..	'"'P " .^^p^i3?.-.	... I .r	-	'.	-	^ , '

Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in pramikov.

\


List Slovenskih delavcev v cAmeriki.


The first Slovenic Daily* in
the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays.
-a
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
Entered aa Second-Claso Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
NO. 149. — STEV. 149.
NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 26, 1907. — V SREDO, 26. ROŽNIKA 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV.
Tropična vročina. Mnogo žrtev v New Yorku
VČERAJŠNJI DAN JE BIL NAJBOLJ VROČ V LETOŠNJEM POLETJU; 90 STOPINJ V SENCL
Vsled vročine ao vse polno ljudi pripeljali v bolnice; danes se bolj vroče.
ŽRTVE.
Medtem, ko nani je včeraj uradna vremenska ž.a,ba prerokovala, da bo-dumo imeli v New Yorku viharje, kte-ri bodo neznosno vroče podnebje nekoliko ohladili, se to ni godilo, kajti nebo je bilo jasno in srebro v toplomerih je takoj zjutraj pričelo hiteti mavzgor, tako da je opoludne doseglo 90 stopinj nad ničlo, kar znači, da je bil včerajšnji dan najbolj vroč v letošnjem poletju, da pa še ni dosegel rekorda, kajti danes je še bolj vroče nego včeraj in vrhu tega še bolj soparno, tako da bode število žrtev soln-čarice danes še večje, nego je hilo včeraj.
Na ulicah skoraj ni biLo mogoče prestati, še manj pa v tenementnih hišah, kamor ne pride niti najmanjša
sapica.
V razne bolnice so pripeljali štirinajst ljudi, k ter i so se onesvestili na ulicah vsled neznosne vročine.
Vv^jj
Južne republike. __
Guatemala in Salvador.
WASHINGTONSKA VLADA JE POSLALA KRIŽARKO MILWAUKEE V LA UNION, SALVADOR.
Na mejah San Salvadorja in Gnate-male se zbirajo ustaske čete.
UTRDBE OBREŽJA
Washington, 26. junija. V Srednjej Ameriki je zopet pričakovati resnih dogodkov in ker je položaj skrajno nestanoviten vsled ciljev predsednika Nicarague, kteri namerava združiti vse srednjeameriške republike, je tukajšnja vlada sklenila, poslati kri-žarko Milwaukee v Srednjo Ameriko. InJ<enovana križarka odpluje takoj v La Union, Sail Salvador, kamor odpluje tudi premogov parnik Saturn.
Washington, 26. junija. Državnemu oddelku »e poroča iz Guatemala Ciudad, da je položaj v San Salva-dorju zelo vznemirljiv in da se na mejah Guatemale in Salvadorja zbirajo ustaške čete in tudi viadino vojaštvo. Nicaragua namerava pričeti zopet z novo sovražno ekspedicijo proti obema imenovanima republikama.
Puerto Barrios, Guatemala, 26. junija. V lukah istočnega obrežja je pripravljenih po 500 mož, da se tako odbije eventuelni napad. Vsaki bataljon ima po šest brzostrelnih topov in po šest oblegovalnih topov na razpolago. Tudi se grade po vseh lukah obrežne utrdb^. Guatemalska vlada se tudi pogaja za nabavo necega par-nika, kteri vozi 18 milj na uro in kte-rega bode oborožila z osmimi topovi.
Caracas, Venezuela, 26. junija. Včeraj zjutraj je bilo tukaj čutiti jak potres, kteri pa ni napravil kake škode. —
Venezuelski kabinet je odstopil, ker ne strinja s politiko finančnega ministra. Vladine posle opravljajo sedaj šefi posameznih vladinih oddelkov.
Strah pri pogrebu.
Wilmington, Del., 24. junija. Ko so včeraj pokopali nekega zamorca blizo Dentona, Md., je njegov rojak, Samuel Johnson, kteri je dober trebušni govornik, pričel govoriti iz groba v trenotku, ko so spuščali krsto v grob in dejal: "Spustite me v grob počasi." Pogrebci »o se nepopisno prestrašili in so takoj befcali. Kasneje se je dognalo, da je iz groba govoril oo takoj aretovali.
Afera Haywood. Orchard v stiskah.
ZAGOVORNIŠTVO TRDI, DA JE ORCHARD UMORIL STETT-NENBERGA VSLED O-SOBNE MRZNJE.
Governerja je umoril, ker mu je uničil njegovo srečo pri rudnikih.
ZASLIŠEVANJE PRIČ.
4
Boise, Idaho, 26. junija. V obravnavi proti Haywoodu je včeraj pričelo zagovorništvo s prvim direktnim zasliševanjem prie v svrho olajševalnih protidokazov proti izpovedbam morilca Orcharda. Zagovorništvo namerava sedaj dokazati, da je Orchard umoril governerja iz osobnega sovraštva, ker je bil prepričan, da mu je governer uničil njegovo srečo v rudnikih, posebno pa še radi tega, ker ira je pripravil ob delež pri rudniku Hercules. Nadalje se zagovorništvo trudi dokazati, da je Orchard pretil, da bode umoril governerja in da so Orcharda najeli lastniki rudnikov, da umori governerja, da zamorejo tako škodovati organizaciji rudarjev.
Kadi tega je zagovorništvo predlagalo, da se Orchard še enkrat zasliši, <la se ga zamore izprašati še o nekte-rih važnih dogodkih. Sodnik je v ta predlog dovolil in takoj na to se je zopet pričelo zasliševanje Orcharda po odvetniku Richardsonu, kteri je najpreje skušal izvedeti, ni li Orchard v nekem turškem kopališču v Den-verju naznanil Maksu Maliču, da je bivši governer Steunenberg kriv temu, tla je on sedaj siromak, radi česar ga namerava umoriti. Orchard je priznal, da je z Maličem obiskoval turška kopališča, da pa ni dejal, dc. namerava governerja umoriti. Na to Orcharda vprašali, pozna li nekega Elliota, kar je pa priča zanikal. Elliot je pričal, da mu je Orchard izjavil, da je v službi organizacije lastnikov rudnikov in da so mu slednji naznanili, da so sklenili unijske delavce pregnati in da bodo to pričeli z organizacijo Western Federation of Miners. Tudi mu je dejal, da se bode v Idaho v kratkem nekaj pripetilo, čemur se bode ves svet čudil. Orchard je izjavil, da kaj tacega ni nikdar govoril. Tudi je tajil, da je z El-liotom govoril o governerju Steunen-bergu.
Potem so ga vprašali, pozna li D. C. Coplyja. To je priznal. S tem je v San Franciscu govoril o napadu in o umoru Bradleya. Orchard pravi, da je mogoče, da je z njim o tem govoril, da se pa več ne spominja. Coplyju je tudi dejal, da namerava umoriti governerja Steunenberga, kteri je kriv za dogodke v Coeur d'Alene, toda tega sedaj neče potrditi.
Potem so Orcharda pokazali nekemu rudarju imenom Sullivan iz Cripple Creeka. Priča je izjavil, da pozna Sullivana, toda zanikal, da je ž njim govoril in mu dejal, da se mora Steunenberga umoriti, tudi ako mora on (Orchard) to storiti. Na to so nastopile druge priče, s kterimi je Orchard govoril jednako, toda on je vse trdovratno tajil.
Tekom popoludneva sta še dve na-daljni priči izpovedali, da je Oreha izjavil, da bode governerja umoril radi rudnika Hereules. On naravno tudi to taji in potem se je dokazalo, da so vse te priče člani imenovane organizacije rudarjev, ali pa direktni prijatelji obtoženca, tako, da so njihova izpovedanja le malo vredna.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
aa $ 10.30 ............ 60 kron,
sa | 20.50 ............ 100 kron,
sa $ 40.90 ............ 200 kron,
sa % 204.00 ............ 1000 kron,
sa »1017.00 ............ 5000 kron.
PoŠtarin je všteta pri teh vsotah. Doma se nakaz ne v ote popoLioma izplačajo href vinarja odbitka.
Naše denarne pošOjatVu izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. £o 12. dneh.
Denarje nam podati je najprflič-neje de $26.00 v gotovini * priporočenem ali regisIrevanem pismu, večje ineske po Domestic Postal Money Order aH pa New York B Draft
FRANK SAKSER OO. 109 Greenwich Street, New York. 6104 St. Clair At*. HE., Olereiaad. O.
• • x .. .
. •. v* ■..
Žrtve železnic.
Razne nesreče.
ŠTEVILO ŽRTEV PRI NESREČI NA HARTFORD ŽELEZNICI SE JE POMNOŽILO; DEVET ŽRTEV.
Pri Lomiri, Wis., je bilo na železnici ranjenih štirinajst osob.
RANJENCI V SPRINGFIELDU.
Hartford, Conn., 26. junija. Nesreča. ktera se je pripetila tukaj minolo nedeljo zvečer, je zahtevala, kakor se je dosedaj dognalo, devet žrtev, dočim je bilo petdeset osob ranjenih. Kedo je zakrivil nesrečo, še ni dogna-no in dosedaj še ni bil nihče radi tega aretovan. Sprevodnik Maroney, kteri je zakrivil nesrečo, je neznano kam zginol in do sedaj ga še niso našli, dočim je strojevodja Wilson ranjen in je v bolnici. Mnogo ranjeneev je tako poškodovanih, da so zdravniki prepričani, da ne bodo več okrevali. —
Springfield, Mass., 26. junija. Onih petero osob, ktere so bile ranjene, ko je newyorški ekspresni vlak ponesrečil, počutijo se boljše in v bolnici zatrjujejo, da bodo vse okrevale.
Lomira, Wis., 26.6 junija. Na Wisconsin Central železnici ^ zadela sta skupaj dva vlaka. Štirinajst osob je bilo ranjenih, toda k sreči nihče nevarno. Nezgoda se je pripetila vsled napačnega tolmačenja danih povelj.
Nesreča na železnici.
Springfield, Mass., 25. junija. Ekspresni vlak iz New Yorka, ki vozi redno vsaki dan med New Yorkom in Bostonom, je blizo tukajšnjega kolodvora zavozil na napačno izogibali-Šče in skočil raz tir. Vendar so se pa pobila vsa okna, tako da je bilo več ljudi izdatno ranjenih. Uslužbenci so se rešili s tem, da so poskakali raz vlak. Med ranjenci so tudi trije New-yorčani.	*
Nezgoda na ulični železnici.
New Britain. Conn., 2o. junija. Dva voza predmestne ulične železnice sta včeraj zadela skupaj in pri tem je bilo nad šestdeset osob ranjenih, med temi trinajst resno, tako da so jih morali mlpeljati v bolnico. Motorman Carey je še vedno nezavesten, vendar je pa upa* i, tla okreva.
DVAJSET OSOB RANJENIH.
Nezgoda na nličnej železnici v New Yorku.
Na 181. ulici in Amsterdam Ave. sta včeraj zavozila dva voza ulične železnice jeden v druzega. Oba sta bila namenjena v Fort George. Ka-cih 20 osob je bilo ranjenih, dve tako težko, da so ju morali poslati v bolnico na Washington Heights.
Nezgoda se je pripetila, ker je jeden motorman zgubil kontrolo svojega voza.
RESOLUTNE ŽENSKE.
Zaprte linČarke nečejo ostaviti ječe i
in zahtevajo, da se nek zločinec prežene.
St. Louis, Mo., 24. junija. V Tay-lorville, 111., so zaprli pet mater in jedno sedemnajst let staro gospodično, ktere so odvedli v 17 milj oddaljeno ječo. Aretovanke so se v ječi posvetovale in sklenile, da ostanejo v ječi, dokler se morala njihove naselbine ne poboljša in dokler se ne zgodi ono, kar so one zahtevale. Včeraj so poslale svojim možem in sorodnikom bizojavke sledeče vsebine:
"Ne obiščite nas in tudi ne položite za nas varščine, dokler ne prežene te onega lopova iz naselbine." - Oni "lopov" je Alfred Bourlard,' kterega so aretovanke pod vodstvom njegove lastne žene skušale linčati, ker so mislie, da je bigamist. Ženske morajo ostati v ječi leto kini, ako ne poide vaxttfaw.
Ponesrečeni reverendi se sedaj kesajo.
DVA DUHOVNA, KTERA STA UŠLA Z LEPIMI MLADIMI DEKLETI, STA SE SKESANO VRNILA.
Obema so njuni sorodniki oprostili, ker sta napravila pokoro.
LJUBEZEN, SANJE IN HUDIČEVE SKUŠNJAVE.
Vesti iz Rusije. Nezadovoljni vojaki.
MED VOJAŠTVOM V KRASNO JEM SELU SE NEZADOVOLJSTVO VEDNO BOLJ RAZŠIRJA.
Baje so bad pravočasno preprečili izbruh velicega upora.
REVOLUCLJONARNI GLAVNI STAN.
Iz Avstro-Dgrske. Klerikalci, Cehi in Poljaki
Philadelphia, Pa., 25. junija. Na dan vseh norcev, dne 1. aprila t. 1.,
je duhoven Oscar W. Fisher, župnik luteranske fare sv. Ivana v Bridge-tonu, N. J., osiavil svojo ženo in še-stero otrok ter ušel z lepo gospodično Kristino Sheyhing, ktera je običajno pela na koru njegove cerkve. Ta duhoven je te dni v hladnem ve-triču, ki piha v Bridgetonu, slavil zo-petni sporazum s svojo rodbino in sedaj pripravlja vse potrebno, da se preseli semkaj in da prične živeti novo življenje, dočim mora njegova Kristina pri vročini 90 stopinj v senci delati v nekem tukajšnjem departe-uientrstoru. Ljubeči par se je ločil, ker se je v srcih obeh pojavil nepopisen kes.
Duhoven sedaj izjavlja: "Resnica je, da sem grešil. Najpreje je naju spojila zapeljivost ljubezni, potem sem pa spoznal, kaj sem storil in življenje mi je postalo nadležno. Prestala sva z ljubico mnogo grencib ur, pred no sva se odločila, da se ločiva. Naravno je, da v tacih slučajih ženska vedno več trpi nego možki, toda kaj je bilo storiti? Mislila sva, da se ljubiva, toda končno sva vendar le spoznala pravi položaj ia sva prišla do spoznanja. Jaz sem bil prepričan. da zadobim svoj duševni mir le tedaj zopet, ako vse priznam mo-jej zvestej ženi in ako jo skesano prosim za odpuščenje."
"Gospodična Kristina", nadaljeval je duhoven, "je že več tednov od mene. Ljubila sva se — plato-ničuo, toda ne izrecno. Jaz sem imel nekoliko denarja in ona je dobila delo r v nekej prodajalni. Toda naravnemu redu ni mogoče kljubovati in biti vrhu tega srečen. On mene je bilo zelo slabo, da >«"!i osiavil ženo in otroke. Končno sva se s Kristino dogovorila, da bi bilo najboljše, ako se nikdar več ne vidiva. Bila sva na napačne j p.'ii. loda sedaj sem zopet na pravej .;i hočem pričeli novo življenje, tako da se zainorem j>osvetiti skrbi za mojo ljubo rodbino. Vse se mi dozdeva, kakor kake hude samje. Kristine si ne želim več videti. toda ako jej bo-dem mogel pomagati, bodem to rad storil."
Njegova žena je s solznimi očmi potrdila. da mu je oprostila, kajti ona ga ljubi do groba.
Dovsr, DeL, 26. junija. Reverend
M. I). Carpenter, bivši župnik v Harrington o, kterega so pred meseci sramotno odslovili, se je sedaj skesano vrnil v imenovano mesto, kjer je naprosil svojo ženo in občino za odpuščanje, ktero je tudi dobil. Tudi ta dmhoven je ljubil in jedel prepovedani sad. toda tajno. Ta sad bi še vedno lahko užival, ako bi bil bolj skrben pri kuverti ran ju pisem. Tako je lju-bavno pismo, ktero je hotel poslati svojej ljubici, Miss Delia Goodrich, dejal v kuverto, v ktero bi moral de-jati krsten list za neko stranko. Na ia način je postala njegova tajnost javna in o tem je k malo zvedela vsa občina. Ko so ga odslovili, je preko noči neznano ka*n zginoL
Ta skesanec izjavlja: "Gospodična Goodrich in jaz sva postala žrtvi satana. Mislila sva, da se medsebojno ljubiva", toda \*se je bilo le po vragu prirejeno. Upam. da se tudi ona opere od svojih grehov. Jaz se bodem javno izpovedal in tudi javno spo-koril."
Ko je duhoven ušel s svojo Dulci-nejo. t je izročila občina duhovniško službo njegove j ostavljeni ženi, ktera je ravno tako dotiro opravljala ta business, kakor njen mož. Sedaj mu bodo zopet poverili ovčiee, ker je iz-borno prestal vse skušnjave.
Pet nograd, 26. junija. Iz Krasnega sela, kjer je vse polno vojaštva, prihajajo vznemirljive vesti, kajti vojaki so nezadovoljni in to javno naznanjajo; vsaki dan se pripeti kaka napaka, toda do upora še ni prišlo.
V	vojaškem taborišču, s kterim zunanji svet ne pride v dotiko, vladajo najstrožji prepisi. Vojaki ne dobivajo dopusta in tudi sorodniki in znanci jih ne smejo obiskati.
Polkovnik Petrovič Solovov, poveljnik 4. švadrone gardnih huzarjev, kteri so se dne 5. junija v Carskem selu uprli, je dobil vsled direktnega carjevega povelja 15 dni zapora.
London, 26. junija* Nek evropski korespondenčni biro javlja iz Odese, da so v južnem vojaškem okraju Rusije aretovali 60 častnikov, med temi tudi par članov odeške posadke.
Ščadrinsk, 26. junija. Tukaj so zaprli morilca polkovnika Kurjeva, kteri je bil pred 14 dnevi umorjen. Morilec izjavlja, da so revolucijooarji Kurjeva obsodili v smrt, ker je pomagal zatreti vstajo v Moskvi.
Petrograd, 26. junija. Policija je včeraj v nekem oddelku vojnega mi-nisterstva preiskovala razne sobe in pronašla, da je tam glavni stan neke revolucijonarne skupinje. Tu so našli cele kupe revolucijonarnih spisov. Med hišno preiskavo je policija obko lila poslopje. Aretovana je bila tem povodom le jedna o soba.
Oblasti store vse, da bi preprečile razširjanje včeraj objavljenega mani festa soeijalnih demokratov, toda njih uspeh je le malenkosten. Imenovani manifest so našli celo v raznih vladinih uradih.
Krasno jarek, Sibir, 26. junija, tte-volncijonarji so ponovno napadli straže tukajšnjih zaporov. Pričeli so živahno streljati na vojake, nakar so slet^iji istotako odgovorili. Streljanje je trajalo jedno uro; ubit je bil nek voznik.
V	ječah prem&giejo politični zlo einci, kteri so na svojem dolgem potu v Sibir.
Harbin, 2ft. junija. Nek goljuf, oble čen v častniško uniformo graničarjev. je s ponarejeno denarno nakaznico dobil od rusko-kitajske banke 30,000 rublje v in neovirano odšel.
IlislBaioeRjeii
Zli*
ali jo*
T na: RAW St, mm Ywfc. N. T, in najbolje
SMRT
VSLED NEPRIČAKOVANEGA BOGASTVA.
Frank C. Randle je vsled naznanila
o dedščini izvršil samomor.
South Norwalk, Conn., 25. junija. Ko je včeraj Franku C. Randleju naznanil izvršitelj testamenta njegovega nedavno umrlega očeta, da je slednji, ki je veljal za siromaka, ostavil njemu in njegovemu bratu vsakemu po štirideset tisoč dolarjev, mu je to nepričakovano nazuanilo vzelo pamet. Z vzklikom "to je nemogoče", ostavil je hišo in odjezdil k bližnjemu mlinu, kjer je skočil v vodo. Vsi rešilni poskusi se bili zaman in nesreč než je postal žrtev 6voje nepričakovane sreče.
Washington,, 25. junija. Dninar William Breene dobil je danes poročilo, da je njegov oče v Ohio umrl in da mu je ostavil vse svoje premoženje, ktero so uradno cenili na 100 tisoč dolarjev. Ko je pročital to naznanilo, ga je za/dela srčna kap in pol ure na to, je umri, ne da bi se še zavedel. Breene je ostavil svojega očeta že davno in se je s težkim delom preživljal. Bogastva se je tem bolj prestrašil, ker je vedno mislil, da je njegov oče siromak.
Bntte, Moot, 26. junija. Tnk^j je vtsnf padlo štirinajst paleev* snega, kteri m je pa proti veftern prišel to-

Razne novosti ^
iz inozemstva,
PREDSEDNIKOM AVSTRIJSKE- SRBSKI PRESTOLONASLEDNIK
GA DRŽAVNEGA ZBORA JE ODBRAN KRŠČ. SO-CIJAUST' WEISS* KTRCHNER.
Krščanski socijalisti' so se sporazumeli s Čehi in Poljaki.
PROTI PRUSKI VLADI.
V SMRTNI NEVARNOSTI. FINANCARJI SO NANJ STRELJALI.
Slaba letina v Evropi; žito obeta zopet labeje nego v maju.
RAZNOTEROSTI.
Dunaj, 26. junija. Poslanska zbornica novega, avstrijskega državnega zbora se je končno organizovala, za kar je potrebovala baš teden dni. Predsednikom poslanske zbornice je bil odbran "krščanski socijalist" dr. RiJiard Weisskirchner. Prvim podpredsednikom je izvoljen Čeh dr. Jan Začek od stranke staročehov, ki zastopa Preravo na Moravi, dočim je wlbran drugim podpredsednikov vodja Poljakov, profesor dr. Stanislav Starzinski. Dr. Žaček je bil že v zadnjem državnem zboru drugi podpredsednik.
Te izvolitve so se zavrsile potom kompromisa. "Krščanski socijalisti" so se sporazumeli s Čehi in Poljaki in so tako Weisskirchnerju osigurali izvolitev, dočim so dobili Čehi in Poljaki drugo, oziroma tretje predsedniško mesto.
Dr. Weisskirchner se je zahvalil z govorom, ki ničesar ne pomenja, tako da ga tudi nihče ni kritikoval.
Naprednjaki so ogorčeni, ker je klerikalna zveza vse druge stranke izključila. — Nemci so mislili, da bodo socijalni demokratje zagovarjali koristi avstrijskih Nemcev, toda v tem so se varali.
Vsakdo je radoveden, Kako se bode zborovalo pod tako čudnim predsedstvom.
Dunaj, 26. junija. Obrtni svet, kteri tukaj zboruje, je jednoglasno sprejel predlog, da avstrijska vlada ne potrdi po pruskej vladi predlagane davke za plovitbo po reki Labi. Nemčija namerava uvesti ta davek, ker je v vedno večjih denarnih stiskah.
Bclgrad, 26. junija. Srbski prestolonaslednik je le slučajno ušel gotovi smrti. Po Savi je sam veslal in ?e je približal slavonskemu brega Save. Tamošnji financarji so »a oo-vali, naj se ustavi, da mu preiščejo čoln. Prestolonaslednik pa tr^a .ti storil, temveč je od veslal nazaj j;:oti srbskemu bregu. Finarn-arji sn j streljali kar v salvah, U-da /.:■ >li naravno niso, kar dokazuje, kake i'-»-bro so d resi ran i.
Dunaj, 26. junija. Žetev v sn l.iji Evropi bode slabša, nego se je mislilo v maju, kajti vreme žitu ni bilo ugodno in sedaj zopet slal»še kaže, kakor minoli mesec. Pričakovati je le srednjega pridelka. Zlasti malo bode pšenice in še ta bode slaba, dočim kaže rž boljše.
Berolin, 26. maja. Ker obeta biti letošnja letina zelo slaba, in sicer še slabša, nego se je pričakovalo v mino-lem mesecu, so se vsa živila že sedaj izdatno podražila, tako da si ljudje, kteri ne zaslužijo dovolj, ne morejo privoščiti niti najpotrebnejšega. Število povžitih psov in konj čudovito hitro narašča.
Haag, Nizozemska. 26. junija. Semkaj je dospel iz Kiela milijonar Andrew Carnegie, kteri bode položil temeljni kamen novej palači mirovne konference.
Paris, 26. junija- Iz mesta Tour-coing se poroča, da 2000 katolikov je pred cerkvijo priredilo demonstracijo v prostest socialističnemu županu, ker je prepovedal procesijo. Orožniki so razgnali množico, pri čemur je bilo ranjenih več osob.
Dunaj, 26. junija. Na konferenci vseh avstrijskih deželnih odborov so zastopniki sklenili: Državnozborski poslanci naj takoj začetkom zasedanja vložijo nujni predlog, v kterem poživljajo vlado, naj predloži predlog Italijani so določili dan smrti svojej ■ ° temeljiti sanaciji deželnih financ in
naj se predlog da deželnim odborom na znanje. Država naj nadaljuje o	s podržavljen jem železnic, monopol i-
Mount Vernon, N. Y., 25. junijaV^'0 rudnikov ™ vodnih moči. Zločinska italijanska tolpa, ktera je šele nedavno skušala pognati v zrak hotel bogatega italijanskega hotelirja Giuseppe A. Marone, poslala mu je danes pismo, s kterim mu naznanjajo, da bode do 5. julija mrtev in pokopan, ako jim na označeni prostor ne prinese tisoč dolarjev. Marone, kteri je med tukajšnjimi Italijani zelo u-gleden in tudi vodja [demokratičnega kluba svojih rojakov, je grozilno pismo izročil policiji, ktera je takoj pričela z natančno preiskavo in je lopovom baje že na sledu.
Marone je dobil že mnogo grozilnih pisem, toda za nje se ni zmenil, dokler ga njegovi nepoznani rojaki niso skušali umoriti s pomočjo bombe. Lopovi so prinesli v njegovo peč, kakor smo poročali, dinamit, kteri se je razletel in ranil njegovo ženo, mater in hčer. Njegova mati je bila tako težko ranjena, da so jej morali odrezati roko.
Grozilno pismo je bilo odposlano iz New Yorka in je podpisano z običajno mrtvaško glavo, kterej so pa še pristavili sliko krste, na ktere pokrovu je zapisano ime Marone.
LA. MANO NERA.
Drsen ropar.
Fresno, Cal., 26t junija. Nek ropar je med Summitom in Grub Gulchem napadel dva poštna voza in prisilil 20 potnikov, da so mu izročili denar in dragulje. Denar je moral pobirati nek potnik, kterega je ropar v to prisilil.
Brezplačno
pošljemo lepo sliko parni-ka, kteri spada k u a j cenejši, najbolj« in najdirektnejši progi 7* Slovence. PiSite na Austro-Ameri mbs Line, Whitehall Building, New York.

KRETANJE PAŠNIKOV. Dospeti imajo:
Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Bremen iz Bremena. Carpathia iz Reke.
Caronia iz Liverpoola.
Samland iz Antwerpena.
Tropic iz Hamburga.
Oeorgic iz Liverpoola.
Oeeanic iz Liverpoola.	. • *
Smolensk iz Libave.
Pennsylvania iz Hamburga.
Bolgaria iz Gfenove.
Pisa iz Hamburga.
Moltke iz Genove.
Arabic iz Liverpoola.
Federica iz Trsta.
Umbria iz Liverpoola.
New York iz South am ptona.
La Touraine iz Havre.
Sofia Hohenberg iz Trsta.
Statendam iz Rotterdama.
Vaderland iz Antwerpena.
Victorian iz Liverpoola.
Kaiser Wilhelm IT. iz Bremena.
Fumessia iz Glasgowa.
Odpluli so:
Teutonic 26. junija v Liverpool. Potsdam 26. junija v Rotterdam.
Odpluli bodo: Deutschland 27. junija v Hamburg. La Savoie 27. junija v Havre. Saanland 28. junija v Antwerpen. Lucania 29. junija v Liverpool. St. Paul 29. junija v Southampton. Graf Waldersee 29. junija v Hamburg.
Koenig Albert 29. junija v Genovo. GiuHa 29. junija v Trst. Columbia 29. junija v Glasgow.
>1 .ute
Sfcl-iiLC ... .
"GLAS NARODA"
Ust «teveasfcih delavccv v AraerikL
sloven«Ico tiskovno društvo
FRANK SAK Ei^ predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v državi New York, dne ti. julija 1906.
U leto velja list za Ameriko . . . $3.00
14 pol leta............. 1.50
Zm E-vTopj, za vse leto.......4.50
' " " pol leta.......2.60
« " " Četrt leta...... 1.75
V Evropo poSiljamo list skupno dve Številki.
*GLAS NAKODA" izhaja vsak dan u-vzemši nedelj in praznikov.
«QLA8 NARODA"
("Voice of the People")
s?jed every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Published by the 4LOVENIC PUBLISHING COMPANY
Incorporated under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30
untov.
Dor>i«i hrez podpisa in osobnosti se
*e natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po 4nney < »rtler.
Prf spremembi kraja naročnikov msimo, da se n.im tudi prejšnje bivali-nazna i. d.i hitreje najdemo t aslov-•ikn. Dopisom in pošiljatv^m nare iite aslov:
"Olas Naroda^
09 G reenwich Street, New York City. , Telefon 127'J Rector.
Svoboda v Massachir setts.
V -i a rej jrtiritanskej državi Massachusetts pričelo se j<> daniti. Tamkaj si ustvarili novi nedeljski zakon, kteri od^ruvarja tudi najnavad-rwjwim človeškim pravicam. Stari "gafcbata" so podaj vrgli med starino in njegovo mesto je zavzela svo-Ixnlna nedelja, ktera je preti vsera namenjena ljudem za zabavo in razvedrilo in .4ele potem i»vbožnoatini. Y Ma**aefausettsu v nadalje ni treba, da* bi ob nedeljah vladala samostanska :n cerkvena tišina, kajti ljudje v imenovanej državi smejo sedaj Gos|nk1ov preživeti v znamenju človeških zabav in navadnega človeškega veselja. V srari državi No\e Anglije naznanja sedaj zakon: Ljudje, nedelja je sedaj ustvarjena le za vas — in vi niste ustvarjeni za eelotičen sabbath!
Tako v Massachusetts. Pri nas pa, \ " Hiupire Stale", v metropoli zapadne polovice sveta, v kosmopoli-t;tnske«ii mestu, kjer živi, i z okolico na <hIm'1i bregovih 11 ud son a, na<l šest milijonov ljudi, med temi na stotisoče tacih, kterim je j»rava evobtnla po-
znana
življen puritai
d
a. p
n ki znajo ceniti svobodno ■: pri nas >e nas .-»ili v stare ke čase, šege, običaje in pred-Nedoliaia igra baseball, gte-esi na prostem povodom piknikov, hladilna pijača — vse to je pml ij»>»tavn4> in pomenja zU>čin. Pri nas, v K m pire State. ,>e moramo razvijati i*> rakovej j*>ti in napredovati nazaj v puritanske čase... Dežela protislovja!
metnim sred»tvtono, k tem nas ravno tako lahko pošljejo v večnost, kakor moderne tovarne. Mogoče se za to srčnost tudi ne zmenimo, ker so nesreče na dnevnem redu in ker smo ee že davno privadili na malomarnost, ktera je vzrok vsem nesrečam, ktere se pri nas dogajajo vsaki dan.
Nesreče se -nam dozdevajo skoraj za neizogibne, baš tako, kakor je bila sv. inkvizicija nekdaj neizogibna. Ako bi zamogli probuditi žrtve stare inkvizicije, bi se slednje gotovo odločile za stare muke, nego za muke moderne mučilnice, ktera zalite va mn<*fro več žrtev, nego stari barbarizem.
Škandali na nemškem dvoru.
A kan* je ukrenila 4a cPru-žba, vse ee drobmoati zanimivega, Ion. Jeadil je godilo, saj je bil cesar Viljem sem ob oVre$n jezer«, konj ee je
slepo, poslušno orodje v rokah Eulen- utapljal v kapah mrtvih rac. Lov je burgovih, ki je uiaJ s eeearjem tako bil poln veselja, življenja — kar nasprotno in premeteno ravnati, da mu stane nenadoma vihar... je vselej sugomral mnenje, kakor da Doiivel sem vihar v Pirenejafc, eli-
Po časopisju so opetovano krožile različne pikairt ne zgodbe o raznih evropskih dvorih in te zgodbe so nemški listi beležili z velikim užitkom in z očitno škodoželjnostjo, trkajoči se pri tem ponosno na prsi, češ. mi Nemci smo docela drugi ljudje, ki se lahko jK>našamo s tem, da je nemški ce-s-arski dvor vzor nravnosti in spodobnosti, pravo zatočišče dobrih šeg in navad.
Tmla škandali, ki so prišli v zadnjem času na dan in kterih pozorišče je najbližja, najintimnejša bližina •nemškega cesarskega dvora, kažejo jasno, da nimajo Nemci prav nobenega vzroka se v tem oziru poviševati nad druge narode in jim staviti za vzor spodobnega, nravstvenega življenja dejanje in nelianje najbližje okolice cesarja Viljema.
Škandalozna afera, ki je izšla v javnost, potna j več po zaslugi urednika berolitiiske revije "Die Zuknnft", Hardena, izpričuje, da je tudi berolin-ski dvor gnezdo najhujše demoraliza-oije in izprijenosti in da v nobenem pogledu ne zaustaje za tistimi evropskimi dvori, o kterih je vedelo nem ško časopisje povedati že toliko pi-kantnosti in zanimivosti.
"Es ist etvvas faul im Staate Dac-nemark", tako je namiga val Harden opetovano že v svojem listu, a zavil je vse to sprva v tako tajinstveno kopreno, dp, se je pač vedelo, da se lista namigavanja tičejo bprolinskega dvora, vendar pa se iz njih ni moglo zaznati pravega jedra.
Se!e v zadnjem času se je pozitivno izvedelo, da je junak Hardenovih zgodb knez Filip Eulenburg, intiiuus in vsegamogoeni prijatelj cesarja Viljema.
No, pikantna povest o dogodkih na Kulenbitrgovem gradu Liebenberg, kjer je bival in se razveseljeval cesar Vili kot gost svojega prijatelja in najintimnejšega svetovalca pokneženega grofa Eulenburga, bi gotovo ne pro-vzročila toliko prahu — ne glede na to, da bi se morda res posrečilo jo v kali 'potlačiti, ako ibi vsa afera ne imela na selbi dokaj politične primesi, to se pravi, ako bi ne izhajalo iz nje dooela jasno, da so v tej tragikome-diji delujoče osobe imele takorekoč iui svoji vr}K>i ves državni ustroj, da so se v njihove prste stekale vse niti državnega organizma in da je bil celo i cesar Viljem, ki je bil vedno doslej na glasu kot mož silnih impulzov in
bi se 'bilo vse ono, kar je propagiral Eulenburg, rodilo v -njegovi glavi; znama, je slaibost Viljemov^ da si do-mišljuje, da je vse ono, kair si domisli on, kar on n krene, absolutno dobro m umestno, znana so tudi njegova bizantinska nagnenja in vse te slabosti je umel Eulenburg spretno porabiti za-se.
A *' bistrooki'' Viljem se je dal slepo izraibljati od pevca ode "Der Saing an Aegir", ki jo je on potem | uglasbil, ho teč s tem pokazati svetu, kakor nekoč Neron, da je pruski kralj po milosti božji obenem tudi cesar nemški izredno bitje, ki združuje v sebi vse talente, ki so sicer le spo-radiano sejani v človeški družbi, ne da ibi bili sicer kdaj združeni v eni osobL
No, "sladki trubadur", kakor so Eulenburga imenovali po <njegovej gori navedeni odi, je dobro znan tudi na Avstrijskem, saj je bil dolga leta nemški poslanik na dunajskem dvoru.
Tudi tiu je imel vajeti politike v rokah, saj je politika takratnih nemških strank v parlamentu bila takrat takorekoč narekovana po Eulenburgu in v veliki meri njegovim spletkam je bilo pripisovati, da je padlo Thun-Kaizlovo ministerstvo.
Na Dunaju je Eulenburg prišel v ozko dotiko z avstrijsko kamarilo, ko se je pa povrnil v Berolin, je stopil on na čelo »tamkajšnje kamarile, ki ji je v najkrajšem času pridobil skoro absolutno moč na nemškem dvoru.
In ta kamarila bi še sedaj neomejeno gospodarila na berolinskem dvoru, ako bi se ne razkrili iiebenberški škandali, ki kažejo v kaj čudni luči vso najbližjo okolico cesarja Viljema samega.
Kje si proslavljena "deutsclie Zucht and Sit te"?	S. N.
Obrežne hijene.
Iz memoar francoskega turista.
Kakor so nekoč ljudje v Evropi za-i. °	.	*
"Dajte nam svobodo, kakor- 12ra2Itlh absolutističnih nagnenj, na-
htev
štio imajo v Avstriji!" — tako mo ramo sedaj i mi zahtevali: "Dajte nam nedeljsko svobodo, kakoršno imajo tam v Mas.^achuseltisu!"
Moderna mučilnica.
Skoraj petdeset odstotkov vseh (imrunih »lučajev v eountyju Allegheny se pripeti vsled nesreč v tamoš njih nešteviluih tovarnah, ktere tvorijo središče vse ameriške industrije. Nikjer na svetu ne zahteva obrt toliko človeških žrtev, kakor v Pennsyl-•vaniji, kajti nikjer na svetu ni obrt M a ko nevarna, kakor v imenovanej državi.
\ >ak drugi človek, ki tamkaj umrje, pusti svoje življenje na bojnem polju industrije.
Krvave vojne človeštvo niso tako de<-iiuiralt\ kakor ga decimira moder-vna obrt, kajti to je uradoma potrjeno v poročilu, ktero smo tudi mi te dni objavili. Tudi najgroznejše muke temnega katoliškega srednjega veka, ko je "sveta inkvizicija" mučila ljudi počasi do smrti, pojedincem ni napravila toliko muke, kakor jo napravijo današnji moderni stroji.
Ko čitamo jw>ročila o mukah ponesrečencev, kteri so prišli med stroje,
stresamo. Toda vsaki dan vidimo, kako gre na tisoče in desettisoče lju-dij prostovoljno v prostore, kteri se zamorejo vsaki trenotek spremeniti v najhujšo mučilnico. Mi se divimo srčnosti junakov, kteri gredo aa vojno, ne da bi se zmenili za smrtonosne krogi je, istodobno pa niti ne mislimo na junaštvo, ktero mora človek imeti, da vstopi v vojsko obrtnih delavcev.
Mogoče prihaja to od tod, ker mi sami tako isredno srčni, da se brez pečamo vsaki dan pro-
BwHBMaiMBrai
I vadna ijrračica v rokah famozne lie-bcniberske družbe.
In poglavar, delujoča sila te "nravstvene" družbe je bil knez Filip Eulenberg, mož, ki je desetletja igral eno izmed glavnih ulog v nemški politiki, mož, ki je imel glavno, odločujočo besedo na dvoru celo sedaj, ko ni bil več v aktivni diplomatifrni službi.
Njegov grad Taebenberg je bil zbirališče družbe, ki je zavrgle vse nravstvene zakone in uganjala najostud-nejše seksualne orgije, proti kterim so bile blodnje, kterih se je zakrivil svoje dni takisto intimni prijatelj cesarja Viljema, milijonar Krupp, prava malenkost.
A glavni junak teb orgij, kterib pozorišče je bil grad Liebenberg, so bili ljudje, ki so se gibali v najbližji okolici cesarjevi, možrje, ki so imeli v rokah vodstvo ofieijalne nemške politike.
In vse te ljudi, ki so stregli svoji pohotnosti na najperveznejšn način, je spravil Eulenburg na ta odlična mesta ne morda radi tega, ker so bili najsjjosobnejši za te državniške posle, marveč radi tega, da so dobili plačilo za usluge, ki so jih izkazali Eulenburgu s tem, da so se aktivno udeleževali orgij, ki so se pod njegovo patronanco uprizarjale na lieben-berškem gradu.
Državni tajnik Tschirschky, bero-linski mestni komandant Kuno Moit-ke, načelnik generalnega štaba Helmut Moltke in drugi visoki dostojanstveniki na nemškem dvoru so bili drugo vi seksualnih ekscesov, ki so se uganljali na gT&ščini kneza Eulenburga takorekoč pred očmi cesarja Viljema.
In jredi teh orgij se je pletla najvišja politika, nameščali in odstav-ljali so ee diplomatje, razpuAčal se je državni zbor, kar m je pa? zljn-bilo tej pesttri druž
Svečana leta 1850 sem potoval po takozvanih Landah, ki se razprostirajo med Garonno in oceanom. Pretežni kraji! Tla pokriva živ črn pesek, igrača vetrov in neviht. Žubo-renje studenca, šumljanje potoka ne oživlja pušedbe. Le tu imam najiles kalno lužo v peščenem morju. Le tuintam se dvigne črno lesovje smrek. Pod njimi se skrivajo koče bornih, bolehnih prebivalcev Land, pod njimi pase pastir imržave ovce po borni travi, O čem žive ti od mrzlice izpiti, v raševino oblečeni, od sveta oddaljeni, pozabljeni reveži? S trudom ukradejo peščeni zemlji košček trdega kruha. Ovčje mleko, sir, meso je njih priboljŠek. Brez potreb, brez veselja životarijo v ložni preščeni prajini...
Nekoliko prijetneje, mnogo živah-neje je življenje obrežnih prebivalcev Land. Morje, ki dviga pečene hribe na nika mesta obrežja, morje, ki buta jezno ob visoko skalovje drugih miest, |jim |*rinaša Ihiranio, jim krati čas s šumno pesnijo. Od Ba-yonna do kapa (rta) Finisterre žive ob 'bregu stanujoči od plovbe, ribolova, tihotapstva in — obrežnega ropa. To divje ljudstvo misli namreč, da je zapadla vsaka ponesrečena ladi-ja jezi božji Zato veruje, da pomaga izvrševati 'božjo pravico, kdor komča, kar je začelo razljučeno morje — kdor oropa ladijo, potnike, možtvo... Morda tudi, kdor pomaga takemu ponesrečencu, da pride hitreje iz zem-skih viharjev...
Divje je moije — divji so njegovi otroci. Ko tuli in besni ocean, se oboroži Landovec s sekiro in dolgim drogom... Pleza po skalah, skače Čez peščene hribe, gleda z divjim veseljem na morje. Krmilec, oče, mu je morje. Preskrbi ga s sodi ruma, z zavoji raznega blaga, s hrano, lepotič-jem in lesoim...
Vztrajno sedi Landovec po cele viharne dneve med ličjem ob obrežju. Noge v beli morski peni, oko žareče, kakor ropa željne hijene... Čaka, se veseli nesreče sobrata...
Povabilo ižupana nI ale vasi Trou ob jezeru, ki zaliva nekdanjo* strugo Adunva, je ustavilo mene, nemirnega turista. Povabil me je na lov divjih rac, ki priletijo vsako zimo v bajnem številu na to jezero. Ta, vsako leto ponavljajoči se, .točni prihod rac je ubornim setev in žetev. Pod vodstvom načelnika se Obirajo soseske na lov, ki je tako bogat, da ima vsaka vas dovolj svežega in suhega mesa celo leto. Tako skibi Bog aa vse ljudi, v vseh krajih.
Resnična množina rac je presegala vse, kar sem si domiiljeval in pričakoval o tem lovu. Obrežje je bilo kar pokrito kopov ustreljenih. Lovci so se podili v ftolnih po jeaeru, streljali na jate, ki ao vtajite — padale. Meni je Ml dal fapaa. konja, da si a niiiMgi atalgča m po-
šal sem ga, kako se je zagnal med j skalnate stene, kako je tulil besen kot bi se oglasilo tisočero razdraženih levov. Slišal sem grmeči padec lavin v Anvergni. Nikdar pa še nisem slišal in videl takih naravnih grozot, kakor tisti dan v Landah. Vihar je razkopal peščena tla, dvignil pesek v oblake. Poigral se je ž njim. Napravil stene, hribe v zraku, jih treščil v tla, nagrmadil tu bribe, razdrl jih z besnim žvižganjem tam... V naglo se vrtečih sunkih je odnašal cele oblake peska naprej v peščeno deželo___
Bilo je popoldan, pa nevihta je zakrila mahoma zemljo v tmino. Moj konj se je bil vznemiril takoj pri začetku nevihte. Odprl je široko noz-drvi, dvignil ušesa... ko pa je dvignil vihar oblak peska, ko je siknila stVela po nebosvodu, je zdirjal konj in me nesel v divjem teku proti morskemu bregu. Nisem ga mogel ustaviti. Prepustil sem se svoji osodi. Skozi viharno tmino je vihral sam kot vihar. Oko mu je žarelo, v dolgo grivo se je zapletel veter. Koliko časa me je nesel v jadrnem skoku, ne vem. Ustavil se je mahoma pod skalo, ki je molela kakor samoten velikan iz male planote. Žvižganje in <tiulenje vetra se je mešalo v šum morskih valov. Morja nisem videl, samo slišal.
Pred seboj sem videl na skalo naslonjeno borno kočo. Vendar neko zavetje. Razjahal sem in potrkal. Okno se je odprlo. V bliskovem svitu sem videl star zguban obraz. Na prvi pogled nisem vedel, ali je možki ali ženska. No gotovo je bila ženska, ker se <ni pospel možki še nikoli do lake grdobe.
V čudnem patosu tistega kraja me je vprašala, kaj hočem. Njen hripavi glas se je tepel z viharjem.
"Vedriti hočem", sem ji upil v odgovor.
Viseča vrata so se umaknila, mož star, ali visok in močan je prijel za uzdo konja in me vprašal, ako ni to konj župana iz Troua? Na moj odgovor, da sem županov gost, me je prosil s surovo prijaznostjo, da stopim v kočo. Konja je peljal v stajo za kočo. Umirjen, ker je vedel gospodar, da bi me pogrešal župan, sem stopil v kočo ribiča, kterega lice je bilo bolj podobno vsemu drugemu, kakor poštenemu človeku. Tudi njegova žena, ki mi je ponudila sedež za ognjiščem, na kterem se je kadila šota in dračje, ni bila baš pfriporočljiva prikazen. Oblečena je bila čisto možko, nosila visoke škornje. Za žensko jo je zaznamovalo le tisto neizmerno zo-perno nekaj, kar dobi ženska, ki zgubi v strasteh in grehih žensko milino. Vendar je ohranila tudi ta ženska senca nekaj ženske potrpežljivosti. Vrgla je pese smrečjih storžev na ogenj, da je zaplamtel veselo, porinila klop bolj k oginju, pristavila lonec in rekla možu:
Pierre, .prižgi vendar bakljo, da ne bode gospodu dolg čas v tmini.''
Iiibič je prižgal smolnato bakljo. Njen tresoči se svit je razsvetlil razbito po-hLštvo, kup mrež v enem kotu, slabo posteljo v drugem. Nikakovega znamenja vere, ljubezni ni bilo v tej koči. Sirovo siromaštvo je zrlo iz razkopanih sten, skozi ktere je pihal veter, dočim je padala včasih velika kaplja skozi slamnato streho in se izgubila v kamnitih tleh.
Ribič in žena sta stopila v kot, šepetala nekaj in škilila s 'hijenskim pogledom na mene. Bilo mi je neugodno. Rekel sem jima, da ju nečem nadlegovati, da odjezdim takoj, ko se poleže vihar. Odločno je odgovoril ribič:
"Nocoj morate prenočiti pri nas, gospod. Nevihta bode vihrala vso noč — iti v njo, pomenja za vas iti v gotovo smrt. Tudi ne poznate poti. Jutri vas popeljem v Trou, nocoj vas prosim, da se zadovoljite z našo beračijo. Margareta, ti pa napravi večerjo. ''
Udal sem se, saj nisem vedel kam,
pri sebi sem imel puško in nož, tako bi se lahko ubranil nenadnega napada. Žena krasotica se je sukala oko-lo ognjišča, pekla je neke ribe na žrjavici in napravila v loncu mlečno juho.
Ribičv me je prosil, naj ne zame-rinj radi slabe večerje in postelje. Naj bom pa uverjen, da bi mi rad postregel z boljšim, in da smem popolnoma brez skrbi počivati pod borno, a pošteno streho starega Pierra.
Ježa in vihar sta mi obudila glad. Pa tisti dve roparski lici sta mi branili, da nisem užival s pravim veseljem okusno pečenih rib.
(Konec prihodnjič.)
Kje je JOSIP OPERA T Doma je iz Ponikev pri Trebnem, Dolenjsko. Pred par leti bila sva skopaj v Oonemaugh, Pa. Kar mu imam nekaj važnega sporočiti, prosim rojake, kdor ve aa njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti.' Anthony Baztoij, 632 W. Zlst St, Cftfeago, H.	(S48-4)
Podpisani so sklenili, da ae postavi prerano umrlemu Bev. Ignaciju L. Buifoiju, bivšem župniku v Den-verju, Colo., NAGROBNI SPOMENIK. Radi tega se obračajo do ožjih rojakov, prijateljev m znancev pokojnika za male prispevke- Pošiljajo naj se na naslov: Frank Boje, 222 Mesa Avenue, ali na: Joseph Rus, 432 South Santa ¥6 Avenue, oba v (Puebli, Colo.
Pueblo, Colo. Fran Boje, Ivan Adolš, Josip Rus, odbor.
VABILO na
PLESNO VESELICO,
ktero priredi društvo sv. Alojzija ŠH. 36 J. S. K J. v Conemaugb, Pa., ▼ soboto dne 29. junija t. L
Tem potom vabimo vse rojake in rojakinje, kakor tudi vsa sosedna društva iz Conemaiugh in okolice.
Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za možke $J.00, ženske proste; pivo prosto.
Za dobro zabavo in fini prigrizek bode ksrbel	ODBOR.
(26-27—6)
^lovensk j katoildko
NAZNANILO.
Slovensko katoli&o podporno dru-žtvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J.. Allegheny, za Pittsburg, Pa., in okolico, ima 9%oje redne seje vsako drujp. nedeljo v mesecu.
Družtveoikom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donaŠali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali ilela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na nt&terega izmed izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo.
Predednik Josip Čekuta, 34 Villa St., Allegheny; podpredsednik Ivan Boštnar 57 Villa St., Allegheny; tajnik Josip Muška, 57 Villa St., Allegheny; blag. tajnik Fran Strniša, 101 Villa St., Allegheny; blagajnik Ivan Arch, 79 High St., Allegheny; zastopnik Ferdinand Volk, 122 42n.d St., Pittsburg. —Odbor: Nick Povše, 28 Tell St^ Allegheny; Fran Golob, 57 Villa St., Allegheny; Jak. Laurič, 5102 Butler St., Pittsburg; Ivan Ka-šeek, 853 Perry St., Allegheny. —
Naznanilo.
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon-a9
409 WEST MICHIGAN ST, DULUTH, MINN., kteri ima svoj
SALOON
prav blizu kolodvora. Vsak rojak je pri njemu najbolje post režen.
Pošilja denarje t staro domovino najceneje in najhitreje po našem po* ■rt do vanj n. Zastopa nas v vseh po slih; torej pazite, da oe ne v sedete na lim laskavim besedam ničvredne-lev, kterih v Duluthu tndi ne manjka Spoštovanjem
F1ANK SAKSE1 00.

H
podp. društvo
svete Barbari

države Severne Amarika
: Forest City, Pa.
> Al* januarja I903 v drisvl
o-o-
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Fa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Ps. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MTJHlC, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI: IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Fa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duiyea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. Bex City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
r
www
w w

SLA VIA" Watch and Jewelry Co. 27 Thames St., New York, N.Y.
po veliki cenik, okrašen z več sto slikami ur in druge zlatnine. Oni cenik nudi vsakemu s svojo veliko izbe 10 najboljših in n a j razn o vrst n e jših ur, verižic, prstanov,in sploh druge zlatnine, — cela draguljarska tvrd-ka v lastnej hiši, — omogoči Vam veliko lažje izbrati in tudi naročiti veliko ceneje, kakor v kterejkoli trgovini ta srrhe.
SAMO 1 CENT.
SAMO JEDEN CENT za dopisnico in donese Vam v hišo zastonj in poštnina prosto kraani eenik in naročitev po njem prihrani Vam HNOGO DOLARJEV.
KE BOJTE SE TOREJ IZDATI TA OBRT, TEMVEČ OPOZORITE ftB VAŠE PRIJATELJE NA TO!
<5
Telefon 2034.
Frank Petkovšek
714-218 Market Street	Waukegan, III
priporoča rojakom svoj
^SALOON, ^
-i
►	v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ?
►	ima na razpolago fine sniodke.	"
►	V svoji PRODAJALN1CI ima vedno iveže groce- ^
►	rije po nizkih cenah.	^
►	Pošilja denarje v staro domovino zelo liitro in ceno; v
►	zvezi je z Mr. Frank Sakserjeni v New Yorku.	' ..
«
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik.
r

MSTHO-AMEBICAN lil
k«gularni potni parnikl
"Sofia Hohenberg" odpluje 8. julija. 1 "Laura" (nov z 2 vijaki) odpluje 20. julija. "Francesca" odpluje 3. avgusta.
vozijo med New Yo«-»<«jm, Trstom In Reko.
t
Najpnpravnejfta in najcenejša parobrorina črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljub. ljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. C& Co., General Agents
3 Washington St., New York.


Conipagiile Generale Traosatiaolipe.
(Francoska parobrodna družba.)
Bvse najceneje tudi najbolj dobro, ker kdor je po najce-nejem blagu segal ae je 1» velikrat opeharil, isto velja tudi pri poSiljanju denarjev v staro domovino in kupovanju parobrodnih tiketov, pil tem se je vedno obračati 'Ji zaupne Hodi in jeden teh )e gotovo F*. Sauki, 109 Gn««w Ntf York.
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE,
Postni parniki so:!
"La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moči.
"La Sifcoie" „ „ ....................12,000 „ 25,000 „	„
"La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 ,,
"La Touraine" , „ „ ..................10,000 „ 12,000 „
*'La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000	"
"La Gasgogne"................................. 8,000 „ 9,000 „ „
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki odpliyejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopolndne iz pristanišča St. 42 North River, ob Morton St., N. Y.
•LA SAYOIE •LA TOUBAINB •LA PBOVENCE La Bretagne •LA 8AVOIE
Parnika a M. W.
27. junija 190? *LA TOURAINE	1. avg. IffT.
4. julija 1M? *LA LORRAINE	8. avg. 1M7.
11. jalija 1W7 La Bretagne	15. avg. 1M7.
1«. julija lif; *(LA PBOVENCE	22. avg. 1907.
25. julija 190 *LA TOURAINE	29. avg. 1907.
irezdo zaznamovani Imajo po dva vijaka.
>" Kozmlnski, generalni agent za zapad.
71 Oeaborn fit., Chicago, Ilk
Jugoslovanska
Inkorporirana dne 24.janiv*ija 1901 ▼ državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7tb 8t., CaJumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. bo? 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN ME DO S, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, HL IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽIŠNTK, HI, nadzornik, Box 138, Bnrdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora. 4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, n. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Miek.
JOSIP PEZDIRC, m. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTXN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joiiet, HI.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem dragem.
Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
0R0BN0STI
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 9. junija se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 40 Hrvatov, 25 Črnogorcev in IG Slovencev.
Statistika. Leta 1872 je štela Ljubljana 1091 hiš z mitnino poldrugega milijona kron, leta 1882 1169 hiš z mitnino 3,37 milijona kron, leta 1900 1465 hiš 7. mitnino dva milijona kron, leta 1905 pa 1554 hiš z mitnino 2,77 milijona kron. Najemnina se je torej v 30 letih zvišala za 163 odstotkov. Sedaj je mestece toliko kakor Mount Vernon r državi New York.
Zaklenega so našli na cesti proti Javorniku nekega 191etnega delavca. Delavec je že umrl.
Umrla je v Kranju Frančiška Bučar, roj. GrašiČ, soproga pekovskega mojstra Josipa Bučarja in mati gimnazijskega profesorja Jos. Bučarja. — V Kandiji pri Novem mestu je u-mrl upokojeni sodni oficijal Iv. Pra-protnik po daljni bolezni. Blag jima spomin!
PRIMORSKE NOVICE.
Draginja v Trstu. Kakor znano, ise je od 1. junija v Trstu podražil kruh za štiri vinarje pri kilogramu in še več. Da se kolikor mogoče odpomore temu in da se siromašnemu ljudstvu da pri'ožm>st kupiti si kruha, ako ne po ceni, kakor ga je dobivalo doslej, vsaj nekoliko ceneje, se je o tem posvetovala posebna mestna komisija ter prišla do zaključka, da se je kruh podražil ne toliko radi podraže-nja moke, ampak vtded tega, ker pekarji-gospodarji ne morejo shajati s stroški, ki jih imajo zdaj vsled povišanja plače in zmanjšanja delavnega časa delavcev. Komisija je slednjič sklenila, da se mestnemu magistratu priporoča, naj da v svojih pečeh v sirotišnici peči kruh najceneje vr^te in naj ga potem oddaja na prodaj po ceni 28 vinarjev za hlebec od kilograma. Peči je oskrbeti s potrebnimi delavskimi močmi, da bodo mogle speči kvant um kruha. S tem nastopom hoče komisija prisiliti peke, da začnejo premišljevati, ali ne bi rajši sami ceneje izdelovali kruh. nego da jim mestna sirotišnica odjemalce odtegne.
Poskusen samomor. 311etni Matej Redeto iz Rovinja si je v Trstu z britvijo prerezal vrat, a se ni smrtnone-var:.o ranil. Oddali so <z* v opazovalnico za un »oboi ne.
Trdosrčnost. Nedavno je prišel v Trstu 65 do 701etni starček na Lloy-dov parnik "Thebe", ki je usidran v svobodni luki in prosil kuharja, da bi mu dal kaj jesti, kakor se veliki reveži večkrat zatekajo opoldne na pa mike. kjer dobe gotovo kaj jedi.
starčku res dal krožnik ju-ček mesa. Ko je starček že juho, je pa prišel slučajno
Kuhar
po
»bal
mimo njena eden izmed parnikovih častnikov, začel vpiti nad njim in ga
I**' ' pra grl Vsi sta
i g parnika Stare« se je jel o-ičevati. pri tem mu je zdrknil v košček meaa in ga začel dušiti. 1 zahteve častnika so spravili k a z ladje na obrežje, kjer je obležal, ker ni mogel vel dihati. Predno je prišel hitro poklicani zdravnik, je bfl starec že mrtev. Kdo je, se Se ne ve. Bil je najbrž rz tržaške okolice.
Nesreča. Ko je šla 73!etna Marija Čuk it Trsta na občine, je zadel vanjo f<oz in jo vrgel na tla, da se ji je poleg dragih poškodb zlomilo levo pleče. Morala je v bolnišnico.
Vlom. V Trstu so vlomili tatovi v trgovino jestvin Jakoba Mariniča in odnesli za 332 K blaga. Ker so pustili ukradene reči na bližnjem travniku in prišli ponje čez dan, so jih prijeli.
Porotna sodnija v Trstu je sodila radi zločina ropa 251etnega težaka Ivana Subana in 18Ietnega tesarja D. Perliavea. Obtožena sta bila, da sta dne 1. aprila držala mehanika Josipa KI una tako, da mu je mogel neki A. Kravanja vzeti zlato uro. Razprava se je končala tako, da je bil Perhavc oproščen, Suban pa obsojen na sedem mesecev v ječo.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Ogenj v Račjem. Dne 8. junija ob 4. uri zjutraj je začelo v tovarni za olje goreti. Domača požarna hramba
je rešila tik stoječe skladišče za zrnje z veliko zalogo zrnja, in hotinska požarna brambH je rešila tik stoječo tovarno za špirit. Tudi framska, rois-veinska in mariborska požarna hramba je prišla gasit. Škode je okoli 10 tisoč kron.
Neumnost. Iz Laškega trga: V o-kolici našega trga pojavlja se letos precej mrčesov, ki okvarjajo nasade po sadonosnikih in vinogradih. V odpravo te nadloge priredili so že procesijo !
, Ponesrečil se je rudniški hlapec Jurij Samee, ki je vozil seno iz Dobrne pri Celju za rudnik v Pečovniku. Sedel je na visoko naloženem vozu, padel odtod na konje ter prišel pod voz. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico,) kjer je dan pozneje umrl.
Sirovež. Četovodja Urschnig je 26. aprila vrgel v Ptuju nekemu pijonir-ju, ki ni slišal njegovega klica, kot jajee debel kamen v glavo, tako da je ta 17. maja umrl. Urschnig pride pred mariborsko vojaško sodišče.
Aretirali so delavca Franca Colar-ja, ki je v občini Nova cerkev pri Celju izvršil vee tatvin. Na sled so mu prišli po užganih užigalicah.
Iz zapora je zbežal 311etni Ivan Kresnik iz Planine pri Sevnici. Bil je zaprt radi tatvine in potepanja pri sodišču v Konjicah.
Ogenj. V Vrhovem dolu nad Mariborom je pogorela hiša mizarja Jurčiča. V Pokošah blizu Slov. Bistrice je pogorel posestnik Anton Brumen. Zgorela mu je hiša in gospodarska poslopja.
vroljufija in krida. Pred mariborskimi porotniki sta sedela 271etni Fr. Peteline in njegova soproga 271etna U<*za Peteline, bivša trgovca v Sent Vid u pri Ptuju, obtožena goljufije in k ride. Daci sta vedela, da je njuna trgovina pasivna, sta jo vseeno vodila še naprej in ne napovedala konkurza, tako da znašajo sedaj pasiva 1111 K 37 h, aktiv pa ni nič. Poleg tega je bil Franc Peteline obtežen, da je s ponarejenimi menicami hotel oslepa-riti eskomptno banko v Mariboru in banko E. Mayer v Gradcu. Obsojen je bil na 18 mesecev ječe, žena je bila pa oproščena.
Bitka z noži se je razvila med fanti pri Sv. Neži pri Libojah na Štajerskem. Pri tem je bil posestnikov sin Koritnik šestkrat zaboden, da najbrž ne bo okreval.
Umrl je v Žalcu pri Celju trgovec Adalbert Globočnik, ki so ga po mišljenju* šteli Nemci med svoje.
KOROŠKE NOVICE.
Tatvina in tatovi. V noči na 8. junija so ukradli v Celovcu v gostilni
pri "Letnem sejmu" tatovi vee za* logo tobaka. V jutro so pa sasaČili dva delomržna celovška postopača, ko sta si ravno delila ukraideni tobak, ter so ju odvedli v zapor. Ker so se' zadnji čas po gostilnah v Celovci nočni vlomi množili, upajo, da. So v osebi teh dveh tičkov prava vlomilca v roke dobili. Sluti se tudi, da sta ta dva pokradla pred kratkim tudi pri mesarju Strutzu in Košiču. Čuda ni, da se v Celovcu kaj tacega tako pogosto dogaja, ker zdaj, ko je povsod idosti dela, vedno mladi postopači, krepke osebe, pohajkujejo po mestu ali se pa najrajši skrivajo po dnevi na Križni gori.
Izpridena mladina. V sirotinsko vojašnico v Celovcu, kjer je nastanjen 17. pešpolk, se je splazil po noči v kuhinjo štabnega oddelka neki ljudskošolski učenec ter pokradel kavo, sladkor, kavine konserve in pa kuharjeve citre. Ko ga je policija izsledila pri roditeljih, so bile pokradene stvari skoraj že vse povžite, samo citre je kuhar še nazaj dobil. Žalosten sad slabe vzgoje.
Dva mrliča so našli 7. junija pri Gospej sveti. Neka žemska srednjih let, ktera je pa že idalje časa v gozdu ležala, je, kakor se sodi, vsled božja-sti na potu umrla. — Iz Gline so pa potegnili telo boljše oblečenega <mlf,-dega moža. Po znakih je bilo spoznati, da je mrtvee že tudi časa v vodi ležal. Ali se je zgodil kak zločin, ali si je pa sam končal življenje, se še ni dognalo.
Čuden vlom. V noči na 7. junija so neznani tatje vlomili v mesnico mesarja Sschutzelhoferja v Beljaku ter so pokradli iz zaprte miznice okoli tisoč kron. Vrata mesnice so zjutraj našli odprta. Vsled tega sumijo, da so tatovi imeli pri sebi ponarejene ključe, ali jih je pa zvečer nalašč kdo uslužbencev odprta pustil. Tatje so pobrali samo papirnati in srebrni denar, bakreni so pustili. Zaprli so u-čenea, kteri je zvečer navadno vrata mosnice zapiral, ker se sumi, da je sporazumno s kakim sodrugom nalašč vrata odprta pustil, kar pa on odločno taji.
HRVATSKE NOVICE.
Dvojen samomor. Na Reki sta se zastrupila Ivana Tone iz Ilirske Bistrice in njen ljubček Ferdinand Se-njan z Reke z vdihavanjem plina gorečega oglja. Vzrok dvojnega samomora je nesrečja ljubezen.
BALKANSKE NOVICE.
Bolgarski svečeniki v Ameriko. V
zadnjih letih se je izselilo veliko Bolgarov v Ameriko, kjer je blizu 20,000 Bolgarov. Nekteri izmed njih so se tam stalno naselili in tvore že posebne bolgarske naselbine. Zavolj tega je bolgarski sv. sinod sklenil, da v te bolgarske naselbine pošlje nekoliko bolgarskih svečenikov.
Ministerska kriza v Srbiji. Bel-grad, 9. junija. Ministerski predsednik dr. Pašič je včeraj izjavil v mini-sterskem svetu, da poda demisijo ter na noben način ne ostane več na svojem mestu. Vrgla ga je obstrukcija, oziroma nesloga v lastni stranki. Pa-šičje namreč predlagal v svoji stranki, naj ee ministerstvo preosnuje, skupščina se naj razpusti, opravilnik pa se naj spremeni, ker je le na ta način mogoče premagati obstrukeijo. Njegova stranka pa ni sprejela teh predlogov, nakar ni preostajalo njegovi vladi druzega, kakor demisijo-nirati. Novo ministerstvo sestavi baje srbski poslanik v Parizu dr. Vesnič. Dosedanja minister notranjih del Protie postane predsednik skupščine.
RAZNOTEROSTI.
Milijon lir za Garibaldi j eve veterane. Italijanska zbornica je ob živahnem odobravanju sprejela zakonski načrt, s kterim se pooblašča vlada, da porabi povodom lOOletnice rojstva Garibaldijevega milijon lir za podporo Garibaldijevih veteranov.
Prijahal je iz Bukarešta v Rim poročnik Makso Krause 35. pruskega artilerijskega regimenta, in sicer tekom 22 d ni j; 2300 km je pre jahal, ne da bi kak dan počival.
Niž j eavstri j ski deželni zbor. V seji 5. junija se je razpravljalo o zvišanju plač veroučiteljem na ljudskih ljudskih šolah. Posl. Seitz je ostro pobijal predlogo, češ, da zakon izrecno prepoveduje, jemati sredstva za verski pouk iz davčnega denarja. Vzkliknil je: "Ali vas ni sram. porabljati za katoliške namene umazan denar židovskih oderuhov in denar brezbožnih protestantov T Zakaj ne greste beračit k venskemu fondu 1'1 — Predloga je bila seveda sprejeta.
Oblegani morilec. V Waitzenu na Ogrskem je ustrelil gostilničar Szedik svojega sina, s kterim sta se prepirala, ker ga je razdedil. Ko je hotel čez nekaj minut aretirati Szedika policijski komisar Markoviž, je ustrelil tudi komisarja. Morilec se je nato utrdil v svoji hiši in niti gasilci ga niso spravili s curki vode iz njegove trdnjave. Na *do£le orožnike ;je Szedik tudi večkrat streljal in seveda so strel/ li tudi orožniki. Ko je trajalo obleganje Štiri are, se je Szedik udal, kur mn je pošlo strel jivo. Szedika so izročili državnemu pravdništvu.
137 Washington at, Hew York City, med Albany in Cedar ulicami,
priporoča se rojakom aa obisk nove urejene .
OOSTILINE
s evropsko kuhinjo.
SVOJI K SVOJIM! (25-27—6)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO MR. IVAH PAJK, P. O. Bok 126, Oonemangh, Pa., je s nami v sveti, vsled čssar ga vsem cenj. rojakom is Oonemangh, Pa., in okolice toplo priporočamo.
DOBI DELO.
Premog je 4 "čevlje visok in čist. Strelja in dela ee vsak dan. Preaso-gokopi so 50 milj od Soeth McAllister poleg kompanijske in Rock Ialand železnice. Oglasite se pri:
Tnrkey Creek Coal Co., Hughes, Indian Territory. (16-29—0)
WIIHETOO,
Rdeči Gentleman
je izšel in se dobi I. zvezek za
Dotičaik ima tudi v zalogi razno 40c., I. in U. zvezek pa za 75c. vrstne slovenske knjige po izvirnih1 % poito wej
Upravništvo "Glas Naroda"
109 Greenwich St., New York.
FRANK 8AJLSES CO. ("Glee Naroda.")
NAZNANILO.
Rojakom v Calnmetn, Mich., in okolici naznanjamo, da je g.
PAUL SHALTZ, 11 7th Street, Calumet, Mick, pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in ga toplo priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
ROJAKI,
kteri potujete V STABO DOMOVINO IZ COLOBADA in želite kupiti parobrodne listke pri nas, poskrbite si železnični listek DO NEW YORK.A. na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pueblu, Colo., pri agentih C. M. Coz ali pri C. A. Waterman; ta bodeta za vas brezplačno nam vas prihod v New York brzojavno naznanila. Naš vslnžbenec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in dove-del v našo pisarno.
To je za vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se bodete po našem nasvetu ravnali.
FRANK SAKSER CO.
PRIPOROČILO.
Rojakom v Black Diamond, Wash., in bližnjih mestih, kakor: Ravens-dale, Ronton, Mackay, Taylor in Ennmclaw, Wash., priporočamo našega zastopnika:
Mr. GREGOR PORENTA, P. O. Box 701, Black Diamond, Wash.
Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za "GlasrNaroda" ta je z nami v zvezi
FRANK SAKSER CO.
JOHN VBNZliLi WI7 E. *2a4 Street, N. E„ Cleveland, Oblo
izdelovalec kranjskih in nemških
HARMONIK.
Delo napravim na zahtevan i c naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo ino in dobro. Trivrstni od $22 do S. PloSče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi pločce iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim ie od $45 do $80.
Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškom, kdor teli poskušnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, Če ni to resnica plačam rsakomu $500.
Jakob Wahcic, #
|22Q SOUTH FRONT STREET,
STEELTON, PA.
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu * CLlcagi, III., lukm tudi rojakom po Žjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
617 s. Center Ave., Chicago, III.,
blizu 19. ulice,
kjer točim pristno u ležalo Atlas-pivo, izvrstni whiskey. NajuO*ja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno keg-Iniče in igralna miza (pool tablel. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L
Avstrijsko Ogrsko Ljudsko Zabavno društvo
(Austro-Hungarian Feat. Society)
____priredi____
„6- ^zabavni večera
»
v soboto, cine 29. junija 1907 V CAFE BOULEVARD 10th STREET & 2nd AVENUE-
Skrbi j eno je za splošno in prijetno zabavo. Ni kdo se ne bode kesal če bo došel.
Ker je namen tega društva pomoč vsakemu brez razlike, zato je upati, da se bodete gotovo zanimali ter polnoštevilno udeležili. Na svidenje.
Dr. Josef von Grulicb, predsednik.
Denarnih prejemkov in izdatkov v letu 1906
20 milijonov kron« Hranilnih vlog sklepom 1906. leta 3 milijone kron. Varnostnih prihrankov SO tisoč kron«
GLAVNA POSOJILNICA
poprej
GLAVNA SLOVENSKA
HRANILNICA in POSOJILNICA
zavezo
rejflstr. zadruga z neom.
v Ljubljani, Kongresni trg št
nasproti nunske cerkve sprejema in izplačuje Hranilne vloge ter jih obrestuje po
is,
4i%
to je od vsacib 100 kron 4 K 50 vin., in sit er takoj od dneva vložitve pa do d .eva dviga, tako da vlagatelj, bodisi da vloži bodisi da dvigne začetkom, r sredi ali koncem meseca, ne izgubi nič na obrestih. Za vložene zneske pošil ja vložne knjižice pripo^očeuo poštnine prosto. Hranilnica šteje čez 500 članov, ki reprezentujejo 5 milijon <y kron čistega premoženja. Ti člani jamči <o, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsaeega Slovenca v Ameriki ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilni« o v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in ima ob jednem to dobro, da mu ta takoj obresti nese. Naslov je ta:	«
glavna posojilnica
v LJubljani, Kranjsko, Avstrija.
Predsednik: Dr. Matija Hudnik.
Denarne poiilfstve iz ZJed. držav ta Csaade posredaf* g. FRANK SAKSER CO., m Greenwich St., New York.

■Q—O—O

iSSSSSa^U
ROJAKI SLOVENCI
PILITE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO
= »ZDRAVJE" =
Novih
50.000
iztlsov
se zaston) razdeli
med Slovence
ZKZIbTiTia-JL
katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega
D" E. G. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski svetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zaklad ..ZDRAVJE" in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste videli, še manj pa čitali.
Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične] bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se drugi še toko hvalijo. On edini ozdravi jetiko in sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih bolezni j ostane tajno.
Ozdravljen: reumatlzma v rokah, negah in križu.
V dokaz nekaj najnovejših zahval:
MIKE NOVAK,
1253 Molilen Avenue, PueLlo Colo.
Ljubi moj prijatelj
Dr. E. C. COLLINS M. I.
Jaz Vam odgovarjam na VaŠe| pismo in izpolni vsi Vašo željo Vam pošilam mojo sliko, katero Vas prosim da stavite v časopise in se Vam lepo zahvaljujem za Yasa zdravila, katera ste mi posilali, ker jaz sem sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem več zdravil.
Se Vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporoeuioč, ostajam Vaš prijatelj
MIKE NOVAK-
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte njega za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in bez sramu opišite svojo boiezen v materinem jezikus naznanite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen in vse druge podrobnosti, ali pišite po knjigo katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
DR E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th St.
New York N. Y.
Fotem smete mirne duše bit? prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.	•
Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane
"MARIJACELJSKE KAPLJICE".
Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodcu slabosti in glavobolu, slabem prebavijanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine, Naj jih torej nobena družina ne pogreša. Cena za 3 stekl. $1.80, za 6 stekl. $2.75, za 12 stekl. $5.00.
ČUDODELNO MAZILO ZA LASE.
Po zdravnikih novo pronašlo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpadanje las, pospešuje rast, ohrani čisto kožo, ter daje prijeten hlad. 1 skatuja $1.50, 3 škat. $4.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja:
IVI. REIN YI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y.
■^Sraffl^-.-j
Trade Mack ref.
Vtratveaa znunkx
MARKO KOFALT;
249|So. Front Sl,
STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobrodne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
JVtr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
V_____
NAZNANILO.
Soj »kom naznanjamo, da je sedaj nyk potnik Mr. JANKO PLEŠKO v dnavi Illinois. Obiskal bode cenjene rojake naj prvo v Chicagu lit okottd, potem pa m poda v države Wisconsin, Michigan, Minnesota, Colorado, Kanaaa itd., ter ga vsem prav srčno priporočamo.
Frank Sakser Oo.
Magr. Seb. Kneipp.
/.ko kašljai, ako si prehla-jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki dnigi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar dajati; ne Oi Ha-šaj pisati takoj po knjižico: "NAVODILO IN CENIK (Kneippo vihj Knsjpovih zdravil" Vatero dobiš zastonj ako dopošl ješ poštno znamko za dva centa za poštnino.
Knajpova zdravila so poznata in odobrena j o celem svetu in se »porabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih.
Knajpova iznajdba je neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov xa vse trpeče človeštvo in nikaka sleparija, katerih ie dandanes nmogo na dnevnem redu. To je moj naslov:
K. AUSENIK., 1146—40th St.. Brooklyn, N. Y.

Bojaki, naročajte m aa "QUm 11» roda", najv*£ji In najcenejši dnevnik.


' ....... i&t

J.
tt
ft
Winnetou, rdeči gentleman
gpbMl Karl May. Priredil e* "*11ss Naroda" B.
(Nadaljevanje.) '
"Ali j« moje orožje še tam t" vprašam.
"Da, baš kot podnevi."
"To sem videl. Toda puški t"
"Puški ste pod Pidovim ležiščem. Ali ima Old Shatterhand konja?"
"Ta že čaka. Ti si bila, tako dobra z menoj. Jaz sem ti dolžan veliko
hvalo."
"Old Shatterhand je dober z vsemi ljudmi. Ali se mogoče vrne?"
"Vsaj mislim tako. Pridem najbrž s Pido, kteri postane moj prijatelj in brat."	,	t ____
"Ali jahaš za njim?"
"Du. Dojdem ga gotovo."
"Ne povej mu ničesar od mene. Nikdo ne šme vedeti o tem kot moja
sestra "
"Ti bi bila storila že več, vem. Daj mi roko, da se ti zahvalim!"
Da mi jo.
"Da bi se popolnoma posrečil tvoj beg! Jaz moram oditi; sestro skrbi."
Pritisne mojo roko na ustni, predno ji morem zabraniti in odsopiha. Jaz obstojim in gledam za njo. Ti dobro, rdeče dete!
Grem v šotor in pritipljem najprej ležišče. Pod njim najdem moji puški, zaviti v ogrinjalr. Vzamem jih in obesim na ramo. Nož, revolverja, sedlo in drugo najdem na kljuki. Po komaj petih minutah se vrnem k drevesu smrti, da osedlam konja.' Potem se Sklonem nad stražnika; zbujena sta in pri zavesti.	~ - —■	— *«■
"Vojniki kiowaski nimajo sreče z Old Shatterhandom," pravim poti-homa. "Nikdar ga ne bodo videli na mučeniškem kolu. Jaz jaham za Pido, da mu pomagam vjeti Santerja; postopati hočem ž njim kot s prijateljem in bratom. Mogoče se vrnem ž njim. Recite to glavarju Tangui, naj ne skrbi za svojega sina, ker ga hočem jaz varovati. Sinovi iu hčere kiovvaške so bili prijazni z menoj. Izročite jim mojo zahvalo in recita, da jih ne bodem nikdar pozabil. Hough!"
Primem konja in ga peljem za seboj; za jahati ga še ne maram, ker nečem nikogar buditi. Ko sem že preeej daleč, sajaham in odidem v prerijo proti jugu.
Moja smer je proti jugu, dasi ne vidim sledov Santerja ali Kiowov. Sicer se mi pa ni treba držati teh sledov. Saj vem, da je jahal Saater proti Rio Pecosu, kar mi popolnoma zadostuje.
Kaj mi potrja, da je ta smer prava? Winnetouvova oporoka.
Kolikor sem jo prečita), so navedeni trije kraji v apaskem narečju. Prvi je hidelče-čel. kar je razumel Tze-šoš in Deklil-to pa sta mu tuja. Tudi Čt ve za pomen besedij, ne more vedeti, kje je 'Medvedja skala' in 'Temna voda'. Ta kraja ležita v gorovju Sierra Rita, kjer sem bil jedenkrat z "Winnetouvom. Sama sva dala skali in vodi ta imena; zato ne ve nikdo zanja razven dveh Apaehov, ktera sta naju spremljala. Ta dva sta že stara in nista bila nič več tm. Santer mora iti torej k tema.
Kdo mu pa more povedati, da mora poiskati baš ta dva? ^ sak Apaeh, kterega vpraša za Deklil-to in Tze-šoš. Ves rod ve za ta imena; ve tudi, kaj sva iskali iu doživela tam z Winnetouvom. Z nama pa sta bila 'samo omenjena dva. Gotovo je, da bode poizvedaval Santer, ker ni mogoče, da bi našel sam omenjena kraja. Tudi je gotovo, da bode poizvedoval pri Apa-chih, kteri mu bodo rekli, naj gre vprašat v Pueblo.
Toda med Apachi jih je nekaj, kteri ga poznajo kot "Winnetouvovega sovražnika in morilca Iuču-čune ter njegove hčere. Ali si bode upal iti v Pueblo?
Zakaj ne ? Tak človek, kot je on, si upa za zlato vse. V potrebi se lahko izgovarja. Baš ukradena oporoka ga reši lahko iz velikih neprijetno-etij, kajti na ovitku je urezan Winnetouvov totem.
Moj prvi načrt je, da opozorim pred vsem Apache, naj ga primejo, predno pride on v Pueblo. To je najbolje, kar morem storiti, zlasti ker je moj konj izvrsten in tako spočit, da ga lahko malo naženem. Ta načrt mi tudi prihrani trud, preiskavati sled in zgubljati čas.
Žal, da začne moj konj šepati že drugi dan, ne da bi našel pravi vzrok. 6ele tretji dan zapazim vnetje, kterega je provzročil dolg, oster trn; izde-rem ga. To zelo ovira moje napredovanje; takoj uvidim, da ga ne prehitim, ampak da celo zaostanem.
Malo pred Rio Pecosom pridem do savane, na kteri raste redka trava; naenkrat zagledam pred seboj dva jezdeca, ktera gresta naravnost proti meni. Indijanca sta. Ker sem sam, se me ne zbojita, ampak nadaljujeta svojo pot. Ko pridemo bližje, zavihti prvi puško, zakliče moje ime in gre naravnost proti meni. Vato-ka (Hitra noga) je, apaški vojnik, kterega poznam. Druzega še nisem videl. Ko se pozdravimo, vprašam:
"Moja brata sta na bojnem ali lovskem potu, kot \*idim. Kam nameravata iti?"
"Na sever v gorovje Veliki Ventre, da počastiva grob našega glavarja Winnetouva." odvrne Vato-ka.
"Ali že veste, da je umrlf"
"Zvedeli smo pred nekaj dnevi. Zavladala je velika žalost po višavah
in nižavah."
"Ali ve^ta moja brata, da sem bil navzoč pri njegovi smrti?"
"Da. Old Shatterhand nam bode to povedal in nas vodil, da maščujemo smrt velikega glavarja."
"O tem hočemo govoriti pozneje. Saj nista namenjena iti sama tako
daleč na sever?"
"Ne. Midva sva poizvedovalca, ker so comanŠki psi izkopali bojno sekiro. Ostali prihajajo za nama."
"Koliko vojnikov je?"
*' Desetkrat deset.''
"Kdo jih vodi?"
"Til-Lata (Krvava roka), kterega smo odbrali v ta namen."
"Ga potznam. Oa je najboljši za take namene. Ali ste videli kake tuje jezdece?"
"Jednega."
"Kdajt"
4 4 Včeraj. Bledoličnik je bil, kteri je vprašal za Tze-Soš. Rekla sva mu, naj gre v Pueblo k staremu Inti."
"Uff! Tega moža iščem jax. On je morilec Inču-čune; jaz ga moram
vjeti."
"Uff, uff!" strmita oba od strahu. "Morilec! Midva nisva vedela. Zato ga tuidi nisva zadržavala!"
"To nič ne de. Dovolj je, da sta ga videla. Vidva ne moreta nadaljevati svojega pota, ampak se morata vrniti. Jaz vas hočem peljati pozneje v gorovje Veliki Ventre! Pojdimo!"
Jaham dalje.	—
"Da, midva se vrneva," potrdi Yato-ka. "Mi moramo dobiti morilca!"
Za nekaj ur pridemo do Rio Pecosa, ga preplavamo in nadaljujemo svojo pot. Pri tem pripovedujem Apachoma, kako sem se sestal na Nugget-tsilu s Santer jem in kaj eem doživel v kiowaSki vasi.
"Potem je jahal mladi "glavar Pida za morilcem?" vpraša Vato-ka. "Da."
"Sam?"
1' Sledil je četi, ktero je poslal n jegov oče pred njim ea morilcem; do&el
jih je kmalu." ^Bp- > Kg	• S
"Ali veš, koliko jih je bilo v Mil"
• • Videl sem jo, ko je odjahala. Bilo jih je deset 8 Pido jih je torej
jednajst."
"Tako malo?"
"Da se vjanw jednega morilca, ni vendar jednajst vojnikov premalo.
ampak rajši preveč."
"Uff! Sinovi apaški bodo doživeli veliko veselje. Vjeti hočejo Piu^s vojniki vred in jih mučiti!"
"Ne," odvrnem kratko.
"Ne? Ti misliš torej, da nam ujdejo? Morilec Santer je jahal proti Puebli, oni pa za njim. Priti morajo torej v Pueblo, kjer jih vjamejo."
"0 tem sem prepričan; toda umrli pa ne bodo na mučeniških kolih."
"Ne? Saj so vensdar tvoji sovražniki, kteri so ti odmenili smrt."
"A so dobro /avnali z menoj. Pida je zdaj moj prijatelj kljub temu, da mi je bil odmenil smrt."
Delavci na prostem
izpostavljeni mrazu in vlaž; nosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju zareumatizmotn in neuralgijo, ako rabijo
Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller,
ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 ^ let.
Ti V vseh lekarnah, 25 yin 50 centov, ali pa pri izdelovalcu.
F. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St.,	Mew York.
£a vsebiao inssratov ni odgovorne e wedaifttvo niti
TJpravnifero "Glssa Hi
ftojaU, naroča)** m am "Glas Ma roda", aajveiji to najcenejii dnevnik
Spominjajte as ob ranih prilikah ekoristns dražbe sv. Oixila to Metoda ▼ Ljubljani I Msl peloži dar a ottarl	(v 4}
Cenik: knjig,
KATERE SE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSER CO.
WICH STREET. NEW YORK.

trik na---- A
i
1
I
Ako hočeš dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Geršiča,
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.
Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, re ra. jezike, šunke itd.
Govorim v vseh slovanskih
M YORK
je najboljši prostor za pošiljanje denarja v staro domovino ali kupovanje paro-brodnih tiketov, tam si lahko pomagaš kakor hočeš, imaš pa zato izvrstnega moža, da ti postreže ip. ta je: Fr. Sakser, 109 Greenwich Street New Voik
JOHN KRACKER
EUCLID, O.
Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejb vsa druga ameriška vina.
Rudeče vino (Concord) .prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) i o 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON.
BRINJEVEC, za kterega sem im portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 salona. DROŽNTK $2.75 ga-Iona. — Najmanje posode za žganje so 4%galone.
Naročilom je priložiti denar.
Za obila naročila se priporoča
JOHN TTRAKRR,
Euclid, Ohio.
MOLTVENIKL
Bogu, kar je božjega* ličen molitvenik za možke, zlata obreza, polusnje, 75c, žagrin rud. obreza 40c.
Dnina pasa (spisal škof Fr. Baraga), platno, rodeča obreza, 75c., fina vezava, zlata breza, $1.00.
Jezus in Marija, vezano v slonokoet $1.50, fino vezano v usnje $2.00, vezano v šagrin $1, vezano v platno 75c.
Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50.-
Mali duho ni zaklad, šagrin, zlata obreza Oc.
Nebeške iskrice, vez. v platno 50e.
Rajski glasovi, 40c.
Otroška pobožnost, 25c.
Presv. Srce Jezusovo, platno, rud. obreza $1.00.
Rožni venec, platno $1.00.
Vrtec nebeški, platno 70c.
Skrbi za dušo, zlata obreza 80c., fino vezano $1.75.
Sv. ura, zlata obreza, fino vezano $2.00, šagrin veaava $1.20.
109 GREEN-
poveličina.
Nižje podpisana priporo- • čam potujočim Slovencem in Hivatom svoj........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
0000 NEW YORK0000 v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importiraua vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam yedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe .............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna------------
Za obilen poset se priporoča
FRIDA von KROGE
107-109 Greenwich St., Hew York. %
=3C=

Najboljše adiaviio sa potiko, trganje in revnaatisem je RICHTER-JEV SIDRO PAIN EXPSLKJER. Dobiti ga je v lekarnah po 26e In po M eentov.
Abecednik, vezan, 20c.
Ahnov nemiko-angleski tolmač, 50c.
Angleščina brez učitelja, 40e.
Aladin a čarobno cvetlico, 10c.
Andrej Hofer, 20c.
Avstrijski junaki, 90c.
Baron Trenk, 20c.
Belgrajski biser, 15e.
Beneška vedeževalka, 20e.
Berač, 15c.
Bojtek, v drevo vpreženi vitez, lOe.
Božični darovi lOe.
Buraka vojska, 30e.
Cerkvica na skali, 10c.
Cesar Fran Josip, 20e.
Cesarica Elizabeta, lOe.
Ciganov a osveta, 20 c.
Cvetina Borograjska, 20e.
Cvetke, 20e.
Čas je zlato, 20e.
Črni bratje, 20c.
Četrto berilo, 40e.
Darinka, mala Črnogorka, 20c.
Deteljica, življenje treh kranjskih
bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Dve čudopolni pravljici, 20e. Dimnik: Besednjak slovenskega in
nemškega jezika, vezan 90s. Domači zdravnik po Kneippn, veean 75c.
Domači zdravnik po Kneippn, ne ve
zan 50e. Erazem Predjamski, 15e. Eri. 2»c. Evstahija. 15c. Evangelij, vezan 50e. General Lsodon, 25c. George Stephenson, ote ielesme. 40« Golobček in kanarček, 15«. Gozdovnik, 2 zvezka, skopaj 70e. Grof Radeeki, 20c.
Grundriss der slovenischen Sprache.
vezan $1.25. Hedvika, banditova nevesta, 15e. Hildegarda, 20e. Hirlanda, 20c.
Hrvatsko-angležki razgovori, vezan« 50eu,
Hitri računar, vezan 40e. Ivan Resnicoljub, 20e. lianami, mala Japooka, 20e. Izdajalca domovine, 20e. Izgubljena sreča, 20e. Izidor, pobožni kmet, 20«. Jaromil, 20e.
Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, umetno
vezano, vsak zvezek $1.00. Kako je izginil goad, 20s. Knez Črni Jurij. 20e. Krištof Kolumb, 20«. Krvna osveta, 15e. Kako postanemo stari, 40c. Katekizem, mali, 15c. Lainjivi Kljukec, 20e. Maksimilijan I., cesar
20e.	/
Mali vitez, 3 zvedo, skupaj <245. Marija, hči pokova, 20e. Marjetica, 50* Materina žrtev, 50«. Mati Božja s Bleda, lOe. Miklova Zala, 30c. Mirko Poitenjakovii, 20«. # Mladi aamotar, 15c. Mlinarjev Janas, 40e Mrtvi gostač, 20e, Mala psamarlfl% 30e. Mali vseznalee, 20e. MuČenikL A. Aškerc. Elegantno ve
zano, $1.25. Na indijskih otodQi. 26c. Ha preriji, 20e.
Narodne pripovedk«, 3 svedri, vsaki
20e. Naseljenci. 20e. Nasehtikova hH, aOe. Vsi dom. Zbirka povesti. Vsak »e.
Nedolžnost pregajana to
20e.
Nezgoda na Palavann, 20e. Nikolaj Zrinjaki, 20e. Varodue pesmi. Žirovnik. 3 zvezki, /ezano. Vsak po GOe.
Navodilo za spiao vanje rasnih pisen
75e.
Ob tihih večerih, 70e. Ob zori, 50c. Odkritje Amerike, 40c. Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30e.
Pregovori, prilike, reki, 30e. Pavliha, 20c.
Pod turškim jarmom, 20«.
Poslednji Mohikanec, 20o.
Pravljice (Majar), 20e.
Pred nevihto, 20e~
Princ Evgen, 20c.
Pripovedke, 3 zvezki po 20«.
Pri Vrbovčevem Grogi, 20c.
?rst božji, 15«.
?rva ssmžks vadsiea, 96e.
Poezije. F. Prešeren. Broširano, 50c.
Poezije. Vojaaov-R. Majster, 60c.
Repoštev, 20«.
Robinson, vezan 60«.
Robinson Crusoe, 40«.
Rodbinska srste, 40e.
Rodbina Polaueških. 3 svedri $15$.
Roparsko življenje, 20«.
Ročni angleško-slovenski to slovensko-
angleški slovar, 30«. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane žie-Bartel. nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, Jane-
žič-Bartel, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, 40c Sanjske knjige, velike, 30«. Sanje v podobah (male) 15c. Senilia, 15c.
Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zvezka po 20e. Spis je, 15e.
Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20e. Sto majhnih pripovedk, 25c. Strelec, 20c.
Stric Tomova koča, 40e.
Sv. Qenovefa, 20c.
Sveta noč, 15«.
Sv. Notburga, 20«.
60 malih povestij, 20«.
Slovenska kuharica, Bleiweis, elegant
no vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20«. Spisovnik ljubavnih to ženitovaaj
skih pisem, 25c. Spretna kuharica, broširovano 80e. Stoletna pratika, 60e. Slovarček priučiti se nemščine brez
učitelja, 40c. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20«. Šaljivi Slovenec, 75«. Štiri povesti, 20e. Tegethof, slayui admiral, 20«. Timotej in Filomena, 20«. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20e.
V	deln je rešitev, 20«. Venček pripovssti, 20«.
V	gorskem zakotju, 20«. Vojska na Turškem, 30«. Vrtomirov prstan, 20«.
V	zarji mladosti, 20«. Voščilni listi, 20«.
Winnetou, rdeči gentleman, 3 zvezki $1.00. Bata vas, 25e. Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak 40e.
Znamenje Štirih, zanimiva povest,
12 eentov. Zbirka ljubavnih to snubOnih pisem.
30e.
Zbirka domačih zdravil, 50e. Zgodbe sv. pisma stare to nove zavese.
veaano 50c. Zgodbe sv. pisma ^ nižje
ljndska ioi 30«. Z ognjem to mečem, $2.50. Ženinova skrivnost, 20«. iepni hrvatsko-angle 40c., broširano 30c. Zemljevid Avstro-Ogrske 35c., mali 10«.
Zemljevid kranjske dežele, mali 10c. Zemljevid Evrope, 25«. Zemljevid Zjedinjenih držav 25c.
RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noša, Ijnbljsoske, in dragih mest na Kranjskem, new-yorSke to rasnih mest	s
cvetlicami in humoristične po 3e., ducat 30«. Kssae svete podob«, komad Se. Ave Marija, lOe.
New York s krasnimi 80s.
Zdravju
najprimernejša pijača je
LE1SY PIVO^
ktero je varj*1110 " najboljšega importiranega Češkega hmcla. I\adi teja naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ?n drugih.
pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 SL Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Rojakom
naznanjam, da j.', za tamošnji okraj moj
»edini pooblaščeni zasiopniK za vse posle
JAKOB ZJBUKOVEC,
4824 Blackberry Alleys	Pittsburg, Pa.
Uradne ure: vsak dan od ^7. do ^8. ure, ter ob sobotah do 8. ure zvečer.
Frank Sakser. m^mmmt^f' H*J||| sseiH .......
KDO VAM HOČE DOKAZTI,
DA VAM ZAMORE POMAGATI.
ečemo Vam, da, ako se čez nekoliko dni, po uporabi 0R0SI zdravil, ne počutite boljše, povrniti hočemo denar. Kdo drugi Vam mora takih zdravil dati, kakor so 0R0S1 zdravila, katera so sestavljena po predpisih najimenitnejših zdravnikov, ki so se leta in leta z raznimi bolezni bavili, dokler niso za posamezne bolezni zdravila našli, s katerimi se mora gotevo ozdraviti. Vedite, da 0R0SI zdravila, ne ozdravijo samo človeka, temveč istega tako okrepčajo, da se po zdravljenju popolno druzega čuti. 0R0SI zdravila so jamčena v Zjedinjenih državah, v dekaz temu ima vsako zdravilo številko 3£G2.
GLEJTE KAJ NAŠ ŽUPNIK PRAVI!
OPOMBA. HsfoUsB J« vriMW poštni snknadd «H is
bodisi v cotovlni. Je Pri
t
Spoštovani gospod ravnatelj America Europe Co.
v New Yorku.
Ako je hvaležnost umestna, za Va& trud iu Vašim gospodom zdravnikom, potem bodi mi dovoljeno, da se tem potom zahvaljujem, Vašim gospodom zdravnikom in tudi Vam gospod ravnatelj, za velik uspeh katerega ste iniL-Ii pri moji bolezni, na kateri sem trpel toliko let iu katero niso mogli v nobenem zdravstvenem zavodu ozdraviti, ne v staremu kraju kakor tudi tukaj v Ameriki ne.
Slišal sem od mnogo ljudi, da ste jih tudi Vi ozdravili, radi tega Vam dam rad, to pismo na razpolago, da isto v časopisih prijavite, ter da narod čim preje od Vaših zdravil zv<? m da se more prej pomagati predno, da postane bolezen kronična. Naj toraj to moje pismo pride v javnost, da zv€ narod kje da se dobro in sigurno zdravi, da se razširi, kje, da se tako izvrstna zdravila dobe. Hvala Vam za dobroto katero ste mi storili z ozdravljenjem moje bolezni, ter katero izkažete vsaki dan mojim bolnim rojakom v tem delu sveta, kjer so bili do sedaj samo izrabljeni po drugih zdravstvenih zavodih.
/	Vaš udani J. CERAZO.
V t
KAJ HOČEMO Ml?
Da se nam zglasijo oni ljudje kateri imajo najtežje bolezni, zastarele in kronične, katere drugi zdravniki niso mogli o/draviti. Ako pišete na
iias, predložimo Vase pismo našemu zdravniškemu [7 zboru, kateri hoče Vašo bolezen preiskati, ter Vain potem poročati, kakšne narave je, kakšne posledice ko nastanejo, kako se uio rate zadržati, kako se morate zdraviti, koliko caša
hode zdravljenje trajalo,
i. t. d., - ako Vas sprejmemo, da Vas ozdravimo, bodite tedaj uverjeni, da se to gotovo zgodi, kjer mi vsakemu bolniku garantiramo, katerega v zdravljenje sprejmemo.
Ako vam druei zdravniki niso pomagali — Potem nikar ne mislite, da iti za Vas pomoči.
Ako čez šest dni po uporabi naših zdravil ne opa;ue, da se Vam je bolezen zboljšala, potem nam pošljite zdravila na^aj in mi Vam hočemo povrniti denar, kjer, mi nečemo da bi nam kedo zdravila plačal, ako mu ista ne koristijo.	, ,	,
Kakor vidite, da imamo za vsako bolezen posebne zdravnike, kjer en sam zdravnik nemore vse bolezni z sigurnostjo zdravit. - Za zastarane in kronične bolezni pa imamo Specialiste.
Pošiljajte vse pisma na Slovenski oddelek, od
AMERIKA EUROPA CO.
161 Colmnbiis Ave., NewYoik.