Kniiževnost. Letno poročilo I. mestne šestrazredne deške Ijudske šole v Ljubljani o vojnem šolskem letu 1916—17. — V spomin na svetovno vojno sestavil in na svetlo dal šolski vodja Jakob D i m n i k. — V Ljubljani, rneseca julija 1917. Založila I. mestna deška ljudska šola. — Natisnila JJčiteljska tiskama, Ljubljana. — To letno poročilo ima nastopno vsebino: I. t Cesar Franc Jožtf I. — II. Cesar Karel. — III. Cesarica Zita. — IV. Santa Zita. — V. Cesarjevič Franc Jožef Otoii. — VI. Svetovna vojna m šola. — VII. Imenik učencev. — VIII. Učiteljski zbor. — IX. Šolska oblastva. — X. Šolski dnevnik. — XI. Viadarski nastop Njiju Veličanstev cesarja Karla in cesarice Zite. — XII. Cesar Karel in cesarica Zita v Ljubljani. — Med tekstom so razvrščene te slike: 1. Cesar Karel. — 2. Cesar Franc Jožef I. — 3 Cesarica Zita. — 4. Cesarjevič Franc Jožef Oton. — 5. Toskansko v Italiji (zemljevidni obris). — 6 Veliki admiral Anton Haus. — 7. Posnetek pisma velikega admirala Antona Hausa. — 8. Dvorni svetnik Fran Levec. — 9. Dvorni svetnik Fran Hubad, — Iz navedene raznolike in vseskozi zanimive vsebine je razvidno, da se tudi Ietošnje Letno poročilo I. mestne šestrazrednice v Ljubljani častno pridružuje letnima poročiloma minulih dveh vojnih let. Saj pa je sedanja vojna neizčrpni vir žalostnih in razveseljivih dogodkov, ki jih je znala spretna roka tovanša Jakoba Dimnika tudi letos vešče izbrati in razpoiediti v nazorno sliko, kažočo nam, kako je njegov zavod v preteklem šolskem letu živel in deloval v šumnem vrtincu silovite bojne vihre. Neumornemu prizadevanju šolskega voditelja ter učiteljskega zbora imenovanega zavoda se moramo zahvaliti, da je tista stian svetovne vojne valovila mimo učeče se mladine, ki ji je pustila trajne vtiske vzgojnega in blažilnega značaja. To je uspeh dela izkušenih in zalužnih šolnikov, ki so si pndobili s svojim delom priznanje in zahvalo staršev, hvaležnost mladine in dvigajočo zavest v polni meri izvršenih stanovskih in patriotičnih dolžnosti! Lep dokaz, kako je delo in kaki so uspehi tam, koder veje duh skupnosti in resnične stanovske zavednosti. — Naša tiskarna je dala porodlu lepo obliko, ki okiepa lepo vsebino. G. K oceni Suherjeve raet. knjige o rlsanju, oddane v BUčit. Tov." dne 15. junija 1917. Polno skrbi! Vojna je. — Ne odgo varjam rad. V interesu stvari pa mi je vendar dati pojasnila —1 — jevim dodatkom Sičevi kritiki moje knjige »Das Zeichnen in der Volksschule".. — BOber's Ziel geschossen!" Knjiga se ne piše po željah poedinega kakor ureže krojač suknjo na hrbet, ampak po prepričanju avtorja ! — Kje je pa šola," ki predela celo računico, kakor je pisana, ali ki obravnava vsa berila, ki so v čitanki? — Kje je zavod, ki prebavi snov učnih knjig popolnoma, ki so uvedene ? — Knjiga poda in mora podati več; učitelj izbira — m mora imeti priliko izbirati. Cilji pa so naznačeni po učnih načrtih. — V instrukciji k učnim načrtom za risanje (ukaz min. za uk in bogočastje z dne 15. septembra 1911, št. 27.348, izdaja c. kr. zaloge učnih knjig, str. 3, 5. odstavek) je izrecno naglašano, » da se mora vsakokratna izbira prepuščati mislečemu učitelju, ki se mora pri njej ozirati tako na časovne in krajevne razmere kakor na nadarjenost svojih učencev". — In dalje na str. 4, 2. odst. stoji: ,Tu se izrecno pripominja, da je smatrati n o rmalne učne načrte za maksimalne učne načrte in da se sme zatorej navedena učna snov tudi skrčiti po obstoječih razmerah". — Knjiga se je morala postaviti na isto stališče, kajti naloga ji je, tolmačiti na zgledih uradne učne načrte in uradne instrukcije k učnim načrtorn za risanje. — Namenjena je v prvi vrsti mojim učencem in čestitim udeležencem mojih risarskih kurzov — in o teh upam, da jo bodo razumeli. — Ni se mogla ozirati na saino kranjske razmere. To bi bilo preoskosrčno, bi ne ustrezalo uradnitn učnim načrtom in instrukcijam in delo bi sploh v tej obliki ne moglo iziti, ker bi tedaj tnoralo biti slovensko. — Pomisliti je pa, da je že v tem delu 217 samih originalnih slik in 10 samih originaln i h t a b e 1, še daleko več pa bode tega v II. delu, ki je zdavno v tisku. — Tedaj so žalibog pn ogromnih stroških za k 1 i š e j e razmere te, da takemu delu za konzum na Slovenskem ni založnika. — Očitanje »streljanja čez cilj" je neosnovano. Zelo lahkomiseln bi bil avtor, če bi mu to očitanje sedelo. — Poznam iz lastne prakse šole vseh kategorij, poučujem sedaj že 16 let v Ljubljani tudi p e t o šolsko leto, občeval sem z učitelji m šolami na Kranjskem (pa tudi drugod) in videl brez števila razstav, domačih in inozemskih, razstav iz vseh delov sveta — in torej vem, kaj se lahko doseže, — Da izvršujejo res še težje risbe učenci petega šolskega leta (11 let stari), kakor so v tej knjigi, o tem se lahko prepriča kritik na gimnaziji v prvem tečaju za risanje, kjer leži precejšen kup takih risb \i raznih let. — Izdeiane so lično; bile so tu že razstavljene in videl jih je morda tudi gospod — 1 —. Na razpolago pa mi je tudi dosti sličnih risb kranjskih šol, ki bi po sodbi kritika tudi streljale preko cilja, ker so dosegie označene uspehe. (Kako je učenččve risbe ceniti, o tem se govori v 11. delu). Upoštevati je dalje, da je knjiga pisana po večini za dobro organizir a n o osemrazrednico in da se drži pred- pisov. — Kedar se bo poučevalo od prvega do 5. šolskega leta v tem smislu, potem bo šele sodba opravičena, ali je cilj dosežen, ali gredo zahteve preko cilja! — Pa tudi sodba enega najbolj uglednih nemških ris. didaktikov in kritikov, ki na našem polju igra eno prvih ulog pri nas in v Nemčiji in še dalje, se ne strinja s trditvijo gospoda — 1 — ja. — Piše mi namreč dobesedno o knjigi: „ , dass die Nutzbarmachung neuzeitlicher Anschauungen uber den Zeichenunterricht fiir e i n f a c h e Schulverhaltnisse gelungen ist". ž— Temu menda premalo, gospoda — 1 — ju preveč I Več gospodom se ne more dobro služiti. — Drugi slovit metodik, pisatelj etc, učitelj risanja in profesor na enem prvih nemških seminarjev, pa mi poroča glede te ktijige: ^lhre Ausfiihrungen lassen den erfahrenen Methodiker erkennen, der seinen Seminaristen ein sicherer Fuhrer ist und damit der Volksschule wertvolle Dienste erweist. — Sie sind aber auch so gehalten, dass die nach veralteten Methoden ausgebildeten Lehrer fiir sich Rat und Belehrung finden konnen". Prašam: Ali je to »siguren vodnik" v metodi, ki strelja preko cilja ? — Modern biti, pa tudi nemodernim vstrezati, to ni lahko. — Še druge sodbe so gospodu kritiku že sedaj na razpolago 1 — »Risbe so premajhne!" — Risbe so majhne — to je res, niso pa premajhne — to ni res! — Iz izvajanj g. kritika o tej točki se vidi, da stoji še vedno na usodepolnem stališču prerisovanja predlog — vsaj prerisovanja s table. — Seveda, — v tem pogledu se naši nazori popolnoma križajo ! Kritikovi nazori se pa tudi križajo z nazori vseh novodobnih risarjev, z nazori uradnih instrukcij, ki strogo zabičujejo na strani 6 in na strani 7 (izdaja c. kr. zal. šolskih knjig), da ne smejo učenci prerisovati učiteljevih risb s table. — Torej učenec ne sme prerisovati, učitelj pa naj prerisuje! — Lepo izpričevalo si daje, kdor tako misli! — Na tej stopnji vsaj ne sme biti navezan učitelj na prerisovanje in na tehnične migljaje, ki bi mu jih baje dajale večje risbe. — Kjer bo tega treba na višji stopnji, se bo zgodilo ; za to je preskrbljeno v II. delu knjige. — Glej vendar opazko na strani 4 v uvodu knjige, kjer se izrecno zavarujem proti takemu početju! — Sicer bo tudi v tem obziru II. del še obširneje in točneje tolmačil moje nazore. Pa čitati ga bo seveda treba; vpiti tudi ta ne bo znal! — Vedel sem, da je še učiteljev teh nazorov, zato so slike prav nalašč tako majhne, da bi jih ne mogel nihče smatrati za predlcge. Kam pa pridemo? — V antidiluvij s takimi nazori! — Kakor že rečeno: na razpolago mi je dosti risarskih izdclkov kranjskih učencev vsake stopnje. — Te bi bil dal lahko ponatisniti v svoji velikosti. — Pa to bi ne vstrezalo mojim načelom; knjiga bi bila obširna in draga, in kaj bi dosegel ? — Če bi risbe ugajale, prerisovali bi jih učitelji in učiteljice — in potem smo pri isti šabloni, kjer smo bili pred 30. leti. — V ta namen eksistira dosti del, — še druga nego jih je imenoval gospod krittk in še lepša. (Zadnjič je izšlo še eno; na razpolago je za polovično kupno ceno). — Ne bodi pa rečeno, da bi ne bilo dobro, če bi bile nektere ali vse risbe večje. Za boga! pa kaj bi morala stati taka knjiga v sedanjih časih, svoj namen pa bi zgrešila. — Sicer sem se posvetoval tudi tu. Tovariš izmed tukajšnjih učiteljev in znamenit profesor risanja iz najnaprednejše avstrijske dežele, izdajatelj izbornega ris. dela, sta mi zatrdila, da risbe tudi po velikosti popolnonia ustrezajo. — Seveda nimata nazadnjaških nazorov' prerisovalne metode. — Glede geom. snovi stoji tudi pojasnilo v uvodu knjige na str. 4 zadnjega odstavka. — Ponavljam: snov je predpisana po učnih načrtih! — Pedagogika zahteva metodično obravnavo — Da bi se v treh letih ne našlo časa za podano snov po navedeni nietodi, to mora trditi le, kdor se sploh ni vkvarjal s tem. Sicer pa sem ta del (geom. snov) izročil še v rokopisu na Kranjskem priznanemu prvaku v mefodiki in strokovnjaku v matematiki. Ko mi ga je vrnil in sem ga vprašal po mnenju^mi je odgovoril, da je rokopis dvakrat prečital in ni našel ničesar, na čemur bi se izpodtikal. Tako mislim je lahko tudi g. kritik v tem obziru brez skrbi. — Odklanjam neosnovana očitanja, hvaležen sem za vsako priznanje; odklanjam pa tudi vsako priznanje, ki mi ne gre. Da je izdelalo učiteljstvo v Ljubljani podrobni učni načrt, mi je znano. — Žalibog, ravnati pa se nisem mogel po njem I — Zakaj ne, to nihče ne ve bolj nego gospod — 1 —. — Kar se tiče ornamentov s kladvi, škarjami in sorodnimi nedekorativnimi rečmi, upam, da jih bodo vedeli moji učenci po zaslugi ceniti. — Ne bojim se, da bodo našli v knjigi bolj tehtovite prednosti kakor so te, ki le tistemu padejo v oči, ki jo površno ogleda. — Ni izdati kmalu katere knjige tako težko, nego novodobno risarsko knjigo. Zato ima tudi kakor vsaka stvar svojo dobro in slabo stran. Nedostatnosti sem si, sedaj šele vidim, sam najbolj v svesti. — Če bo prilika, se bodo odstranile. — Pripominjam še, da bo konečna sodba o knjigi šele mogoča, ko izide II. del, ker oba dela podpirata drug drugega, oba sta ne lahko razdružljiva celota, drug brez drugega ne popolnoma umIjiva. — Učiteljstvu pa zaupam, da bo moje delo cenilo samostojno. Naj bo zaupljivo, naj jo čita in vstvari naj si o njej po principih, ki so obrazloženi v uvodu, s v o j e nazore, potetn naj si zasnuje s v o j o metodo. — Kaj se dobi danes za to ceno? Ce učitelj knjige ne kupi, naj pa si jo tudi izposodi. — Neobhodno potrebna je bila gospod — 1 — jeva kritika. Nisem hvaležen satno »Učit. Tovarišu", ki sprejme ta — naj bo prvi in zadnji — odgovor, ampak tudi njemu, ki ga je pouzročil, da se pojasnijo pojmi. Suher.