Stev. 26. U Ljubljani, dne 26. junija 1919. Leto Uheit Klrtit-C#n» UM b K 10— »» l,t/> ~ l.jubljan«. Kopitarjeva alica. Kmet, pomagaj si sam! (Državni poslanec Janez Brodar.) Veliko je še danes po deželi posestnikov, ki se prav malo ali celo nič ne brigajo za zboljšanje svojega posestva. Nekateri pa celo računajo na pomoč drugih, na državno ali deželno podporo itd. Taki se ponavadi najbolj motijo. Vsak pameten gospodar računa le na svojo lastno moč, Država in dežela nam sedaj ne bodeta mogle dosti pomagati (le v slučaju kake večje nesreče). Ker vse države so sedaj same v velikih finančnih težkočah vsled dolgotrajne vojske. Zato moramo sedaj še tem bolj računati na svojo lastno moč. Veliko je bilo pri nas gospodarjev, ki se jim je zdelo škoda dati vsakega krajcarja za zboljšanje svojega posestva. Danes pa, ko vidijo, kako malo je vreden denar, se pa jeze, kako so bili nespametni, da niso vsega denarja obrnili za zboljšanje svojih posestev. Danes imajo nekateri precej denarja, pa skoro nič ne morejo z njim narediti. Da, to je dobra šola za nas, kajne možje? Od sedaj naprej bodemo vedeli, da je najboljši in najbolj varno naložen naš denar v dobro.urejenem posestvu, Velika napaka pri nas je tudi, da očetje dajejo otrokom, ki gredo od hiše, tako velike dote, da je oni, ki prevzame dom, potem tako zadolžen, da se navzlic svoji pridnosti celo življenje komaj skoplje iz dolga, Tak gospodar je ves svoj živ dan velik revež in trpin, kako bo potem še mislil na kakšen napredek ali zboljšanje, ko 6e ima boriti samo za obstanek, , Veliko jih pa je, ki imajo ob takem obupnem položaju še kakšno večjo nesrečo pri živini, prašičih ali družini, ko gospodar potem obupa, gre v Ameriko ali pa nadrobno razproda posestvo. In tako je žalostni konec kakega lepega posestva, !ki je bil poprej že sto in »to let ponos v ivasi. Oni tisočaki pa, ki jih je dal oče od takega posestva svojim otrokom za doto, so dostikrat 81i vsi v mesto ali pa v Ameriko in tako je bilo vse izgubljeno za posestvo. Tak gospodar dela celo svoje življenje v škodo svojemu posestvu, Ker ga Bamo izčrpava in nazadnje uniči/ In kako! žaloino tak oče gleda potem usodo »votlega posestva, ako še živi. In sicer ponavadi v pomanjkanju^ Vsak' tatf gospodar, ki je prevzel posestvo * velikim dolgom in »i jo potem opomogel, jga sliiiČ govoriti! kMof dn n« bo imel toliko dolga, kot sem ga imel jat, N« prtVOV^čfan n*u tega, Jaz darstva delati samo za druge itd.« Tudi ženin bi potem ne zahteval veliko dote od neveste, ker bi ne potreboval toliko. Moja misel je, da velike dote zelo škodujejo posestvom ter ovirajo napredek v gospodarstvu, Očetje, sedaj se bližamo zopet mirnim časom in Vi že komaj čakate, da oddaste svojim sinovom posestva, pazite, da jih preveč ne obremenite, da bodo mogli vaši mladi gospodarji pričeti takoj z zboljševanjem posestva, ako še Vi tega niste storili. Naprimer: Uredili bodo svoj hlev, da se bo gnojnica stekala v gnojnično jamo, lepo uredili jasli, da se lažje krmi in da se krma ne raztresa, da je dosti svetlobe in zraka v hlevu. Ravno tako svinjake. Da se vsako leto vse prebeli. Dvorišče lepo po-suje, da ne stoji bajer vode in gnojnice na dvorišču. Hišno, stanovanjsko poslopje lepo osnaži. Strehe naj se lepo popravijo, ako kažejo rebra ali kake luknje. Sadni vrt lepo posadi in ogradi, kjer ima lahko mlada živina najlepše sprehajališče. „ Ako bomo tako uredili naša posestva, potem bo prijazno bivati na naših domačijah in najboljše bomo imeli naložen na ta način svoj denar. Kmet, pomagaj si sami Vsak neorganiziran kmet škoduje moči kmetskega stanu. Zato vsi v Kmetske zveze! * , t <■■ Naj samo kmet plačuje? V pomislek poverjeniku za kmetijstvo. Čudno se suče gospodarsko življenje v naši državi. Mi kmetje s strahom gledamo v bodočnost. Nič dobrega nam ne obeta. Med vojsko so se nekateri kmetje malo opomogli. Izkopali so se iz morečih dolgov. pod katerimi so ječala pod vojsko po večini kmetska posestva. Gospoda in veli-komestni kapitalisti pa ne vedo in nočejo videti, da smo izmozgali ta denar iz svojih posestev le na račun posestev samih, Naša zemlja je izžeta, gospodarska posestva zanemarjena, poljsko in gospodarsko orodje izrabljeno. Kako naj sedaj vse to naba-bavi, popravi ali obnovi, ko so cene naravnosti vnebovpijočel Kmet, ki ima danes to korajžo, da bi spravil svoje posestvo v 8tanje, kakor je bilo pred vojno, zagazi zopet v brezmejne dolgove. Dolgov se pa tm1*( biojimo, ker smo občutili vso brid-Uggt iPi jfreg&Ogt tega bremena. Vsak se ga bo otepal, dokler bo le mogel, Vsled ta brezmejne draginje ne moremo obnoviti inf poživiti svojih posestev, ne popravljati inl nabavljati orodja, vse naše gospodarstvo sel od dne do dne slabša. Priti mora končndf dan, ki se bo moral vsak gospodar odlo^d čiti in vtakniti v svoje gospodarstvo veli* kanske svote, da ga reši popolnega pogin«,! Če bodo cene vsem industrijskim in obrt^ nim izdelkom in delavnih moči ostale nai višini, kakor so srdaj, mora biti vsakemu, jasno, kakšna usoda čaka kmetske do-;' move. Pa še hujše breme nas tare. Mi kmeti' je imamo velike družine. 8 do 10 članovj štejejo po navadi kmetski domovi, Vsakjj gospodar se s strahom vprašuje: Kako( bom opravljal in obuval svojo družino? Čer gremo v prodajalno, se mora vsakdo na:*! ravnost za glavo prijeti ko sliši gorostas-j ne cene. Obleko smo ponosili do zadnjega kosa, čevlje raztrgali. Kaj bo v jeseni? In1 če dalje pomislimo, da mi s svojim napori nim kmetskim delom mnogo več raztrgamo in uporabimo kakor gospoda, ki se še ta' po mestih, ali se ne vprašujemo po pravici: Kakšno gospodarstvo je to? Ali naj bodo meje večno zaprte? Ali je država za to tukaj, da sama z neprimerno visoko carino in naravnost oderuškimi železniškimi tarifi sama podražuje neobhodno potreb«' ne stvari? Zakaj se obdajamo sami s kitajskim zidom? Zakaj se ne more nobena' stvar, ki je pri nas v izobilju, izvažati v, druge dr/a\e, ki trpe pomanjkanje, mi bf pa dobili ia zameno stvari, ki jih mi po* trebujemo: obleko, sol, petrolej, razni orodje. Ali ne vidite, kakšna nesorazmernost vlada med cenami za te stvari in pa med cenami, ki jih dobivamo za svoje pridelkei Največ smo dobili še pil živini. Če srednji kmet preda en rep, ali v ugodnem slučaju dva na leto, je to pač malo za dolgoletni trud in slabo plačilo za nad vse mučno itf težavno kmetsko delo. Mestni stanovi, in tukaj ne izvzamemo nobenih delavskm sta* nov, vidijo le izkupiček, nočejo pa videtiii da je to sad tri-, štiriletnega truda in edino plačilo, ki ga velika večina prejema. V zadnjem času pa zopet cene živini in drugim poljskim pridelkom silno padajo, cene drugim stvarem, ki jih kmet potrebuje, pa še celo rastejo. Kmetske zveze s« marljivo bavijo s temi nezdravimi gospodarskimi razmerami in vse prihajajo enoglasno do sklepa, da je žc prav zadnji čas, da se napravi enkrat za vselej konec temu gnjilemu gospodarskemu stanju. Kmečke zveze so mnenja, da so koristi 80 odstopov prebivalstva, kolikor ga v naši državi predstavlja kmetsko ljudstvo, prve d r -E a v n e koristi. Tega pa nočejo ah pa - nočemo jim delati krivice — vsled svoje aesposobnosti ne morejo urediti gospodje, li imajo zaenkrat oblast v rokah. Edin iz-lod za nas kmete je, da strnemo še bolj lesno svoje vrste v kmetskih zvezah in vse jopraviino, da vzamemo sami, svojemu šte-rilu in svojemu pomenu za državo primerno, vlado v roke. Cena živini v sosednjih državah je za polovico višja kot pri nas. Konji so n. pr. na Češkem še enkrat dražji kot v naših krajih. Da pri nas cena Fa^Ja, ni vzrok samo v pomladnem času, ampak v mrtvilu našega gospodarskega življenja. Kmetje morajo sedaj žhiro prodajati, ker drugih dohodkov nimajo. Pri tem so silno oškodovani. Ali bi ne bilo umestno in pametno, da bi začeli merodajni krogi misliti na to, da bi mi izvažali živino kot rekompen-racijo za stvari, ki jih kmet neobhodno potrebuje. Druge stvari izvažajo, živine ne. Če je pa izvoz živine zaenkrat nemogoč, ali pa merodaina mesta mislijo na škodo, ki jo ravno sedaj kmet trpi in pa tudi na to, kako bi država na drug način kmetu škodo popravila (rekompenzirala)? Ali se naj prerokovanja socialnih demokratov na naši koži uresničujejo? Mi nc uvidevamo nobene potrebe, da naj bo kmet v agrarni državi gospodarsko uničen. Bo pa, če ne bo vlada po drugih vidikih uravnavala gospodarskega življenja v državi, če nc bo resnejše ščitila delavnega ljudstva pred brezvestnimi kapitalističnimi pijavkami. Ko so vkorakale naše čete v Cclovec, le je dobilo tam najboljše usnje za približno 20 K kg. Po kakšni pravici zahtevajo pri nas naši usnjarji za kg 80 do 120 kron? Kože, ki so jih preje plačevali ro 5 K, plačujejo sedaj do 16—20 K. S kako pravico zahtevajo take naravnost oderuške cene za usnje? Ali vlada tega oderu-štva ne vidi? Izgovori usnjarjev, češ, da so se plače delavcev podražile, nc velja, kajti tukaj ni prav nobene sorazmernosti med poviškom in cenami. In sedaj še oznanjajo ti ljudje, da bodo ccne do jercni še poskočile do 200 K za kg usnja. Mi zahtevamo brezpogojno, da nas vlada varuje pred tem oderuštvom usnjarjev. Mi zahtevamo tudi brezpogojno od svojih poslanccv, da re več dalje podpireti vlade ki nima poguma nastopiti proti vedno bolj drznim izkoriščanjem delavnega ljudstva po kapitalistih. Tem ljudem naj se dikliraio ccne, ali pa se naj takoj preskil:i za tuj uvoz, seveda brez fnste neopravičene visoke carine. Kar smo rjkli o usnju, velja v isti meri o ma-nufaktTUrnem blagu. TeVrsle sme zapisal! našim vladam v reniis«k. Opomin naj bodo vsem, da metski stan r.i več voljan s tiho'potrpcž-ljivostjo prenašati te zavožene gospodarske razmere. Prst smo položili na gnjilo rano, ki tem bolj skeli ker bi se dala s spretnim delom ozdraviti. Upamo, da bodo naše res-n^besede vpoštevali tam, kjer te rane še ne popolnoma ozdravijo, pa jih vsaj lahko celijo. So pa to zadnji opomini; izgovorov ln tolažil ne maramo več. Kmetje, v nas samih je tudi moč, da zagrabimo sami krmilo države in si sami predpisujemo za-kone-in uprave v državi. Zavedajte se tega, združite se vsi v svojih kmetsk, zvezah' 2' Velike naloge in velika odgovornost Vas čaka. Zato morajo biti tudi kmetske zveze velike in dobro izvežbane. Kapitalizmu pa napo^ edujemo naj-ostrejši boj in če vlada v kratkem ne ukrene izdatnejših gospodarskih odredb, tudi njej, * Opomba uredništva. Uredništvo »Domoljuba« prejema dannadan pisma, v katerih kmetje upravičeno tožijo o razmerah, kakršne so opisane v gornjem članku ter z veliko bojaznijo zro v bodočnost. Ali vlada res ne pozna nobenih sredstev, da bi stopila oderuhom in vojnim dobičkarjem na njihove umazane prsle. Če zna Nemcem konfiscirati in sekvestirali njihova imetja, bi ne bilo nič manj primerno, da bi isto storila nad raznimi velikimi trgovskimi in tovarniškimi podjetji. Danes industrijski in trgovski oderuhi niso nič manj sovražniki naše države kot Nemci. Ali res vlada čaka, da pride slovenski kmet po drugih potili, kakor bodo njej ljubi, do upoštevanja? h Kmetskih Zvez. Ribnica. Naša Kmetska Zveza je imela dne 8. junija prvo odborovo sejo. Predsednik je poročal, da so cloliili izsokova-nje lesa in vožnjo v roke liberalni mag-natje. Odbor najodločneje ugovarja proti tej prislranosti liberalnega poverjenika v deželni vladi. Kmetje so bili zapostavljeni, (lasi so ponudili ravno toliko kot akcijska družba »Velika gora«. — Glede zavarovalnic za živino so ocUiorniki soglasno mnenja, da so ne-obTiodno potrebne. Vse zavarovalnice naj se podržavijo in zavaruje naj sc vse, kar sc da zavarovati. — Pri morebitni delitvi zemlje naj dobijo predvsem tisti, ki so najbolj potrebni. — Kmetska Zveza sc ostro izreka proti naselitvi Judov po naših krajih. — Lov naj hi bil prost. Ribolov naj bi se pri-vilegirancem vzel in naj razpolaga z njim kalastralna občina, ne pa politična. ___ šmgrtno pod šmarno goro. Na Vidov dan so kakor roji čebel hiteli organizirani delavci »očeta Kreka« na Šmarno goro. Na Gori so rojili tako goreče in mogočno, da sc jc slišalo tudi v Šmartno pod Šmarno goro. Takoj popoldne istega dne so tudi naši vrli kmetje in kmetice siorili svojo obrambno dolžnost ter sc združili v podružnico Kmetsko Zveze za celo občino in vas Rašica. Na shodu je govoril g. prof. Sušnik tako srečno, da so obmolknili tudi nasprotniki. Izvolili smo odbor podružnice K. Z., 10 mladih mož, ki borlo pridno delali v prospeh kmeta. Kmetska Zveza v Črnomlju. Prosimo, da nihče ne smatra tega dopisa za odgovor na napade v »Ljudskem Glasu« št. 8. in 9, Resni možje, ki vodijo vestno našo K, Z., se vendar ne morejo prerekati z ljudmi, ki imajo dan na dan sitnosti zaradi zanemarjanja svojih stanovskih dolžnosti, tudi ne z onimi, ki vsled svoje mladosti še niso utegnili spoznati, da se samo otrokom da s palico dopov dati, ne pa odrastlim ljudem, kot s0 posku šali sami na naših shodih. Prizanesli bi jim tudi iz hvaležnosti, ker so s tem, da so po kazali svojo barvo in s svojim obnašanjem na naših shodih sami najbolj uspešno agitirali za našo K. Z. in prihranili odboru precejšnje delo. Dopis ie namenjen le tj. stim, ki morda vsled obrekovanja po ča" sopisih napačno sodijo vrlega belokranjskega kmeta. Nepristranski opazovalci so se izrazili da tako lepo uspelega shoda kot je bil shod K, Z, v Petrovi vasi 11. maja, še niso videli. Na shodu v Dobličah, 18. maja, kakor vsi vedo, bi bili tisti, ki so prišli s pa-lcami, prav gotovo tepeni od razjarjenega ljudstva, če bi jih ne bil z lastnim telesom branil tisti, ki so ga hoteli sami pretepsti, Razvija se pa naša K. Z. jako lepo, Vso organizacijo vodijo odborniki, sami kmetje. V tajnikovi navzočnosti, ki edini v odobru ni belokranjski kmet, do sedaj ni bil vpisan še noben član; in vendar ima K. Z. samo v črnomeljski fari prav gotovo več zavednih članov, kakor pa socijalni de-nukratje v vsej Belikrajni. K predavanju y Dobličah 15. junija »O gosoodarsivu v Be. likrajni in drugod«, so imeli pristop samo člani, pa jt bila šolska soba nabilo polna. Saj ni čudno, če jc samo v Dobličah več kot sU članov. Onemu, ki bi dvomil o res-niri teh poročil, je pripravljen odbor K Z. v Črnomlju pestreči z nepobitaimi doka/J, sanin. če bc znal prosili v do~>!cjr.i i bilki, Kmetska zveza za tržiški sodni okraj sc jc ustanovila sv. Aniona dan v Križih v stari šoli. Kljub delavniku jc prihitelo na zborovanje mnogo kmetov iz vseh občin, kar pač dokazuje, kako so si kmetje zaželeli lastne organizacije. Zbor jc otvoril in vodil kot sklicatelj g. svetnik Potokar iz Tržiča, ki je pozdravil navzoče in jim opisal polrebo organiziranja, ko so to že storili vsi drugi stanovi. Ker smo na krščanskem stališču, hočemo živeli v miru z vsemi drugimi stanovi, katerim privoščimo napredek in razvoj. — Za njim je v daljšem govoru pojasnil g. dekan Kobhr iz Kranja kot tajnik Kmedfce zveze za kranjski okraj namen in koristi Zve7e za kmeta, omenjal je zavarovalnico za živino, kmečko pisarno, ki deluje v Kranju, in drujjo. Sledila jc živahna razprava, kaicre so se udeležili navzoči kmetje in izražali svoje želje. Odbor se je sestavil tako-le: Predsednik Jakob Rožič, posestnik na Hudem, namestnika Janez Zupan, lesotržec v Kovorju, in Franc Zupan, župan občine sv. Katarina, tajnik Matevž Hlebčar, posestnik v Žvrčah, blagajnik Florijan Zaletel, posestnik v Retnjem, odborniki; Asa'1 Franc, posestnik na Golniku, Primožič An-drefrposestnik v Lomu, Mcglič Franc, po-sesnik v Lomu, Gašper Polajnar in Janez Meglič, posestnika od sv. Ane. Dupljancem se je piepustilo imenovanje enega odbornik... Sprejetih je bilo več umestnih predlogov, med drugimi za znižanje voznini na železnici, dobavo petroleja, sladkorja >n cenejšega blaga za obleko i, dr. Shod se je izjavil proti nameravanemu razkosanj našega naroda na mirovni konferenci i>1 proti krivičnemu miru. Upamo, da ho najmlajša Kmečka zveza kmalu zbrala P00 svoje okrilje vse velike in male kmete, ki žele sami sebi dobro. Kmečka zveza za okraj Trebnje. Pri seji odbora okrajne Kmetske Zveze za okraj Trebnje, dne 15. t, m. so bile sprejele sledeče resolucije: 1. Ker ccnc živini padajo, dočim v ,-ujirii visoko plačujejo, zahteva Kmetska zveza, da se meja odpre. Če to trenotno iz državnih czirov ni mogoče, vprašujemo, kaj hoče vlada ukreniti, da se nam za to ilforlo da primerno kompenzacijo. 2. Vlada naj odločno varuje kmeta ,red oderuštvom usnjarjev. Nobene vlade, si nima poguma nastopiti proti vedno bolj zidnim trustoni kapitalistov, ne smejo jodpirati naši poslanci. Kmetska zveza je nnenja, da se kmetske koristi — koristi JO odstotkov prebivalstva — prve državne koristi. 3. Vodstvo V. L. S. naj študira razmer-e med kmetom n delavcem. Ne da bi hoteli komu škorVivati, vendar dobe kmetje v javnosti vtis, da se delavske zahteve višjo cenijo kakor kmetske. Bojimo sc pri takem razmerju novega boja z domačo grudo. 4. Jugoslovanska kmetska zveza naj misli na to, da se kmalu poleg tajnika, ki vodi organizacijsko delo, dobi človeka, ki bi daial direktive kmetom v narodnogospodarskih vprašanjih. To bi bil začetek Kmetske zbornice. 5. Kmetska zveza za okraj Trebnje prosi ravnateljstvo državnih železnic, da se vpelje na dolenjski progi namesto po-notnega vlaka prejšnji vlak, ki jc odhajal iz Ljubljane ob 7. uri zvečer. V Št. Janž naj bi odšel iz Trebnjega vlak takoj ob 5. "ri yo dohodu vlaka iz Ljub'jane. Cerklje pri Kranju. Prav pridno se priglašajo naši ljudje i Kmečki zvezi, ker uvidevajo potrebo in korist združenja. Prihitite vsi brez izjeme in pristopite k zvezi I Do danes jih je vpisanih krog 200 samih posestnikov in po-sslnic. Tistim pa, ki vas vlečejo k drugim »zvezam« in »strankam«, poglejte v obraz in na roke in spoznali boste, kakšni kmetje in posestniki so to. Iz pisarne J. K. Z. z Glas občinstva. Tajništvo Jugoslov. Kmetske Zveze je dobilo iz svojih vrst Bledeči dopis: Graščini Križ in Zaprice pri Kamniku, katerih sedanji lastnik, nemški plemiči, živijo vedno izven dežele ter iz posestev, obdelanih s težkimi žulji slovenskega trpina, vlečejo mastne dohodke, tatere potem na Dunaju, v Gradcu in dru-Jih mestih ter letoviščih zapravijo, med tem ko ubogi slovenski trpin gara noč in 'an, da si prisluži skorjico kruha ter ubor-»o obleko, naj poklicane oblasti razdelijo ned zemlje potrebne kmete v njih okolišu, katerim manjka gozdov, njiv in trav- aikov. Poslopje, zlasti Zapric, naj se vporabi za stanovanje invalidom. Graščina Križ, ena najlepših v Sloveniji, pa naj se vporabi za kmetijski zavod »Kmetijsko in gospodinjsko šolo«, ker tu so za tak zavod, katerega v naši Gorenjski tako potrebujemo, dani vsi pogoji. Poslopja so zadostna, mnogo živine, dovolj polja m travnikov, vse najlepše urejeno, kakor nalašč za tak zavod, v katerem bi se naša mladina vzgajala v vseh kmetijskih strokah, živinoreji, prašičereji, sadjarstvu, vrtnarstvu itd. Vsled tega naj deželna vlada vse steri, da se tak zavod tako ustanovi, zlasti 6-mesečni kmetijski tečaj za kmetske sinova. Če je mogoče, naj se otvori že bodočo jesen. Glede dela zemljišča te graščine., ta-kozvanega »Breznikovega posestva;', katero si jc nemški baron, ded sedanjega lastnika, pred nekako 80 leti za kričeč krivičen način ter za sramotno ceno 600 gld, prisvojil, ubogo vdovo in 4 otroke pa vrgel na cesto, naj deželna vlada celo zadevo preišče ler posestvo še živim potomcem vrne. Povrniti se mora tudi seveda vsa škoda, katero je uboga rodbina dolga leta trpela; slednja bi se morala odtegniti od odškodnine, katero ima baron za graščino sprejeti. Ta zadeva je jasen dokaz, kaj vse je moral slovenski kmet trpeti pod nemškimi mogočnimi graščaki. — V Podgorju, 19. junija 1919, z Večerni vlak na Dolenjsko, Od ravnateljstva državnih žclcznic smo dobili sledeči dopis: Jugoslovanski Kmetski Zvezi v Ljubljani, Na Vašo vlogo naslovljeno na ministrstvo saobračaja v Belgradu, radi podaljšanja večernega vlaka od Grosupelj do Novega mesta, poročamo, da bodemo Vaš predlog po možnosti upoštevali pri prihodnji premembi voznega reda, — Ljubljana, 17. junija 1919. z Prošnja do Kmetskih Zvez. Iskreno prosimo, da sc pošiljajo vse resolucije in druge vloge, ki imajo priti tudi v »Domoljuba«, v dveh izvodih, ker nam je s tem poslovanje silno olajšaio, ali pa naj se drugi izvod pošlje naravnost na uredništvo »Domoljuba«. S Joga jači, nesloga tlači. Zato ga ni dobromislečega slovenskega kmeta, ki ne bi bil član Kmetske zveze. Huje kot tlaka! Ribniški graščak Rudež je oddajal 22. junija košnjo na svojih senožetih v najem in sicer potom dražbe, Pred dražbo je prebral sledeče pogoje. 1. Kdor ielicitira, mora plačati najemninsko svoto, preden gre kosit. 2. Vsakdo, ki vzame v najem, mora pokositi, posušiti, na kopice naložiti in pol dne, preden odpelje seno s senožeti, mora obvestiti graščaka, da ta odpošlje svoje ljudi, ki vzamejo polovico naložene krme za graščino in dotični mora še pomagati naložiti na voz. 3. Pokositi mora do 31, julija. Tako smo zopet piiromali v srednjeveške tlačanske razmere. Vso zadevo pa je Jugoslovanska kmetska zveza naznanila na vlrdo Tudi državno pravdništvo na) bi se pečalo z gospodom .grsščakom. Agrarni kapitalisti rotgejo. Z agrarno reformo gre zelo počaa naprej. To pa zavoljo tega, ker ima vsaka dežela v prostrnni Jugoslaviji čislo svoje razmere, kar je lahko umevno, ker so bile preje te dežele pod raznimi vladami. V odseku za agrarno reformo v narodnem predstavništvu se posvetujejo o vsaki deželi posebej,, a povsod se vedno pokažejo take težkoče, da posvetovanja priv nič ne na-r.redujejo in ce vse še vedno suče le krog Bosne in Hcrcetfovine. Kdaj pride na vrsto Slovenija, se ne ve. Jasno je pa že, da delajo največje težkoče bccenski in hercegovski veleposestniki, ki so dosedaj izže-mavali bosensko rajo in se le neradi uži-vljajo v misel, da morajo tudi manjši kmetje priti do svoje zemlje in svojih pravic. Minister dr, Poljak je sklical te dni posvetovanje glede agrarne reforme. Udeležili so se posvetovanja manjši poljedelci in veleposestniki < ki so enotno organizirani. Veleposestniki so hoteli posvetovanje razbiti ali vsaj zavleči s tem, da so tekom posvetovanja izjavili, da vlada po njihovem mnenju ne bo pravično rešila agrarne reforme, na kar so vsi veleposestniki vstali in zapustili dvorano. Seveda jim to ni nič pomagalo. Posvetovanje se je nadaljevalo brez njih. Do končne ureditve agrarne reforme je še precej časa, kakor vidimo. Vendar je upati, da se bo zadeva posebno v Sloveniji hifro razvijala, kakor hitro bo urejeno v Bosni in Hercegovini. Kmetsko vprašanje v Sloveniji. V naše kmetske vrste se je vcepilo mnenje, da je naš kmetski stan obsojen na smrt, češ konkurenca sremskega, banat-skega, bačkega, posebno pa srbskega kmeta ga bo uničila. To mnenje je v nekoliko upravičeno, predvsem ker proizvaja naš kmet v primeri z navedenimi precej dražje. Naša zemlja potrebuje mnogo več truda, naš kmet mora vložiti mnogo večji kapital v svoje zemljišče, kot n. pr. kmet v Banatu, to pa zato, ker je naša zemlja mnogo manj rodovitna in tudi bolj razkosana, V Srbiji ima kmet svojo zemljo v večini vso v enem kosu, eni parceli, pri nas pa isto v površini v 20 in več parcel. Iz tega sledi, da se lahko zemlja v Srbiji boli enotno obdeluje; k temu pride tudi to dejstvo vpoštev, da je tam doli zemlja enakomernejša in ni tako hribovita, kot pri nas. Vriva se vprašanje: Je li mogoča našemu kmetu rešitev iz gospodarske smrti? Konkurenca obstoji v dveh vrstah blaga in sicer v vprašanju žita in mesa. To dvoje se proizvaja v gori navedenih pokrajinah v veliki količini. Za bodoče dva do tri leta Srbija ne pride v poštev, ker js Srbija vsled vojne mnogo trpela, posebno kar se tiče živinoreje. Če ni živine, se tudi poljedelstvo ne more razviti, ker potem manjka delavnih moči. V teku petih let bo tudi Srbija resen konkurent in razmere bodo še bolj ostre. . . Danes vlada že v vprašanju naše živinoreje precejšnja kriza, ker se opaža, da cene živini splošno padajo, dočim drugim stvarem nc padajo, pač pa nekaterim Strastjo. Splošno ima naš kmet še čas, da reorganizira svoje gospodarstvo. Konkurenca pride v poštev posebno pri onih posestnikih, katerih gospodarstvo je proizvajalo samo žito in meso. Posestniki, ki imajo poleg kmetijstva še kakšen postranski zaslužek, kot je na primer mlinška, mizarska, čevljarska ali kakšna druga obrt, ti posestniki, ki pridelu)ejo samo toliko ži-t^,,kolikor ga doma vporabijo, ti bodo še vnaprej lahko kljubovali konkurenci. Kdor se peča in ima čisti dohodek samo od čebelarstva, sadjereje in vinogradništva, ta bo najbolje uspeval in konkurence se mu sploh ni treba bati v doglednem času. Resnega konkurenta za te pridelke ni v naši državi, pač pa v inozemstvu in tak konkurent jc predvsem Italija. V kateri smeri naj naš kmet preuredi svoje gospodarstvo? To vprašanje obstoji iz več poglavij, ker se to da rešiti na več načinov. Kar sc tiče žita, kaže pridelovati le toliko, kolikor se ga doma vporabi. Ostale njive se lahko vporabijo za druge pridelke ,kot je krompir, fižol in zelenjava, Ti pridelki se bodo kolikor toliko doma prodali, ker moramo vedeti, da se bo Slovenija industrializirala. Če bo teh pridelkov ostalo, jih bomo lahko izvažali v Nemško Avstrijo, predvsem na Dunaj in v Gradec. Glede teh pridelkov se nam ni treba bati konkurence v naši državi. Kar se tiče mesa, pride tu v poštev posebno živinoreja. Zmotno bi bilo opustiti živinorejo, ampak gojiti jo moramo z drugega vidika. Živinoreja je največji zaklad kmetov, njegov ponos. Mi moramo iz Slovenije stvoriti drugo Švico, in kar je bila ta Avstro-Ogrski, Nemčiji in celo Rusiji, to bodi Slovenija ostalim pokrajinam naše države. Gojiti moramo živinorejo predvsem, pa izključno le v plemenske svrhe. Slovenija ima pogoje za to, seveda niso vsi še dani v najprimernejši obliki, a tudi temu se bo odpomoglo. Paziti moramo predvsem na dobre pašnike, travnike itd. V isti smeri se mora razviti tudi naše si-rarstvo, Fna panoga go-podarstva, ki bi lahko mnogo prinašala, je bila od našega kmetskega stanu precej zanemarjena in ta je perutninarstvo, Omenil bi, da so uvideli na Češkem že davno važnost perutninarstva in da so bila v Rusiji, posebno pa v Kur-landski, estlandski in livlandski guberniji, cela veleposestva organizirana samo na perutninarstvu. Za iajca in perutnino bi mi imeli zelo hvaležen trg, in to je Švica, Res niso pri nas zemljepisne razmere preveč ugodne, ker ni velikih travnikov in polj, kjer bi se perutnina pasla, ali dala bi se z gojenjem v modernem smislu zalagati s perutnino vsaj Švica, Švica to tudi pričakuje. Našteti se da še mnogo drugih panog, posebno pa čebelorejo, sadjarstvo, predvsem pa se ne sme pozabili na naš gozd. Vse te panoge potrebujejo resnega razmišljanja, O vsaki točki, posebno o živino- ,reji in gozdarstvu se dajo napisali cele knjige. Potrebno je, da naš kmet resno premisli svoje gospodarsko razmere in o težkem položaju nc toži, pač pa gleda kako si bi položaj zboljšal. Bodoče številke »Domoljuba« bodo prinašale več člankov v tem smislu, Zmotno bi bilo misliti, da^ bo naš kmetski stan rešen, če bo reorganiziral svoje gospodarstvo v tem oziru, da bo začel gojiti v večji meri perutninarstvo, čebelorejo, sadil krompir, fižol, zelenjavo itd. To bo le majhen korak naprej. Gojenje novih pridelkov, v splošnem reorganizacija kmetskega gospodarstva, je zadeva posameznika in celote. Pri tem mora sodelovati vlada in vsakdo, ki hoče in mora delati v prid ljudstva. V prvi vrsti je potrebna našemu kmetu strokovna in politična naobrazba, potrebno je, da naš kmet gleda na razvoj in duh časa, da vidi stvari, kot so, da samostojno misli. Poleg tega mora poznati svoje gospodarske razmere, svojo zemljo, vedeti pa mora tudi, kako obdelujejo drugod. Potreba mu je šole, ki mu pokaže, kako se najbolj dobičkanosno obdeluie, potrebno jc zadružništvo, ki ga ima očistiti oderuštva. Vse to so lepe misli, a izvesti sc rie dajo brez močne stanovsko-politične organizacije, brez političnega delovanja. Edino močna organizacija bo izvojevala zakone, ki imajo ščititi kmetski stan. Sta-novsko-politična organizacija bo videla odkod m kakšna opasnost preti, ona bo naš!a sredstva, s katerimi se bo ta opasnost odvrnila. Več Kmetskih Zvez se resno peča s kmetskim vprašanjem in deluje res v času primernem duhu, daje razne nasvete, izraža svoje zahteve, zahteva razne gospodarske tečaje itd. Kadar bodo vse Kmetske Zveze tako in v tem duhu delovale, pretresale res vsa vprašanja, ki pride,o pri kmetskme stanu v poštev, tedaj bomo lahko rekli: Naš kmet se zaveda in gospodarske smrti se mu ni treba bati. Vsaka kmetska hiša mora imeti dvoje glasil in sicer svoje stanovško-politično, to je »Domoljub« in strokovno, to je »Kmetovalec«. Kmetje I Tu je samo par misli, razmišljajte o njih. Zavedajte se, da je tlanov-sko-politična in strokovna organizacija vaša moč in pomoč, R. Slovenski kmeil hrvatski sel/ale gleda na te koi na sva/ vzor. Zato krepko drži s svojo stanovsko organizacijo in se ne (.a/ cepiti v razne kmetske stranke. »Domoljubova" pisma. Kaj je z razporoko? Liberalni demokratje na vsik način hočejo izsiliti poleg civilnega zakona tudi razporoko. Zlasti »Jugoslovanska Njiva« se na vso moč žene, da bi svetu dopove-dala, kako potrebno je, da bi se dovolila časih popolna zakonska ločitev. Nič si ne tajimo, da mnogim po godi govori. Kar je izginil iz tolikerih družin strah božji, je res tudi po zakonih mnogo gorja. Svetovna vojna jc to gorje še pomnožila in pove. ča'^. Mnogo^zakonov se je sklenilo med vo,*.o, pri katerih se niso nič brigali za božji blagoslov. Nekateri, pravi »Jugoslo-vanska Njivam, so se sklenili iz lahkotni-sclnosti, drugi iz obupa, še drugi radi podpor. Ti zakoni, pravi ta časopis dalje, so povečini nesrečni, Ali naj bodo, vprašuje, za večno nesrečni samo zavoljo katoliške trme, ki noče dovoliti razporoke? Ali bi pa nasprotno vprašali: ali bo res več sreče na svetu, če se lahkomiselni zakoni še pomnože? In nobenega dvoma ni, da se bodo pomnožili, če bo lahkomiselnim ljudem razporoka odpirala i/.hod iz zakona. Kmalu se bodo sklepali zakoni s tistim rokovnjaškim in ciganskim »žeg-nom«: in noininc patre vzem' jo za kvatre — če druiJo dobiš, se pa tc iznebiš! A pitden o tem katero rečemo, se spomnimo, kaj v.ji o zakonu katoliška Cerkev. Za nas je katoliška Cerkev še vedno prva, kot božja učiteljica. Potern pride naša pamet in šele nazadnje pamet liberalcev. Zakon ;e postavil Bog, ki je hotel, da bi vsak č'ovck imel očeta in mater. Oče in mati naj bi v družini s skrbjo in ljubeznijo negovala in vzgajala otioke, da bi bilo tako navsezadnje vse človeštvo kakor ena sama velika srečna božja družina. Žc od početka je bil zakon neločljiva vez enega z eno. Zato je Bog vtadil v srca mogočno ljubezen, ki naj bi za vedno družila moža in ženo: »Zavoljo tega zapusti človek očeta in mater in se drži svoje žene, in sta dva v enem mesu.« (1. Mojz. bukve 2, 21). Izvirni greh je izpridil človeško naravo. Razbrzdale so sc strasti, razu2dala poželjivost. Poželjivost jc nazadnje zadela tudi zakon. Mnogi narodi so se dolgo časa upirali, tako živo se čutili, kako jc zakon nekaj skrivnostnega, svetega, nedotakljivega. A strast jc strast. Začelo se je mnogoženstvo, začele ro se tudi zakonske ločitve. Vemo iz sv. pisma, da se tudi izvoljeno ljudstvo temu ni moglo ubranili. Bog jc v svojem usmiljenju po-trpel z ljudmi, ker je videl, kako tudi dobri, celo očaki, ne morejo prav umeti prvotne lepote zakonske zveze. Treba je bilo počakati mesijanskih časov, ko bi nova luč in meč od zgoraj pregnala stoletne zmote in dvignila človeštvo do čistejšega spoznanja. In res ;e Kristus — Mesiju kmalu položil prst r.a to zastarano rano, ('a jo ozdra- 1 vi. Ko so ga nekdaj vprašali, kako je z razporoko, jim je ponovil tiste besede iz raia: »Ali niste brali, je dejal, da je On, ki je ustvaril človeka, ustvaril moža in ženo in rekel: zategavoljo bo človek zapustil očeta in mater in se bo držal svoje žene in bosta dva v enem mesu. Torej nista več dva, ampak eno meso. Kar je tedaj Bog združil, naj človek ne loči.« Oni so pa dejali: Zakaj je tedaj Mozes dovolil razporoko? Jezus jim je rekel; »Mozes vam je dopustil razporoko radi trdobe va< šega srca, cd začetka pa ni bilo tako.« (Mat. 19, 4—8). In tedaj je obnovil in potrdil Kristus prvotno postavo; »Vsak, kateri se loči od svoje žene in drugo vzame, prešuštvu je, in kateri ločeno vzame, pre-'iuštvuje..« (Luk. 16, 18). Ta postava je pa dobila še svetejšo moč za kristjane. Zakonu med kristjani je utisnil Kristus zakramentalnost: Krščanski zakon je zakrament, upodobljen po skrivnostni nerazdružljivi zvezi Kristusa s Cerkvijo. »Možje, ljubite svoje žene, kakor je Kristus Cerkev ljubil in sam sebe zanjo dal... Ta skrivnost je velika, jaz pa rečem: v Kristusu in Cerkvi.« (Efež, 5, 25-32). Tako je krščanski zakon neločljiva sveža enega moža z ženo. »Žena^j^ navezana na postavo, dokler mož živi... Če pa mož umrje, jc rešena postave, tako da tii prešuštnica, če vzame drugega moža.« (Rimlj. 7, 2—3). To pa velja prav tako za moža. »Pri ras niso drugačne postave za ženo, drugačne za moža.« (Sv. Ilieronim). En izrek Kristusov je delal nekaterim težave. Pri Mateju (19, 9) je namreč rečeno: »Povem vam, kdorkoli se loči od žene razen zavoljo prešuštvovanja in drugo vzame, prešuštvuje.« Ta izrek je pozneje zapeljal grško cerkev, da je v takein primeru začela dovoljevati razporoko. A katoliška Cerkev, ki jc vedno z njo Duh resnice, je takoj spoznala, kakšen pomen imajo tiste besede: »razen zavoljo prešuštvovanja.« Namreč: Če se eden zakonskih pregreši s prešuštvom, se sme drugi za vedno ločiti od njega, ali zakonska vez med njima ostane. »Zakonskim zapovem, ne jaz, ampak Gospod: žena naj sc ne loči od moža, ako se pa loči, naj ostane ne-omožena, ali pa naj se zopet spravi z možem. Tudi mož naj se ne loči od žene« (1, Kor. 7, 10—11). Tako je torej z razporoko. Prava raz-poroka, ki bi sc z njo razdružila zakonska vez, po nauku katoliške Cerkve ni mogoča. Pač! Da ne bo nobene zmote, moramo pripomniti, da velja to o krščanskem zakonu, ki se je v njem združenje src dopolnilo s telesnim združenjem. Dotlej je šc mogoča ločitev. Lahko gre mož ali žena v samostan in kadar naredi slovesne obljube, se zakonska vez rezreši. Tudi papež ima tako oblast, da zakon, ki še ni dovršen s telesnim združenjem, iz resnih in važnih vzrokov razreši. Potem je pa že sv. apostol Pavel (1, Kor. 7, 15) razglasil še en primer: Če se eden zakonskih izpreobrne iz paganstva in drugi neče več z njim v miru in brez greha živeti, tedaj se sme kristjan ločiti in skleniti tudi nov zakon, ki razreši prejšnjo zakonsko vez. Zopet ima tudi papež to oblast od zgoraj, da lahko razreši tak zakon, tudi če se oba izpreobrneta, da Ie nista, odkar sta kri-' stjana, zakona dovršila. Tako je umela Kristusova Cerkev božjo postavo in to je svoboda božjih otrok. Zakon, med kristjani, že dovršen, pa more ločiti edino le smrt. Kdor tak zakon skuša ločiti, hoče le uboga zakonska zapeljati v prešuštvol Vsaka hiša, v kateri je kak član Kmetske zveze, mora imeti „Domoljuba", kmetsko glasilo. Male ali velike občine? (Konec.) Občinam je treba zasigurati — tako »Slov.« št. 109 — tako davčno moč, da bodo predvsem mogle plačevati brez težkoč lastnega občinskega uradnika. Za občine v ravnini bi bilo določiti najmanjši obseg 8000 hektarov s 4—5 tisoč prebivalci in 15 do 20 tisoči direktnega davka. Pomisliti moramo, da bo treba sedanja županstva preustrojiti v prave občinske urade s kvalifikovanimi in dobro plačanimi občinskifni uradniki, Z dosedanjim nestalnim načinom uradovanja treba prelomiti.. Treba je pridobiti občinam zadosti intelektualnih in denarnih sredstev, več brihtnih mož, pa več občinskih dohodkov. Prisojamo občinskim možem toliko razuma, da bodo znali iz teh trditev izluščiti jedro resnice. Mi vsaj smo tc misli, da nc pomeni posebnega napredka, da se intelektualnih moči noče skušati pridobiti v občini sami, ne med občinskimi možmi, ampak v osebi »dobro plačanih občinskih uradnikov«, ki bodo »duša vsega občinskega urada«, pri čigar nastanitvi bo seveda pustiti občini svobodno besedo, vendar pa bi uradnik ne smel biti odvisen od volje vsakokratne večine odborove. In obenem piše člankar, da je treba zanesti v državnoprav-ni organizem »več ljudskega elementa v vse stopnje, demokratično in več ali manj samoupravno obilježje«, Vsak kmet lahko čuti, da za tem grmom, če se občinska uprava uredi tako, kakor se tu priporoča — tiči konec občinske avtonomije in kmetove svobode. Da, res je streiniti za tem, da se pridobi za občine več inteligentnih mož, ki si bodo znali kaj pomagati, pa domačih mož, ne tujih — juristov, ki bi z viška gledali na kmeta, pa bi najbrže vendar ne imeli tiste praktične razsodnosti, ki tolikrat tako diči občinske može. Takih brihtnih mož pa je treba vzgojiti s primernim šolstvom in s poukom, ki meri naravnost na občinsko upravo. Prejšnji deželni odbor je prirejal po deželi posebne shode za župane, odbornike in občinske tajnike, in spominjamo sc, kako obilna je bila udeležba in živahno zanimanje na teh shodih. Vemo, da je bilo to samo včasih. Vpelje naj sc večmesečni tečaj za občinske zadeve in občinske tajnike. Koliko je mlade-ničev po deželi, ki hrepene po izobrazbi, le pot jim je treba odkazati. Tudi na vseh gospodarskih šolah naj se nudi gojencem vpogled v občinsko upravo in spiše naj se p o-slovnik za župane. Prvo pa je primerna šolska izobrazba, da je podlaga tu; kmet naredi sam več nego se misli. O občinskih zadevah naj bi se pa sploh v našem časopisju več govorilo in pisalo — »Občinska uprava« je preveč uradniška —, da bi se budil smisel za javni blagor in potrebne domače občinske zadeve. Ali je naš pokrajinski zbor sedaj — ki ga ni — mar bolj važen kot domači občinski odbor? Ali bomo z velikimi občinami dobili dovolj denarnih sredstev? Da, dovolj denarnih sredstev I Kako strahotno rastejo občinski proračuni; Koliko stanejo šole, ubožci, imel sem v rokah račun za krsto umrlega občinskega ubožca — stala je samo rakev 72 kron. Gospod V. Polak se teh stvari ni dotaknil — njemu je na tem, da adobi denarnih sredstev z plačo akademičnega tajnika — občanom pa gredo v živo še druge potrebščine, ki stanejo ogromno denarja. No, pa ostanimo pri tajniku! Vzemimo, da bi občina imela tak obseg, da bi znašal direktni davek 15,000 kron. Ali bi taka občina z lahkoto plačala učenega tajnika? Tak gospod bi hotfel imeti najmanj 15,000 kron plače in še pokojnino povrhu. Kaj pomaga potem velika občina, če bi morala samo za tajnika zvišati občinske dokiade za 100 %. Kako visoki so davki zdaj, to vemo vsi, pa bodo še večji. Pa, večjih denarnih sredstev nam je res po občinah potreba, pa velika^občine samo zaradi občinskih uradnikov nam takih sredstev ne bodo dale, da bi se za javni blagor moglo res k a j uspešnega storiti. Od takih velikih občin bi imeli korist le okrajni glavarji, ki bi hoteli zvaliti še več agend na županstva; zato smo videli v preteklosti, da so okrajna glavarstva še vedno in povsod velike občine zagovarjala. Nazadnje bi k občinskemu tajniku prišel še pisar, ker bi tajnik ne zmogel vsega dela. Glede vprašanja pa, kako dobiti denarnih sredstev za občino, bi bilo res vredno premišljevati. Dosedanje beraško gospodarstvo z dokladami — iz rok v usta — se nad nami kruto maščuje. Kmei ve, da mora imeti za hude čase ka) zaloge; občine tega niso vedele, Morda se o tej zadeva še oglasimo. Glede velikih občin pa sem mnenja, da se sedanje občine za gotove, važnejše zadeve lahko združujejo, nc da bi se v o b-činske meje trgale. Kaj takega sedaj poskušati, ko je vso tako razburjeno, bi bilo naravnost nespametno. Je res prav, da Kmetske zveze vzamejo sprožene misli v pretres .., Vidimo pa povsod, kako potrebno je, da se skliče pokrajinski zbor.,. Ljudstvo hoče besede! M, Dan veselja in pa groze. (Kotlje na Koroškem.) Da bi jih videli, kako so bežali, namreč Nemci, ko so jih naši jugoslovanski vojaki dne 28. majnika prepodili iz koro-ško-štajerske meje. Dopoldne so se ša držali, okoli poldneva pa so začeli postajati nemirni, ob štirih popoldne pa so so spustili v divji beg. Bežali so kot zajci kar čez njive in travnike, bili so vsi potni in zasopli, vsak je tekel, kar je mogel. Pometali so proč puške, pustili kuhinje, topove ter veliko množino municije in strojnih pušk; zgubili so tudi svojo korajžo, s katero so se poprej toliko ponašali, vzeli so s seboj edino le strah, pred jugoslovanskimi vojaki. Kaj takega naši ljudje še niso doživeli. To je bilo najboljše zadoščenje za nasilstva, katera so morali prenašati od nemških divjakov in pa plačilo za strah, ki so ga prestali, ko so se morali skrivati po kleteh pred udarjajočimi granatami. Pa žalibog, da tega dneva našega od- ■■■■iVrt-.' šenja nismo mogli praznovati z nekalje-pm veseljem, vsled nesreč, ki so nas zajele, Nemški vojaki so ustrelili 5 letnega anta Avgusta Svetina, ko je med bojem el vun iz hiše. Groza pa nas je vse spre-letela, ko se je raznesla novica o strašni lesreči, ki še je dogodila na domu našega jupana, Franca Logar, Po odhodu Nem-:ev so našli domači še nerazpočeno gra-iato; skušali so jo odpreti, granata se izpoči in šest ljudij je bilo pri priči irtvih: županove 2 hčeri Jožefa in Fani-_a( stari 20 in 14 let, županov, sin Franc, atar 17 let, najemnik na Mušovem, Alojzij Jkamnik in njegov sin Alojzij ter prevžit-£ar Valentin Najovnik. Le 4 let stari otrok-jrejenec, Maksimilijan Filip, ki je sedel jtam v bližini in se igral, je ostal popolnoma nepoškodovan. Pa ni bilo še dosti te nesreče. Komaj smo dne 30, majnika položili v grob teh 7 nesrečnih žrtev, že se je zgodila zopet nova nesreča. Anton Ver-jguš, star vojak, je prišedši od pogreba, ie podal zbirat ročne granate, katerih je po odhodu Nemcev ležalo dosti povsod okoli. Dejal je svoji ženi, da jih hoče spraviti v kraj, da se kdo ne ponesreči, pa Je nesreča zadela njega. Vsled neprevidnosti mu je granata razpočila ter ga raztrgala. V teku dveh dni kar osem nesreč. Da bi bili ljudje vsaj bolj previdni. — Iv. Serajnik, župnik v Kotljah. Bogoskrunstvo. rf Pod naslovom »Kje smo že« piše zadnja »Naša Moč«: < Člani socialnodemokraškega izobraževalnega društva »Svoboda« v Trbovljah lo napravili izlet k romarski cerkvi Matere božje na Sv. Planini 25. maja 1919, Ka-fto so se obnašali v gostilni in pred njo, s jtem se ne bomo tu pečali, kar najodloč- Peje pa moramo protestirati proti brez-estnemu obnašanju v cerkvi. Tako je na pr. sodrug Mekinda »spovedoval«, Med-^rešek »maševal«, Brili »orglal«, drugi so prepevali in na svetem kraju celo plesali, {Iiato jim je sodrug Požun še »pridigal« iz *vonika in proslavljal Alaha. Tako je to-jej vera »zasebna stvar«, ali kakor pišejo: t»Vera nam je sveta stvar«. In ža take so-/cialnodemokraške ljudi zahtevajo »svobodo« tudi v tem oziru, a mirnega krščansko-^nislečega delavca, ki nikogar ne žali niti z najmanjšo besedo, pa mečejo iz dela. iVzdramite se vendar in izpreglejte vsi, ki |Je pošteno mislite in hočete, kam vas vodi "cialna demokracija! Tedenske novice. Jugoslavlfa. r j Belgija je priznala Jugoslavijo, Pre-pstane le še Italija. >.. r ,. i j Barantajo, V Parizu zloglasna četverca baranta za celovško kotlino. Menda točejo imeti ljudsko glasovanje, zato pa laj bi Jugoslovani izpraznili Celovec. To-iadevni predlog je ententa stavila tudi že V Belgradu, pa se beldrajska vlada ne meti za to. Prav ima, . p Razkosanje Slovencev. Glede krivice, ki nam jo pripravlja zloglana cetvo-rica v Parizu, piše »Narodna Sloboda« s Najzdraviji dio našega naroda, naša Krača Slovenci, bili bi stvarno osakačeni, Njihovo blagotvorno poslanstvo u novoj našoj državi, njihov bujni gospodarski i narodni život zadobio bi ovim komadanjem .vrlo pogibeljan udarec, Prema prilično sigurnim podacima izgubili bi Slovenci Ovim komadanjem p korist Talijana: u Mletac-koj Sloveniji i u Reziji 56.000 ljudi', u Go-ričkoj 153.486, u Trstu 59.319, u Istri 53.000, u Kranjskoj 82.960, u Koruškoj 1541T na korist Nijemaca, u Koruškoj 87.000; na korist Mažara u Prekmurju 100.000, ras-treseno po Štajerskoj i njemačkomu dijelu Koruške 50,000. Ukupno 644.306 Slovena-ca. U svemu bi slovenski narod izgubio od cjelokupnoga pučanstva 40 %, V,ftSfyv - j Volilni red za konštituanto je izdelan. Volilno pravo bo splošno, enako, tajno, direktno in proporcionalno. Aktivno volilno pravico bo imel vsak državljan ,ki Je dovršil 21, leto in ki biva šest mesecev v občini, v kateri naj bi imel vršiti svojo volilno pravico. Vlada je sprejela v principu tudi žensko volilno pravico. Vsa država bo razdeljena v velika volilna okrožja, a na vsako okrožje odpade po 10 do 16 mandatov z ozirom na število prebivalstva. Mandati se bodo razdelili med stranke po razmerju glasov, ki jih posamezne stranke dobe. Reklamacijsko postopanje bo poverjeno rednim sodiščem in ne političnim oblastem. Na 30.000 prebivalcev odpade en mandat, tako da bo bodoči parlament (konstituantaj imel približno 400 poslancev, Načrt bo obdelalo še narodno predstavništvo. j Naj bo že enkrat konec prerekanja. »Demokratski klub«, v katerem sedijo tudi naši liberalci, se še vedno v narodnem predstavništvu prerekajo za število poslancev. Naši poslanci ne zamudijo nobene prilike, da ne bi očitno zabavljali v zbornici proti takemu nepotrebnemu tratenju dragocenega časa. - < ,' , j Razdor med socialnimi demokrati. V jugoslovanski socialni demokraciji je prišlo do razkola. En del tvori komunistično stranko, drugi del zmerno socialfo-demo-k'atično, tretji del — najpametnejši — pa zapušča socialno demokracijo, % \ .-..-, i fafe* WrJC tej« ■ Domače novice. .j > - - d Vseučilišče v Ljubljani. Popolno vseučilišče s petimi oddelki (bogoslovnim, modroslovnim, pravnim, zdravstvenim in tehničnim) se otvori prihodnjo jesen v Ljubljani. S tem upamo, da bo prenehalo trpljenje in stradanje naših vojakov v tujih mestih. r. , ■ , ,-. —- Družba sv, Mohorja. Dasi promet za civilno blago še ni otvorjen, nam je jugoslovanski poveljnik na celovškem kolodvoru vendar omogočil* prevoz zaostalih družbenih knjig v Ljubljano. Knjige se bodo odposlale dne 18. t, m. v Ljubljano, odkoder jih bode razposlal g. špediter Ran-zinger na posamezna poverjeništva. Nujno prosimo, da se nam oglasi družbenih članov za tekoče leto nemudoma dopošljcjo ali vsaj število družbenikov naznani. De-paj se 8e .vedno nakazuje Ljubljapski i Ji Dobro Vh fe potegni] OrožrS čeridjab pn Kranju |e nekdo naznani]^ 20.000 da jih »e že organiziranih' i Sloveniji'; te/duhovniki branijo fantj vojaško službo i, dr, Bila j« velik,iT.' iskU poZ, B^ZcU e datS; orožništvo tet zdaj m. Odvadilo avstriS Uavad. Zločinctv iščejo po naših polten« gostilnah in hišah, ne pride jim pa ^ J sel, da bi včasih' pogledali nekoliko y J; hiše in gostilne, kjer se vrše tatvine, J tepi in poboji. Največji zločinci so seveS duhovniki io Kmetje združeni v Kmečki zvezah, Prav da se poznamo. Lažje je lati nemir med poštnimi ljudmi, kot p« pir med hudobnimi, kaj ne?, d Regent Aleksander pride tekom po. letja na Slovensko, kjer ostane deli časa Na Bledu bo stanoval najbrže v kWindiscH-gratzovi vili, d Proti Slovencem. Radi naše koroške zmage so se maščevali nemški dijaki ns eksportni akademiji na Dunaju nad slo-venskimi dijaki, da so jih vrgli iz šole. Slo-venskih eksportnih dijakov na Dunaiu je 30. ' d Zastopanje zapuščin in zavarovanja ▼ Ameriki. Kraljevemu poslanstvu v Va-šingtonu je ministrstvo za vnanje zadeve naročilo, da v vseh stvareh, ki se tičejo zapuščin in zavarovanja v Ameriki zastopa koristi državljanov celokupnega kraljestva SHS. Obračati se je v vseh teh zadevah do ministrstva za vnanje zadeve in sicer preko pravosodnega ministrstva (6/ predložiti vsa potrebna dokazna sredstva, d Vojnodopolntlno poveljstvo v 'Julijam je spremenilo svoj naslov v »XLYU1, Ljubljanska puko/sk* okružna komanda«, ter je še vedno nastanjeno na Ambroževem ti g u štev. 7. d Letošnja procesija sv. Rešnjega Te; lesa na Sveti Planini pri Zagorju ob Savi se preloži na 4. pobinkoštno nedeljo, dne 6, julija t. 1. d Pozor pred kačami! Dne 16. t. ni, je pičil v Ambrusu gad Jakopiča Miklič v roko, ko je imel opraviti v hiši v skrinji, Gad je bil skrit med obleko. Zanesli sc ga domov s krmo in po noči je zlezel v skrinjo skoz luknjo, ki so jo napravile miši. Je vseeno treba malo pazljivosti, ■ d Luka Kern iz Kolemož p, Pupaiice pri Kranju je izgubi! na zadnjem scmi.ju v Kamniku 400 K denarji z dolžno knjižico vred. Pošten najditelj se prosi, da vrne stvari na zgoraj omenjeni naslov, d Izgubila se je pretekli teden v Šle-panji vasi od Peter Bajda do pcrice Ivane I rt peča — ahtah. Pošten najditelj naj |0 odda proti dobri nagradi pri P. Bajda, St<" panja vas št, 76. • . ■. •■• .•:.■:.>. , ' - .• ' '• 1 • . ''..M* " • ' Drugod po svetu. p General Boroevič živi sedaj na roškem ob Vrbskem jezeru. , ; p Mirovne pogorje bo Nemčija pcdP'" sala, ne bo jih pa držala, kakor pis^0 nemški časopisi. t- p Na Slovaškem ni vse prav. C cm imajo s Slovaki velike križe, Nc samo. aa jim jih hočejo Mažari vzeli, ampak Ju Slovaki sami imajo svoje muhe, Sedal . f-- ; • .----- toentta proglasili Slovaško Kol t— repu« ^liko sovjefov, kar »e pravi pd domače, la »o hipno dobili premoč boljševiki. V p Besede in dejanja, to sta dve reči. Socialni demokratje na Dunaju so strašno Eibavljali Čez krščanske socialce, kako espametno gospodarijo v dunajskem ob-lskem gospodarstvu. Sedaj So se vsedli . stolec socialni demokratje, in dobrovolj-Dunajčanje so pričakovali, da se bosta i dunajskih ulicah' začela cediti med in leko. Toda glej! Socialni demokratje so .ajprvo najeli novo posojilo in povišali na-emninski davek, Saj je najbrž to vse potrebno, toda socialni demokratje naj nikar yedno ne vlečejo ljudi, da bode pod soci-»lnodemokratsko vlado imelo ljudstvo nebesa na zemlji,*v! ^ p Nezaupnica. Zloglasni italijanski minister Orlando, naš največji sovražnik in Ikodljivec v Parizu, je dobil doma v zbornici tako brco, da je ne more preboleti. jPoslanci so mu z ogromno večino izrekli nezaupnico in mož je moral odstopiti. p Boji med Čehi in Mažari se še vedno vrše. Čehom se še vedno ne godi preveč dobro, ker imajo Mažari dobro armado, kakor je videti. p Cesar Viljem v ječi. Cesarja Viljema bodo prepeljali 1, julija v Pariz, kjer ga bodo vtaknili v zapor. p Za črnimi kozami na Reki in Su-fcaku je obolelo vse polno ljudi. Vse zdravstvene odredbe so doslej bile neuspešne, ker se vsak dan ponavljajo novi slučaji pbolenj. Sušaška občina in reški magistrat sta zato odredila prisilno cepljenje proti &rnim kozam vseh onih, ki letos še niso bili cepljeni. Dopisi. IZ STARE OSELICE. Tu živimo ob demarkacijski črti, tako da ;koraj ne vemo, kam pripadamo. Po srcu pripadamo Jugoslaviji, a živimo v obupu. Kaj bo t nami? Nekateri posestniki imamo polovico svojega zemljišča ali še več pod Italijanom zasedenega ali tega polja me moremo obdelovati. Njive so ostaie neobdelane, ako niso bile v jeseni posejane. Kaj bo za čas žetve, ako oblasti nič ne ukrenejo? Italijani ne pustijo niti skoraj pogledati preko žice. Veliko nas je kmetov, ki imamo skoraj vse senožeti na oni strani in ki rede devet do deset glav živine. Zdaj pa nimajo niti za eno kravico krme, ako se kmalu kaj ne ukrene, ker čas košnje fe blizu, in edina opora za naše kmete je živinoreja, če pa ne bo drugače, smo pa primorani živino prodati po nizki ceni, čeravno nekateri kričijo, da je živina predraga. Naprošamo naše poslance in vlado, da čimprej kaj ukrenejo, da ne bo prepozno. Opomba uredništva. Svetujemo Vam, aa se obrnete »"pismeno vlogo na Jugoslovansko kmetsko zvezo v Ljubljani, ki do posredovala pri vladi v Vaš prilog. V vlogi navedite imena onih posestnikov, ki imajo senožeti onstran demarkacijske črte, dalje koliko imajo tostran in koliko živine imajo v hlevu. Vse to naj potrdi pristojno županstvo. Storite to takoj. Najbolje, če to prevzame Kmetska zveza za vaš okraj, če jo že imate. - • » SV. JAKOB OB SAVL ' ' V nedeljo smo bili na taboru na Šmarni gori tudi iz naše fare precej častno zastopani. Gospod minister Gostinčar je posebno važnost na to polagal, da moramo delati in pristopiti v naša društva. Zelo smo se navdušili ob njegovih besedah. Torej fantje, prebudimo se in radi hodimo v naš lepi dom. Jugoslavija je Bvobodna, tudi mi se osvobodimo raznih po-ciislekov, da ae bomo zaostali za našimi sj>-. 8e pridno tfibl|e,0\ 7 i f' PODBORŠT PRI KOMENDI. -i *V kratkem dobimo za izvažanje naših lončarskih izdelkov zračno tovorno vožnjo med Podborštom, Kapljo vasjo in zunanjim svetom, ker so ceste med temi kraji popolnoma odpovedale. Kakor hitro bo zračna vožnja otvorjena, bomo ceste, kolikor moremo pač pri nas o kakih cestah govoriti, popolno®3 (odpravili, kar bo posebno onim vseč, ki bi imeli dosedaj zanje skrbeti. Zračne ceste pa hvala Bogu ne potrebujejo nobenega šodra. Tako se kaže povsod napredek, tudi pri nas. — Nekdo iz Podboršta. IZ KOVORJA. Županstvo je odložil g. Janez Zupan, posestnik. Pri novi volitvi je bil izvoljen skoro soglasno g. Janez Kokalj, posestnik na Brezjah. Uradni prostori bodo v Knezovi hiši v Kovorju. — Krščansko socialno delavstvo je ustanovilo pri nas plačilnico jugoslovanske strokovne zveze. Na shodu je govoril načelnik tržiške skupine Vidic. Polagoma se bomo otresli tudi pri nas rdečega suženjstva. ŠMARTIN PRI KRANJU. Nad vse slovesno je na binkoštni ponedeljek sprejela naša župnija svojega ljubljenega škofa. Poleg 24 malih je 63 mlajev-veli-kanov povzdignilo slovesnost. Na meji župnije je na državni cesti 23 fantov v narodnih nošah in na konjih ter občinski odbor na vo-zeh pozdravil visokega gosta. Veličastno se je kmalu nato pripeljal škof v lepem spremstvu — naprej fantje na konjih, zadaj pa občinski možje na vozovih — na prostor pred farno cerkvijo, kjer je čakala duhovščina, šolska mladina z učiteljstvom, skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze, izobraževalno društvo in tik pred cerkvijo dekliška Marijina družba v narodnih nošah — ter velikanska množica. Pri slavoloku je pozdravil škofa g. župnik, nato pa po vrsti; učenka IV. razreda, načelnik skupine JSZ., odbornik Izobraževalnega društva ter članica Marijine družbe. Šola je bila okrašena z zelenjem. Cerkev je zelo okusno okrasila Marijina družba. Zvečer je zapel moški zbor pred župniščem tri pesmi. — Birmanih je bilo 302 otroka. Gospodarski del. Napoved za doItodnJno. Pomisleki. ■ \ Davčno oblastvo skliče meseca januarja ln februarja, pa tudi kasneje zaupnike in se posvetuje z njimi glede dohodkov posameznih davčnih^ zavezancev. Zaupnike na deželi jc imenoval dosedaj deželni odbor, v Ljubljani pa mestni magistrat. Davčno oblastvo pa ni dolžno vprašati za svet samo teh zaupnikov, marveč ima pravico in dolžnost, vprašati za svet vsakega, od kogar pričakuje, 'da mu bo lahko povedal kaj važnega za odmero davka. Razen tega poizve pri davkarijah posamezno podatke, ki so važni za napoved dohodnine: koliko ima posestva davkoplačevalec, katastralni čisti donos po-i sestva, koliko davka je plačal itd. Od sodnije dobi prepise kupnih pogodb, izročilne pogodbe, zapuščinske zadevo itd. To vse uredi in primerja s tem, kar je napovedal davčni zavezancc sam. f Ako se strinjajo podatki, ki jih je zvedelo davčno oblastvo od zaupnikov, od 'davkarije, sodnije in od drugod, s tem, kar je napovedal davčni zavedak nec, predloži davčno oblastvo napoved cenilni k^fiiisiil s pre(\lpgom, ^a naj oceni dohodke tako, kakor jih je na< povedal davčni zavezanec sam. Ako se napoved razlikuje od podatkov, ki so na razpolago, mora povedati navadno, ker se lo redkokrat pripeti; da se napoved ujema z vsemi podatki. Zato navadno davčno oblastvo pošljo na vsako napoved pomisleke. To mora storiti. Če bi davčno oblastvo predpisalo dohodnino od višjih dohodkov, ka-i kor jih je napovedal davčni zavezanec sam, ne da bi mu popreje naznanilo pomislek zoper njegovo napoved, je odmera davka nepravilna. v Kako izgledajo navadno pomisleki? Davčno oblastvo ima za te pomisleke žo tiskan obrazec. Tudi vsebina pomislekov je navadno že tiskana, ker se tolikokrat ponavlja. / „ Kmet napove dohodke iz zemljišča; Navadno se pove vseh dohodkov in izdatkov tako podrobno, kakor smo gori priporočali. Če napove manj dohodkov, kakor jih jo imel po mislih zaupnikov, tedaj ga davčno oblastvo pozove, naj našteje podrobno vse prejemke in izdatke, ki jih je imel iz zemljišča. Našim kmetom priporočamo, da na take pomisleke vedno odgovore. Če ne odgovore, je ravnotako, kakor če bi na-; povedi sploh ne bi vložili. Davčno oblastvo jih kontumacira in zastonj ves trud, ki so ga imeli z napovedjo. . j Posebno jih pa opozorimo na dve odločbi upravnega sodišča, ki sta zelo važni za naše kmete: Dogodi sc, da je kmet zelo razburjen nad pomisleki. Pride sam k davčnemu oblastvu. Seveda še prej, predno stopi v sobo, ropota nad gospodo, ki nima nikdar dosti davkov. Svojo jezo strese tudi nad uradnikom, ki vrši le svojo dolžnost in ki največkrat dotič-nega kmeta niti nc pozna. Jeznega dočaka miriti, je silno težka stvar. To vo (udi uradnik! Morebiti je imel tisti dan opraviti že s petimi ali šestimi takimi. Nekaj časa ga posluša, potem pa mu reče: »Kaj ne, oče, samo tisto je res, kar ste napovedali?« »Samo tisto«, se razveseli kmet. »Torej bomo pa tako zapi* sali,« in zapiše kot odgovor na pomi-: sleke: »Ostanem pri tem, kar sem napovedal.« Kmet podpiše in odide prepričan, da je pregovoril in uvcril uradnika, da je bila napoved pravilna. Seveda se je zelo zmotil! S tem, da je ostal pri tem, kar jc napovedal, ne pa, da bi doprinesel dokaz, da je to resnično, s tem je dosegel ravno tisto, kakor če bi sploh ničesar ne odgovoril. Davčno oblastvo ga kolntumacira in stvar je rešena. L pravno sodišče jo dosedaj tako odmero še vedno potrdilo. Če kmet dobi pomisleke, jih moira ovreči kot nepravilne in svojo trditev, dokazati. .To pa ni noben dokaz, čc trdi, da jo le tisto res, kar je napisal on v napovedi. ■ ■ ' . Druga važna 'določba je ta-le: Če davčno oblastvo predpiše kak dokaz, se kmet temu dokazu ne more izogniti s tem, da doprinese drug dokaz. N. pr.: Kmet napove, da je imel leta 1918. iz zemljišča,_32QP J&.. d?! adkpv. .Davčno oDlastvo pa pravi, da so zaupniki izjavili, da jih .ie imol 4000 K in pa zato (pozove, da predloži natančen seznam vseli prejemkov in izdatkov, ki .jih je imel lota 1918. s svojim zemljiščejn. Ce kmet. sedaj reče: »Ni res, nisem imel $000 K, temveč samo 3200 K dohodkov. Kot dokaz navedem priče in sicor tega in toga« in pove par sosedov ,ki naj jih davčno oblastvo zasliši kot pričo ali izvedenec, je to napačno. Davčno oblastvo je zahtevalo, da naj kmet predloži seznam prejemkov in izdatkov, kot dokaz, da jc napoved pravilna. Kmet se tej zahtevi ne more izogniti s tem, da predlaga, da sc zasliši priče kot dokaz. Davčno oblastvo ga lahko tudi v tem slučaju kontumacira. Čo zahteva davčno oblastvo podroben izkaz, naj ga kmet napiše tako, kakor smo gori pojasnili. Poleg tega mu je sovrcla v podkrepitev svoje napovedi mofif.ro, predlagati, da so zaslišijo tudi še priče. Dokazi, ki jih želi davčno oblaslvo, naj se vedno izvedejo. Pristavi naj sc tudi, da je kmet pripravljen dati vsa nadaljnja pojasnil davčnemu oblastvu nr. razpolago. Tako mu bo cenilna komisija dosti lažjo verjela, da je napoved rr-nunn, kakor pa, če kar na kratko izjavi, da ostane pri svoji napovedi. Ravnotako na j da kmrt tudi glede ostalih točk, ki so navedeiTo mod po-mi^o1.'! natančna pojasnila. (Hode hiše, lo so nili zaupniki čisto vrednost vžitka rrovisoko, naj navede nnjom-ščino. ki jo plačujejo najemniki v njegovi \ si. Pove naj tu 'i, nli loži njegova hiša ob cesti, e'i jo '/.>cV nn, ono- | na«' 1 "j "no. itd. C3 zahteva davčno oblastvo dokazi-ln, da r v resnici plačal dolžne obresli, npi mu predloži pobotnico. Čc nima po-b ice, naj mu napravi upnik kratko potrdile, koliko je plačal dolžnik leta 1918 obresti. To potrdilo ni treba, da bi bilo ' cl ?kovano, ker se rabi izključno le za odmero dohodnine. Če zahteva davčno oblastvo dokazila ; lede trajnih bremen ali zavaro-valnine, naj sc mu pošljejo. V odgovoru naj pa kmet vedno zahteva, da se mu ta dokazila vrnejo. Konečno še nekaj glede odgovora na pomisleke. Nekateri kmetje imajo navado, da vzamejo pomisleke in gredo z njimi k davčnemu oblastvu. Tam nameravajo celo zadevo dotičnemu uradniku natančno pojasniti in menijo, da s tem vse končano. Seveda se navadno pri tem motijo! Uradnik nima časa, da bi res odgovor natančno zapisal. Saj pride včasih eno samo dopoldne 20 kmetov ali še več s takimi pomisleki. Če bi hotel vse odgovore in pripombe natančno napisati, saj cel dan dan ni golov z njimi. Zato si zapiše samo najvažnejše. To se potem pri cenilni komisiji prebere, vendar pa napravi natančno pojasnilo na komisijo vse drugačen vtis. Zato je najboljše, če kmet premisli, kako bi odgovoril, se morebiti še posvetuje z županom ali s kakim drugim razumnim sosedom in potem odgovor na pomisleke sam napiše. Tudi če hI bil mnenja, da bi hilo dobro uradniku celo zadevo natančno pojasniti, naj sam napiše najprvo odgovor. Potem naj šele nese odgovor davčnemu oblastvu in sam še enkrat pojasni vso stvar. Če bo uradnik mnenja, da jc odgovoru treba še kaj pristaviti, bo potom sam hitreje storil. In tako je cela zadeva natančno pojasnjena v aktih, kar je zelo važno za eventuelne poznejše prizivc. Za pravilno živinorefo. (Fr. Bore.) II. Za živinorejske inštruktorje naj bi se predvsem nastavile osebe, katero imajo ros veselje do živinoreje, jim ne smrdi kmetski hlev in so se morda že s tem opravilom pečali. Predvsem pa morajo poznati začrtan delokrog, ki so si ga slavili praktični živinorejski tečaji, kakršni so so pred vojno vršili v delokrogu živinorejskih organizacij v Selcih in Komendi. Inštruktorji bodo imeli glavno opravilo: i-orlstvo rodovnika in knjigo mla-1 de živine. S tem jc povedano vse. Kdor bo rodovno knjigo pravilno vodil, mu [ ne bo delalo težkoč nobeno delo pri izvrševanju programa, ki si ga» je začrtala živinorejska organizacija. Inštruktor bo kmalu poznal v celem okrožju vsako žival po vrednosti, pasmi in po zunanji obliki. Ker bi bili vsi okrajni inštruktorji pod nadzorstvom deželnega inštruktorja, so bo kmalu pokazalo v koliko so ti nostavljenci zmožni vršiti svojo nalogo. Okrajni živinorejski inštruktorji bodo zelo dobrodošli novi Zavarovalnici za živino, katera se ima čimpreje ustanoviti za Slovenijo. Ti bodo sodelovali pri occnjcvanju sprejemajoče se živine v zavarovanje. Določali bodo na podlagi vrednostnih enot nje faktično vrednost, po možnosti tudi zdravje in nevarnosti, ki bi lahko pripomogle k po-nesrečenju ali obolelosti zavarovane živali. Sploh bi bili ti inštruktorji najboljši zaupniki v okrajih za zavarovalnico. Nič manj važna naloga, ki jo bo imel vršiti ali nadzorovati lak inštruktor, bo tudi cepljenje prešičev proti rudečiči, ker živinozdravniki ne morejo povsod pravočasno vsega izvršiti, vsled česar prešičerejci mnogokrat trpijo ogromne škode. Javljati bodo imeli okrajnim živino-zdravnikom nanovo se pojavljeno kužne bolezni, da se te takoj, kolikor mogoče hitro omeje in odpravijo. Hvaležno opravilo inštruktorjevo bo tudi posredovanje o nakupu in prodaji živine. Inštruktorju bo dobro znano, ka,-teri posestnik v njegovem delokrogu bi rad kupil žival in kakšno hoče imeti, enako bo tudi vedel, kdo bi rad prodal in kakšna je vrednost dotične živali. Na ta način bi se veliko kupčij izvršilo neposredno, brez običajne meše-tarije ter bodo informacije, ki jih "bo dobil kupec ocl inštruktorja, veliko bolj verodostojno, ker jih bo dal na podlag rodovne knjige in knjige mlade živino oziroma iz lastnega poznanja živali, ži! vinorcj.ec bo imel zavest, da ni prevar-jen in si bo pri takih kupčijah prihranil veliko polov in ,'traškov. Inštruktor bo pazil, da so iztrebi res vsa slaba živina in odda mesarju, ter da so ja nobena žival iz dobrega rodu no odda me. sarju. Kdor bodo imel tole od dobro mlekarno in ga no more sam roditi, mu bo inštruktor oskrbel posestnika, da ga bo za mesarsko ceno prevzel in rodil. Volile o skrb bo moral inštruktor posvečati prevredbi šc zanemarjenih hlevov in svinjakov, uredbi gnojišč in napravi gnoj ničnih jam. V tom oziru se je pri nas žo veliko storilo, vendar imamo šc jako veliko dola, da postavimo našo živino na suha in trda tla. Kako nam na mnogih krajih dežele solnce razsuša gnoj, ga izpira dež in gnojnica nam odloka po cestnih jarkih v ogromno škodo našega kmetijstva. Srce boli človeka, ko mora glodati malomarno- L nekaterih, živinorejcev, o katerih ve, cm naposled prav hudo zbolela. Več mesecev sem bila v postelji, naposled sem vendar nekoliko okrevala., a še nisem bila popolnoma zdrava; slabosti so me večkrat napadale take, da sem sc tresla, dokler nisem kaj jedi zavžila. Ko mi pa »Zlata Doba« pride enkrat v roke, sem si pa mislila, da bi to bilo nekaj zame; saj mi ni toliko za pijačo; morebiti mi bo le k zdravju, ako se sploh zdržim vsake alkoholne pijače. In kaj je bilo, mar sem bila zato bolna? Ne! Od tiste dobe še nisem niti en četrt ure ležala zavoljo bolezni. Slabost je čisto ponehala, čeravno sedaj veliko sla-bejše, preprostejše jedi uživam kot poprej. Zdrava sem kot riba, pa tudi moja dva otroka, posebno 12 letni H. je tak korenjak, da mu vsak prisoja 14 let ali pa še več. Letos gre v gimnazijo v Maribor, tedaj bi pač rada, da bi tudi kot dijak ostal abstinent.« VI. F. Š., Matena, 1. 1919. (brat piše bretu-dijaku): »Ljubi brat! Zvedel sem, da si pristopil k Marijini kongregaciji in da se misliš vpisati v abstinenco. Prav storiš! Le tako pogumno naprej! Jaz sem tudi ud Marijine družbe in abstinent prve stopnje že več let. Še vedno držim svojo obljubo ter se čutim srečnega. Približno tri leta in enajst mesecev sem bil pri vojakih, večkrat so dežile kroglje krog mene iz sovražnih strojnic in topov, pa ostal sem vedno miren, ker sem bil prepričan, da se nahajam pod Marijinim varstvom, K navadni vojaški hrani sem dobival tu in tam še pol litra vina ali osminko ruma, pa ga nikoli še pokusil nisem, akoravno sem bil na primorskem Krasu mnogokrat silno žejen, ker smo dobivali vodo le na izkaznice v -ulno pičli meri. In ko smo vdrli v Italijo, j« bilo vina polne kleti na razpolago, mnogokrat brezplačno, pa ga tudi tam nisem pil, Vedno sem mislil, da je oni najmočnejši, ki sam sebe premaga. Dragi Ivan, bodi vedno priden in pobožen in zvest častilec Marijin ter se Njej vedno priporočaj! Ti mogoče ne boš izpostavljen sovražnim krogljam, -kakor sem bil jaz; toda Marijine pomoči boš pa gotovo potreboval.,,« Itmakinfa 5z Šfajra. Povesi. Prevaja * *" (Dalje.) Sram in bol mu dušita grlo; k-r reče z cotlim, pritajenim glasom; »Deklica, pozabite... kar se je včeraj egodilo, in vi, mati, nam odpuslite, da smo včeraj prizadeli toliko gorja vašemu otroku. Hotel bi, da se ni zgodilo.« Tedaj pa se jc v materi, ko je zrla na tvoje bledo, mučeniško dete, zopet razbolela materina bolečina; grenko jc očitala; »Seveda, gospod, lahko je reči: nikarti se več spominjati! Vaš oče bi tega ne bil smel storiti, bi pc: bil smel tako kruto krivično ravnati z lil go, nedolžno siroto, ki nima očeta. To £a bo enkrat še hudo peklo; četudi pozabijo ljudje, pa Bog ne pozabi.« Henrik je zardel do čela. »Ako je bil krut njegov oče« — o da, am Neron ni bil krutejši — pa je vendar ajegov oče, zato ga ne zataji; »Tudi kuga, ki jo nam je hotel ulihotapiti tisti nesrečni Albert, je kruta.« — V njegovih očeh se je posvetilo nekaj divjega in hudega, sovraštvo krivoverskega fanta do kntolišKcga duhovnika. Češ, saj je ta vsemu kriv. Ta prokleti gorečneži Če bi ne bilo njega, bi oče ne bil obsodil Štefane. Tedaj pa sc je, podprta na ročice malih sestric, zravnala Štefana, iz oči ji zre spozno-vavka, ko odločno pravi; »Nikar ne psovajte svetega moža, gospodi Kuga je res kruta! Toda krutejša kakor kuga sla greh in kriva vera.« Zdajci se je mati zavedla nevarnosti. Za božjo voljo, le o tem ne govoriti! To je Hen-delnov s^n, meč ima ob boku, in spodaj stoje njegovi strelci. »Ubogi 1,'udje smo, nespametno govorimo — nikar ne zamerite, najmilostivejši gospod —« ie plašno in ponižno jecljala; toda on se ni zmenil zanjo, temveč je rekel junaški de-Kbci, ki mu je z zastavo zdrobila meč — tukaj ,e sedaj. prav tako kakor v Frajzingu gleda nanj. »Naša vera ni kriva, marveč očiščen-' je vse trohnobe!« Ona je rekla: »Vaša vera ni očiščena, marveč 'e vsa izkažena.« Tako?« se je kljubujoče smelal. »Mislim, da so izkaženi oni. ki drže s papežem in stavijo človeka nad Bo Čujte, gospodje, Štefka ima zopet vse svoje stvari, sodnikov sin je bi! (u, za bo'io voljo ljudje naj vendar mirujejo. »Mamica,« pravi Švedkovar, sedaj je že prepozno. Se ne da nič več opraviti.« Vendar je slopil na ceslo, kjer je bil pa tak direndaj,. da človek ni umel niti svoje lastne besede. S težavo ie dopovedal okoli stoječim; Naj vendar mirujejo, tako naroča Štefana. Hendelnov sin ji je vse vrnil. V hip se je povesilo pet, šest sekir in čuli so se klici; »To je prav, to ie lepo, to se da slišali.« Drugi pa so kričali: »Kaj ie? Štefka je svoje stvari nazaj dobila?« Tc besede so šle od ust do ust, in polagoma se je pomirila ulica, kakor sc v gorali pomiri vihar, ako duhovnik moli in blagoslavlja. fPalie 1___ Ukradena jc bila v noči od 21. do 22, t. m. iz hleva v Mostah pri Komendi bela 121etna, 145 cm visoka kobila z vozom za-pravljivčkom vred, vprežena v volovsko onremo. Po vratu je kobila rdeče pikasta, no životu in nogah je bolj siva. Griva in rep sta črna; slednji se^a do kolen. Voz jc naravno barvan z 2 sedežema na peresih, iz akacij, lesa. Železni deli so črno lakirani z rdečimi pasanci. Kdor zasledi ukradeno kobilo ali voz, naj sporoči bližnji orožniški postaji ali naravnost lastniku posestniku Fran ObruHtu proti nagradi 600 kron. Pil bolečinah na prsih vzamemo za vdrp-nienja in zn ovitke Fellcrjcv bolečine tolažefi »F.lsa-fhrd«. C dvojn nli 2 .«|>cc. stekl pošl e za 24 K lekarnar E. V Feller, Stuhlco. F.l«atrg 16 (lit v.). Na) bi bilo vedno pri hiši Čez 100.(00 zahv pisem. Od mnogo zdravn. priporo.\ Omot in poštn. se računa j osobej in na ccne c; krior na> oči več obenem, mnogo prihrani. (fi) Žitni zavod v Ljubljani ima oddati lil t RefleMatitje naj se obrnejo direktno na zavod. Za občine na deželi nnj naročila prevzame županstvo. 3722 Išče sc dekla ^m za poljska dela. Plača po dogovoru. Več pove Jos Turk, Ljubljana, Radeckega cesta 2. 36<9 Seno in slamo kujiu e po dnevnih cenah vsako množino izvozna in uvozna družba »Impes« v Ljubljani, kjer se je ustanovil pose-ben oddelek za seno in slamo. 3675 Kromnir m fižol kupuje v vsaki množini izvozna ln uvozna družba »Impeg« v Ljubljani. 3677 T PHfinlrl pAfi Mlinska sita (pajtlje) ™ U g.J' A %,iL JL XI za moko vseh vrst se dobe v trgovini - H. ČflDEŽ, Ljubljana, Kolodvorska delikatesna trgovina LJubljana, Stari trg štev. 6 nudi cenj. odjemalccm raznovrstno špecerijsko bingo, čai, pecivo, kakor tudi južno sadie, limono, fige itd.; rum, konjak, slivovko, vino v stekl. in sodih na drobno ln debelo, lilago so razpošilja v postnih zavitkih od 5 kg naprej in po železnici. 3665 tudi pokvarjeni se kupijo. Ponudbo pod „ Pisalni stroj" na „Auončno elcspedicijo Ai- Matelič, Ljubljana, Kongresni tra 3. jO Ripnit rnll lic rok Pri" nesc 1,1"0 s 0 prednosti, tako v zdrav-stvenem kakor v družab-' 'ir i nem oziru. Fellerieva po- -'i> popolnoma izkoristi, na) no pri-a krat nn tedon krmi, ena post polna «, . « to je dr. pl. Trnkdcisjr-a redlln) prašek. -iilljSlill l'akot velja 3 K, B paketov 15 K poštnini- prosto. 6 paketov zadostuje za 8 mesece rn onega vola, kravo oli praSifia, dn se zreli« Dobiva so pri vsakem trgovcu. ' Glavna zalogaj lekarna TrnL6czy zraven rotovža v Ljubljani, f .MastIn je bll odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, LonUoiiU ln Rimu. ' V w Na tisoče kmetovalcev hvali In rabi „MastIn". Srbečico, lliaje odstrani prav naglo dr. Flesch-a Izvir, zakonito zajamčeno ,,Skabolonn" nalilo", Popolnoma brez duha, ne maže. 1'oskusul lonček K 4'— veliki K ti-— poretja ta rodbino K IV—. Zaloga za 1 jubliano In okolico: Lekmna pri zlatom elcuD, L)ubl|nna, Mnrljln trg. 1520 i Heiit* n« v»r»t\.'i.o ci)Kiv.ko „£> Kubo form" I Svrlovrcirati) najboljše »Gorenjsko koso" jniunejše brusne kamne nudi PRVA GORENJSKA KAZPOŽ.1LJALNA IVAN SAVNIK, Kranj. Cene kose so: cm Mi ;>& t'.0 06 70 7» SO 86 90 pesti S 5Vt 6 fV>,'j 7 7vi 8 8Vj~9 kron ltN 16-CO t:-- 17-6018-- iS ;h« n>-. iS 55 SR Razpošilja se tudi vsakovrstno manufakturno blago, kot Stoti ia nioSke obleke, Sifon, belo platno, esilr, oksiort, kamrik, klot, hlačevina t ca; g* itd. po najniijih cenah. A>70 r -1 Z& birmo! " u'! sr«. $v«hR;;». vrriii;«. ^ f 4 c<.a-::s:ir... '.A K»r.uK»s: in prttaau f. Cudcn Sin, 1 [„•:< -.i ~ .i-.j, -isvrci: j.a> .t freaa.ilno c lahi^o rsaj iL i: st •! j -r^ ..... ----- ->■ m*:. Pravo iolto doiuac« rai'o ta t-tuk Toaletno milo po dacvtuh c«aali *!>o ii »tit e K >., 1 ke ti JC'-. Krtms g s brttl« l k.] N !*•-, > KbO w'ioll i? !riT»0 K «9--, p.»iil-.avi_-o svev vceudb^. I.M se strvgo realne obraCuai iu takoj FlaJa. miši - podgane stenice -ščurki in vsa golazen mora poginiti ako porabljate inoja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 5-—, za podjjane in mili K 5'—i osobito ostra pasta za podgane K 6'—i za Ščurke 5 K; posebno močna tinktura za stenice 6 K; uničevalec moljev K 3'— i prilkek proti mrčesom 3- in 6 Kj tinktura proti uicm pri ljudeh 3 K; mazilo za uii pri živini 3 Kj prarek za uii v obleki in perilu K 3'—j tinktura za bolhe pri psek K 3'—; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) K 3-—i prašek proti mravljam 3 K' Poiilja po povzetju Zavod za ckspoit M. Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3. GOSPODARSKA PISARNA »""'« D5L IVAN tERNE LJUBLJANA. MShloSltcva cesia $( b poslopje LJUUSHt POSOJILNICA daje nasvele v vseh gospodarskih zadevah ln pr©. moženjskih vprašanjih; Izposluje posojila, posre. duje prodajo In nnkup vrednostnih papirjev in tujega denarja, posreduje pri prodajah in nakupih vseh poseslev, izvršuje cenil ve in oglede. Promet x Ameriko. Jedina pisarna le vrste v Jugoslaviji. L'radBlcod3-V?l.ure<]«p..o<]3.-Viire i | pop. Vprašajte s pismom. znamhai | auumDiiuuliiiiiiiiiiiliiiiiiniiiiiiin:iiiliuuiiiiuii:iiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiMUUiwuiiuiii:ii