PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruinpo * Cena 40 Kr Leto XIX. St. 144 (5519) TRST, sreda 19. junija 1963 PO RAZDORU MED AVTONOMISTI V PSI V Moro je vrnil mandat Segniju Nennijevo vodstvo PSI |e odstopilo Lombardi predlaga centralnemu komiteju PSI, naj ostavko vodstva zavrne, levičarji pa vztrajajo, da se izvoli novo vodstvo - «Avanti!» poudarja, da mora ostati perspektiva levega centra odprta - Republikanci zagovarjajo povrnitev Fanfanijeve vlade - Tudi Togliatti predlaga, naj začasni proračun do 30. t. m. predloži parlamentu Fanfanijeva vlada - Nenni, Saragat in Reale pri Segniju RIM, 18. — Kot ni bilo težko predvideti po razdoru med avtonomisti v PSI v «noči 16. junija», ko so Lombardi in njegovi pristaši zavrnili sporazum, ki ga je sklenil Nenni na Stiristranskem sestanku v nedeljo za sestavo nove vlade, je Moro danes okrog poldne odštl na Kvirinal in predsedniku republike vrnil mandat. Zvečer okrog 20. ure pa je po daljši seji vodstva PSI Nenni na zajedanju centralnega komiteja PSI sporočil, da podaja ostavko vseh članov vodstva PSI. To sta glavni novici dneva. Sedaj nastaja vprašanje, kako se bo rešilo zelo zapleteno in težavno stanje, ki je nastalo spričo zavrnitve sklenjenega sporazuma. Segni je danes takoj sprejel, po Morovi vrnitvi tnandata, Realeja, Saragata in PIETRO NENNI Nenni j a, toda o teh razgovorih se ni moglo še nič zvedeti.^ Obstaja več možnosti za rešitev krize, ki je brez dvoma ena iz-■hed najbolj težavnih v zadnjih letih, in sicer 1. sestava neke «u-Pravne« vlade, 'ki bi bila začasna in ki bi trajala do kongresa PSI ali pa do razpusta parlamenta in morebitnih novih volitev; 2. tristranska vlada KD*PSDI-PRI brez vnaprej določene večine, ki bi trajala do prve nezaupnice; 3. ponovna potrditev stare Fanfanijeve vlade. Seveda ni moč še reči, kakšna stališča bodo do teh možnosti zavzele posamezne stranke. Kljub temu pa se da vsaj nekaj naslu-titi, kakšno je razpoloženje pri demokristjanih, in sicer iz uvod-hega članka v njihovem dnevnem glasilu «11 Popolo*, ki ga je verjetno napisal Moro ali nekdo drugi po njegovih navodilih. V tem Članku je rečeno, da socialisti niso pristali na sporazum zaradi njegovega programskega dela, temveč zato, ker je sporazum ostro omejil večino bodoče vlade, tako PSI pa «ne more razumeti lastne funkcije in lastne politične linije, ki ne predvideva na kakršen koli način, posredno ali neposredno, privolitev KPI*. »Vemo, da to ni volja vseh socialistov*, nadaljuje člankar, »in da Prav tako to ni volja njihovega Voditelja. Toda to ne more spremeniti dejanskega položaja, ki ne dopušča, danes, da se računa Pri reševanju političnih vprašanj na socialistično stranko*. Iz teh besed je moč sklepati, da Moro in KD ne bosta več upoštevala PSI za sestavo nove vlade, kar Pa še vedno ne pomeni, da se bo KD obrnila na desnico in sprejela predlog liberalnega voditelja za sestavo centristične vlade. Temu predvsem nasprotuje Sa-ragatova PSDI, katere vodstvo je na svojem današnjem sestanku Ponovno potrdilo, da je pripravljeno sodelovati v vladi levega centra, t.j. treh strank ob podpori PSI, Preti je izrecno izjavil novinarjem, da nasprotuje PSDI sleherni manjšinski vladi, razen Če bi bilo naprej zagotovljeno, da se PSI vzdrži glasovanja. »Toda mi zavračamo sleherni sporazum z liberalci, tudi če bi bil napravljen pod mizo, in sicer ne zaradi preziranja Malagodija in njegovih pristašev, temveč iz političnih razlogov*, je poudaril Preti, Saragat pa je s svoje strani Ponovno potrdil, da nasprotuje sleherni centristični vladi. Stališče republikancev je povedal Reale, ko je po sestanku svojega vodstva izjavil, ko so ga Vprašali, kaj misli o povrnitvi Fanfanijeve vlade zaradi odobritve začasnega proračuna, ki morajo biti odobreni v parlamentu do 30. junija: »Taka rešitev bi pomenila obnovo — čeprav začasno — solidarnosti med večinskimi strankami, na kar bi lahko pristale Vse zainteresirane stranke*. Tudi Togliatti je na sestanku Parlamentarnih skupin KPI izjavil, da bi bilo prav lahko premostiti sedanje težave, in sicer tako, da bi Fanfanijeva vlada predložila parlamentu začasni prora- čun, ki mora biti odobren do 30. junija. No, najbolj zapleten položaj je v PSI. Tudi danes je skoraj ves dan zasedal socialistični centralni komite/. Na teih zasedanju se je zgodilo pravzaprav ngkaj nepričakovanega. Ko je Nenni sporočil odstop svojega vodstva je bil prav Lombardi tisti, ki je predložil, naj se Nennijeva ostavka zavrne, čeprav je on s svojimi pristaši v »noči od 16. junija* (kot jo imenujejo sedaj zaradi znamenite seje avtonomistov) vodil opozicijo proti doseženemu sporazumu. Lombardi je dejal, da spor v večinski struji ni v »osnovnih* vprašanjih, temveč v vprašanjih »razlage*. Dodal je, da je bil Morov program bolj napreden od programa Fanfanijeve vlade. Razlika je v dejstvu, da je nastal danes nov politični položaj zaradi volilnih izidov, ki zahtevajo od socialistov, da so bolj zahtevni. Dejal je, da so avtonomisti sklenili pred sporazumom, da bi PSI ostala v vladni večini v primeru, če bi KD' pristala na uresničenje dežel. Lombardi je izjavil, da med pogajanji KD ni več postavila uresničenje dežel kot pogoj socialistom za vstop v večino. Predlagala je naj se za dežele takoj izdelajo ustanovni zakoni ter prepustila odločitev za prevzem vladne odgovornosti kongresu. Lombardi je dodal, da je tedaj nastal sum, da bi novo stališče KD praktično ponovno vodilo na staro stališče. Lom-bardiju je odločno odgovoril levičar Pertini ki je ironično dejal, da Lombardi sedaj prihaja s trditvijo, da je šlo za navadno razlago. »In zaradi navadne razlage ste vi tako neodgovorno ravnali, da ste ustvarili dramo, ki razburja stranko in državo? Včeraj je bil 25. julij brez tistega znamenitega avtomobila, na srečo za tovariša Nennija... Mislim, da je danes jasno vsem, da je bilo napačno ustvarjati struje, ki se med sabo prepirajo in brijejo norce iz stranke. Usoda stranke mi je pri srcu, ker sem v njej rojen in nisem prišel vanjo po brodolomih na nasprotnih političnih obalah. In sedaj vi pravite, da je ostavka vodstva zgolj formalna. Toda, zakaj ste jo dali in objavili ter s tem ustvarili novo dramo v naših vrstah... S tovarišem Nennijem sem prišel večkrat v nasprotja, toda nikoli mu nisem zadal udarca v hrbet*, je dejal Pertini. V svojih izjavah je polemiziral z Lombardijem tudi levičar Libeptini in zahteval, da levica ne smatra ostavke za šalo, temveč za resno zadevo in zato je treba ostavko sprejeti. Nato je Jacometti predložil naj se o-stavka zavrne. Potem pa so sejo centralnega komiteja odložili do jutri ob 9.30 uri. Kaj mislijo o sedanjem položaju tisti avtonomisti, ki so še vedno pristaši Nennija, kakršen je glavni urednik «Avanti!» Pierac-eini, je razvidno iz članka, ki bo izšel jutri v glasilu PSI. V tem so povzročili s svojimi spletkami že v oktobru zastoj pri izvajanju programa Fanfanijeve vlade, ko niso hoteli začeti z uresničevanjem deželne ureditve. «Danes smo pred nevarno realnostjo,« piše list. «Danes je 19. junij in Italija je že od 28. aprila brez vlade. Ne moremo zanikati, da po* meni razdobje vladne nestabilnosti nevarnost in ponavljanje krize. Mi mislimo, da je naša dolžnost storiti vse, kar moremo, da ostane perspektiva levega centra in demokratičnega razvoja države odprta.« Bikovski je prekosil rekord Nikolajeva Valja Tereškova pa rekord C. Cooper ja Občina Montreuil pri Parizu je Tereškovi podelila častno meščanstvo z zlato kolajno - «Yostoku 5» se je v zadnjih 24 urah zmanjšal apogej za 9 km, perigej pa za 6 km; zato se bo morda kmalu začel spuščati k Zemlji MOSKVA, 18. — Vesoljska ladja «Vostok V» s kozmonavtom Valerijem Bikovskim kroži okrog naše Zemlje že več kot štiri dni. Ob 18. uri po moskovskem času je sovjetska televizija oddajala podobo kozmonavta Bikovskega, ki je vedno bolj kosmat. Bikovski je takrat govoril z Zemljo, nato je sli kal s kinematografskim aparatom, zatem pa je pozorno poslušal verjetno navodila, ki jih je dobival po radiu, medtem ko je z levico pritiskal na nekatere gumbe. Napovedovalec je sporočil, da Je Bikovski že po- kosil in da se počuti zelo dobro. Danes ob 13. url je Bikovski prekoračil rekord svojega kolega Nikolajeva, ki je v preteklem avgustu ostal v zraku 94 ur in 15 minut, kar pomeni, da je 64-krat obkrožil Zemljo. Ob 15. uri po moskovskem času je Bikovski preletel 2.600.000 km in je obkrožil Zemljo 66-krat, to je dvakrat več kot znaša rekord Nikolajeva. Valentina Tereškova pa je preletela 7. vesoljsko ladjo »Vostok VI.» 1.400.000 km; obkrožila je Zemljo 34-krat, t.j. 1,5-krat več kot jih je napravil ameriški kozmonavt Gordon Cooper. Apogej in perigej vesoljske ladje Bikovskega se je znatno zmanjšal. To se da sklepati iz posebnega sporočila Tass, ki zadeva položaj obeh vesoljskih ladij. V poslednjih 24 urah se je apogej • Vostoka V.» znižal za 9 km, njegov perigej pa za 6 km, medtem ko se je v prvih 24 urah leta, od petka na soboto, apogej znižal za 3 km, perigej pa za 2 km. Sporočilo Tass vsebuje prvič neke vrste bilanco prvih štirih dni leta »Vostoka V.», in tudi iz te podrobnosti bi se moglo zaključiti, da se bližamo trenutku, ko se bo »Vostok V.» začel spuščati proti Zemlji, tudi če bi se to članku se obtožujejo dorotejci, da iMiniiiiMMMiimiiiiiimiuiinuiiimimiiiMmiiii...................................................................................................................................................... utegnilo zgoditi šele v četrtek ali petek. Centralni komite KP SZ je sprejel danes v stranko Valerija Bikovskega, ki je zaprosil za sprejem medtem ko kroži okrog naše Zemlje. Do sedaj je Bikov-! ski pripadai le komsomolu. Bi kovski je takoj poslal zahvalo centralnemu komiteju, ki da mu izkazuje s tem veliko zaupanje in je obljubil, da bo napravil vse, da bi upravičil to zaupanje. Vsi ostali sovjetski kozmonavti, vštevši Valentino Tereškovo, so bili člani stranke že pred izstrelitvijo. Iz Helsinkov javljajo, da so povabili kozmonavtko Valentino Tereškovo na obisk Finske, in to prihodnji mesec, ob priliki dneva finsko-sovjetskega prijateljstva. Občina Montreuil, na periferiji Pariza, ima danes novega meščana: Valentino Tereškovo, Občinski svet je danes sklenil priznati ji častno meščanstvo in zlato kolajno mesta, da bi tako »izrazil prvi kozmonavtki sveta občudovanje in hvaležnost vsega TITOV INTERVJU ZA «SATURDA Y EVENING POST» 0 odnosih Jugoslavije z ZDA 0 sporazumu za jedrske poskuse Tito je omenil možnost, da bi vlada SZ pristala na zvišanje števila kontrolnih postaj (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — »Danes je najbolj važno, da vsi skrbimo in iščemo načine, da se ohrani mir. Mislim, da bomo to najlaže dosegli, če začnemo z razorožitvijo. To ne bi smelo biti tako težko. Potrebno je samo malo več medsebojnega zaupanja in konkretna akcija v tej smeri,« je izjavil predsednik republike maršal Tito v odgovoru na vprašanja glavnega urednika ameriškega časopisa «Saturday Evening Post« Roberta Shenvooda, ki ga je sprejel 19. aprila in mu odgovoril na vrsto vprašanj. Maršal Tito je v zvezi z vestmi o vzpostavitvi direktne zveze med Washingtonom in Moskvo izjavil, da je dobro, da so vodite. Iji Sovjetske zveze in ZDA v neposrednem stiku. Glede ameriško-jugoslovanskih odnosov in glasov, da so se ti odnosi poslabšali, je maršal Tito izjavil, da z jugoslovanske strani nikdar ni bilo nič storjeno, kar bi lahko poslabšalo te odnose. »Mislim, je dejal Tito, da gre za , precej nezaupanja s strani določenih ameriških krogov do vsakega akta jugoslovanske vlade in do vsake akcije, ki jo stori Jugoslavija.« Tito je obžaloval, da je do tega prišlo in izrazil prepričanje, da bo čas pokazal, da so taka gledanja nepravilna. Tito je izjavil, da Jugoslavija ni dramatizirala dejstva, da je ameriški kongres ukinil klavzulo o največjih ugodnostih na področju trgovine z Jugoslavijo, ker tudi ameriška vlada spričo položaja in konstelacije ameriške države ne more biti za vse odgovorna. Predsednik Jugoslavije je izrazil zadovoljstvo, da je predsednik Kennedy osebno izrazil svoje mišljenje o tem vprašanju in dodal, da gledanje ameriške vlade prispeva k ustvarjanju medsebojnega zaupanja in k nadalj. njemu omogočanju dobrih odnosov med Jugoslavijo in Ameriko. Na vprašanje ameriškega novinarja, ali misli, da Kitajska stvarno želi vojno, je maršal Tito odgovoril, da je o tem svoj čas dal izjavo in da ne bi želel sedaj to ponavljati. »Hotel bi samo dodati, da je od voditeljev Kitajske odvisno, ali bomo zadržali to prepričanje, da Kitajska želi vojno ali ne*. Tito je dodal, da ne ve, kaj bodo kitajski voditelji pokazali v svojih bodočih postopkih. »Ne morem prerokovati, kaj bo», je izjavil Tito, »ker se politika menja, vsaka vlada se prilagaja v določenem smislu mednarodnemu položaju, tako bo verjetno ravnala tudi kitajska vlada. Posebno vidim nekatere znake olajšanja v tem, ker je popustila napetost v odnosih med Kitajsko in Irtdijo*. Na vprašanje, kako tolmači pismo CK Sovjetske zveze CK Kitajski, je Tito izjavil, »da je to pismo pozitivno, čeprav Jugoslavija ni stoodstotno zadovoljna z njim*. Tito je pripomnil, da ne ............................. PO RAZPRAVI V SPODNJEM DOMU 0 »ZADEVI PR0FUM0* Mac Millan je sicer zmagal toda moral bo odstopiti Vse časopisje napoveduje njegov odstop za julij, avgust ali jesen; njegovi nasledniki: Hailsham, Butler, Heath ali Maudling LONDON, 18. — Ko je Mac Millan sinoči zapustil spodnji dom, se je zdel deset let starejši. Sedaj se je znašel v težavnem in delikatnem položaju: verjetno ga bo trikot Profumo-Keeler-Ivanov, skupno z neučinkovitostjo angleške varnostne službe, stal politično kariero. Mac Millan, ki je upal, da bo ostal v zgodovini kot človek, ki je pripeljal Veliko Britanijo v evropsko skupnost, tvega, da konča svojo politično kariero na neslaven način, »pred posteljo neke vlačuge« — kakor je izjavil sinoči v spodnjem domu neki konservativni poslanec. Nedvomno so siloviti in cijudožerski« napadi (kakor jih je označil neki laburistični poslanec) nekaterih konservativnih poslancev, kot Nigel Birch in lord Lambton, zapustili globoko sled; vendar pa nas analiza vzdržanih glasov vodi do zanimivega zaključka: napad proti Mac Mihami (če izvzamemo osebne napade lorda Lambtona in Nigela Bir-cha), so vodili mladi poslanci, bi si želijo novega voditelja pred splošnimi volitvami. Mac Millan je bil pripravljen sprijazniti se z dvajsetimi vzdržanimi glasovi, toda vzdržanje 27 poslancev je povzročilo precejšnjo zaskrbljenost. Mac Millan je imel izredno dober govor, vreden njegove znane spretnosti, in na koncu govora je doživel daljše, četudi ne navdušeno ploskanje; toda vtis o-pazovalcev je, da Mac Millanu ni uspelo prepričati stranke niti zadovoljiti poslancev. Končna odločitev pripada sedaj Mac Millanu: ali bo podal ostavko? V tem trenutku ne more nihče odgovoriti na t$ vprašanje. Ko se je Mac Millan pojavil danes v spodnjem domu, da bi odgovoril (kakor vsak torek in četrtek) na vprašanja poslancev, so ga la- buristični poslanci sprejeli z vzkliki: «Ostavka, ostavka!«, medtem ko so mu konservativci ploskali. V odgovorih na vprašanja poslancev je Mac Millan nakazal možnost, da bi bližnji tristranski konferenci v Moskvi, na kateri bodo skušali doseči sporazum o prekinitvi jedrskih poskusov, utegnila slediti vrhunska konferenca; kar zadeva morebiten sporazum o prekinitvi jedrskih poskusov, pa bi bilo po njegovem mnenju dobro, da bi ta sporazum sprejel ves svet. Uspeh te konference je po mnenju Mac Millana odvisen od «politične volje, da se doseže sporazum«; če taka volja obstaja na obeh straneh, je sporazum možen. Na tej konferenci ne bodo seveda najvažnejša tehnična vprašanja in sestanek v Moskvi ne bo ponavljanje dolgoveznega besedičenja v Ženevi. Mac Millan je hkrati zatrdil, da Velika Britanija ne namerava obnoviti jedrskih poskusov v ozračju, dokler se bodo tega vzdrževale druge države. Mac Millan je tudi dodal, da je baje tudi namen Francozov pristati na splošno prepoved jedrskih poskusov. Mac Millan ni povedal, kakšni so njegovi nameni: ali namerava odstopiti ali namerava ostati na svojem mestu. Politični opazovalci pripominjajo, da se politični položaj predsednika vlade ni izboljšal, četudi Je bilo danes vzdušje nekoliko manj moreče. Mac Millan je da-, nes pisal Wilsonu, voditelju laburistične opozicije ln mu predlagal sestanek, da bi razpravljali o vprašanjih varnosti. V političnih krogih že krožijo imena morebitnih naslednikov predsednika vlade: lorda Hailshama (njegove možnosti so izredno majhne), Butlerja (najvažnejšega kandidata, ker gre za podpredsednika vlade), Heatha (manj verjetnega kandidata, spričo neuspelih pogajanj v Bruslju), in zakladnega ministra Reginalda Maudlinga. Londonsko časopisje ne daje Mac Millanu dolgega življenja in tudi njegovo zmago smatrajo za Pirovo zmago. Konservativni «Daily Tele-graph« piše, da se vedno bolj uveljavlja mnenje, da bo Mac Millan moral zapustiti svoje mesto v prihodnjem mesecu. «Daily Mail« pravi, da se pretežna večina konservativcev strinja glede tega, da mora Mac Millan oditi v bližnjih mesecih. Liberalni «Guardian» pravi: «Mac Millan ne more ostati dolgo na oblasti. Konservativna stranka si ne more več dovoliti luksuza, da ohrani Mac Millana.« Konservativni «Daily Express» pa piše: »Predvidevajo, da bo predsednik vlade odstopil v avgustu, laburistični «Daily Herald« pa nima dlak na jeziku: «Mac Millan je bil iskren, toda njegovi argumeti so bili vredni vse graje; pokazal se je nekompetentnega v najvišji meri. Vlada pod njegovim vodstvom ne bi bila v stanju doseči zaupanja niti znotraj države niti v inozemstvu«. «Daily Mlrror« pa pripominja s svoje strani, da so »konservativci izgubili zaupanje v svojega voditelja Mac Millana. Tudi volivci so izgubili zaupanje v Mac Millana ln to bodo dokazali jasno na bližnjih volitvah. Mac Millan mora oditi, in čim prej se bo to zgodilo, tem bolje za konservativce.« more odgovoriti na vprašanja o odnosih med Sovjetsko zvezo in Kitajsko, ker mu ta zadeva ni dovolj znana. Na vprašanje o sovjetsko-jugo-slovanskih odnosih, posebno v zvesi s pisanjem nekaterih zahodnih listov, češ da se Jugoslavija ponovno približuje Sovjetski zvezi in oddaljuje od Zahoda, je Tito izjavil, da »se nič ni dogodilo, kar bi pomenilo spremembo jugoslovanske politike sodelovanja- z vsemi, državami*. Predsednik Tito je govoril tudi o špekulacijah v zahodnem tisku v zvezi z odnosi Jugoslavije z nevezanimi državami ln ugotovil, da se nič ni spremenilo v sodelovanju Jugoslavije s temi državami. »Sodelovanje z nevezanimi državami, je dodal Tito, ni začasna stvar. Zato je nepotrebno, da ob vsaki priložnosti poudarjam to sodelovanje*, je dejal maršal Tito v zvezi z nekaterimi kalkulacijami v zahodnem tisku, ker jugoslovanski predsednik v nekem svojem govoru tega sodelovanja ni omenil. V odgovor na naslednje vprašanje je Tito odgovoril, da Jugoslavija želi dobre odnose z Vatikanom, toda, da za sedaj še ni bilo razgovorov o vprašanju ponovne vzpostavitve diplomatskih odnosov med Jugoslavijo in Vatikanom. Na vprašanje o evropski gospodarski skupnosti, je Tito dejal, »da ta organizacija dela Jugoslaviji določene težave«, izrazil pa je prepričanje, da se bodo te težave postopoma premagale. Tito je politiko evropske gospodarske skupnosti do Jugoslavije ocenil kot nepravilno ln dodal, da tu ne gre samo za Jugoslavijo, temveč za vrsto drugih držav. Na vprašanje, čigavo stališče Je pravilno v razgovorih o prepovedi jedrskih poskusov, posebno v zvezi z spornim vprašanjem števila kontrolnih postaj, je Tito izrazil mišljenje, «da ni nobenega razloga, da ne bi prišlo do sporazuma o tem vprašanju«. Dejal Je, da je Sovjetska zveza vedno sprejela predlog ZDA in da Je načelno pristala na inšpekcijo. Poudarjajoč, da ne želi ničesar prejudicirati, je Tito izrazil mišljenje, da Sovjetska zveza verjetno ne bo vztrajala samo pri treh inšpekcijah, če bo samo od tega odvisen sporazum in da bo mogoče pristala na določeno povečanje. «Potemtakem sodim, je zaključil Tito, da Je pravica bolj na strani Sovjetske zveze«. Maršal Tito je ameriškemu novinarju odgovoril tudi na številna vprašanja, ki so se nanašala na politične in gospodarske probleme Jugoslavije. B. B. Centralni odbor KPSZ o ideoloških vprašanjih Centralni odbor je sklenil, da ne bodo objavili poslanice, ki mu jo je poslal centralni odbor KP Kitajske MOSKVA, 18. — Danes se je začelo plenarno zasedanje centralnega odbora KP SZ, ki je posvečeno razpravi o ideoloških vprašanjih. Zasedanja se udeležuje Hruščov in vsi drugi sovjetski voditelji. Na začetku je Iljišev prečital poročilo o ideološki dejavnosti stranke, v katerem je podčrtal potrebo po «olenzivi na vseh frontah komunistične izgradnje« in zatrdil, da je «ideološka fronta za nas ena najvažnejših v borbi za zmago komunizma«. Iljišev je v svojem poročilu dejal, da nevarnost na ideološkem področju ne prihaja od notranjih razrednih sovražnikov, ker jih ni več, ampak od ljudi, katerih mentalnost se še ni osvobodila preteklosti. Iljišev je tudi govoril o »mednarodnih gangsterjih«, ki da se sedaj poslužujejo zadnjih oblik »ideološkega prevrata«; zaključil je, «da ni mogoče ustvariti komunistične drube, ne da bi hkrati ustvarili novega človeka z novo disciplino in novo etiko. Vsa sredstva izobrazbe je treba podrediti temu kategoričnemu smotru«. Ko je govoril o ideološki borbi med Vzhodom in Zahodom, Je Iljišev dejal med drugim, da se »imperializem pojavlja sedaj s črno zastavo protikomunizma in zbira okrog sebe vse sovražnike napredka, fašiste, desne socialdemokrate, hlapčevske znanstvenike, reakcionarne pisatelje .umetnike in duhovnike«. Iljišev je podčrtal, da ne more obstajati miroljubna koeksistenca na ideološkem področju: zahtevati miroljubno koeksistenco med komunističnimi in meščanskimi koncepcijami pomeni pripravljati pot sovražnikom socializma, nositi vodo na mlin naših nasprotnikov, ki skušajo uporabiti tudi kulturne stike med raznimi deželami za prevratniške smotre. Nikoli ni bilo in nikoli ne bo miroljubne koeksistence med ideologijami«. Govornik je nato zatrjeval, da je «meščanske ideologe« prizadel «propad njihovega praznega upanja, da bi prišlo do razprtij med našimi umetniki in intelektualci«; glasovi o neki «krizi v sovjetski umetnosti« se mu zde zelo smešni. Iljišev je nato govoril o «ideološki nestabilnosti« na področju umetnosti in kritiziral okoliščino, da so nekateri književniki in umetniki zagrešili «odklon od načel stranke in ljudskega duha«; zatrdil je, da ni naloga stranke «izobčiti tiste, ki so zagrešili ideološke napake na področju u-metnosti, ampak da jim mora pomagati, da bi razumeli te napake«. Hkrati pa je poudaril, da borba proti ideološkim odlokom nima začasnega značaja, ampak da je ta borba nenehha, da bi uveljavili le- •iiiiiuiiiiiiiiiMliiniiiiiiiiMimHiiiiiimiiiiiimmiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiii Jutri se začne konklave za izvolitev novega papeža Včeraj so zaprisegli konklaviste, ki jih je skupno 167 - Izvolitev bodo prenašali po televiziji ninlstična načela na vseh področjih umetnosti. Centralni odbor KP SZ je odločil, da ni primerno objaviti v sovjetskem tisku poslanice, ki mu jo je poslal 14. t jn. centralni odbor KP Kitajske. VATIKAN, 18; —- Danes popoldne so zaprisegli vse tiste, ki bodo izolirani skupno s kardinali, ko jih bodo v -četrtek zaprli v konklave, da bi izvolili novega papeža. Spričo okoliščine, da so med njimi tako duhovniki kot laiki, sta tudi prisegi različni: za duhovnike Je v latinščini, za laike pa je tudi v angleščini in francoščini. V prisegi za laike je predvideno, da konkla-visti (vse pomožno osebje, ki je na razpolago kardinalom v konkla-vu) ne smejo uporabljati v konkla-vu radijskih aparatov, telefonov, mikrofonov ali kakršnega koli drugega oddajnika ali sprejemnika, fotografskih ali kinematografskih a-paratov. Konklavistov, ki so na razpolago kardinalom je, med duhovniki in laiki 95; vsega drugega osebja za razne službe pa 72; med temi je kirurg, zdravnik, trije bol ničarji, dva brivca in trije gasilci Izvolitev novega papeža bodo od dajali tudi po televiziji in sicer tri krat na dan, kolikor je predvidenih glasovanj: približno ob 10,30, ob 12. in med 17,30 in 18. uro. Oddaje bodo trajale le nekaj minut, če se bo iz dimnika dvignil črn dim, kar pomeni, da glasovanje ni bilo uspešno; v primeru belega dima pa bo oddaja trajala do napovedi imena novega papeža in njegovega prvega blagoslova «urbi et orbi«. Televizijske oddaje bodo prenašali tudi na Evroviziji; za povezavo s temi oddajami so zaprosile naslednje države: Francija, Belgija, Švica, Nizozemska, Švedska, Danska, Anglija, Zahodna Nemčija, Jugoslavija, Španija in Portugalska. Kenncdy obišče Evropo WASHlNGTON, 18. — Bela hi-ša je danes objavila program obiska predsednika Kennedyja v štirih evropskih državah. Kennedy bo odpotoval v soboto 22. t.m. v Zahodno Nemčijo, kjer bo imel politične razgovore z Adenauerjem, Erhardom in Brandtom. 24. t.m. bo Kennedy imel tiskovno konferenco v Bonnu na sedežu zunanjega ministrstva. 25. t.m. bo imel važen govor v Frankfurtu, 26. pa bo prebil v zahodnem Berlinu. Se isti dan bo odpotoval na Irsko, kjer bo - ostal tri dni. 29. t.m. bo v Angliji, kjer bo i. mel razgovor z Mac Millanom, naslednjega dne pa bo odpotoval v Italijo, kjer se bo zadržal do 2. julija. Predvidene manifestacije proti kralju Pavlu LONDON, 18. — Angleška or-ganizacija »Odbor stotih*, katere član je tudi sloviti filozof Ber-trand Russell, je sporočila, da bo 9. julija, ko prideta na obisk grški kralj Pavel in kraljica Friderika, priredila zborovanje na Trafalgar Square, nato pa pohod proti buckinghamski palači. Protestne. manifestacije se bo udeležil tudi Russell. Odbor bo organiziral še druge demonstracije v znak protesta proti grški vladi, ker preganja in zatira svoje politične nasprotnike. Prva seja slovenske republiške skupščine LJUBLJANA, 18. — Predsednik skupščine Slovenije Vida Tomšič je sklicala prvi sestanek novoizvoljenih poslancev skupščine Socialistične republike Slovenije za ponedeljek 24. junija ob 17. uri. Po predlogu dnevnega reda bo na ločenih sejah najprej izvršena verifikacija mandatov, za tem pa bodo na prvi skupni seji izvolili predsednika, podpredsednika, tajnika itd. prebivalstva*. Občinski svet je hkrati sklenil povabiti Valentino Tereškovo v Montreuil, da bi ji uradno izročili odlikovanje. Dnevnik »Sovjetska Rusija* ob-javlja nekatere izjave Sofie Loren in Gine Lollobrigide, ki hvalita polet Valentine Tereškove. S tem v zvezi navaja Tass glavne podvige, ki so jih napravile sovjetske žene v zgodovini obvladovanja vesolja: 31. avgusta 1828 je mlada Moskovčanka Ilinskaja dosegla z balonom višino 600 m; leta 1911 je Lidija Zvereva postala prva ženska pilot; njena učenka, Zinajda Kokorina, je prvt upravljala leta 1920 neko vojaško letalo; pred drugo svetovno vojno so sovjetske letalke imele razne svetovne rekorde kar zadeva razdaljo, višino in hitrost; med drugo svetovno vojno so tri eska-drile lažjih bombnikov upravljale ponoči izključno ženske; Irina Sebrova je v tisoč poletih bombardirala sovražnikovo zaledja; sovjetsko civilno letalstvo ima sedaj številne ženske-pilote, med njimi so tudi take, kot n. pr. Zinajda Solomstina, ki je preletela že več kot dva milijona kilometrov Opazovalnica v Bochumu v Zahodni Nemčiji sporoča, da so radijske oddaje »Vostoka V.», ki jih še vedno sprejemajo, vedno slabše in so podvržene prekinitvam. Po mnenju tehnikov te opa-zovalnice sta obe vesoljski ladji preveč vsaksebi, da bi se mogli srečati. Sovjetska televizija je sporoči, la, da se kozmonavta ne bosta vrnila na Zemljo v teku današnjega dne. Na vprašanje nekega novinarja, je glasnik državnega departmaja izjavil, da bi ZDA napravile vse potrebno, da bi pomagali sovjetskima kozmonavtoma, če bi bila prisiljena pristati na ameriškem ozemlju. Ko so ZDA izstrelile prvo vesoljsko ladjo, so se obrni, le na vse države, vštevši tudi So. vjetsko zvezo, in jih zaprosile, da bi jim takoj vrnili vesoljsko ladjo in kozmonavta v primeru, da bi bil prisiljen pristati na ozem. lju katere koli od teh držav. Glasnik državnega departmaja je pripomnil, da Sovjetska zveza ni napravila nobenega podobnega koraka pri vladi ZDA kar zadeva njene kozmonavte. Pedro Armendariz napravil samomor LOS ANGELES. 18. — Znani mehiški filmski igralec Pedro Ar* mendariz je danes napravil samomor v svojem stanovanju; ustrelil se je v prsi. Armendariz je i-mel raka in zdravniki so mu na. povedali komaj leto dni življenja. Njegova žena Carmen je bi. la odšla na zajtrk: ko se je vrnila, je bil Armendariz že mrtev. Imel je 51 let. Končni izid volitev v SFRJ BEOGRAD, 18. — Po končnih rezultatih je na nedeljskih volitvah glasovalo 11.307.033 volivcev. Od tega števila je za poslanske kandidate za zvezni svet glasovalo 11.062.303 odnosno 97,8 odst. Neveljavnih glasovnic je bilo 344.730 oziroma 2,2 odst. Burton in Liz Taylor se bosta poročila LONDON, 18. — «Daily Sketch« piše danes, da se bosta Richard Burton in Elizabeth Taylor poročila, brž ko bo to mogoče. Burton je izjavil novinarju tega lista; «Hočem se poročiti z Elizabeth in se bom poročil.« Liz, ki je bila zraven je to potrdila. »Dailv Sketch« dodaja, da je Burton dosegel sporazum s svojo ženo, na podlagi katerega ji bo plačal 1.489.000 dolarjev (skoro 900.000.000 lir). Po zavrnitvi nedeljskega sporazuma med štirimi strankami levega centra je nastal v Italiji precej zapleten političen položaj, ker se je kriza še bolj poglobila. Moro je Segniju vrnil mandat za sestavo nove vlade. Poleg tega je seveda zašla v krizo tudi socialistična stranka, ker je bil Nenni prisiljen podati ostavko svojega vodstva, saj je ostal v manjšini zaradi nasprotovanja dela pristašev njegove večinske avtonomistične struje proti sporazumu, ki ga je dosegel v nedeljo z ostalimi tremi strankami. Sedaj se kaže možnost različnih rešitev, in sicer: 1. Najbolj realna bi bila povrnitev Fanfanijeve vlade, ki je sedaj v ostavki, predvsem iz nujnih ter praktičnih razlogov, da bi prav ta vlada lahko predložila parlamentu začasni proračun, ki mora biti odobren do konca tega meseca; za tako rešitev sta se izrekla Reale in Togliatti, medtem ko se ostali niso izrekli. 2. Možnost »upravne« ali poslovne enobarvne demokristjan* ske »vlade«, za katero bi bil Reale, če bi nanjo pristale tudi ostale stranke levega centra, ki pa so o tem še niso izrekle; taki vladi odločno nasprotuje Togliatti, češ da bi bila podobna zloglasni Tam-bronijevi vladi, ki je takrat povzročila tako tragične dogodke. 3. Tretja možnost bi bila tristranska vlada KD - PSDI - PRI. brez vnaprej določene večine. Za tako vlado bi bil morda Saragat. ki je dejal, da je vodstvo PSDI še včeraj sklenilo, da zagovarja tristransko vlado, toda ob podpori socialistov od zunaj. Demokristjani pa, sodeč po današnjem članku v njihovem glasilu, taki podpori socialistov od zunaj nasprotujejo; vendar pa centristične vlade ne bodo mogli sestaviti, ker sodelovanju z liberalci — poleg fanfanijevoev in levičarjev v KD — odločno nasprotujeta PSDI in PRI. Morda bi začasno tudi socialisti podprli tristransko vlado, če bi prevladalo mnenje glavnega urednika njihovega glasila, ki v svojem današnjem članku poudarja, da mora ostati odprta perspektiva politike levega centra. Vreme včeraj: naj višja temepraiu-ra 25.3. najnižja 16.8. ob 19 url 23; vlage 63 odsc., zračni tlak 1013 pada, veter 6 km severozahodnik, nebo 2/10 pooblačeno. morje mirno. temperatura morja 21.4 stopi- Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 19, junija Julijana Sonce vzide op 4.15 in zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.53. Luna vzide ob 2.49 in zatone ob 17.35 Jutri, ČETRTEK, 20. JunlJg , , Netta^. , . SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Letošnji proračun predvideva 550 milijonov lir primanjkljaja 75 odstotkov rednih dohodkov gre za osebje, ker so se izdatki zanj v zadnjih dveh letih povečali za 362 milijonov Na sinočnji seji pokrajinskega sveta se je s poročilom predsednika dr. Deliseja začela razprava o letošnjem proračunu. Pokrajinski predsednik odgovarja tudi za finance, zato je bila njegova obrazložitev proračuna zelo obširna in se Je dotaknila vseh področij delovanja pokrajinske uprave. Najprej je predsednik omenil osnovne proračunske podatke, in sicer; predvideni dohodki znašajo 3.007.470:000 lir, izdatki 3.557.470.000 lir, primanjkljaj, ki naj bi ga kril vladni komisariat, pa znaša 550 milijonov lir. Predsednik Je poudaril, da znašajo letošnji dohodki brez državnega dodatka 273.713.937 lir več kot lanski, sjtupno s predvidenim višjim državnim dodatkom, ki znaša 135.000.000 lir, pa znašajo celotni letošnji višji dohodki 408 milijonov 713.937 lir. Kot vedno ima pokrajinska uprava najvišje izdatke za socialne pod pore in za sočialno skrbstvo. Ti izdatki bodo znašali letos 2.011.626.000 Ur, ali za 514.293.936 lir več kot lani. V zvezi z večjimi dohodki je predsednik omenil, da so v letošnji proračun vključili tudi ostanek iz lanskega proračuna, Jci ga sestavljajo pasivni ostanki, ki jih bodo finansirali na drugačen način. V svoji obrazložitvi je dr. Delise poudaril, da bo imela pokrajinska uprava letos okrog 200.000.000 lir več stroškov za osebje. V zadnjih dveh poslovnih letih pa so se izdatki za osebje povečali za skupno 362.000. 000 lir. Celotni stroški za o-sebje znašajo 75 odstotkov rednih dohodkov. Nato je poudaril, da se pokrajinski proračun sedaj drži na uravnovešeni ravni, kar se je v zadnjih letih lahko doseglo z vedno večjim upoštevanjem sorazmerja med dohodki in izdatki. Zatem je predsednik bolj podrobno govoril o javnih delih. Se posebno je poudaril ureditev pokrajinskih cest in občinskih cest, ki jih upravlja pokrajinska uprava. Pri tem Je omenil, da so sedaj v teku dela za odpravo ozkega grla na Proseku, ki bodo stala 42.000.000 lir, ureditev pokrajinske ceste Sa-lež - Bajta - Sempolaj, kakor tudi dela za ureditev cest v dolinski in miljski občini. Glede predvidenih del za odpravo ovinkov pri Nabrežini pa je predsednik dejal, da tamkajšnje prebivalstvo nasprotuje izvedbi načrtov, ki jih je sestavila pokrajinska uprava in zagovarja drugo rešitev, ki je po mnenju dr. Deliseja slabša od rešitve, ki jo predlaga pokrajina. O tem je bilo mnogo govora tudi v devinsko-na-brežinskem občinskem svetu, kjer je tamkajšnji občinski odbor dokazal, da so načrti, ki jih predlaga devinsko-nabrežinska občina, bolj primerni in predvidena dela cenejša. Po poročilu predsednika je razvidno, da so v teku velika dela tudi v umobolnici pri Sv. Ivanu in na drugih področjih delovanja pokrajinske uprave. Med drugimi postavkami o javnih delih je predsednik omenil tudi zidanje nove slovenske šole pri Sv. Ivanu, ki bo stala 180.000. 000 lir, ki jih je dal na razpolago vladni komisariat. Stroški za opremo šole pa pojdejo v breme pokrajinske uprave. Zato je že v letošnjem proračunu predvidenih 25.000. 000 lir v ta namen. Nato je predsednik omenil še velike stroške, ki jih jma pokrajinska uprava za razne oblike socialnih podpor, zanimanje za kmetijstvo in za vse druge dejavnosti, ki so v pristojnosti pokrajinske uprave. Na prihodnji seji bodo posegli v razpravo o proračunu pokrajinski svetovalci. Jutri zborovanje upokojencev CGIL Jutri ob 10. uri bo na Trgu v. Antona zborovanje upoko- jencev CGIL, na katerem bosta govorila tajnik Nove delavske zbornice Arturo Calabria in tajnik Pokrajinske zveze upokojencev CGIL Ernesto Radich. Obravnavali bosta zahtevo po zvišanju pokojnin in po preureditvi si-setma socialnega zavarovanja. Po zborovanju pojdejo upokojenci o-krog 10.30 v povorki pred prefekturo na Trg Unitš, njihova delegacija pa ponese vladnemu komisarju spomenico, v kateri bodo navedli svoje zahteve. SEJA DELEGACIJE ITAL.-JUG. TRGOVINSKE ZBORNICE Uspešni zaključki Alpe-Adria in razprava o trgovinski izmenjavi V okviru jugoslovanskega dne na tržaškem velesejmu je pred-viden sestanek tržaških in jugoslovanskih gospodarstvenikov Včeraj so se sestali člani tržaške daj še ni odobrilo sejemskega kon- delegacije italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice in so razpravljali o vrsti vprašanj obmejne in splošne italijansko - jugoslovanske trgovinske izmenjave. Predvsem so ugotovili uspeh drugega sejma Alpe-Adria, čeprav dokončne sodbe še ni mogoče izreči in je treba videti, kako se bodo v praksi izvajali sprejeti sporazumi. V tej zvezi je bila tudi izražena zaskrbljenost, ker ministrstvo za zunanjo trgovino v Rimu do se- V SOBOTO MN JUGOSLAVIJE* V petek svečana otvoritev XV. tržaškega velesejma Tradicionalna jugoslovanska razstava v Palači narodov - Kolektivna razstava združenja industrijcev oblačil - Štirje zabavni večeri V petek bodo svečano otvorili XV. tržaški mednarodni velesejem, ki bo v obsežni Palači narodov in raznih paviljonih na drugem razstavnem prostoru prikazal zanimive proizvode zalednih prekomorskih držav in iz raznih italijanskih pokrajin. V sredo bo predsednik velesejma Sutura obrazložil predstavnikom tiska značilnost letošnjega velesejma. Kot vsako leto bodo različni dnevi trajanja velesejma posvečeni državam, ki sodelujejo na velesejmu, odnosno pomembnejši proizvodni dejavnosti. Dan Jugoslavije na letošnjem velesejmu bo v soboto, ko bo velesejem obiskala kvalificirana gospodarska delegacija, in ko bo prirejen tradicionalni sprejem na jugoslovanskem generalnem konzulatu v Trstu. Jugoslavija kot običajno sodeluje z bogato razstavo v Palači narodov in letos z razširjeno razstavo v lesnem paviljonu. Propagandni urad velesejma poroča o stalno novih pobudah, ki bodo izvedene v okviru velesejma. Tako „sa. včftr&Lgpfiročilj, da name-rfiOTlfsHjansKd^Mruženje industrij-C«v oblačil letos« prirediti kolektiv-n?rW2s£avo, ki "Bo imela 200 kv.m in kjer bodo prikazali zadnje novosti. Razstavo bodo uredili predvsem za to, da vzbudi zanimanje tujih trgovcev, ki bodo prišli v Trst. V ta namen so imeli med drugim v preteklih mesecih pripravljalne sestanke v Ljubljani. Sovjetsko državno podjetje «Razno-Export», ki se ukvarja z nakupi oblačil, pa je pozvalo prireditelje, da pošljejo propagandni material in podatke o proizvodnji podjetij, ki sodelujejo pri omenjenem združenju. V okviru velesejma bo v nedeljo 23. junija zasedanje agentov in trgovskih predstavnikov, ki ga prireja vsedržavna organizacija v sodelovanju z lokalnimi organizacijami dežele. Zasedanju bo predsedoval Bonfardeci predsednik vsedržavne organizacije. Razpravljali bodo o zakonskem načrtu za pokojnino a-gentom in reprezentantom in o socialnem skrbstvu. Na zasedanju bodo prisotni agenti iz dežele in predstavniki vsedržavnih organizacij. IZVIRNA METODA ZA PREGANJANJE GOLAZNI Da bi prepodila kačo je zažgala žimnico Po nepotrebnem so poklicali gasilce Prav tako v nedeljo bo v okviru velesejma prirejeno zasedanje posvečeno deželam s posebnim statutom. Zasedanje bo prirejeno pod okriljem tržaške, goriške in videmske pokrajinske uprave in bodo na njem prisotni predstavniki vseh i-talijanskih pokrajin s posebnim statutom. Zasedanje bo ob 18. uri na sedežu tržaške trgovinske zbornice in bodo na njem razpravljali o nekaterih vprašanjih deželnih uprav. Nato si bodo ogledali posebno razstavo posvečeno deželam, ki bo urejena v paviljonu «E» velesejma in prisostvovali predvajanju kratkometražnih filmov posvečenih deželam. Velesejem je tudi izredna priložnost za razvedrilo, zaradi česar je upvava velesejma v sodelovanju z Rvtonomno ustanovo za turizem in letoviščarstvo pripravila štiri zabavne večere. Na prvem bo pel Hen- ry Gright in nastopila skupina Ci-ranos, nato pride na vrsto kvartet Cetra in duet Vrenda ter Valenti, sledil bo Nini Rosso s svojim orkestrom, zadnjo predstavo pa bo imel Noschese Alighiero in pevka Quarta. Opozorilo KZ in ZMP glede sečnje drv na jug. področju Tajništvi Kmečke zveze in Zve. ze malih posestnikov opozarjata ovolastnike, da 25. t.m. zapade rok Ti' predložitev prošenj za sečnjo drv na jugoslovanskem področju. Dvolastniki — člani KZ in ZMP raj se čimprei zglasijo na tajništvu. ki jim bo pomagalo sestavi, ti zadevne prošnje. iiiiMiiniHMimiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiMuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiiiitiifiii VPRAŠANJA POKRAJINSKIH SVETOVALCEV Na dvorišču stavbe v Ul. Udi-ng 51, kjer stanuje, je Regina Ghersini te dni večkrat opazila kačo, ki se je plazila po kotili. Sama ne ve povedati, kakšna je bila kača, morda gad. Verjetno se je Ghersinijeva spomnila starih rekov, ko sq ljudje pravili, da Je treba sežgati stare čevlje in aa se s tem prepodi nevarni plazilec. Ghersinijeva pa je pri-nesla na dvorilče staro žimnico in jo sežgala v upanju, da bo kačo prepodila. Dejstvo je, da se je malo potem razširil j>o Ul. Udine smrad po sežgani žimnici in vse polno dima, tako, da so nekateri prebivalci, misleč, da nekaj gori, poklicali gasilce, ki ač takoj prihiteli pod vodstvom podčastnika Cibeua. Na srečo rti bilo nobene nevarnosti, razen da se kača spet povrne. Tramvaji št. «3» in «8» bodo vozili do kopališč Občinsko podjetje sporoča, da so z včerajšnjim dnem začeli tramvajski vozovi na progah št. «3» in «8» voziti do Trajanskega nabrežja, to je do kopališč «Au-sonia« in »Lanteman. Te sezonske vožnje bodo opravljali jamo ob lepe-m vremenu. Avto v plamenih 2e navsezgodaj ob 5.30 je nekdo poklical gasilce, ki so takoj prihiteli v Ul. Torrebianca na vogal Ul. S. Lazzaro, kjer se je zaradi kratkega stika vnela prednja stran avta fiat 600 TS 41376. Z nekaj curki pene so gasilci požar takoj pogasili. Lastnik avtomobila je utrpel 30.000 lir škode. Oddelek gasilcev pa je prihitel predvčerajšnjim okrog 22. ure v Ul. Diaz 5, kjer je bila nevarnost, da sc zruši zid stavbe, ki jo podirajo. Na srečo se je zid zrušil v notranjost. Verjetno se je omajal zaradi tresenja, ko je vozil mimo težak tovornik. V nekem stanovanju v Ul. Fo-scolo 30 se je pokvarila ključavnica vhodnih vrat. Potrebna je bila pomoč gasilcev, ki so morali splezati skozi . okno v tretjem nadstropju, da so vrata v notranjosti odprli in tako omogočili lastnici, da je prišla v stanovanje. Poskus samomora Z avtom RK so' prepeljali v bolnišnico 19-letnega tapetnika Ferdinanda Desca iz Ul. del Vel-tro 75. Mladenič si je v obupu, ker je njego.va mati že dalj časa bolna in leži v bolnišnici, hotel vzeti življenje. Prejšnjo noč o-krog ene ure je v svojem stanovanju pograbil kuhinjski nož in se porezal po prsnem košu. Na srečo so ga našli pravočasno in mu nudili pomoč. Ozdravel bo v petih dneh. Pogreb podčastnika karabinjerjev Včeraj ob 10.30 je bil v kapeli bolnišnice pogreb tragično preminulega karabinjerskega podčastnika 28-let,nega Ferdinanda Firinu-ja, ki se je v nedeljo smrtno ponesrečil na Drevoredu R. San-zlo, ko se je proti središču mesta vozil na motorju. Pogrebu so prisostvovale vidne vojaške osebnosti. Častna straža je nato počastila spomin mladega podčastnika. Ob truplu pa sta bili tudi podčastnikova mati Maria Boc-phetta vd. Firinu in njegova zaročenka Liliana Cociani. Krsto s truplom bodo prepeljali v Rimini, rojstni kraj pokojnega Firi-nuja. Volitve v Del. zadrugah in škoda v kmetijstvu Zagotovila odbornika Corberija v zvezi z vprašanjem o pomoči kmetom v Repniču V začetku včerajšnje seje pokrajinskega sveta je predsednik dr. Delise počastil spomin pokojnega papeža in poudaril njegovo veliko delo v korist vsega človeštva. Njegovim besedam so se pridružili komunist Šema, socialist Medani, ki je tudi pripomnil, kako se je papež zavzel za narodne manjšine, demokristjan Maly, republikanec Fragiacomo, liberalec Jona in misovec Chiandussi. Nato je predsednik sporočil pokrajinskemu svetu o kongresu evropskega združenja občin in krajevnih ustanov, ki je bil nedavno v Bruslju in katerega se je osebno udeležil. Zatem je predsednik omenil nedavni sklep guvernerjev mednarodne atomske agencije na Dunaju o ustanovitvi inštituta za teoretsko fiziko v Trstu. Po teh sporočilih je dr. Delise odgovoril na vprašanje, ki ga je svoj čas postavil komunistični svetovalec Juraga o Delavskih zadrugah, v katerem je zahteval posredovanje pokrajinske uprave, da se uveljavi zanje izvirni statut in da se končno vrnejo članom. Predsednik je odgovoril, da imajo sedaj Delavske zadruge novi statut, ki ga je odobrilo ministrstvo za delo leta 1961. Poudaril je, da je dobro, da so ostale Delavske zadruge moralna u-stanova. Prav tako je predsednik zagovarjal sedanjo sestavo upravnega sveta Delavskih zadrug, ki daje možnost demokristjanom in njihovim socialdemokratskim in drugim sopotnikom, da imajo v rokah Delavske zadruge, čeprav so na zadnjih volitvah dobili sorazmerno nizko število glasov. Na odgovor je svetovalec Juraga pripomnil, da so besede predsednika v skladu z nedemokratično demokristjansko politiko. Hkrati je ugotovil, da je dr. Delise samo potrdil to, kar je napravil fašizem iz Delavskih zadrug, ki jih je odvzel članom in iz njih napravil moralno ustanovo, da bi zadušil njihovo proti-monopolistično funkcijo. Dr. Delise je odgovoril tudi na vprašanje, ki ga je pred nekaj časom postavil komunistični svetovalec Šema, v katerem je vprašal predsednika, ali mu je znano, da obstaja na univerzi neka štipendija, ki je namenjena samo italijanskim študentom, za katere pa je treba ugotoviti, da so neoporečnih nacionalnih čustev. Predsednik j? poudaril, da o tej štipendiji odloča ustanova »Opera universitaria*. Hkrati je pripomnil, da so nacionalna čustva odnosno ljubezen do domovine hvale vredni in da se zaradi tega strinja z značajem štipendije. Svetovalec Šema mu je odgovoril, da ni vprašal za lekcijo o patriotizmu in pripomnil, da predsednik dobro ve, da se v Trstu pod plaščem patriotizma skrivajo krivične diskriminacije. Odbornik Corberi pa je odgovoril na vprašanje, ki mu ga je pismeno poslal komunistični svetovalec Gombač, v katerem je zaprosil odbornika, naj se zanima za škodo, ki jo je pred dnevi povzročila toča v zgoniški občini in naj posreduje, da bodo kmetje dobili ustrezno podporo od oblasti. Odbornik je odgovoril, da ga je že 10. t.m. zjutraj svetovalec Pečenko obvestil, da je v noči istega dne toča hudo prizadela nekatere kraje v zgoniški občini in ga pozval, naj si gre ogledat prizadete kraje. »Enajstega tega meseca«, je dejal odbornik, »sva šla skupaj z inž. Pečenkom v Repnič, ki je bil najbolj prizadet in kjer je toča uničila 100 odst. pridelka. Nato sva z inž. Pečenkom obiskala še druge kraje*. Zatem je odbornik poudaril, da je po ogledu prizadetih krajev posredoval pri Kmetijskem nadzorništvu in zaprosil, naj gredo ugotovit nastalo škodo. Zagotovil je, da bo takoj, ko bo dobil od Kmetijskega nadzorništva podatke o povzročeni škodi, sklical kmetijsko komisijo pokrajinskega sveta, v kateri bodo razpravljali o ukrepih, ki naj bi jih v tej zvezi pod-vzela pokrajinska uprava. Svetovalec Gombač je izrazil zadovoljstvo za odgovor in pripomnil, da so mu mnogi kmetje dejali, da prihaja zlasti državna pomoč vedno zelo pozno in da je včasih nezadostna. Nato se je oglasil še predsednik Delise, ki je dejal, da je vprašanje našega kmetijstva zelo resno in to predvsem zaradi malih revnih posestev. Predlagal je, naj bi se proučila možnost, da bi pokrajinska uprava in druge ustanove dale svoj prispevek kmetom, da bi se ti zavarovali proti toči in drugim vremenskim nezgodam. tingenta, vendar pa pričakujejo, da gre samo za upravne zadržke in da bo odobritev prišla pravočasno. Na sestanku so ugotovili, da so bile na sejmu že podpisane pogodbe za skoro celotni določeni kontingent in da je v tem okviru prišlo tudi do podpisa pogodb za v naprej določene količine potrošnega blaga. Nato so razpravljali o jugoslovanskem dnevu, ki bo v okviru tržaškega mednarodnega velesejma v soboto. Člani delegacije si bodo ob tej priložnosti skupno z jugoslovanskimi gosti ogledali velesejem, nato pa bo prišlo na trgovinski zbornici do tehničnih razgovorov, na katerih bodo razpravljali o kupčijah na tržaškem velesejmu, o kupčijah na lanskem in letošnjem sejmu Alpe-Adria in o splošnem razvoju trgovinske izmenjave v okviru obeh krajevnih trgovinskih sporazumov. Končno so na omenjenem sestanku predlagali, da bi čimprej prišlo do sestanka med tržaško delegacijo italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice in odborom za obmejno trgovinsko izmenjavo, ki ima na jugoslovanskem področju podobno vlogo, kot jo ima tržaška delegacija. Prihodnji sestanek bo najbrž | v Kopru in bodo na njem podrob-1 neje proučili vprašanja trgovinske izmenjave. krajevne Razpis za prijave v Slovenski dijaški dom 1. Dijaki ki nameravajo vstopiti v šolskem letu 1963/64 v Slovenski dijaški dom kot redni ali zunanji gojenci morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Ul. Ginnastica 72 ali pri predsednici Dijaške Matice v Ul. Geppa 9/II (pri SPZ). 2. Prošnje za sprejem v Dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do Izpolnitve vseh razpoložljivih mest. 3. Dijaki, ki niso v gmotnem položaju, da bi plačevali celotno vzdrževalnino, naj vložijo pri Dijaški Matici posebno prošnjo za podporo po navodilih razpisa Dijaške Matice. 4. Vsa ostala pojasnila in navodila prejemajo prosilci pri naslovih navedenih v 1. točki. Šolske prireditve SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU pripravlja na stadionu John Saxon. Prepovedano mladini« Massimo 16.30 «Dinamite Jacki) —' Technicolor. Fernandel. Im pero 16.30 «La steppai) Moderno 16.00 «Un«o due tre« Jani«s Cagney. Horst Buchholz. Astoria 17.00 «Fuoco incrociatoD Astra 16.30 «La furla degli lm-placa-blll». Vittorlo Veneto 16.15 «11 promooto-rio della pauran Gregory PecK, Robert Mitchum. Prepovedano mladini. Abbazia 26.00 «FBI contr0 dottof Mabusen Lex Barker. Marconi 16.00 «GII eroi del Pacfico* John Wayne, Anthonv Quinn. Ideale 16.00 «1 berberi contro la gione- stranlera«. Skedenj 16.00 «Amore ritopnas Technicolor. Rock Hudson, Doris D3V■ Prosvetna društva Ivan Cankar« Slavko Škamperle ln Skedenj priredi' Jo 29 in 30. junija U. mladinski i*-let po Istri, na Reko ln v Opatijo« Prenočišče v Opatiji. Vpisovanj*' vsak večer v PD Ivan Cankar od 19.30 do 20.30 V PD Slavko Škamperle v sredo ln petek od 20.30 do 22. ure In v nedeljo od 10.30 do 12 30. Slovensko planinsko društvo prit®’ dl dne 29. in 30. junija izlet z avto’ busom v Kamniško Bistrico ln V* garsko dolino. Vpisovanje v uradnik urah ria sedežu v Ul Geppa 9-2. Prosvetno društvo Andrej Cok u* Opčinah priredi v nedeljo 7. Julij* izlet na Mangart. Vpisovanje P1* Uraščkovih od 10. t m. dalje. 14. julija bo priredilo Prosveto® društvo »Matjašič« iz BarkovelJ i*IeI k Izviru Soče. Odhod ob 4 30, povr»' tek okrog 23. ure. Za Izlet Je P®-trebna propustnlca. Za osebe, ki ni' majo prepustnice, a so pripravljen^ (Vačati stroške za kolektivni vizum« .je možna vključitev v izlet s skdP" nlm potnim listom. Vpisovanje vsak dan razen nedelje od 20. do 21-30 na sedežu pri Rumeni hiši. Ob P®" vratku se bodo izletniki ustavili dve uri v Novi Gorici. Odihod 00 izpred Rumene hiše. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 18 junija 1963 s«e je v Trst® rodilo 8 otrok, umrlo pa Je 6 ose®' UMiRLI SO: 77-letna Domenica David por. Plocoll, 47-letna Bruna C a*; fleri por. Berger, 48-letna An*«1!8 Zulllan por, Lodlgiiani, 56-letni Giuseppe Bradaz, 83-letna Matilde P®1' iak vd. Cavallerl, 53-letni Giordan® Alberti. NOČNA SLU2BA LEKARN INAM Al Cammello, Drevored 3^*-Settembre 4; Godina, Trg sv. J »k®; ha l; Sponza, Ul. Montorsino ’« Vernarl, Trg Valmaura 10; Vleltne1' " Trg Borsa 12. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I PRIMORSKI DNEVNIK TEŽAVNA POT RAZVOJA NOVIH NEODVISNIH DEŽEL AFRIKE Zahodnonemška vojaška pomoč Federaciji Nigerije Zavesa tajnosti nad vprašanjem oboroženih sil - Zapleteni pogoji gospodarskega razvoja - Ozadje sporazuma bo morda pojasnil obisk finančnega ministra v zahodnih prestolnicah AKRA, junija. — Nigerijska javnost in politiki so šele iz vesti, objavljenih v Bonnu, izvedeli, da je med Zvezno republiko Nemčijo in Federacijo Nigerije bil podpisan sporazum o vojaški pomoči. Vlada nigerijskega premiera Abukavara Baleve, namreč, nima navade, da bi parlament, politične voditelje in vlade federalnih enot seznanjala z aranžmaji, ki se nanašajo na vojsko. Vse, kar zadeva oborožene sile je ovito v nekakno nepredirno zaveso, a v vojski sami imajo nigerijski oficirji še vedno podrejeno vlogo. Zaradi tega v Nigeriji bonske vesti v zvezi s tem, da je Zahodna Nemčija prevzela nalogo organiziranja in oborožitve nigerijskega vojaškega letalstva, niso povzročile velikega presenečenja. Pozornost pa je zbudilo pojasnilo zahodnonemških uradnih predstavnikov, da je Adenauerjeva vlada sporazum podpisala potem, ko se je bila prej posvetovala in dosegla soglasnost svojih partnerjev v o-kviru NATO. Ali naj to pomeni — se vprašujejo politični krogi v Lagosu — da sporazum ni samo bilateralnega značaja, marveč Nigerijo priteguje v širše načrte strategije atlantskega pakta v afriškem merilu? Nigerija, kakor tudi mnoge druge nove neodvisne dežele, se mora spoprijemati s številnimi težavnimi problemi. Med temi so nekateri, ki so povsem specifični Za to, po številu prebivalstva naj-vejčjo afriško deželo. Razdeljenost na tri v dokajšnji meri samostojne države (Severna, Zahodna in Vzhodna Nigerija), kjer prevladujejo tri regionalne politične stranke, katerih obeležje je bolj plemenskega kot doktrinarnega značaja, povzroča stalne notranje pretrese in otežkoča združevanje nacionalnih sil. Vsa praksa po proglasitvi neodvisnosti (leta 1960) je pokazala, da predstavlja zapletena u-stavna ureditev — vsiljena morda prav kot cena za neodvisnost — vir stalnih spopadov, politične nestalnosti in nepremičnosti., Kriza, ki je v Zahodni Nigeriji izbruhnila maja lansko leto, še ni končana. Ona se je samo zaostrila. Pred vrhovnim sodiščem se že štiri mesece nahaja 20 članov vodstva opozicijske Akcijske skupine, t. j. tretje največje nigerijska stranke, obtoženih zaradi poizkusa veleizdaje in zarotniškega delovanja proti vladi. • Šestletni načrt gospodarskega razvoja, ki mu je botrovala Svetovna banka in je že stopil v drugo leto življenja, je trenutno najtežje vprašanje Nigerije. Bilo je, namreč, predvideno, da bo dobra polovica sredstev — okrog pol milijarde dolarjev — priš'a iz inozemstva, in to •• obliki ) omoči, posojil ter neposrednih investicij privatnega kapitala. Posebni interes, ki ga zahodne dežele in njihovi finančni krogi kažejo za Nigerijo, je razviden iz tako imenovanega «džentlmen-sktga sporazuma« med zainteresiranimi partnerji, da bodo namreč na nigerijskem tržišču nastopali enotno in brez medsebojnega konkurenčnega boja. V duhu takšnega sporazuma je V ZDA bila ustanovljena posebna »posvetovalna skupina« predstavnikov vlad in finančnih sektorjev vseh zahodnih dežel, ki žele sodelovati v nigerijskem gospodarskem razvoju. Vsako posojilo, pa-moč ali večja privatna investi- cija članov ((posvetovalne skupine«, je podvržena predhodnemu skupnemu sporazumu, Nigerija Pa brez soglasnosti ((posvetovalne skupine« ne more skleniti nobenega bilateralnega angažmaja s tretjimi deželami. «Ni nam uspelo dobiti toliko tujih sredstev, kot smo pričakovali,« je pred kratkim ob priliki proračunske razprave rekel Emole, minister za finance Vzhodne Nigerije. «Tuji partnerji,« je še rekel, ((kažejo določeno omejeno zanimanje samo za visoko akumulativne projekte, katerih finansiranje je povezano z restriktivnimi pogoji«. Ni znano, kakšni so ti ((restriktivni pogoji«, vendar v trenutnih nigerijskih političnih pogojih ne obstaja možnost nacionalizacije ali resnejšega omejevanja inozemskega kapitala. Nigerijska vlada tudi nima nobenega namena, da bi spodbujala k tekmovanju med državnim in privatnim, domačim ter inozemskim sektorjem gospodarstva. Vlada se strogo o-mejuje na investicije v infra- strukture (ceste, železnice, pristanišča, telekomunikacije) in socialne službe (prosveta, zdravstvo), da bi ustvarila privlačnejše pogoje za privatne interesente, katerim nudi pravne, politič-no-ekonomske in druge garancije ter olajšave. Inozemski kapital že kontrolira večje število ključnih panog nigerijskega gospodarstva, kot na primer bančne ustanove, proizvodnjo in nadaljnja raziskovanja nahajališč nafte, zunanjo trgovino, lahko industrijo itd. Po proglasitvi neodvisnosti se ta kontrola ni zmanjšala. Nasprotno, razširila se je še na druga področja. Novost je samo v tem, da se prejšnjemu britanskemu monopolu zdaj pridružujejo še ameriški, zahodnonemški, izraelski, italijanski, japonski in drugi partnerji. Nigerijski privatni kapital trenutno še ne igra vloge resnega, a še posebno ne privilegiranega konkurenta, čeprav bi ne bilo moč reči, da se ne krepi. Toda njegove težnje ne gredo preko želje, da mu tujci puste maloprodajne trgovine in cestni promet. Premožnejši domači sloji,' ki imajo vpliv na politiko, so povsem zadovoljni s tem, da jim tuje družbe odstopijo del akcij ali da na dobičkanosna, oziroma častna direktorska mesta imenujejo Nigerijce^ tudi vplivne politike, s čimer se nigerijski interesi čvrsto povezujejo z onimi tujega kapitala. Ce pa se kljub tako ugodnemu vzdušju zahodni činitelji, ki sicer Nigeriji poklanjajo posebno pozornost, še naprej vedejo tako zelo zadržano in skopo glede po--moči, posojil ter neposrednih investicij, potem je to težko tolmačiti drugače, kot da gre za špekulacijo, s pomočjo katere si žele zagotoviti določene dopolnilne garancije in olajšave, med katerimi dolgoročna stabilizacija notranjega političnega stanja, kot si ga zamišljajo zainteresirani krogi, zavzema zelo važno mesto. Nekateri morda upajo, da bi nigerijska vojska mogla postati potencialni činitelj takele stabilizacije. Morda pa nekateri po drugi plati težijo za tem, da bi se vojska ne vmešavala v politični razvoj dežele, kot je primer v Togu, Senegaliji in Liberiji. Ce ima nigerijsko-zahodnbnemški sporazum takšno ozadje pa bo bržkone pokazal obisk nigerijskega finančnega ministra v nekaterih prestolnicah držav, kjer naj bi s pospešeno naglico rešili vprašanje posojil in pomoči, kakor tudi privatnih investicij v Nigeriji. Zelo uspele šolske prireditve na nekaterih slovenskih šolah Slovenska industrijska šola na Opčinah nas je v četrtek popoldne veselo presenetila s prireditvijo, ki bo ostala vsem, ki so se je udeležili, v lepem sporni n%. Posebnost-je bila izredno lepo podana igra «Iznajdba», ki jo je napisal Lojze Cijak, ki ga že poznamo iz drugih njegovih literarnih del. Kakor že v drugih delih, je Cijak tudi v tej igri posegel v življenje na našem podeželju. Na sporedu so bili tudi narodni plesi, recitacije, nastop šolskega pevskega zbora ter telovadni nastop. Posebno moramo omenili nastop šolskega zbora, ki je dvoglasno prav dobro zapel ((Zbadljivko«, «Zabučale goreti in «2ab-jo svatbo*. Graunikove pesmi «Ognjišče», (/.Domačija tiha» in «Sreda» so dobro recitiral naslednji dijaki: A. Kralj, M. Grgič, l. Sosič, J. Škrk in P. Grgič. Telovadni nastop — vaje s palicami — so izvajali dijaki drugega in tretjega razreda. Šolski dekliški kvintet je zapel ePredico» in ajaz pa grem na zeleno trav’con. Nato je sledil venček narodnih plesov, ki so jih zaplesale dijakinje tretjega razreda. Prvi del sporeda sta zaključili O. S uk in L. Malalan, ki sta v duetu zapeli «Rdeči sarafann. V drugem delu pa so dijaki lllllllllllllllllll■lllll■llllll■lllll■lllllllllllllll■lllll^,D,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,!,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,.iiiMiniiiiiMiiiiimiiiiiiiiimnmiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiHiiiiiiHniMiiiiiinniiMi DANES SE V VATIKANU ZAČNEJO VOLITVE NOVEGA PAPEŽA Gregorja X. so izvolili v strahu da bodo ostali ob kruhu in vodi Papež Janez XII. je prišel na prestol sv. Petra, ko je bil star komaj 16 let Razni papeški zakoni, da se preprečijo tuji vplivi - Najdaljši konklave Sedaj ko se je končalo devetdnevno žalovanje za pokojnim papežem Janezom XXIII., se z današnjim dnem začnejo volitve novega papeža. V dopoldanskih urah bodo otvoritvene svečanosti z ustreznimi verskimi svečanostmi, ki jih bo prenašala televizija, nato se bodo za kardi, nali zaprla vrata in začel se bo tajni del konklava, ki bo trajal, dokler ne bo izvoljen novi papež. Novi papež bo z izvolitvijo postal hkrati 263. ali 264. (računi se ne ujemajo) škof rimske škofije, Kristusov namestnik na Zemlji, vrhovni poglavar katoliške Cerkve, patriarh Zahoda, primas Italije, nadškof rimske cerkvene province in poglavar vatikanske države. Kot vidimo, ima papež kar cel kup funkcij in blestečih naslovov, ki so se Kristusovemu namestniku na Zemlji nakopičili v dolgi zgodovini Cerkve, toda ta zgodovina ni tako blesteča, včasih je kar temna. To se odraža tudi v nekaterih členih kanonskega prava, ki so nastali, da bi se razni «grehi» ne ponavljali. Cerkev je imela tudi nekaj velikih papežev, hkrati pa tudi papeže, ki so bili daleč od svetosti in vsega onega, kar se papežem pripisuje. Ko je bila Cerkev nekoč bolj demokratična, so rimskega cerkvenega poglavarja kot rimskega škofa volili duhovniki in tudi verniki. Ta demokratičnost pa je nekaterim služila v vse drugačne namene in tako so na prestol sv. Petra prihajali tudi ljudje, ki z likom papeža, kakršnega si zamišlja vernik, niso imeli nobenega o- pravka. Papež Janez XII. npr. je bil izvoljen za papeža ko je bil star komaj 16 let. Niti od daleč ni bil primeren za ta položaj toda grofje Tuscolo, ki so tedaj bili zelo mogočna družina, so ga hoteli imeti. In so ga izsilili. Bilo je to v 10. stoletju. Tudi papež Aleksander VI. ni bil zgleden papež. Bil je to Rodrigo Borgia, ki ga je na prestol izsilil njegov sin vojvoda Valentino Borgia. Cerkev je imela tudi tako imenovane protipapeže, ki so si lastili prestol sv. Petra proti drugim papežem, ki so bili izvoljeni od druge skupine cerkvenih in civilnih dostojanstvenikov. Cerkev je torej imela hkrati tudi po dva papeža, pa čeprav teh protipapežev noče priznati. Da bi se takšni «grehi» ne ponavljali se je število ((aktivnih volilnih upravičencev«, kot bi mogli temu v sodobnem načinu izražanja reči, skrčilo, hkrati pa so posamezni papeži začeli izdajati tudi zakone, ki so določali tudi sam način volitev. E-den prvih takšnih zakonov je bil zakon, ki ga je izdal Gregor X. leta 1274. K temu so ga prisilile lastne izkušnje. Tedaj je bilo komaj 18 kardinalov, ki so bili pozvani izvoliti novega papeža. Toda teh 18 kardinalov se ni moglo zediniti, kdo da bo papež. Zato je konklave trajal 2 leti 9 mesecev in dva dni. In bi bil trajal še kdo ve koliko časa, če bi prebivalci Viterba ne odkrili škofovskega dvorca v Viterbu, kjer se je konklave vršil, da bi kardinale prisilili, naj se že enkrat odločijo. Zagrozili (mš g 'Z/////A V, 'S//////. M//////Z Radio Trst A T.00: Koledar; 7.30; jutranja glasba; 11,30: Šopek slovenskih; 11.45; Vrtiljak; 12.00: Brali smo za vas; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Lahka glasba; 17.00: Ansambel Franco Vallisnerl; 17,20: Pesem in ples; 18.00: Pevski zbori; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Sodobni Ital. skladatelji; 19.00: Higiena In zdravje; 19,15: Glasbeni kalejdoskop; 20.00: Šport; 20.30: «Pretkanec se ženi«, veseloigra; 22.00: Strawinsky: Apollo Mu-sagetes; 22.30: Broadwayski odmevi. 12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13,15: Drage popevke; 13.35: Eu-senello ■ • Monteverdi »Kronanje Popee«. SREDA, 19. JUNIJA 1963 Koncert; 13.25 Mikrofon za dva; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Filmske in gledališke novosti; 15.45: Glasba ln turizem; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Koncert; 17.25: Operna glasba; 18.20: Literarna oddaja; 18.40: Neapeljska antologija; 19.10: Kmetijska oddaja; 20.30: Lahka glasba; 21.00: A. Boscolo: «Estuarto»; 22.15: Violinist Giuran-na ln pianistka Panucci. //. program Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: Opoldanski koktajl; 12.50: Iz francoskih oper; 13.40: Plošče; 14.00. S pesmijo po domovini; 14.30: Za oddih; 15.30: Mladinski zbori; 16.00: Otroški kotiček; 16.30: Popoldanski koncert; 17.40: Pojo Pavone, Shapiro In Lee: 18,00: Prenos RL; 19,00: Orkester Joe Loss; 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Luncefor; 22.40: Corellljeve skladbe; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Jutranja glasba; 8.30: Glasbeni sejem; 9.05: Lahka glasba; 11.00- 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje Anita Sol; 9.00: Ital. pentagram; 9.35: Pisan program; 10,40: Za glas in orkester; 12.00: Vesela glasba; 14,00: Pevci; 14.45: Plošče; 15.00-Ital. pesmi; 15.35: Koncert v miniaturi; 16,00: Rapsodija; 16.35: Za vas izbrani motivi; 17.35: Mala enciklopedija; 17.45: Filmska glasba; 19.50: Kol. dirke po Švici; 20,00: Simfonična glasba; 20.35: Filmske novosti; 21.45: Večerna glasba; 22.10: Jazz. III. program 18.30: Gospodarska rubrika; 18.40: Knjižne novosti; 19.00: Couperino ve skladbe; 19.15: Francoska kultura; 19.30: Vsakovečerni koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Schubertove variacije; 21.30: Na programu VVelnberg In Skrjabin; 22.15: Ital Jug. in evropska kultura; 22.45: Glasba danes. Slovenija 4.00: Dobro Jutro; 8.05: Opera ln balet; 8.55: Pisan svet pravljic; 9.25: Popevke; 10,15: Nekaj za pi- hala; 10.30: Človek In zdravje; 10.40: Slovenske narodne; 10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti 1; 12.05: Zabavna glasba; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Pesmi m plesi; 13,15: Obvestila; 13.30: Operne melodije; 14.05: Bevk: Pastirci; 14,35: Glardlnl: Bobenček in Hiter ples; 14.40: Beethovnova Sonata v G-duru; 15.15: Zabavna glasba; 15.40: Amaterske skupine; 16,00: Vsak dan za vas; 17.05: Promenadni koncert; 18.00: Aktualnosti; 18.10: W. A. Mozart; 18.45: Ljudski parlament; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Zdenek Fi-bich: V podvečer; 20.16: Trikrat petnajst; 21.05: Skupni program JRTV; 21.45: Orkester RTV Ljubljana; 22.15: S popevkami okrog sveta; 22.50: Literarni nokturno; 23.05: Melodije v noči; 23.25: Poljska glasba. Ital. televizija V dopoldanskih urah maša ob začetku konklava; 18.00: Program za najmlajše; 19.00: Dnevnik; 19.10: TV pošta; 19.30: Simfonični koncert; 20.15: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Volitve papeža; 22.00: Detektivka: »Prepovedan postanek«; 23.30: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Dnevnik; 21.15: Film: »Rešil te bom«; 23.05: Komorna glasba; 23.30: Športne vesti. Jug. televizija 19.30: TV obzornik; 20.00: TV dnevnik; 20.15: Rezerviran čas; Približno ob 22.00: Poročila. so jim celo, da jih bodo pustili ob vodi in kruhu, če ne izvolijo papeža v petih dneh. Zgledu Gregorja X. je v izdajanju tovrstnih zakonov sledijo 31 papežev, ki so izdali kar 31 «ustav» odnosno zakonov za do* bo, ko je papežev prestol nezaseden ter za volitve same. Tudi Janez XXIII. je k ((apostolski u-stavi« papeža Pacellija dodal nekaj svojih dopolnitev. Ne bomo se ustavljali ob posameznih «ustavah» in ((dopolnitvah«. Glede tega bomo povedali le, da se v dobi «vacantis sedis apostolicae« in v dobi konklava cerkvena oblast deli med oblastjo ((generalne kongregacije« in oblastjo ((posebne kongregacije«. Slednja ima manjše naloge; upravlja tekoče zadeve Cerkve in se sproti vsake tri dni obnavlja. Kanonsko pravo v zvezi z volitvami papeža ima tudi določene predpise, ki izključujejo vpliv laičnih torej posvetnih oblasti na cerkvene dostojanstvenike, odnosno na volitve novega papeža. Ne bomo odkrili nobene tajnosti, če bomo ob tem rekli, da so kardinali prav tako ljudje kot vsi ostali smrtniki in da so zato lahko pod vplivom tega ali onega. O tem se tudi po smrti Janeza XXIII. kot je bilo tudi ob smrti drugih papežev veliko razpravlja. Vplivi «Zahoda»t vplivi naprednejših ali manj naprednih krogov in struj so znani. Vršijo se seveda bolj skrivaj, bolj v rokavicah, nekoč pa je bilo vmešavanje posvetnih oblasti kar javno. Bazni cesarji in drugi predstavniki posvetne oblasti so imeli precej besede pri izvolitvi tega ali onega dostojanstvenika za papeža. In to niti ni tako daleč v zgodovini katoliške Cerkve. Se 1914. leta je krakovski nadškof Puzina v imenu Franca Jožefa postavil svoj «veto» proti kardinalu Marianu Rampolli, ki ni bil izvoljen, ker so izvolili za papeža kardinala Sarta, sedanjega svetega Pia X. Sicer pa so se cerkveni dostojanstveniki tudi prej kdaj uprli pritisku posvetnih oblasti na njihove odločitve pri volitvah papežev. Leta 1605 npr. so se med konklavom hudo prepirali, ker so posvetne oblasti imele tako rekoč v oblasti večino kardinalov in je bil zato izvoljen za papeža Pavel V. iz družine Borghese. Sedaj pa še nekaj o konkla-vu v dosedanji dobi. Nekoč so papeža volili tudi člani cerkvenega koncila, ki je veljal kot najvišja cerkvena instanca. Mcjoney ^in so zanj od-graj-eni prostor, da bi Med konklavom ne sme noben kardinal zapustiti ograjenega prostora Vatikana, razen v nujnih primerih bolezni ali smrti, kot se je zgodilo na zadnjem konklavu, ko je umrl ameriški kardinal prli - 'žagi vrata koj zatem zapečatili. Ker jp sedaj zelo veliko »volivcev«, so dovolili vsakemu kardinalu, da ima le enega spremljevalca. Poleg 81 kardinalov in njihovih spremljevalcev pa so sedaj v ograjenem prostoru Vatikana še nekateri duhovniki, ki služijo verskim obredom in drugim potrebam, nadalje sta tu «zaprta» še dva zdravnika, en kirurg, en farmacevt ter dva bolničarja. Skratka je v zaprtem delu Vatikana sedaj kakih 180 oseb, ki bodo ostale tu, dokler se ne bo iz posebnega dimnika dvignil beli dim, ki bo svetu oznanil «ha-bemus papam« — imamo papeža. Kdo bo, bomo videli. Kakih 400 let je, odkar ni bilo papeža, ki ne bi bil italijanskega rodu. Vsi konklavi se niso vršili v »večnem mestu«, pač pa tudi v drugih mestih, kot npr. v Terracini, v Veletriju, Veroni, Ferrari, Piši, Perugi, Neaplju, Viterbu, Arezzu ter v Avignonu in Clunyju. Zadnji konklave izven Rima je bil v Benetkah pred 164 leti, ko so na otoku San Giorgio kar tri mesece sejali in se prepirali, da bi izvolili papeža Pia VII. zelo' dobro podali igro v dveh dejanjih «Iznajdba». Vloge so bile tako razdeljene: Ivana Plahuta, vdova perica — J. Suc; Ziv-k > in Saško, sinova n- M. Biljani in B. Kralj; Drejc Plahuta, kmet — R. Smotlak, Marinca soseda — A. Sošič; Miha kmet — D. Milič in zastopnik I. Šuligoj. Da je prireditev dobro uspela, gre zahvala vsem nastopajočim, ki so zelo dobro podali svoje vloge, in profesorskemu zboru, ki je šolarje pripravil za tako lep nastop. Prireditev bodo ponovili prihodnjo nedeljo ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. . . . V soboto zvečer so imeli u-čenci osnovne šole v Zgoniku zaključno šolsko prireditev. Na hodniku šolskega poslopja, kjer je bila prireditev, se je zbralo veliko število staršev in vaščanov, da se sami prepričajo, kaj so jim pripravili njihovi mali za konec šolskega leta. Najprej je učenka prvega razreda Neva Milič pozdravila navzoče ter ob vsaki točki napovedala, kaj od bogatega sporeda pride na vrsto. Prireditev so otvorili najmlajši iz prvega razreda, ki so skupno' recitirali pesem sMuca*. Igor Guštin in Lučano Milič sta v duetu zapela ((Moja kosa«. Sledil je prizor ((Zobobolu, ki so ga podali: Darja Kobal, Vojko Husel in Peter Gruden. Učenci več razredov so ob spremljavi glasbe nastopili z ritmičnimi vajami. Nato sta Boris Pegan in Milio Milič prav prisrčno podali prizorček j(Palačinke». Sledil je še prizor »Kmet, lisica in volku, ki so ga prikazali Darja Kobal, On-, dina Petrinčič in Dorica Kreše-vič. Enodejanko »Kaj nam pa morejo» so prav dobro prikazali učenci več razredov, glavno vlogo pa so imeli: Lučano Milič kot Silvan, Igor Guštin kot Stanko in Grozdana Milič v vlogi Iva. Za zaključek te lepe prireditve je nastopil šolski zbor, ki je dvoglasno in ob spremljavi zelo dobro zapel: ((Veseli pastir», ((Svetlo sonce se je skrilo«, ((Bistra Žila« in ((Zeleni gozd«. • • • Tudi otroci iz Trebč so zelo lepo zaključili šolsko leto. V dvorani Ljudskega doma se je zbralo veliko število domačinov. Učenka IV. razreda Milena Pa-dovan je v imenu vseh sošolcev pozdravila navzoče, tpr napovedovala program ob vsaki točki. Najprej so celo vrsto lepih pesmic recitirali učenci iz L in II. razreda. Nato so oni iz lil. razreda podali prizor «Večna uran, glavni vlogi pa sta imela Bruno Kralj in Marina Milkovič. Najmlajši so se spet vrnili na oder in po napevu slovenske narodne pesmi zelo lepo telovadili. »Kaznovani šaljivec» je bil prizor, ki so ga podali učenci iz IV. in V. razreda. Nastopili so: Ful-via Kralj v vlogi Zore, Zmaga Cuk kot Andulka in Boris Hrovatin kot Mirko. Pesem «Na poti v šolo» je recitirala Ondina Kralj, sledila je igrica ((Mirko in abeceda», v kateri je igralo več otrok tamkajšnje osnovne šole. Glavni vlogi pa sta imela Zvonko Kalc — učitelj in Adrijano Kralj — Mirko. Prireditev je zaključil otroški šolski zbor, ki je zapel Kekco-vo pesem «In prav vesel iz šole grem». • * * V društveni dvorani na Konto-velu so imeli v nedeljo popoldne prireditev za konec šolskega leta. Pripravili so jo, seveda, otroci s Proseka in Kontovela. Nadja Kralj, učenka V. razreda, ..........................................iimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimt Iz umetnostnih galerij Armando Cucthi v «Rossonijevi» Prva osebna razstava je za vsakega slikarja važen dogodek, na katerega se mnogi dolgo pripravljajo in pred tem primerjajo svoje sposobnosti s sodelovanjem na raznih skupnih razstavah. Podobno tudi Armando Cucchi, ki nastopa prvič javno šele sedaj v Rossonijevi galeriji z zbirko 22 olj in 2 temperama Cucchi je nedvomno precej nadarjen samouk. A v svojem poklicu geometra uporablja tudi risalne potrebščine, kar se mn pozna po bolj izdelani risbi svojih zasnov in še v natančnejšem opazovanju gradbenih značilnosti raznih stavb. Tako v sliki miljskih hiš, kakor v tistih iz Burana, ter posebno še v veliki podobi razmajanih poslopij vasi Fiumicello. Sicer pa tvori Cucchijevo slikarsko zanimanje predvsem razgibana oblika naše domače pokrajine med Prosekom in Miljami. Prepestra jesenska razpoloženja živih barv ga pa ponekod preveč omamljajo in tedaj izgublja nekoliko barvno ravnotežje. Zato mu pa, nasprotno, dobro uspe skladno podati barvitost pomladne svežine vetrovnih juter v dolini Ri-Žane in na Krasu. V splošnem se je Cucchi potrudil, zbrati za ta svoj prvi nastop taka dela, ki so nastala v zadnji dobi. Zaradi tega se predstavlja v slogu še precej enoten, pa čeprav ga nekatere redke slike izdajajo, da se zanj še skriti bori. Ima pa Cucchi gotovo vse možnosti, povzpeti se na raven dobrega krajinarja slik srednje velikosti in malih bežnih skic, ker ljubi slikati pred naravo. In ta je najboljša šola za vsakega slikarja. iMliiailliiiiiii(iii>ui«iiiiiiiiii«iiiiiiiiiiaiil|M,g,vvtiiaiiif ii|ial|||laR,,,,l,,,,,,,||l|,,,,,,l|,,a,|,l,|l,l|,a|,||,ai|aiia|,a||tia||ltatM||a|||t|a|t|||||||a|||a|a|||||||||||Ia||a|||||M|||aa|>||^ OVEN (od 21.3. do 20.4.) Prejeli boste zanimivo ponudbo, vendar se prej pozanimajte v zvezi z osebam', od strani katerih je prišla. V novem okolju se boste počutili zelo dobro. BIK (od 21.4. do 20.5.) Nova okoliščina bo v vas zbudila dvom glede uspeha nekega posla v teku. Poverjena vam bo zelo delikatna naloga. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Trenutek ni primeren, na načnete nova pogajanja z nekim družinskim članom. V nobenem primeru ne podvomite v iskrenost čustev ljubljene osebe. RAK (Od 23,6. do 22.7.) Odlični rezultati nekega posla vam bodo utrdili zaupanje v bodočnost. Bodite bolj optimistični ln vse se bo ražvljalo bolje. LEV (od 23.7. do 22.8 ) Manjša po-klicna nevšečnost bo na vas vplivala HOROSKOP v zelo spodbudnem smislu. Zvestoba starega prijatelja vam bo v nekem razočaranju v veliko uteho DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Skušajte navezati stike s poslovnimi osebami, ki so vam lahko koristne. Odkrito pojasnilo bo koristnejše od diplomatičnih manevrov. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne mešajte svojih čustev s poslovnimi interesu. Omilite nekoliko svoje kritike. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22,11.) Podvig, ki ga boste uresničili skupno z drugimi,' vam v največji meri zagotavlja možnost uspeha. Ne iz- žlnske zadeve. gubljajte časa v razgovorih z brezpomembnimi osebnostmi. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Dan Je primeren za pogumne odločitve, ki jim bodo sledili zelo dobri uspehi. Popolno razumevanje z ljubljeno osebo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) S pomočjo neke vplivne osebe boste uresničili neki star načrt. Ne zaupajte popolnoma nekim novim prijateljem. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zelo zanimiv dan v finančnem pogledu. Stališče neke osebe do vas se ni spremenilo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nekateri dogodki v teku dneva bodo spodbudil! vaš optimizem. Pokažite večje zanimanje in razumevanje za dru- je po zdravila občinstvo, ki je za to priliko napolnilo dvorano, ter napovedovala program. Učenci s Proseka in Konto ee-la so uprizorili sledeče pri fbre, recitacije 'in pesmi: SJasničjSrjan, Sneguljčico», «Palačinke», %Cisto vestii, t>Ankoii, «Pesem o •potovanju«, ((Cicibana in čebelo«, ((Kovačev, eVenček na plr/jjj« jn «Na- rodno r.ošov. Učenc\- \z n. razre- sonce da so nato še priv lepo podali dvodejanko »Skriti*. Tudi otroci slovenske osnovne šole iz iftojana so v nedeljo popoldne imeli zaključno šolsko prireditr/p ti Marijinem domu. Pester rn bogat program je bil takol% razdeljen: «N.a južni te-£“)», (prizorček), «Slišala sem Ptičko pet«, ((Petje«, «Ciciban in čebelica* (zborna deklimacija', aSpluvarska» (petje), »Volk m lisica*, (prizorček), r Pr st ir 1 i pase ovce tri*, (p-tje), ... možje* (enodejanka), s Jaka in smrt» (petje) in ritmične vaje. Za zaključek pa se je >o ari na odru otroški pevski zbor, ki je zapel štiri pesmi, m sicer: «turni jo gozdovi dom iči», eSvetlo se je skrilo*, sVe-erni in ((Slovenski smo zvonček* fantje*. Da so vse te šolske prireditve lepo uspele, se je treba zabeliti vsem učencem, ki so se poleg študija potrudili za le nastope. Pohvala gre tudi vsem tistim učiteljem, ki so s požrtvovalnostjo pripravili učence za u.pele nastope. M. M. ' Prizor iz igrice «Iznajdba», ki jo je napisal Lojze Cijak, uprizorili pa so jo učenci industrijske šole na Opčinah Skupina otrok iz zgoniške osnovne šole, ki so pripravili zelo obsežen in lep program Zelo lepo število učencev osnovne šole v Trebčah, ki so sodelovali v raznih točkah pestrega sporeda na zaključni prireditvi tm •v B Sličica iz igre »Škrati«, ki so jo na n-Mjski zaključni šolski priredi, tvi uprizorili otroci šole - Proseka in Kontovela Otro. ki pevski zbor slov. osnovne šole v Rojanu je na zaključni pri-reditvi dvoglasno zapel nekaj pesmi PRIMORSKI DNEVNIK — $ — 19. junij« 1963 ZAOSTRITEV SINDIKALNEGA SPORA V TEKSTILNI TOVARNI Demonstracija delavk iz Podgore po goriških ulicah in pred prefekturo Delegacija stavkajočih je odšla k prefektu in mu prikazala zahteve, za katere stavkajo m pn Tekstilne delavke iz Podgore nosijo transparente po Korzu, na katerih značaja Sindikalno gibanje tekstilnih delavcev, ki se stopnjuje že nekaj dni, se je včeraj nepričakovano zaostrila. Tekstilne delavke prve izmene so ob 9. uri zjutraj zapustile delovna mesta in odšle iz tovarne. V velikem številu, prav gotovo več kot 500, so se odpravile čez podgorski most v Straži-ce, na Korzo, kjer so pri poštni palači zavile pred prefekturo. Med demonstranti je bila velika večina deklet, ki so nosile v prvih vrstah transparente, iz katerih je bilo mogoče razbrati, da zahtevajo zvišanje mezd, prilagoditev prejemkov podražitvi življenjskih stroškov, mezde, ki naj bodo pravično plačilo za pospešen delovni ritem itd. Pred prefekturo so sestavile delegacijo šestih delavcev, zaposlenih v najrazličnejših oddelkih, ki jo je spremljala pokrajinska tajnica FIOT-CGIL Marija Selič. Delegacija je prefektu sporočila svojo zahtevo, naj posreduje v sporu s Togniello, industrij-cem, ki noče »prejeti delavskih zahtev. Delavke so med drugim povedale, da se je od lanskega podpisa delovne pogodbe za dvakrat povečalo število strojev, ki so modernejši od poprejšnjih: njihova storilnost je zaradi povečanja brzine dvakrat večja. Ker je želja sindikatov, da se prejemki delavk prilagodijo življenjskim VERDI. 17.00: «Odlo mortale», A. Nazzarl in D. de Metz. Italijanski barvni film. CORSO. 17.00: nSette allegri cada-veri», S. James in K. Connors. Angleški črnobeli film. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 17.30: «Merce bionda», J. Fuchsberger in C. Sorner. A-meriškl črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 16.30: «Tre oriundi contro Ercole», V. Trickett. Ameriški črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. DE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italia It. 10, tel. 25-76. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 25,2 stopinje ob 14. uri, najnižjo 11,9 stopinje ob 4.20. Povprečne dnevne vlage je bilo 67 odstotkov. potrebščinam in povečanemu ritmu, naj se jim izplača proizvodna nagrada v višini 200 ur, zvišajo naj se jim mezde na 42.000 do 45.000 lir mesečno, uvedejo naj se akordi, kjer jih še ni, delavcem, ki pa ne delajo po akordih, naj se prizna posebna doklada. Marsikateri delavec se je že ranil s kislinami, ki jih uporabljajo v oddelku za impregniranje tkanin, zato naj se jim izplača posebna nagrada za zdravju škodljiva dela. Ko se je delegacija vrnila s prefekture, je sporočila delovnim tovarišem prefektovo živo zanimanje za rešitev vprašanja. O-koli 11. ure so se tekstilne delavke v povorki vrnile v tovarno. Demonstracija je potekala mirno brez kakršnih koli incidentov. Izmena je ob 12. uri, po treh urah stavke, nadaljevala z delom. Popoldne so delavci, di delajo čez dan, stavkali tri ure, druga izmena pa od 16. do 17. ure ter od 20, do 22. "Nočna * 1 2 3 4'izmena tč stavkala od 3. do 8. zjutraj. Stavkale so tudi delavke tekstilne tovarne v Ronkah. Stavkovno gibanje se bo nadaljevalo še ves teden ker hočejo prizadete doseči priznanje svojih pravic do konca tedna. Za danes, 19. junija, so tri sin dikalne organizcije proglasile ponovno stavko od 12.30 do 14. ure za prvo izmeno v predilnicah v Podgori in Ronkah, od 16. do 17.30 za drugo izmeno in od 16. do 17. ure za dnevne nameščence. Nočna izmena bo stavkala zjutraj od 4.30 do 6. ure. Gradnja kmečke hiše s prispevkom «Zelenega načr(a» Občinska gradbena komisija v Krminu je prejšnji teden potr-dila in odobrila več načrtov za nove gradnje. Med drugim je odobrila zidanje nove kolonske hiše pri Sv. Soboti (Subida) ki jo bo zidal posestnik Jožef Pe. rin. Hiša sicer ne bo zanj, am-pak za kolona, ki obdeluje del njegovega posestva ter živi v stari hiši, ki je že dotrajala, kakor je dotrajalo že mnogo drugih kolonskih hiš v Brdih, ki zaman čakajo na obnovo. Novo poslopje bo predvidoma stelo okrog dva milijona lir ter si bodo pomagali pri gradnj, tudi 'i* ' | '* i " so napisane zahteve sindikalnega s prispevkom, ki ga lahko dobijo iz «Zelenega načrta*. Stara zgradba pa bo lahko služila še nekaj časa za kolarnico in za spravilo pridelkov. Prav bi bilo če bi ta primer obnove kolonskih hiš posnemali tudi posestniki na tem in na dru-gih bližnjih področjih. Prost uvoz sladkorja Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da je ministrstvo za trgovino z inozemstvom s posebnim odlokom odredilo prost uvoz sladkorja iz katere koli države v obdobju od 14. t.m. pa do 31. julija 1963. Uvozniki bodo morali seveda upoštevati obstoječe valutne predpise. SINDIKALNE VESTI Sporazum za 8-urno delo v vseh javnih lokalih Uspela stavka soboslikarjev in dekorater, jev - Odloženi razgovori s podjetjem IGLEA Nadaljuje se stavka soboslikar- površina gozda. Kaže, da je nad jev, ki jo je organizirala CGIL za izboljšanje mezd in delovnih pogojev. Stavka se bo zaključila danes opolnoči. Jutri v četrtek, se bo sestal pokrajinski odbor te kategorije, ki bo sklepal o nadaljevanju sindikalne borbe, če delodajalci ne bodo spremenili svojega stališča. Pogajanja za proizvodno nagrado pri podjetju IGLEA v Gorici, ki bi se morala vršiti danes 19. junija so bila na zahtevo zveze industrijcev odložena ter se bo-do vršila v sredo 26. t.m. ob 11. uri. Prav tako so odložili sestanek, ki bi moral biti danes na pokrajinskem uradu za delo med gospodarji podjetij, ki izvršujejo dela v lesu in plastiki za CRDA v Tržiču. Sestanek se bo vršil v torek 25. t.m. ob 9. uri. Razpravljali bodo o • raznih zahtevah delavcev v zvezi z delovno pogodbo. Pretekli ponedeljek je bil do. sežen končni sporazum med -sindikalnimi organizacijami delavcev in zvezo javnih lokalov v Rimu. Sporazhm predvideva 8-urni de-lavnik, ki bo stopil v veljavo 1. julija t.l. Pokrajinske sindikalne organizacije bodo morale s tem v zvezi predložiti zahteve za obnovo dopolnilne pokrajinske po-godbe za določitev nove plače. Goriški prefekt je sklenil, da bo ponovno poskusil poravnati spor z delavci v OET v Tržiču in je povabil zastopnike obeh strank na sestanek na prefekturi za Jutri 20. t m. ob 9.30. Sindikalne organizacije so sprejele prefektov predlog za odložitev stavke, ki bi morala biti danes v tem podjetju. Velik usad pri Tipani Pri Tipani, pod novo vojaško cesto, ki pelje od križišča pri Subidu pri Ahtenu do križišča s cesto Ti-pana - Platišče se je udrla velika IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA Usodna kretnja z dežnikom je povzročila smrt kolesarja Šoferja tovornika so oprostili, ker ni bil kriv nesreče Med maloštevilnimi procesi, ki so prišli včeraj na vrsto pred okrožnim sodiščem v Gorici, je bil prvi na vrsti proces o zadevi 26-letnega Giorgia De Gobbija, prodajalca rib iz Mire pri Benetkah. V obtožnici je rečeno, da je De Gobbi dne 31. oktobra lani popoldne nekaj po 17. uri v Ogleju povozil s tovornikom kolesarja 57-letnega Antonia De Cecchija iz Ogleja, ter je ta že eno uro pozneje podlegel dobljenim poškodbam v bolnišnici v Gradežu. Iz izpovedi obtoženca in prič je bilo razvidno, da je De Gobbi vozil tovornik, ki je last Alba-na Basetta iz Mire in kateri je bil poleg njega v tovorniku, v smeri iz Gradeža proti Cervinja-nu. Ko je vozil skozi Oglej, je videl pred seboj nekega kolesarja, ki je imel odprt dežnik, ker je deževalo in je bilo tudi malo vetrovno. Hotel ga je prehiteti in je dal tudi znak s klaksonom. Ko je bil vštric kolesarja, pa je temu obrnilo dežnik proti tovorniku in tudi sam je zavil na levo ter zadel ob stranico vozila z zadnjim kolesom. Posledica je bila, da ga je s kolesom vred vrglo vstran in je pri tem dobil hude poškodbe, zaradi katerih je že čez eno uro umrl v gradeški bolnišnici. Obtoženčev branilec odv. Cossa je v svojem zagovoru poudaril, da ni imel pri nesreči šofer tovornika nobene krivde, ker je povzročila nesrečo nenadna kretnja kolesarja ter da je šofer storil tudi vse, kar se je dalo za pomoč ranjenemu, ki ga je spremljal tudi v bolnišnico. Sodišče je nfjegove argumente upoštevalo in je De Giorgia oprostilo s polno formulo, ker da dejanje ni kaznivo. Drž. tož. dr. Placentino; preds. sod, dr. Storto; zap. Daidone. 2.000 kv. m površine izginilo v globokem breznu in sodijo, da se je najbrž sesula kakšna podzemeljska jama pod gozdom, katere stene so popustile. Vest o tem zemeljskem usadu sta prinesla v Tipano brata Settimio in Giovanni Berra, ki sta bila v bližini, ko se je zemlja udrla. Za nove olajšave v obmejnem prometu Včeraj so imeli v Novi Gorici sestanek predstavniki organizacij, ki se ukvarjajo s turističnim in obmejnim prometom. Ob tej priliki so obravnavali tudi vprašanje, da bi razširili področje kamor lahko gredo lastniki propustnic. Tako naj bi jugoslovanski državljani lahko šli s propustnico do Vidma in Bencik, italijanski pa do Ljubljane in do Bleda. Obenem so ugotovili, da bi bilo umestno povečati število mesečnih prehodov od dosedanjih štirih na šest. Sklenili so, da bodo to predložili in o tem razpravljali tudi na sestanku predstavnikov obmejnih področij z obeh strani meje, ki naj bi bil v kratkem v Vidmu. V Rupi so pokopali Ivana Tomšiča Včeraj popoldne so v Rupi pokopali 76-letnega Ivana Tomšiča iz Rupe. 2e dobro leto se je zdravil v goriški civilni bolnišnici. Umrl je v ponedeljek pod noč na svojem domu v Rupi. Na zadnji poti ga je pospremilo veliko število sorodnikov, domačinov in znancev. Pokojnik je bil vse življenje zaveden Slovenec ter je v takšnem duhu vzgojil tudi pet otrok, štiri hčere in enega sina. Hčerka Marija je poročena v Sežani, Zalka v Rupi, Ana v Gradežu, Gabrijela v Sovodnjah, sin Salamon pa v RUpi. Pred 49 leti se je poročil s Terezijo Nanut iz Standreža, s katero sta vsa leta preživela v Rupi. Usoda ni hotela, da bi prihodnjega februarja skupaj praznovala zlato poroko. Zavedni slovenski družini izrekajo sožalje vsi občani. V tej žalosti sočustvuje z njimi tudi naš list. Slovensko gledališče V Trstu priredi v sredo 26. junija s pričetkom ob 21. uri na letnem igrišču na stadionu Prvi maj na Vrdelski cesti igro Marina Driiča v primorskem narečju BEOGRAD, 18. — Jutri bo na stadionu JLA tekma v okviru turnirja za pokal narodov med jugoslovansko in švedsko reprezentanco. Za jutrišnjo tekmo sta tehnična komisarja obeh reprezentanc že najavila postavi, ki bosta: SVEDSKA: Niholm, Bergmark, Ling, Gustafsson, Johansson, Mild, Hamrin, Jonsson, Eberg, Backman in Persson. JUGOSLAVIJA: Sošklč, Tomič, Jusufi, Perušič, Vasovič, Popovič, Samardžič, Kovačevič, Smailovič, Galič in Skoblar. Za trofejo milanskega mesta Danes v S. Siru Inter-Santos MILAN, 18. — Jutri bo prva tekma nogometnega troboja za trofejo milanskega mesta, na katerem bodo nastopili Milan, Inter in Pelčjev Santos. Predvidevajo, da bo stadion San Siro vedno poln in da bo turnir prinesel v blagajne vseh treh udeležencev težke milijone. Jutri se bosta spoprijela Inter i« Santos, 22. t. m. bo srečanje Milan - Santos, 27. t. m. pa bo zaključna tekma med Interjem in Milanom. DIRKA PO ŠVICI Dancu Eugenu šesta etapa BURGDORF, 18. — Današnja šesta etapa dirke po Švici na 187 km dolgi progi Les Diablerets - Burg-dorf se je končala z zmago Danes Fredyja Eugena pred Italijanom Ziliolijem. Fezzardi je tudi danes ohranil rumeno-zlato majico lea-derja lestvice. Vrstni red na cilju je bil naslednji: 1. FREDY EUGEN (Dan.) 5.02’55’* 2. Italo Zilloli (It.) 3. Klaus Bugdahl (Nem.) 5.07T2’* 4. Marzaioli (It.), 5. Desmet (Belgija), 6. Rutten (Hol.), 7. Moser (It.), 8. Van Den Ven (Hol.), 9. Colmenarejo 5.07’57”, 10. Maurer (Sv.) 5.08’20” itd. SPLOŠNA LESTVICA 1. GIUSEPPE FEZZARDI (It.) 29.55’4” 2. Rolf Maurer (Sv.) 29.56T4” 3. Attilio Moresi (Sv.) 29.59’49” 4. Gimmi (Sv.) 30.00’01”, 5. BonO (It.) 30.00’20”, 6 Zilioli (It.) 30 ur 04T6", 7. Hagmann (Sv.) 30.06'45”, 8. Marzaioli (It.) 30.07’04”, 9. Bugdahl (Nem.) 30.07’41”, 10. Colmenarejo (Sp.) 30.07’44" itd. MILKO SKBAP DNEVNIK Kdo ve, če sem zabeležil vsa vprašanja, ki mi Jih je zastavljal tovariš, ne da bi čakal mojega odgovora. V nadaljevanju svojega izvajanja pa je skušal dati pojasnila svojim vprašanjem kar sam. Zaključki so morda zanimivi, vsekakor pa do danes, moram priznati, dogajanja v svetu še nisem gledal s te strani niti ga nisem razsojal s takega gledišča kakor moj tovariš. Ne vem, če bom v celoti sledil njegovim mislim, a nadaljeval Je nekako tako-le: — Mislijo postavljati zakone, za katere menijo, da bodo večno uredili sožitje in življenje ljudi. Pa je življenje prav tako kakor svet. Spreminja se počasi, neopazno, prav tako kakor se neopazno spreminja svet, kakor se spreminja dno morja, ki ga oblikujejo nevidni morski tokovi. Spreminja se prav tako počasi kakor gorski masiv, ki je popolnoma nespremenjen očem mnogih človeških rodov. Kdor pa hoče te spre-membe pospešiti, ta ravna nespametno, ker dela protinaravno Nič se ne da prisiliti. Kar je šiloma upognjeno, prej ali slej odskoči in se povrne v stanje, v katerem se podvrže naravnemu zakonu počasnega spreminjanja in evolucije. Tudi človek se spreminja. Podvržen je počasnemu biološkemu razvoju. Sedaj pa te vprašam: koliko pa se je človek spremenil v milijonih let njegove poti navzgor? Morda to, da hodi da-nes po dveh mesto po štirih nogah kakor nekoč? Morda to, da se Je priučil govorici in izražanju svojih občutkov? Ne, ne, prav malenkostno se je spremenil, kajti človek je ostal v bistvu tak, kakor je bil nekoč, z vsemi nagoni, vrlinami in slabostmi. Kako si vendar nekateri zamišljajo, da v novi družbi ne bo vojne, če pa je ostal v človeku nagon uničevanja, borbe, rušenja, klanja in ne vem še česa nespremenjen? To se bo zgodilo šele takrat, ko se bo človek v svojem biološkem razvoju povzpel tako visoko, da ne bo čutil ne zavisti, ne ne-•voščljivosti, ne nečimemosti, Česar vsega je danes še suženj. Takrat šele bo konec vojn. — — Da, ali mi se moramo truditi, da tak razvoj pospešimo, — sem dejal. Toda ne da bi na mojo pripombo sploh kaj odvrnil, je tovariš nadaljeval: — Za koliko desettisočletij pa je prepričan komunist, vprašam te, naprednejši od nacifašista, ali od prepričanega katoličana? Niti za minuto časa ni naprednejši! Prvemu in drugemu in tretjemu gre za to, da uveljavi svoj življenjski nazor, kateremu daje zaradi važnosti, vzdevek »svetovni*, da uveljavi neki življenjski princip, nauk, ki naj izključi vse zlo v prid dobrega, nečesa popolnejšega. Le za principe gre tu, dragi tovariš, le za principe. In v imenu teh principov je katoliška cerkev sežigala krivoverce na grmadah... (dnevnik v originalu Je tu popolnoma obledel in nečitljiv)... je govoril vedno bolj zmedeno ln misli so mu preskakovale tako, da ni bilo najti med njimi prave povezave. Z roko si je vse češče segal v goste razmršene lase, ki so dajali njegovemu drobnemu in bledemu obrazu še večji videz izmučenega lica. Nedvomno bi bil še nadaljeval, da ni končala ura sprehoda. Takim razgovorom in razglabljanjem, ali bolje rečeno izbruhom duševne pobitosti in razdvojenosti, katere žrtev je marsikateri tovariš, sem imel priliko že večkrat prisostvovati. Do danes nisem še nobenega zabeleži! Menil sem vedno, da danes ni časa za razmišljanje, kajti razmere same nas nujno silijo k dejanjem. Toda današnji izbruh je bil hud, skoro tra gičen. 8. 10. 1943. Danes so nas obiskali Nemci. V odsotnosti paznikov so se razgovarjali z nekaterimi našimi tovariši, ki obvladajo nemški jezik. Zanimalo jih je naše število, čemu smo tu, koliko je partizanov, če so med nami čudi nemški državljani, kakšno in koliko hrane prejemamo i.t.d. Zelo so se začudili, ko smo jim povedali, da prejemamo hrano le enkrat dnevno in morda le polovico tega, kar nam pripada, ker jo na poti do nas polovico pokradejo. Še celo so se začudili, ko smo jim povedali, da sploh nič ne delamo. Iz kaznilnice so Nemci odšli v bližnje sodne zapore, kjer je tudi zaprtih nekaj sto jugoslovanskih političnih kaznjencev. Zdi se nam, da obisk Nemcev ni bil slučajen in da je v ozadju kako prisilno delo v Nemčiji, kamor bi nas utegnili poslati. Vsekakor je to dogodek, ki je sprožil pri nas vse polno ugibanj o bližnji bodočnosti. Pa tudi drugače je bil današnji dan poln dogodkov. Hrana je bila danes še oelo slaba, tako da so jo tovariši iz nekaterih sob odklonili in so jo le na prigovarjanje in obljubo, da bo jutri gotovo boljša, spet sprejeli. Zaradi tega smo na skupnem sprehodu določili zastopstvo, ki naj zahteva razgovor s kaznilniškim ravnateljem, od katerega naj se med drugim zahteva takojšnje izboljšanje hrane, v zastopstvo je kolektiv določil Mirka Franoliča, Rotarja iz Rudnika pri Ljubljani ter mene. Da so nas poklicali v pisarno, smo morali čakati do večera, vendar pa ravnatelja nismo našli. Sprejel nas je pazniški komandant, s katerim pa se nismo hoteli razgovarjati. Zelo ga je zanimalo, o čem so z nami razpravljali Nemci predpoldne. Danes sem končal s svojim predavanjem, s katerim ne bom hodil več po sobah. Opazil sem, da med tovariši ni« več takega poleta in da predavanjem ne sledijo več z istim zanimanjem, kakor spočetka; videti je, da podhranjenost in stradanje naglo spodkopujeta voljo pri tovariših. 12. 10. 1943. «Legazione Svizzera per la protezione degli interessi di detenuti politici JugoslavH je danes nakazala po švicarskem poslaništvu v Rimu upravi kaznilnice znesek 92.000 lir. Ker nas je skupno s tovariši, zaprtimi v sodnih zaporih, kjer jih je približno 160 ostalo še okrog 700, pomeni nakazani denar možen dnevni strošek 4.50 lire na osebo za dobo enega meseca. Danes so nas poklicali na razgovor s kaznilniškim ravnateljem, ki pa ni niti črhnil o nakazanem denarju. Ko smo iznesli zahteve v imenu celotnega kolektiva, se mi je zdel ravnatelj zelo nervozen. Na mizi je imel polo papirja, ki jo je med razgovorom nenehno vrtel in končno raztrgal na nešteto koščkov. Odgovarjal nam je z ironijo, Izogibajoč se vsaki konkretni obljubi. Izgovarjal se je s sedanjimi izrednimi prilikami, češ da so te edino krive, da ni hrana in vse, kar zahtevamo, tako, kakor bi moralo biti. z razgovorom nismo končali,. ker so ravnatelja nekam nenadoma poklicali in je zato odšel. Zaradi tega smo se za razgovor spet najavili za naslednji dan. Hrana je bila opoldne še slabša kot prejšnji dan. Na mlačni vodi je plavalo nekaj listov pese, med katerimi je bil tu pa tam pomešan kak makaron. Hrano, ki smo jo spočetka odklonili, smo pozneje sprejeli. Eno porcijo pa smo prihranili, da jo naslednji dan pokažemo ravnatelju v dokaz naših trditev in zahtev. (Nadaljevanje sledi) lIKEDNIfil Vtfc TRST - UL. MONTECCH1 8 II TELEFON 113-tUM IN H4-M3S - Poštni predal 559 - PODRI)?NICA GORICA: Ulica 8 PolllCO Ul, Tel 33-S2 - UPRAVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA št 20 - fel. št. »7-H8S - NAROČNINA: mesečna 680 lir - Vnaprej: četrt- letne 1H00 ur, polletna »600 m, celoletna 84».' Ur - FLRj v tednu 20 dli., mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega „iskb l'rst il-5374 - Za FLRJ: AJDU DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3 1. telet 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14 603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, rinanč no-upravni 150, osmrtnica 120 Ur. - Man oglaa. 30 Ur beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst