NAŠ ROJAK IN SLOVENSTVO
Podgeslom NAŠROJAKINSLOVENSTVO bomo 23. marca 1988počastilispo-min na pisatelja Louisa Adamiča, rojenega v Prapročah pri Grosupljem.
Odbor zaproslavo 90-letnice rojstva, kiga vodiDare Gabrijel,je pričel z delom že novembra lani. Ustanovljeni so tudi trije pododbori, in sicer za urejanje muzeja Louisa Adatniča, zapripravo kulturnegaprograma, zapropagando in za vprašan-jafinanciranja. Na decembrskih sejah so že vsi oblikovali svojeprograme dela. Do 23.3., ko bo ob 18. uri osrednjaproslava v OŠ»Louis Adamič« v Grosupljem, bodo v muzeju v Prapročah uredili muzejske sobe. Informacije o 90-letnici naj biprodrle čim širše v slovenski prostor, za udeležence proslave bopripravljenaposebna brošu-ra. Na vseh šolah v občini se bodo učenci seznanili s pisateljevimi deli in tudiprire-ditve v počastitev 8. februarja — kultumega praznika — bodo v znamenju Louisa Adamiča.
V sodelovanju s Slovensko izseljensko matico bodo besedila o Louisu Adamiču objavljena v reviji Rodna gruda in v reviji Slovenija (izhaja v angleškem jeziku), tako da bodo z njimi seznanjeni tudi rojakipo svetu. V Izseljenskem koledarju za leto 1988pa sta bila o Louisu Adamiču že objavljena dva strokovna prispevka.
I.R.
LOUIS ADAMIČ se je rodil 23.3.1898 kmečkim sta-ršem v Blatu pri Grosupljem. Srednjo šolo je obiskoval v Ljubljani. Že s 14 leti se je napotil »čez veliko lužo« v Ameriko, v obljubljeno deželo svojih otioških sanj.
Sprva je dobil zaposlitev pri nekem slovenskem lističu. Nekaj časa se je skozi življenje prebijal z najtežjim delom, dokler ni proti koncu I. svetovne vojne postal ameriški vo-jak in se udeležil poslednjih bojev na francosko-nemški fronti.
Po odsluženi vojaščini je raziskoval svojo novo domo-vino in prepotoval širno ameriško celino živeč od prilož-nostnega dela. Nabral si je nešteto dragocenih vtisov in spoznanj za svoje poznejše pisateljsko delo. Le-tetnu se je posvetil, ko se je naposled ustavil v Kaliforniji kot po-močnik losangeleškega pristaniškega pilota.
Njegove krajše črtice in zgodbe so objavljali razni lističi na obali, pozneje pa je prodrl v ugledno Menckenovo re-vijo »The Mercury» in se tako uveljavil kot resen pisatelj. Po izidu svoje prve knjige »Dinamit« se je preselil v New York in kmalu zaiem objavil še avtobiografsko delo »Smeh v džungli«. Ko je prejel Guggenheimovo literarno nagrado, si je privoščil potovanje v Evropo. Na podlagi obiska v domovini se je rodila knjiga »Povratek v domo-
vino«, v kateri pisatelj biča nečloveško ravnanje s politič-nimi jetniki v Aleksandrovi Jugoslaviji. Knjiga je bila po-leg brošure »Borba« pisateljev največji uspeh. Tedaj si je pisatelj kupil farmo v Mildfordu v državi New Yersey, kjer se je v največjem miru predal svojemu delu.
Nato je knjiga sledila knjigi: Zibelka življenja, Vnuki, Hiša v Antrgni, Moja Amerika, Iz mnogih dežel, Narod narodov, Pot na dve strani, Moja rodna gruda (v kateri razkrinkuje delovanje Mihajloviča in v pravi luči prikazu-je NOB in partizanske boje), Kako vam je ime in Vefierja v Beli hiši.
Kot vseskozi napreden pisatelj je s svojim obširnim de-lom globoko posegel v amerižko javno in kulturno živl-jenje, hkrati pa je bil zmerom zves^pisatelj in zagovornik zdravih, naprednih sil v rodni domovini, pa ne le s pisano besedo, temveč tudi z osebnirai stiki z ameriškim pred-sednikom Rooseveltom in drugimi uglednimi ameriškimi vodilnimi osebnostmi. Že med II. svetovno vojno je zas-tavil ves svoj vpliv za našo stvar. Leta 1949 je obiskal sta-ro domovino, zdaj novo Jugoslavijo. Tu je našel snov za svoje poslednje delo »Orel in korenine«, toda tragična smrt 4. septembra 1951 mu je preprečila, da bi doživel izid knjige.