ IZ JAPONSKE.
Cdsarska vojaška akademija v Tokiju je povečala število svojih ' gojencev od 1000 na 2200.
Japonsko zunanje ministrstvo je sklenilo nastaviti pri svojih poslaništvih v Londonu, Parizu in Washington ti tiskovne atašeje, katerih doslej ni bilo na teh mestih. Naloga teli uradnikov bo, obveščati svet o moderni Japonski in njenih ciljih.
Po najnovejših ugotovitvah močno naraisea število japonskih gostiln in restavracij. Že zdaj jih je saimo v Tokiju bliizu 29 tisoč. Gejš pa so našteli v japonski prestolnici malo manj kakor 111 tisoč
"Prosim, pošljite mi knjigo "NAŠI NAJLEPŠI KRAJI". Rad bi jo pokazal mojim prijateljem, da bodo videli od kod sem doma. Slišali so že o Poljski, Češki, Slovaški in tudi drugih slovanskih deežlah, ko pa pravim, da >61» Slovenec, sploh nimajo pojma o tem. Bodo videli, kajti četudi smo popolnoma ame-rikanizirani se ne sramujemo našega materne-ga jezika; podpiramo slovensko časopisje in se navdušujemo za slovensko petje. Rodna zemlja ni mogla vsem nuditi dosti, kar je ma-terijakiega, obdarila nas je bogato s tem, kar je duševnega... "
Najlepši Naši Kraj
i"
7.	avgustr.: Ilex ? Genoa
10.	avgusta: Europa v Bremen
11.	avgusta:
Queen Mary v Cherbourg
14.	avgusta: Vulcania v Trs* Champlain v Havre
18.	avgusta:
Norma ndle v Havre Aquitania v Cherbourg
19.	avgusta: Bremen v Bremen
v
21. avgusta: Paris v Havre Coote di Sarola v Genoa Barengaria v Cherbourg
?4. avgusta: Roma v Genoa
25.	avgusta;
Queen Mary v Cherbourg
26.	avgusta:
lie de France v Havre Europa v Bremen
28. avgusta: Lafayette v Havre Saturnia v Trst
1. septembra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg
3.	septembra:
De Grasse v Havre
4.	septembra: Lnamplain v Havre Bremen v Bremen Rex v Genoa
8.	septembra:
Queen Mary v Cherbourg
9.	septembra: Paris v Havre
11. septembra: lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg Europa v Bremen Conte di Savoia v Genoa
15.	septembra: Normandie v Havre Aquitaria v Cherbourg
18. septembra: Vuieania v Trst
'>22. septembra:
Queen Mary v Cherbourg Bremen v Bremen
24.	september: Lafayette v Havre De Grasoe v Havre
25.	septembra: Cbamplain v Havre Rex V Genoa
ST. september: Paris v Havre
^8. september:
Europa v Bremen '<». september:
Berenuaria t Cherbourg
Normandie v Havre
Triglavsko jezero
87 izbranih fotografij v finem bakrotisku. ^
KNJIGARNI "GLAS NARODA** 216 W. 16th Street New York
Za vas pojasnila glede petnih listov, cen In drugih podrahnooti m
obrnite na
l POTNIKI ODDfcLEK
"GLAS NARODA" »I W. lttfc 84, New Tifk
Posebno naj hite od. U namer* rajo potovati meča Juga aH Julija, kajti n U dva smmco m na vseh parnikih skoro ie kabine

ADVERTISE in "GLAS NARODA"