S GLASNIK ■■■■■■■■■■ n ■■!**« Naročnina znaša: celoletna .... K 4 — polnletna......... 2‘— četrtletna.......r— Pcsamezna štev. „ 010 I AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE, g št. 26. V Ljubljani, dne 27. junija 1913. Leto VI. Nemčija zadnjih 25 let. Nemški cesar Viljem je slavil dne '»■ junija leta 1913. petindvajsetletnico svoje vlade. Lahko in mirno se trdi, da je Nemčija pod njegovo vlado gospodarsko zelo napredovala, napredovala tako, da bi tega nihče pričakoval ne bil. Ni čudno, da zato nemško časopisje Viljemovo vladarsko dobo zelo- slavi. Viljem je zelo samozavesten mož, ki je z vso silo tiščal na narodnogospodarski napredek v Nemčiji. V teh petindvajsetih letih, ko viada sedanji nemški cesar, se je prebivalstvo v Nemčiji pomnožilo za 20,000.000. Vsi ti se morajo seveda preživeti. Narodne in državne koristi zahtevajo, da ljudje doma ostanejo in da se jim nudi prilika, da dobe tudi delo. Mogoče je to le po velikopotezni gospodarski in državni politiki. Pred Viljemom II. se zato ni veliko skrbelo. Na sto- in stotisoče Nemcev se je moralo vsako leto v tujino izseliti. Nemčija je bila revna, industrija, trgovina in promet ni bil razvit. Francija, Anglija in Amerika so vladale na svetovnem trgu. Leta 1888., ko je pričel Viljem II. vladati, se je 103.951 Nemcev iz Nemčije izselilo, a leta 1911. se je izselilo le '2.690 oseb. Tako-le je izseljevanje padalo na tisoč oseb: 1888. leta 1891. „ 1894. „ 1897. ,, 1900. ., 1903. „ 1906. „ 1909. „ 1910. „ 1911. „ se je izselilo na tisoč oseb 2-16 ?5 75 77 77 77 77 77 77 7? 77 77 77 77 77 77 77 77 77 ’ 7? 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 7? 77 77 77 77 77 77 77 77 7? „ 2-41 „ 0 80 „ 0-46 „ 0 40 „ 0-62 „ 0-50 „ 0-39 „ 0-39 „ 0-35 Nemci so gospodarsko tako napredovali, da se ni ljudstvo več izseljevalo, nasprotno je vedno napredujoča industrija v Nemčiji dajala tudi zelo veliko Posla inozemskemu delavstvu. Medtem, ko se je nahajalo dne 1. decembra leta 1890. le 433.254 inozemcev v Nemčiji, jih je bilo 1. decembra 1. 1910. 1,259.873. Med inozemskim delavstvom je tudi, kakor splošno znano, veliko Slovencev in Slovenk, največ na Westfalskem, a tudi v drugih nemških industrijskih skih krajih dobiš povsod slovenskega delavca, slovensko delavko. V Nemčiji dobimo pravcate slovenske naselbine. Nemški duhovniki tam ob Reni in ob Nuhri se uče slovenščine, da morejo Pastirovati tudi slovenskemu delav-stvu. Tam v Nemčiji ti nemški dubov-|dki slovensko propovedujejo, medtem ko niti v Gradcu slovenski delavec in delavka nikdar ne čuje v cerkvi v domačem jeziku božje besede. Nemška svetovna trgovina je v teh. 25 letih neverjetno napredovala, medtem ko je angleška nazadovala. Kako močno je nemška trgovina napredovala, kaže ta-le razpredelnica: Vrednost uvoza Vrednost izvoza 1888 3,435.000 mark 3,352.000 mark 1891 - 4,403.000 57 3,339.000 ' ” 1894 4,285.000 77 3,051.000 77 1897 4,864.000 77 3,786.000 77 1900 6,043.000 77 4,752.000 77 1903 6,321.000 77 5,130.000 5? 1906 8,438.000 77 6,478.000 7J 1909 8,860.000 6,858.000 77 1910 9,989.000 77 7,639.000 77 1911 10,007.000 77 8,224.000 77 Od leta 1888. do leta 1911. je torej napredoval uvoz v Nemčijo od 3435 milijonov mark na 10.070 milijonov mark, izvoz pa od 3352 na 8224 milijonov mark! V nobeni drugi državi ni v tako kratkem času trgovina tako napredovala ! A ni napredovala zgolj zunanja trgovina, tudi domač trg v Nemčiji se je zelo ojačil. Železa n. pr. so porabili leta 1880. na osebo 39-3, leta 1890 81-7, leta 1905—1908 pa že 128-1. Da zavaruje nemško trgovino, je cesar Viljem takorekoč iz nič ustvaril mogočno vojno mornarico. Železnično omrežje se je pod Viljemom zelo razširilo. Nemške železnice so bile leta 1895. dolge 45.203 km, leta 1910. pa 59.031 km, brzojavne proge so bile leta 1895. dolge 131.900 km, leta 1910. pa 225.800 km, telefonske proge so bile leta 1895. dolge 19.000 km, leta 1910. pa že 4,570.000 km. Za delavsko varstvo se je Viljem II. zelo zanimal. Znano je, da je dne 4. februarja leta 1890. pismeno naročil kanclerju Bismarku, da naj razpošlje vabila za konferenco, ki se pečaj z delavskim varstvom. Konferenca je zborovala v Berolinu leta 1890. Znano je, da je to konferenco Viljem na prizadevanje rajnega slavnega papeža Leona XIII. sklical. Druga konferenca je zborovala leta 1905. v Bernu. Posledica prve konference je bil dne 1. junija leta 1891. izdan obrtni red v Nemčiji, ki se je dne 1. januarja leta 1910. delavstvu v korist znatno izboljšal. Važen zakon o obrtnih sodiščih se je izdal dne 6. maja leta 1890. Obrtna sodišča so se v Nemčiji prav dobro izkazala. Poboljšali so leta 1892. bolniško delavsko zavarovanje, leta 1903. se je pa bolniška podpora podaljšala od 13 na 26 tednov. Nezgodno zavarovanje so leta 1900. izboljšali. Pod vlado cesarja Viljema II. so tudi uvedli leta 1889. v Nemčiji de- lavsko starostno in invalidno zavarovanje, ki se je leta 1899. že izboljšalo. Že to, kar smo navedli, dokazuje, kako vsestransko je dvignil sedanji nemški cesar Viljem II. blagostanje svoje države. Nič čudnega, da ga Nemci zdaj ob njegovi petindvajsetletnici tako slave. Za vevško delavstvo. V poslanski zbornici je vložil poslanec Gostinčar v zadevi nezgod v vevški papirnici sledečo interpelacijo na Njega ekscelenco gospoda ministra za notranje zadeve: V papirnici Leykamove družbe v Vevčah na Kranjskem vladajo že dalje časa nasproti delavstvu skrajno neznosne razmere. Delavstvo se šikanira in priganja k delu na naj surove j ši način. Pretečeno, leto je bilo delavstvo vsled brutalnosti in besedolomstva prisiljeno v obrambeno stavko, ki je trajala štiri mesece. Za časa stavke je ravnatelj brez vsakega povoda streljal iz revolverja na delavstvo, ne da bi ga oblast kaznovala. Varnostne naprave v tovarni so zelo pomanjkljive ali jih pa deloma celo manjka, vsled tega je delavstvo v nepotrebni nevarnosti nezgod. V zadnjih dveh mesecih se je v tej tovarni pripetilo troje težkih nezgod, in sicer sta bila pri delu ubita dva delavca, težko poškodovana pa ena delavka. Ker je te poškodbe v prvi vrsti pripisovati šikanam delavstva in brezbrižnosti vodstva tovarne za varnostne naprave in predpise, je dolžnost vladnih organov, celo stvar natančno in brezobzirno raziskati in zaukazati takojšnjo napravo varnostnih naprav in strogo kaznovanje povzročiteljev nesreč. Podpisani vprašajo: 1. Ali hoče Njegova ekscelenca ukreniti vse potrebno, da se glede ne-' zgod v Leykamovi papirnici v Vevčah na Kranjskem izvrši glede krivde naj-strožja preiskava? 2. Ali hoče Njegova ekscelenca zaukazati podrejenim oblastem, da naj-strožje nadzirajo varnostne naprave in nevarna dela v tej tovarni? Gostinčar, Jarc, Jaklič, Fr. Demšar, Povše, žitnik, Grafenauer, Hladnik, Pi-šek, dr. Jankovič, Brenčič, dr. Krek, dr. Korošec, dr. Šušteršič. J. Jörgensen: Saša ljuba Gospa Danska. XVII. Splošno začudenje je zbudila notvi-^a> da je »mladi, izza dogodkov na po-^0bališču dobro znani pastor Wiig« c°slovil se iz službe v protestantski Ri tu začudenje je vzkipelo do ^Urjenja, ko se je kmalu nato raz-slo, da je bil bivši pastor Wiig skup-c.° s svojo sestro sprejet v mali kapeli-. Sv. ^ne — v katoliško Cerkev. Pri-teljske duše so to versko izpreobrnje-le smatrali za posledico vnetja mož-tvfl- in v nekem boljšem listu je bilo - Sa^°: »No, to je bil oni, ki je s svojo . G'pinjo zadel ob Wühlerjevo krsto in e Postal popolnoma katoliški.« w..Herman Rouge, Niels Wiig in Elza 1°Č1jTvS0 f3*1” °d tastePa časa skoro nemi i>J^ te Prejšnji soverniki zdaj Vn t ar] a(! lzku.šajo pregovoriti?« je Prasal Herman^Rouge nekega pozne- tru P0*6^6^3, večera, ko so sedeli vsi riJe v njegovi sobi. Čin >>^a’ doPivä-ro celo vrstvo pisem, vekoma zelo ganljivih in lepih, a redko hiin pravim’ da bi odgov'<>ril nanje. Iz J Pa zbiram vse ugovore, ki se mi 6 vredni uvaževanja, da jih zavrnem v mali knjižici, ki jo izdam kmalu in se z njo za vedno poslovim od danske Cerkve. Še nekaj! Dokazano je, da so katoliške dežele revne, protestantske pa imovite. To sicer name ni nikdar posebno vplivalo, vendar mnoge s tem slepijo in tako pridobijo veliko pristašev. Toda ali je Gospod prišel na svet zato, da bi prinesel bogastvo? Ali je rekel v pridigi na gori: »Blagor vam bogatim!« Ali je učil, da je bil Lazar pogubljen, bogatin pa izveličan zaradi svojega bogastva? Ravno danes sem bral izvrsten izrek angleškega cerkvenega zgodovinarja Alliesa, ki je pred kratkim prestopil v katoliško Cerkev. Ali hočeš, da ti ga preberem?« Ronge je prikimal in Niels Wüg je vzel iz žepa zapisnik in poiskal mesto, ki si ga je zabeležil. »Pojdi, kamorkoli,« piše, »v katoliški Cerkvi ne najdeš nikjer v veri razločka ne izjem. Niti duhovniki niti po-svetnjaki niso needini v nauku o Sveti Trojici, o včlovečenju in o Cerkvi ali kakem drugem nauku, ki samoobsebi umevno izvira iz teh temeljnih resnic. Duhovnik izvršuje dolžnost svojega stanu brez dvoma, nikdar ne ugiba, kako bi učil otroke, kako bi žive potrjeval v veri in tolažil umirajoče. Povsod se Škofji posvetujejo in izročajo misli svojih premišljevanj in svoje molitve skupnim višjim pastirjem, ki žive po vsem svetu brez prepira in razlike v veri. Hostijo nosijo v slavnostnem iz-prevodu in vsa srca se dvigajo k viru odrešenja, glave vseh se klonijo v molitvi, eno visoko čustvo o resnični pri-čujočnosti Jezusovi v oltarnem zakramentu polni veliko Cerkev s svetim spoštovanjem. Iz te Cerkve rasto svetniki in žive v njej družbe in bratovščine pobožnih mož in žen se navdušujejo v nji za vsa dela požrtvovalnosti in usmiljenja. V protestantizmu najdemo zapuščen oltar, obhajilno mizo brez zasluže-nja in požrtvovalnosti, toda udobnost, blagostanje, red, moči tega sveta. V katoliški Cerkvi vidimo ljudstvo polno tihe molitve, oblake kadila, prič-jočega Boga, toda revščino, zatajevanje, verske družbe, moči onega sveta.« »Ni na svetu nič večjega kakor je katoliška Cerkev,« je rekla Elza Wüg. »Nič ni večjega in ni lepšega in nič boljšega,« je pripomnil brat, »in hvaljen bodi usmiljeni Bog, ki nam je odprl njena vrata!« Oba sta vstala in se poslovila; Herman Ronge je spremil svoje goste do vežnih vrat. Ko je z lučjo v roki stopal za njima, mu je s silo uhajal spomin na one čase, ko je spremljal tudi prijate- Jugoslovan. Strokovna Zveza. Jz Križev pri Tržiču. Tukajšnja skupina J. S. Z. priredi na praznik sv. Petra in Pavla dne 29. t. m. društveni shod v stari šoli, na katerega se vabijo vsi člani in članice, kakor tudi drugi delavci in delavke, da v obilnem številu pridejo. — Dne 13. julija priredi skupina veliko ljudsko veselico v gostilni gospe Jerice Aljančič, p. d. pri Benku, in sicer ob vsakem vremenu. Vevče. V nedeljo se je vršil shod pri Devici Mariji v Polju, na katerem je delavski tajnik tov. Mejač ostro ožigosal nečuveno postopanje tvomiškega ravnateljstva nasproti delavstvu. V tovarni ponesrečil. V tovarni za papir v Medvodah je dne 20. t. m. ob pol 8. uri Andrej Luštrik, 15 let stari tovarniški delavec, nategoval papir na valarje. Pri tem ga je pa zagrabil stroj za desno roko ter mu zlomil kost gornjega lakta. Rešila sta ga dva delavca iz tega mučnega položaja. Oddati so ga morali v tukajšnjo deželno bolnico. Sava. Strokovno društva delavstva kranjske industrijske družbe se prav prisrčno zahvaljuje vsem, ki so poklonili ob letošnji tomboli društvu darila; zahvaljuje se iskreno godbenemu odseku katoliškega delavskega društva, ki je ob naši nedeljski veselici tako izvrstno svojo’ zadačo rešil in vsem udeležnikom, ki so v tako sijajnem številu našo veselico posetili Vsem: Hvala! Živeli! Zabukovec v Grižah. Dne 15. junija je sklicala J. S. Z. tukaj javen shod pri Knafliču ob 8. uri dopoldne. Kaj takega, kot je bilo ta dan pri nas, še nismo videli. Privreli so iz Liboj in tu-1 di iz Celja neki Tokanov sodrug, ki ga je rdeča banda povabila, je prišel na naš shod. Bilo nas je vsakih polovico. Ko je pa prišlo do glasovanja, je po neprevidnosti nevednih brezbrižnih delavcev prišlo do tega, da je vodil shod rdeč petelin iz Soneberga, Martin šu-mer po imenu, ki je podal besedo gosp. Vekoslavu Zajcu, ki je v raznih potezah iz svoje lastne skušnje orisal pomen J. S. Z. Ko je govornik končal svoj predmet, je dobil besedo oni povabljeni sodrug Morn iz Celja, ki drugega ni vedel povedati, kot udrihati čez J. S. Z. čez naše poslance in čez sv. vero. Rekel je celo javno, da je vera zasebna stvar in če je bolnik močno smrtno bolan, je boljše, da se ne pošlje po duhovnika, ker duhovnik bolnika samo muči, da težje svojo dušo izdahne. To pa je bilo našemu govorniku g. Zajcu že preveč. Ko je končal svoje vpitje, ker je ves čas vpil kot lev v puščavi, mu je Zajc začel lje; toda takrat so bili Koch-Jensen in njegovi somišljeniki, in večer je minil v navduševanju za zlo in je pustil žejo po grehu in brezbrižnost za vse pravo in resnično. Spomnil se je noči, ko so bili pijani dišav in opoj enimi s čudnimi mislimi, noči, ki so sežgale srce in zlomile voljo; a zdaj je čutil, da ga noč v družbi dobrih ljudi očisti, potrdi v dobrem, poživi . . . Poživi! Ah, kako bi se bil prej smejal tej besedi, on, ki je ljubil razpad in konec! »Se nekaj! Ali si dobil službo pomožnega učitelja, za katero si prosil?« je vprašal Ronge prijatelja, ko so vsi trije prišli do vrat in so se hoteli posloviti. Niels Wüg se je nasmehnil. »Ne, nisem je dobil, in tudi nobene druge gotovo ne bom dobil — izvedel sem iz zanesljivega vira. Ne marajo učitelja na državni šoli, ki bi bil katolik.« »A svobodomiselca gotovo!« »Seveda! Boljše je vedno, da manj veruješ, to je dobro protestantovsko načelo.« »Saj se ti kljub temu dobro eodi, Niels?« »Upam, da. Torej, lahko noč!« »Lahko noč! Lahko noč, gospica Wiig!« »Lahko noč! Lahko noč!« jasno v lice očitati njih laži, hinavščino in surovo obnašanje, da so v svojem verskem življenju tako daleč prišli, da jih nobeden ne more več spoštovati. Naštel mu je iz lastne skušnje življenje malovernih rdečkarjev, kako strašno propadajo , pri svoji hinavski politiki, ker tega ne izpolnjujejo, kar med ljudstvom obetajo. Precej hud je bil ta boj. Štirikrat je govoril socialni demoki-at Morn in štirikrat mu je odločno odgovarjal g. Zajc na njegove podle laži in obrekovanja. H koncu je v verskem oziru Zajc Mornu povedal par takih, da mu je precej sapo zaprlo. Uspeh je bil ta, da pri nas bodemo prej ko mogoče ustanovili J. S. Z. ta rdečemu ferejnu pa se bode zapela mrtvaška pesem »Memento mori«. KOVINAR. Meseca majnika je prodaja avstrijskih železnih plavžev zopet padla, dasi se je trgovina že marca in aprila 25 do 30 odstotkov v primeri z lanskim letom v teh dveh mesecih znižala. Avstrijski železni kartel je izdal izkaz o štirih glavnih železnih izdelkih, po katerem je razprodaja železa v palcah in fazonskega železa padla majnika v primeri z lanskim maj nikom za 123.041 meterskih centov, letos sploh pa za 356.528 meterskih centov, prodaja nosilcev je padla majnika za 66.401 q, letos sploh pa za 162.534 q, surova pločevina (Grobbleche) je padla majnika za 30.817, letos sploh za 70.797; šin se je majnika izpečalo za 55.768 q manj kakor lani, od 1. januarja letos se je pa le vsega skupaj 48.307 q šin več prodalo, kakor lani v tem času. Upoštevati se mora pri tem, da je bil lanski majnik za železno industrijo najneugodnejši, a misliti je, da to poročilo dokazuje, da se radi denarne krize po mestih ne zida. Alpinska Montanska družba poroča, da je vsled neugodnega gospodarskega položaja dobila Veliko naročil manj in je morala zato zelo znatno delo omejiti. Praška industrijska železna družba je v prvih mesecih letos še imela dovolj posla, a pozneje so se naročila zdatno znižala. Ta družba praznuje 50-letnico svojega obstoja in so zato svojemu delavstvu dovolili kot jubilejno nagrado 750.000 kron. Delavci dobe 10 do 100, nadzorno osobje pa 25 do 250 odstotkov mesečne plače. Akcijska družba »Poldi Hütte« je pa sklenila dne 29. majnika podjetje povečati in povišati ustanovno glavnico. Družba je veliko vlitega železa izvozila. Siemens Schuckert Werke so pa napredovali. Pečajo se namreč z električnimi napravami in so koncem lanskega leta nad 6000 delavcev zaposlovali. Pač pa družba toži, da je trpela vsled balkanske vojske precejšnjo škgdo. Kakor to poročilo kaže, je vojska na Balkanu tudi našo železno industrijo močno oškodovala. TEKSTILNI ODSEK JUGOSLOVANSKE STROKOVNE ZVEZE. Pogodbe tkalnic z vajenci v Nemčiji. Tekstilni odsek J. S. Z. ni samo dolžan, da podaja sliko, kako da je doma, marveč mora tudi, kolikor je to v skromnih mejah slovenskega krščansko socialnega strokovnega časopisja mogoče, podajati poročila o razmerah tekstilne industrije drugod! Danes objavimo besedilo pogodbe, ki jo je sklenilo več staršev za svoje sinove, ki so šli kot vajenci v tkalnice. Pogodba slove: 1....da v uk svojega sina potrdi, da se nauči tkati. 2. Učna doba se je dne . . . pričela in traja tri leta. 3. Tvrdka je dolžna, da vajenca v delih, ki jih izdeluje, po možnosti in kolikor to trgovinske razmere prepuste, izuči. Vajencu se ne sme odkazati delo, ki bi njegove moči presegalo. 4. Tiste, ki vodijo vajenčevo izobrazbo, mora vajenec zvesto ubogati in je dolžan biti priden in dostojen. 5. Glede na plačo se dogovori. a) Izplačujejo se akordne plače, ki so 10 odstotkov nižje kakor plače pri dvakratnih tkalnih strojih. Vajenec dobi začetkoma en sam stol in šele potem, ko more dvema strojema streči in če to dopuste razmere v tkalnici, dobi drugi stol. Tvrdki pristoja pravica, da presodi, kdaj da more vajenec dvema tkalnima strojema streči. Tvrdka je tudi upravičena vajencu zopet odvzeti drugi stroj, če se pokaže, da ni sposoben dvema strojema streči ali če to druge okolnosti zahtevajo, h) Ko je vajenec zaslužil zadnjih 20 tednov 2 marki 25 pf. po vajenskih postavah, se mu poleg plače, ki se mu na štirinajst dni po § 5. a določi, izplača še deset odstotkov tega zneska pod pogojem, da je tvrdka z vajenčevim delom zadovoljna. 6. Če trgovinske ali druge okolnosti ali če ni naročil, povzroči skrčenje splošne delovne dobe, vajenec v tem času nima pravice zahtevati plačo. 7. Učno razmerje se v prvih štirih tednih lahko obojestransko razruši. Po tej dobi se sme vajenec odpustiti pred dogovorjeno učno dobo, če se pregreši v smislu § 123. obrtnega reda ali če svoje v § 4. navedene dolžnosti večkrat prekrši. 8. Vajenec učno razmerje po štiritedenski preizkušnji dobi lahko razruši: a) če postane za delo nesposoben; b) če so delodajalci ali njegovi zastopniki postopali dejansko ali če so surovo žalili vajenca ali njegovo rodbino; c) če hoče delodajalec ali njegovi namestniki ali pa rodbinski člani zapeljati k dejanjem, ki nasprotujejo postavi ali dobri nravnosti; d) če delodajalec vajencu ne plača zaslužene plače kakor je dogovorjeno ali če ga po krivici oškoduje; e) če bi nadaljevanje dela izpostavljalo vajenčevo življenje ali zdravje v nevarnost. 9. Če se tekom časa izkaže, da vajenec za tkalstvo iz kateregakoli razloga ni sposoben in če se ne doseže splošnim razmeram primeren zasluJ žek- so lahko učno razmerje sporazumno obeh strank razveljavi. Plače rudarjev v premooskopih leta 1911. Danes objavljamo pregled o plačah naši bravci sami napravijo sliko o pla-po premogokopih v posameznih rud- čah avstrijskega rudarja, niških okrajih. Iz razpredelnice naj si Rudarski urad ali dežela Število zaposlenih delavcev Število šihtov na po-samnika Povprečna letna plača v letu 1911 Diferenca v primeri s prejšnjim letom Povprečna dnevna plača Diferenca čistega dnevnega zaslužka proti letu 1911 v K 1 v K j v K 1 v K j v Kopači in vozači Toplice-Most-Komotav . . 12.478 Falkenav-Elbogen . . 3.430 Drugi premogokopi na Češkem, Moravskem in Šleziji . . . 540 Zgornja Avstrija ...... 824 Ljubno 3.017 Gradec 2.433 Celje-Ljubljana 3.968 Druge alpske pokrajine 778 Istra, Dalmacija .... 1.104 Galicija 269 273 1360 90 +37 03 4- 98 +o 06 276 1211 05 +24 43 4 39 +0 03 259 761 04 -23 20 2 1 94 -0 01 266 1054 16 +29 24 3 96 +0 09 300 1217 24 +60 73 4 05 -0 11 280 985 18 +50 79 3 ! 52 -0 08 298 960 70 +42 55 3 22 -0 10 291 1018 07 +35 68 3 50 -0 09 292 853 92 +84 16 2 ! 93 +0 05 284 528 33 + 15 97 2 14 +0 19 Drugi odraščeni delavci v jamah Toplice-Most-Komotav............... Falkenav-Elbogen................... Drugi premogokopi na Češkem, Moravskem in Šleziji.................. Zgornja Avstrija................... Ljubno ............................ Gradec . i......................... Celje-Ljubljana.................... Druge alpske pokrajine............. Istra, Dalmacija................... Galicija........................... 5.167 293 1044 86 951 292 945 65 11 306 808 88 117 277 1032 52 156 302 1072 04 108 294 860 44 274 308 957 43 40 307 922 45 15 245 644 05 5 199 284 60 + 21: 67 3 56 +0 04 + 24 80 - 3 24 4-0 05 + 55 94 2 64 +0 26 + 79 26 3 73 +0 17 + 40 30 3 55 +0 08 + 56 56 2 92 +0 27 + 1 95 3 10 +0 08 + 18 88 3 01 +0 29 - 18 11 2 63 +0 12 —291 33 1 43 -0 72 Odraščeni delavci izven jame Toplice-Most-Komotav............... Falkenav-Elbogen . ................ Drugi premogokopi na Češkem, Moravskem in Šleziji................. Zgornja Avstrija................... Ljubno ............................ Gradec .............. Celje-Ljubljana.................... Druge alpske pokrajine............. Istrija, Dalmacija ....... Galicija........................... 7.282 300 1128 99 2.045 299 1040 09 148 299 741 67 421 285 749 78 1.028 335 1201 29 707 291 859 1.683 300 839 01 238 316 1012 32 368 314 771 61 96 256 379 16 + 45 91 3 76 PO 06 + 69 53 3 48 +0 19 + 42 54 2 48 +0 08 + 10 81 2 63 +0 03 + 42 95 3 59 +0 10 + 58 14 2 95 +0 18 + 18 81 2 80 +0 06 +101 76 3 21 +0 18 -123 67 2 46 —0 34 — 31 35 1 49 —0 13 Za nemški izraz „Hauer“ smo usta- stranila; za „Förderer“ smo pa vstavili vili besedo kopač, ki naj bi to tujko besedo vozač, v medsebojnem občevanju rudarjev od- Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. Vič. V ponedeljek večer se je v tukajšnjem Društvenem domu otvorila večerna kuhinja ali šola, v kateri se bodo dekleta poučevala v gospodinjstvu, zlasti v kuhanju in kar še spada v okvir dobre gospodinje. Že dalje časa so dekleta zlasti delavskih staršev želele, da bi se jim ponudila prilika učiti se v kuhanju, kajti marsikatera nima res prilike priti do ognjišča in se v najpotrebnejših rečeh kuhanja priučiti. Stara komaj 16 let mora že v tovarno, kjer preživi cel dan. Domov pride, ko je že jed pripravljena. Pa je treba čez nekaj let poprijeti se göspodinstva, pa ne ve kako in kaj, ker nima v tem niti pouka niti skušnje. In to je tudi večkrat vzrok slabim družinskim razme-ram med delavstvom. Gospodinja — delavka — ki ima čut za snago v kuhinji in je štedljiva, pa vendar točno postreže s tečno hrano svoji družini, jo gotovo zadovolji in ohrani pri dobri volji. Tista pa, ki na snago nič ne drži in se ne da'poučiti v gospodinjstvu ter po nepotrebnem šari s težko prisluže-nimi novci, ne postreže zadostno družini in mož išče tolažbe in nadomestila v gostilni, največkrat pri nesrečnem žganju. In kakšne so posledice takih razmer, nam žalibog skušnja daje preveč dokazov. Zato je res prav in hvalevredno, da so merodajni krogi poskrbeli dekletom, ki so večina delavke tobačne tovarne, priliko, da se bodo v kratkem času poučile vsaj najpotrebnejšega v gospodinjstvu. Skrb za večerno kuhinjo so prevzele same skuše-ne moči, namreč: gospa dr. Peganova, Pancetova; gospodične: Košakova, Ka-čarjeva ter Miklavčičevi. Šola traja zvečer nekako od pol šeste do devete ure vsak večer razen sobote in nedelje. Ako bodo dekleta marljivo obiskovale šolo in se točno držale predpisanega reda, jim gotovo ne bo žal za trud, katerega imajo v šoli večerne kuhinje. V varstvo življenja in zdravja obrtnih pomožnih delavcev. Dne 1. maja t. L je bila proglašena postava z dne 21. aprila 1913, štev. 74, s katero se spreminja in izpopolnjuje § 74. obrtnega reda. Po dosedanjih določilih § 74. je bil podjetnik obvezan napraviti v delavnicah pri strojih in raznih orodjih vse varnostne naprave, ki so potrebne v varstvo zdravja in življenja delavcev. Posebno je moral skrbeti podjetnik, da so bili stroji tako razpostavljeni in z varnostnimi pripravami opremljeni, da za delavce ob potrebni previdnosti ni bilo nevarnosti. Ti predpisi § 74. so se razširili z izpremembo zakona v tej smeii, da ima podjetnik skrbeti tudi za zdravstvene naprave, ki so v varstvo delavstva potrebne. Delavni prostori morajo biti kolikor mogoče svetli, čisti, prosti prahu in primerno zračeni. Na novo se določa, da se mora v delavnih prostorih vpeljati umetna razsvetljava, ki ima biti dovolj močna, da more potrebno razsvetliti delavne prostore. Prejšnja določba, po kateri se je moral obrat pri kemičnih obrtih, z ozirom na delavsko zdravje po možnosti urediti tako, da delavec ni bil v nevarnosti, je postala splošna. Za podjetnike, ki dajejo delavcem tudi stanovanja, nov zakon ne nalaga le skrbeti za zdrava stanovanja, temveč se ima v prihodnje skrbeti tudi za telesno varnost in moralo delavcev, tudi mora skrbeti, da imajo delavci dobro vodo, ako to dopuščajo krajevne razmere. Določba, da se mora podjetnik ozirati na zaposlene pomožne delavce, ki še niso spolnili osemnajstega leta in pa na ženske, je tudi v moralnem oziru ostala v novem zakonu. Važna nova določba zakona je pa v tem, da se pooblašča trgovinski minister, da v sporazumu z ministrom za notranje zadeve izda po zaslišanju trgovskih zbornic potom odredbe splošne predpise v varstvo življenja in zdravja delavstva, kar bi bilo osobito potrebno za posebno nezdrave stroke dela. Ministrstvo tudi lahko določi, da pusti podjetnik pomožne delavce na lastne stroške od časa do časa zdravniško preiskati. Zakon pooblašča tudi ministra, da v nezdravih podjetjih, kjer vpliva posebno na zdravje predolga delavna doba, določi delavno dobo in odmore. Trgovinski minister je tudi pooblaščen, odredbenim potom naznaniti obrtne stroje, ki se smejo rabiti le z primernimi varnostnimi napravami. Te postavne določbe stopijo v veljavo dne 1. avgusta t. 1. Odprava delavske knjižice. Poslanska zbornica je pretečeni petek izjavila z veliko večino glasov, da naj vlada izdela načrt zakona, po katerem se odpravi delavska knjižica in nadomesti z legitimacijo. Delavska knjižica je zastarela naprava, od katere nima podjetnik nikakega dobička, delavec se pa stavi v nekako izjemno stanje, zato je tudi umestno, da se ta zadeva primerno uredi. Zavarovalnica proti nezgodam za rudarje. Po dolgem obotavljanju je vlada predložila poslanski zbornici načrt zakona za nezgodno zavarovanje rudarjev. Zavarovalnica ima biti samostojna. Zavarovani bodo morali biti pri tej zavarovalnici vsi rudarji, tudi oni, ki so bili dosedaj zavarovani pri okrožnih zavarovalnicah, to so pri podjetjih za nafto (zemeljsko olje, smolo in petrolej) in vsi oni, ki v smislu zakona za bratovske skladnice pripadajo rudarskim in bratovskim skladnicam. Rudar v rdeči svobodni Franciji. Francija je ljudovlada. Rdeči listi Francijo tako slave, da vsi sodrugi prično kar plakati ginjenja, če le ču-jejo ime francoska vlada. Navdušujejo se zanjo seveda le tisti sodrugi, ki še nikdar v Franciji delali niso. Francoski delavci pa kolnejo. Blagajnik socialistične organizacije »Ccnfederation general Travail«, G. Dumoulin, ki so mu francoske sodnije dveletno ječo prisodile, ker je nekoliko preveč odkrito zabavljal čez francosko armado, je pa pisal o delavski bedi na Francoskem med drugim: Naša francoska dežela je črna. Delavski kraji, delavske naselbine, hiše, ceste, steze, kjer dela rudar v rudarski pokrajini Pas-de-Calais, kamor pogledaš, vse črno. Pepel se za vse rabi: ž njim nasipavajo železniške nasipe, ž njim posipavajo ceste in pota. Vsak veter dvigne oblake prahu, ki pokrije vse: zelenjad, sadje, kruh, meso in se ti drobi med zobmi. Kjer so prej oko naslajali zeleni gozdovi in solnčni travniki, ni danes nič drugega, kakor obljudena, s hišami posejana pusta črna 1 puščava. Rudarstvo je staro šele 60 let. Prej so bili prebivalci kmetje. Prvi rudarji so prišli s severa; sčasoma je šlo do- ■ mače prebivalstvo tudi za jelom pod zemljo. Dumoulin toži, da francoski rudarji preveč v krčme zahajajo, kjer jih krčmarji s pokvarjenim pivom in vinom zastrupljajo. Premalo se rudarji za svoje koristi zanimajo, mlajši pa čisto nič: njih edino zabavo tvori krčma, a tudi starejši niso mnogo boljši. Prebivalstvo je zgromadeno iz vseh delov sveta. Slabo je zanje preskrbljeno. Niti umiti se ne morejo, ko grejo z dela. Kopelji ni, ker jih nobena postava ne ukazuje, sami pa lastniki rudnikov za svoje delavstvo nič ne store. Strašno se delavstvo izkorišča. Žene jemljejo blago od 15 na 15 dni na upanje pri trgovcih. Nekaj delavskih konsumnih zadrug sicer obsitoja, a premalopomembne so, da bi omejile izkoriščanje trgovcev, ki uboge rudarje grozno izkoriščajo. Za drag denar dobe rudarji pri teh kramarskih dušah le slabo blago in pokvarjeno meso, ki ga po mestih ne smejo prodajati iz strahu pred mestnimi tržnimi oblastmi. Premog reparsko izkoriščajo. Za varnost rudarjev nič ne skrbe. Tako je j bilo mogoče, da so bili tudi požari pod zemljo. Niti na to brezvestni krvosesi ne gledajo, da bi rudarjem dali pod zemljo zavarovane svetilke in so še običajne starodavne nezavarovane lešerbe. Za zdravje ni nič preskrbljeno. Niti stranišč ni pod zemljo. Z umazanimi rokami je rudar boren svoj kruhek, ker se umiti ne more. Gliste se zato strašno širijo, a krvoses kapitalizem nič ne stori, da se to rudarsko zlo omeji. Posledice: slabokrvnost, pokvarjeni želodci, bolne oči, revma, srčne bolezni' Dela se v dveh šihtah. Nič ni urejeno za vhod v jamo. Ljudje se drenjajo in marsikdo ne more več v jamo-dasi pravočasno pride na šiht. Ob 9. je 20 minut odmor, a le kopači ga imajo, drugi ne. Če kdo minuto dalje zajtrkuje, ga že uglobijo. Strokovno gibanje na Nizo* zemskem. Strokovna organizacija na Niz®' zemskem je precej razcepljena. Stati' stika je naštela 31. decembra 1911 Nizozemskem 2529 strokovnih orgauP zacij s 169.144 člani. Polovica teh zvez in članov je bilo priklopljenih velikim osrednjim zvezam, ki so: 1. Leta 1893. ustanovljeno narodno delavsko tajništvo za anarhistično socialistično strokovno društvo; 2. leta 19C6. ustanov-' Ijena nizozemska zveza strokovnih organizacij socialno demokraških zvez; 3. leta 1906. ustanovljena narodna federacija transportnih delavcev, ki so po anarhistično socialističnih načelih organizirani; 4. leta 1909. ustanovljena krščansko narodna strokovna zveza za krščanske versko brezbrižne elavce in 5. biro rimsko katoliških strokovnih društev. Razvoj teh organizacij kaže sledeča razpredelnica: Priklop. orpn. 1910 1911 1912 1. Narodno delav- sko tajništvo . 80 3.454 5.247 6.180 2. Nizozemska zve- za strok, zvez . 612 40.660 44.378 52.195 3. Narodna federa- cija transportnih delavcev . 16 3.020 3.125 3.685 4. Krščansko nar. strokovna zveza 155 6.587 7.480 7.792 5. Biro rimsko katoliških strokov, organizacij . . 293 11.650 15.541 16.403 1153 65.371 74.521 84.864 Nerdeče strokovne organizacije v Nemčiji. Kakor znano, je nesocialno demo-kraško delavstvo v Nemčiji strokovno organizirano v krščanskih strokovnih z.T.ez.a^1 *n v strokovnih oddelkih katoliških delavskih društev. Kako da so te organizacije zadnje štiri leta delovale, nam kaže tu le pregled o denarnem poslovanju teh organizacij. Leto Krščanske zveze Strokovni oddelki K. D. D. Dohodki Izdatki Dohodki Izdatki mark mark mark mark 4,612.920 3,843.504 244.670 260.070 5,490.994 4,916.270 226.829 227.026 6,243.642 5,299.871 154.346 127.517 6,500.000 5,200.000 139.187 98.109 1909 1910 1911 1912 Premoženja so imeli strokovni oddelki katoliških delavskih društev 177.000 mark koncem lanskega leta, krščanske strokovne zveze so pa imele premoženja koneem 1. 1911 7 milijonov hiark, koncem 1. 1012 pa že 8,500.000 mark. Krvoses kapitalizem. ŽELEZNIŠKA NESREČA V BOSNI. Sarajevo, 23. junija. Danes zjutraj ob dveh je vsled padca skale na tir pri postaji Prenj ponesrečil osebni vlak. Iver je premalo čuvajev na tej progi, niso mogli strojevodje pravočasno o nezgodi opozoriti. Prevrnila se je lokomotiva in prvi vozovi. Kurjač in uradnik N. Huša, oče osmih otrok, sta bila ubita, tri osebe težko, veliko lahko ranjenih. Med ranjenimi se nahajajo: trgovec Kovačevič iz Tuzle, neki Weiss iz Sarajeva, Handrak iz Sarajeva, žena železniškega nadinspektorja Michla, prometni kontrolor Hermarfek, strojevodja Cerlanth, vlakovodja Folkenvok iz Štajerskega, neki Hamdja iz Tuzle, Dunajčanka Pavla Winkler, Ana Mar-tinovič, poročnik Mašek od 51. polka v Mostam. Štirje vlaki z zdravniki in obvezami so se odpeljali iz Mostarja in Konjice na kraj nesreče. Vsled padca skale se je porušil tudi nek mali most čez Narento. Okno v svet. Krščanske strokovne zveze v Švici so štele koncem leta 1912 14.401 člana. Premoženja so imele 176.608 frankov. Podpor so izplačale 90.497 frankov. Grafična osrednja zveza, priklopljena zvezi krščanskih strokovnih društev v Nemčiji, je imela oh Binkoštih svoj občni zbor. Zveza, ki je štela leta 1910 še 1452 članov, je štela letos 2429 članov. Zveza je izvedla veliko plačilnih gibanj. Gutenbergova zveza v Nemčiji je štela lani 3296 članov. Dohodkov je imela Zveza lani 152.685, izdatkov pa 107.842 mark, premoženje je znašalo 493.992 mark. •i , ■ Delavska zavarovalna postava v Romuniji. Pred kratkim se je v Rumu-niji uveljavila delavska zavarovalna postava, ki uvaja državno bolniško, nezgodno, starostno in invalidno zavarovanje. Rumunj so se držali glede na zavarovanje delavcev precej nemškega zgleda. Upravne stroške nosi država, prispevke za bolniško zavarovanje delavci sami, za nezgodno zavarovanje delodajalci, za starostno (zavarovanje pap rispevajo po eno tretjino delavci, delodajalci in država . . . Torej Rumu-nija, država, ki se ji večkrat pravi, da je orientska, to je država napol divjakov, ima že starostno delavsko zavarovanje, velekulturna slovanožrska Av-stro-Ogrska pa ne. Delavni čas v socialnodemokratič-nih obratih. Socialisti zahtevajo povsod uvedbo osemurnega delavnika; kjer so pa sami gospodarji, pa tega načela ne uveljavijo. Tako poroča glasilo zveze švicarskih konsumnih društev, da je bilo leta 1911. med 100 pekovskimi konsumnimi obrati 68% takih, ki so imeli nad deveturni delavnik, med temi 29% celo čez deset ur dela na dan. Oddelek za socialna vprašanja v norveškem trgovinskem ministrstvu. Norveška zbornica je sklenila, da se mora ustanoviti v trgovinskem ministrstvu poseben oddelek, ki se ho samo s socialnimi vprašanji pečal. Izdajatelj: Fran Ullreich,Dunaj. - Odgovorni urednik Miha Moškerc. — Tisk „Katoliške tiskarne“. Ste že poiiusili kouo s Francbovo perl-ržjo, znamim :Perlro:? Ista ugaja tud! Prež zrnate kave. Koroško! CELOVECl Koroško! Edino slovensko narodno podjetje! Hotel TRHBESIHGES v Celovcu Velikovška cesta št. 5. Podpisana voditeljica »Hotela Trabe-singer« se vljudno priporoča vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom, ki prenočujejo ali več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa v sredah, prijetno slovensko družbo. Slovenci, ustavljajte se samo v edino slovenski narodni gostilni »Hotel Trabesin-ger« v Celovcu, kjer boste vedno dobro po-streženi. Za mnogobrojen obisk se priporoča voditeljica hotela Leon Alojzija. Solidno izdelane dežnike m solnčnike priporoča po najnižjih cenah L. Mikusch, tiiÄ"?,'. A\_____/jO n ü HH yy IAJ 1ŽIRF1! LWjllHI H. murnu, Prešernova ulica priporoča svojo veliko zalogo čevljev do-:: mačega izdelka 141 uu M Tovarne za asbestškrilj „2EHIT“ družba z om. zav. Mor. Žumberk dobavljajo najboljši in najcenejši krouski materijal Zastopnik: ZÄJEC & HORN, Ljubljana, Dunajska cesta 73 I Sogata zaloga ženskih ročnih del in zraven H________________spadajočih potrebščin. F Mprsnl ljubljhhh 1 . Ilici JUl Mestni trg 18. Troovina z modnim in droünim blagom. Velika izber vezenin, čipk, rokavio, nogavio, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnio, volne, bombaža, sukanca itd. Jpredtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb. Pozor, slovenska delavska društva! Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Česnik (Pri Cesniku) LJUBLJHim Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. Razširjajte mi delaislm Daše glasilo ,Našo Moč‘. — 104 — 101 — Pač pa je treba dokaze, zahtevane v §§ 11 do 14 o. r. navesti, ako napravi obrtnik ohrtovališče tudi izven občine obrtnega staja-lišča, ker smatra zakon ustanovitev še kakega novega obrtovališča izven občine za ustanovitev novega obrta. O tem glej tudi § 40. o. r. Za premestitev kakega dopuščanega obrta v istem okraju se ne zahteva sicer nova koncesija, pač pa uradno odobrenje, bodisi da se dopuščan obrt premesti v isti občini ali izven iste. O premestitvi v drug okraj glej § 43. Naznanitev o premestitvi obrtovališča se napravi tako ustmeno ali pismeno. Pri tem veljajo glede kolkovanja sledeče določbe: 1. Naznanitev o premestitvi stalnega obrtovališča pri svobodnih in rokodelskih obrtih na kak drug kraj v isti občini je prosta kolka. 2. Vloge za dovoljenje za premestitev koncesijoniranega obrta, ki potrebuje stalnega obrtovališča v isti občini ali v istem okraju, se kolkujejo s kolkom 1 K. 3. Vloge, s katerimi se naznanja premestitev kakega svobodnega ali rokodelskega obrta v drugo občino, se smatrajo za prijave samostojnega obrta v smislu §§ 11 do 14 o. r.; zato se kolkujejo kakor je povedano pri § 12. o. r. 4. Naznanitve o premestitvi takih obrtnih (svobodnih, rokodelskih in koncesijoniranih) podjetij, ki ne potrebujejo stalnega obrtovališča, v istem političnem okraju, so proste kolka. (Ukaz fin. min. 6. jan. 1896, št. 42.959.) Na tem mestu bi bilo tudi omeniti nekaj važnejših določ glede avtomatičnih tehtnic in drugih ♦avtomatičnih prodajalnih apt ralov. V tem oziru veleva min. naredba z dne 23. junija 1892. (dr: mr st-98) slej] 50% prihranka in okusen zajtrk, južina! doselil I ■ žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo sladni čaf. Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za polovico cenejši. Dr. pl. Trnköczyjev sladni čaj ima ime Sladin in Mnrl ve^n0 bolj priljubljen. Povsod 1/4kg zavoj 60 vin. lllUlfi Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Trnköczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: le- a 1 l/’ornf» Trtil/nr-vir • Qf»Virtr,K»-,ir»no«-o+»-oc'c*a 1 Ati Zdravje1 ^^jr^^czy: Sđionbrunnerstrasse štev. 109, Josefstädterstrasse štev. 25, Radetzkyplatz štev. 4. V Gradcu: Sackstrasse štev. 4. Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe. Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Trnköczy j evih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb. itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHismiiiiiiiiiiifigiiiEiiiiiiiiioiiigsiimiimisiiiimiiiiiiiiH^ § Zdravniško priporočeno zdravilno sredstvo: Š BIOGLOBIN Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa. Odlično krepilno sredstvo za mlade in stare. V steklenicah po K 3-50 in K 2-— v vsaki lekarni. — Glavna zaloga za Kranjsko: I M= R. Sušnik I = s I lekarna „Pri zlatem jelenu“ | Ljubljana, Marijin trg. | Eüiiiiiimimiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiminiiimiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiirc; Naiholik naisigumeiSa prilika za štedenie! LiBdsKn Posojilnim I Edina in najkrajša linija n Hmerikni Samo 5 dni! iz Hawre v New-York francoska prek-morska družba. Veljavne vozne liste (Sifkarte) za francosko linijo iz Havre v New-York in listke za povratek iz Hmerike v staro domovino, po najnižji ceni ED. ŠMARDA in brezplačna pojasnila daje samo potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v hiši „Kmetske posojilnice“. ttusnesl/imrpotovali ruu sv obme/o pSimonJTi/Onetelx^ p J^uAfätn» ^Kolodvorske ulice20. "^oKoorsOtaCPofasniloi sclnryiia^no. FR. P. ZAJEC, Izprašani optik. Zalagate!) c. in kr. armade, c. in kr. vojne mornarice, c. kr. domobrancev itd. Naj večji optični zavod. Prvi specialist za očala in ščipalnike, narejene strogo i n at a n -čno po naročilu I inzdravni-I ških predpisih. — Nadalje priporočam svojo veliko izbiro strokov- njaško pravilno izdelanih toplomerov, zrako- merov, daljnogledov vseh vrst, kakor Zeiss, Busch, Goerz itd. V?a nonravila izvršnipm v svnii lastni Vsa popravila izvršujem v svoji lastni po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici in je ogled iste mojim cenj. odjemalcem vsak čas dovoljen. Bogata zaloga najboljših ur, zlatnine in srebrnine. Zahtevajte cenik. Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6 pritličje, v lastni iiiši, nasproti hotela „Union“ za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi cela dežela Kranjska in jih obrestuje po Mnogokrat odlikovana. Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na štedilna ognjišča in peči preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago. 4 31 O 4 NI brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago. Načelstvo. — 102 — — 103 na dan objave tega zakona še ni nobenega v 3. in 4. odstavku naštetih trgovinskih obrtov za prodajo na drobno, dokler se ukazoma ne odpravi ta izjema z ozirom na bistveni razvoj krajevnih razmer. Trg-ovec (v ožjem smislu), katerega, podjetje ni omejeno na trgovino z določenim blagom ali z določenimi vrstami blaga, sme kupčevati z vsem blagom, katerega prodajanje je dovoljeno v svobodnem prometu (trgovina z mešanim blagom). Brez posebne koncesije pa ne sme kupčevali s takimi predmeti, za katerih prodajanje se zahteva uradno dovoljenje, na primer strup, umetne rudninske vode, smodnik i. dr. — Istotako ne sme trgovec bodisi sam, bodisi s svojim pomožnim osobjem izdelovati rokodelskih izdelkov, razun ako je prijavil svoj rokodelski obrt in v smislu § 14. dokazal za to potrebno sposobnost. Pač pa ima trgovec pravico, da da nabavljeno blago predelati pred prodajo, toda le pod pogojem, da blago predelujejo v to upravičeni obrtniki, ne pa on sam ali njegovi pomočniki. Istotako sme trgovec vsprejemati popravila le tedaj, ako ta popravila dalje izroča upravičenim samostojnim obrtnikom v izvršitev (na primer trgovina z narejenimi oblekami). Te zakonite določbe :.rnajo namen preprečiti, da ne bi osebe brez dokaza sposobnosti izvrševali rokodelskih opravil in tako oškodovale pravih obrtnikov. Določbe glede dokaza sposobnosti tu imenovanih trgovinskih obrtov so bile vsprejete v zakon po noveli z dne 5. februarja 1907. Poprej se za nastop trgovine z mešanim blagom tak dokaz ni zahteval, kakor tudi ne pri trgovini s kolonijalnim, špecerijskim in materijalnim blagom. Istotako je bila takrat v zakon nanovo sprejeta določba, da imajo pravico do nadrobne prodaje nekaterega blaga samo tisti trgovci, ki so doprinesli dokaz sposobnosti. V prejšnjem odstavku omenjeno pravico, mero jemati, imajo imetniki trgovinskih obriov kakor taki glede čevljarskega blaga, moških, ženskih in otroških oblek, katerih izgotavljanje spada v obseg pravic rokodelskih obrtov, čevljarjev in izdelovalcev oblek, le v kolikor je potrebno za izbiranje primernega blaga iz njfegove zaloge. Ta omejitev pravice, mero jemati, ne velja glede imetnikov takih trgovinskih obrtov, ki so se s trgovino s čevlji ali oblekami izključno ali pretežno pečali že dne 1. januarja 1907. Imetniki trgovinskih obriov nimajo pravice, sprejemati naročila za poprave čevljarskega blaga oziroma oblek. Namen te zakonite določbe je pred vsem urediti razmerje med trgovcem in izdelovalcem, zlasti med trgovino z narejenimi oblekami (konfekcijami) ter krojači in šiviljami. V zakonu se razlikujejo t. zv. konfekcije za moške in konfekcije za ženske. Oni trgovci, ki prodajajo obleko za moške in dečke, ne smejo jemati naročil po meri. Ta prepoved velja za nje ravno tako kakor za trgovine z izdelanimi čevlji. Nasprotno pa se je trgovcem, ki prodajajo narejeno žensko obleko, dovolilo, da smejo še naprej sprejemati naročila po meri. § 39. § 38. a. Imetnik trgovinskega obrta vofcče kakor tak nima pravice, pri-rejati ali podelovati obrtne izdelke in prenarejati ali popravljati jih; pač pa sme na blagu, koje ponuja ali ima dobaviti, izvršiti take iz-premembe, ki imajo zgolj namen prilagoditi blago potrebam kupca, da se sploh more spečati. Imetnik trgovinskega obrta ima pravico, sprejemati naročila na blago, katero sme glasom svoje obrtne prij'ave prodajati. V ta namen sme tudi mero jemati, ako le da izgotavljati naročeno blago po samostojnih proizvajalcih. Z isto omejitvijo sme tudi prevzemati izvršitev izprememb in poprav od njega dobavljenih izdelkov. Stalna obratovališča. Tisti, ki se bavi j o s svobodnimi ali rokodelskimi obrti, smejo v občini, v kateri je stojališče obrta, imeti po več stalnih obratova-lišč (dplavnic ali prodajalnic) in jih znotraj občine premeščati na drug kraj. Vendar je treba to v vseh primerih naznaniti obrtnemu nblastvu. Koncesijonirana obrt se sme premestiti na drug kraj v isti občini samo potem, ko se je dobilo odobrenje obrtnega oblastva. Ako gre za premeščenje koncesijoniranega obrta, ob kojega podelitvi se je ozirati na krajevne razmere (§ 23, alinea 5), mora obrtno oblastvo zaslišati občino, kjer bo stojališče obrta, predno odobri premeščenje. Obrtnik, ki se bavi s kakim svobodnim ali rokodelskim obrtom, sme imeti torej v tisti občini, kjer se nahaja stajališče obrtu, več stalnih obrtovališč, to je delavnic a.li prodajalnic. Naznaniti pa mora to obrtnemu oblastvu, kakor tudi premestitev na kak drug kraj v isti občini. Pri tem ni treba dokazov, ki jih zahteva zakon v §§ 11 do 14 o. r., ker tukaj ne gre za podelitev novega obrtnega lista, oziroma za nov obrt. Kž fto) tkal 8 to °bi list fta ° j trii <> ^Us bilo l'ko 4i sv. 1^6 'Olj “Olj K