Naj reč j i slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto - . .	$6.00
Za pol leta .....	$3.00
Za New York celo leto •	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
n
GLAS
l
IJstsIovenskilndelavcevv Ameriki
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Hobdays. 75,000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 2876
NO. 201. — ŠTEV. 201.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Port Office at Ntw York, H. Y„ under Act of _NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 27,1927. — SOBOTA, 27. AVGUSTA 1927
■ issued ev<
of March 3,1879.
TZLET0H: 00RTLANDT
VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV
Aktivnost linijskih premogarjev.
UNIJSKI URADNIK JE LE S
TEŽAVO ZADRŽAL NAVAL
Voditelj je ustavil navale na ohijske rove. — Zavrnil je tisoč unijskih mož v avtomobilih, ki so i navalil na Pomery premogovno polje. — En okraj je opustil posebne stražnike.
ATHENS, O., 26. avgusta. — Pomeroy in Hocking premogarska okraja sta bila včeraj zvečer zopet mirna, po mrzličnem razburjenju dneva, ko je skušalo tisoč unijskih pristašev iz Hocking okraja navaliti na Pomeroy okraj.
Te napadalce je zavrnil pri Athens-Meigs o-kraj ni črti Oral Daugherty, predsednik premogar-ske unije iz Hocking okraja.
Richard Campell, predsednik premogarske unije v Pomeroy okraju, je istotako odšel iz Pome roy.
HINDENBURG JE ODLIKOVAL
NEWY0RSKEGA ŽUPANA
Newyorski župan Walker je bil odlikovan od Hin-denburga z redom Rdečega križa. — Bil je počaščen radi pomoči, katero je nudilo mesto New
IZ GE0RGIJE V RIO DEJANEIR0
Letalec Redfern se nahaja na 4600 milj dolgem potovanju v Južno Amerike. — Dospeti hoče v Rio de Janeiro v dva in šesetdesetih lirah. — Izvedenci p a dvomijo o tem.
ANGLIJA IN FRANC. NAČRT
i
Anglija ni baje zadovoljna, da se skrči porenske okupacijske sile le za pet tisoč mož. — Z zadevo se bc bavil svet Lige narodov. — Na sestanku bo navzoč tudi nemški zunanji min. dr. Stressemann.
York nemškim otrokom. — Pri banketu je sla- v^^'T'	~
.. . J	j A o končna vodna puščava ]o«"uje
Vil pivo. Pavla Redferna od obeh polovic za-" ---j parlnofra kontinenta.
BERLIN, Nemčija, 26. avg. — Zupan Walker1 V na,)0r,1< da uve,javi novp rp-
■i v • i	i . . - , . ikorde jrle.lf
se je vrnn včeraj k normalnosti ter je spal do o-!rmlet:l na razdaJjo
^10 radi biske med županom Iioes-1
Serif Willock iz Meigs okraja, ki je bil poučen o1 n " m u,Mrtu'XH(lllnih 'i»t<i™ i«H
trajnostnega poleta
poldne. Odpovedal je vse sestanke tekom dopol-!pognmni letalec ve eni j poHdne s dneva. Poseben zbor pažev je hodil gorindol pred svoi'm velikim Sinson-Detroit njegovim stanovanjem v hotelu Adlon ter zavrnil ™ono'>,ailo,n na W«|nem polju
____ i Iv..	r-v	.	Brunswick« v zrak. da dospe v Rio
vse radovedneže z iziavo: — Der Buerpermeister i t ** ,
^ci iJucigT:xiiici&icr d,. .Janeiro. \ remenske razmere so o-chlaert noch. — Zupan še spi. —	j bile ob uri o.lleta izvanredno ugod-
_, ne in letale ima kljub dejstvu, da se mora boriti proti nasprotnim vetrovom, najbrž za seboj že večji
Walker se j<*r> e i vidno malo bri-j gal. da je mesto strašno razburje-;
IZLETNIKI
vzperijaci
.... . vprašanja zastaye. Hoteli no nameravani invaziji njegovega ozemlja, je sklical I vreraj vztrajali pri svojem skle-1	_
skupaj večje število pomožnih šerifov ter čakal na i"1- <la ne razobesijo nemške rejfti-' Petnajst ljudi ie bilo u eventualnosti, ki se pa niso pojavile.	jblikanske zastave in vsi poskusi,|	**	U"
■ •! • i	i	n	i - ti	i	Ke sklene kompromis. >o se iz-j
Objavil je, da ne bo nadlegoval navalllcev, do jalovili. k-r ni hotela nobena *»n| kler bodo ostali mirni. Natančni namen namera- popustiti. Vsled tega je župan! vane invazije neunijskih polja Meigs okraja sicer 1>,ness formalno informiral Anteni znan, vendar pa se je glasilo, da so namerava-ri8ki.*!llb' d!',nn f ™mo*oh
1- i i- .. n i	.	!	i . i v |sprejeti povabilo na banket.
i1 sklicati veliko zborovanje, na katerem bi skusa-| Walker se je lldeležiI hinPa kot
li pregovoriti skebe, naj zapuste delo.	; Pustni frost Carl Sburz Vereina.
Premoerarii iz Hocking Vallev so pričeli «= «vnm.T»®	dekoriran od državne-
del 4f>00 milj dolge poti.
Redfern se je napotil v iztočno smer mimo Bahamas otočja proti jPorto Rico, do kamor je moral dospeti krop" polnoč
PARIZ, Francija, 26. avgusta. — Nikakega napredka ni bilo opaziti proti dogovoru med angleško in francosko vlado glede skrčenja števila vojakov v Porenski.
Tekom preteklega tedna je francoski kabinet odgovoril na najnovejšo angleško noto, da ne more pristati v skrčenje, ki bi presegalo pet tisoč mož. kar bi pomenjalo skrčenje francoskih sil za približno 400, dočim bi obstajalo ostalih tisoč čet iz An
glCf oVnnnBeIgijCeV' AnSleži so zahtevali skrčenje za 12,000 m upalo se je, da bo dogovor dosežen.
Sedaj v? «o sporočili iz Londo-I UAniT 1 DTČlf na ter je hilo potrjeno tukaj, da J JWUKll AKlMvA aiglcška vlada noč, sprejeti tako! lTronrX . . nizke številke kot jih predlagajo NtoKtCA NA Francozi in da bo tozadevna odlo-' eitev preložena, dokler se ne bo sestal svet Lijre narodov v Ženevi, ko bo navzor nemški zunanji minister. dr. Streseni a nn.
Ta sklep stavlja celo vprašanje
JAPONSKEM
ley so pri<
s svojo
rokom dan««-1""	nov0 |)0|jV Poinenjiil
bit-Ji tekom nesreče na'««« .to* "».""»v« prelete« K„- b,\ k,° m!sl,J0 F™/07,. 'Ia bo
,-aibsko morje v smeri „roti otoJ* "f™ 0 !t('vllk«1' ku Trinidad	(ključno sekundarnega pomena in
da se bo vršila resnična debata gle-de tejra. "e vključuje |K>litika
na M o n t Blancu. — Dva Ameri-kanca sta bila poškodovana, ko je planila kara 50 čevljev navzdol.
(■HAMONIX, Francija, 2(i. a v?. Dve Amerikanki, Mrs. Newton
O J r* i \/ li	i i'v • /-> l ^	tajnika von Kclmberta, kot za-
in vazi j o iz ounday Creek Vallev v bližini Cjlouster. i ,	, , TT. . .
Kt "i v i	. i ■ , i ti • -ii-i |s,0l"llk^ predsednika Hindenbur- 'Perry li Chiea-a in njena heerka,
Na njih celu se je nahajal zbor bobnarjev m kakihz redom Rdeeejra križa, edino'sta se nahajali med poškodovani
400 oseb se je vozilo V nekako sto avtomobilih, v j dekoracijo, katero more podeliti mi v želp/niški nesreči na Mont
nemška vlada, v priznanje za po^IJIancu tekom včerajšnjega popol-
moč, katero je nudilo .mesto New |dne, tekom katere je bFlo ubitih
York nemškim otrokom v letih po petnajst ljudi ill Štirideset poško-
pr emir ju.	idovanih. Vlak, ki je vozil Veliko
Xn banketu, katerega j<- prire- skupino različnih narodnosti, je
(lil Ameriški klub. je rešil župan.skočil iz tira. Lokomotiva in prvi
"Walker problem, ki je vznemirjal,voz sta padla pr^ko petdeset čev-
nemški narod izza njejrovega pri- Ijev jrloboke pečine.
Hoda. Njegovi odgovori na njilij prizori -roze in heroizma so bi-vprašanja irlede prohibieije, so bi- H	ko so	;z
množici so bile številne ženske in otroci. Ko se je pomikala karavana naprej, so se ji pridružili na~ daljni in predno je bilo dosežena črta Meigs okraja, so cenili invazijsko armado na nekako tisoč oseb:
— Naprej v Pomeroy! — so klicali med vožnjo. Nezaposleni premogarji in njik pristaši so ali pri-sedali ali pa sedli v svoje lastne avtomobile ter se pridružili sprevodu.
Potem ko je ustavil invazijo, je odšel Daugher |likor ^ le "*oto-[ostalih vorov pleiati ob prepadu
o	i •	•	-l i	. , mil, da ,ie navadno človeško bit p*. t n.....,.i„i _ ____ > • , ...
ty v Pomeroy, kjer se je nastanil, da nastopi takoj jKo je oi^ovorii na pozdrav i^-i^f1 MJ kl b,h za slučaj, Če bi vprizorili kak ponovni poskus, daUednika Ameriškega kluba. Lin-'
coin Eyre a. je rekel: — Drapri
v nepopisni mcsamci razvalin spodaj.
Sedem radaljnih Ameriltancev
BELI TEROR V ŠANGHAJU
Beli teror je pričel vladati v Šanghaju. — Delavce streljajo v masah, brez vsake preiskave. Grozovlada.
•SANGITA.T. Kitajska, 26. avg. Šestindvajset komunistov, ki so bili aretirani v Kiukiangu in katere so dolžili političnih akcij, je biln ustreljenih na povelje oblasti v Vubann. Med usmreenimi se nahajajo tudi voditelji krajevnih organizacij Kuomintanga in strokovnega sveta.
General Fenpr jo pričel s čiščenjem nacijonalistiene stranke v provinci Šensi. Vse mestne in o-krajne o^«ranizaeije nacijonalistiene stranke so reorganizirali.
Odredba Fenpr a se je glasila: Obstoj komunistične stranke je prepovedan. Komunistične voditelje je treba sj»oditi i7 javnih uradov ter izključiti iz nacijonalistiene strar.ke.
Po uničenju komunistične stranke ter eksekucijah v mas&hy kate-
| sena 7. ameriškimi zastavami, zastavami nemške republike ter za-~	"	Utavami mesta New Yorka. Izven
re so izvedle vojaške oblasti brez hotela pa je bilo videti le aiNieri-vsakega preiskovalnega in sodni j- škc zastave skega postopanja, po systematic-' Ena točk večera jf- bil koncert nem iztrebljenju komunistov in Schwarzmeier otroškega zbora, se-razširjenju belega terorja, po za- stavljenega i z nekako 200 mladi-trtju \-se«ra strokovnega življenja, čev iz berlinske iztočne strani. Ti je delavsko gibanje Sanghaja brez otroci so zapeli celo vrsto nemških moči in vpliva.	narodnih pesmi. Župan "Walker je
obljubil, da bo poslal vsakemu čla-
nu tega zbora iz New Yorka razglednico ter je pogostil mladiče s pecivom in sladoledom. Najbolj resni moment tekom go-
Dva Kolčakova generala usmrčena.
MOSKVA, Rusija. 2fi. avgusta. Ofieijelno, je bilo včeraj objavlje-'vora župana je bil, ko je objavil 110. da sta bila usmrčena prejšnji svoj sklep, da nudi tudi newyor-kozaški general Boris Anenkov in škhn otrokom priliko, da razvije-njegov štabni načelnik, general .i« svoje talente na sličen način. Denisov, potem ko je centralni ek-' Župan je rekel, da bo ustanovil v sekutivni komitej zavrnil njih pro-,New Yorkn otroški zbor. tudi če šnje za omiljen je obsodbe.	j bi potreboval dvajset, let, da izve-
General Anenkov je bil aretiran.de to idejo, februarja meseca v zvezi s smrtjo j Odlični gostje na banketu so bi-na stotine kmetov in vojnih jetni- H ameriški poslanik Schurman z kov. Anenkov in Denisov, ki sta ženo; državni tajnik von Schubert poveljevala eni Koleakovih armad, kot zastopnik vlade: prejšnji kan-sta pobegnila na Kitajsko, kjer eelar Cuno; baron von Richthofen sta bila več let v ječi. Po njih o- in dr. Merkel, član Zračne Hanse. proščenju sta se udala sovjetskim	™
oblastim na milost ali nemilost. V
devetnajst dni trajajočem procesu je izpovedalo na stotine prič o u-smrčenju neštevilnih vojnih jetni-
Smrt španskega primata.
TOLEDO, Španska, 26. avg. — Kardinal Enrico Rey Y Casanova,
kov in kmetov tekom leta 1918/nadškof iz Toleda in primas Span-
nakar sta bila oba generala obso- ske, je umrl Včeraj po tfilj^ bo-
jena na smrt.
lezni.
zgor, se jv dela.
udeležilo reševalnega
navale na Pomeroy polja.
\1 on mmx, t, _____ 1 „ • 1 , •	I sobegnei pred osemnajstim amend- , I"".*.' ....
vec rovov v 1 omerov okraju obratuie na neu ! f „, ... . t	n* vlaku, kt je prisil pozneje nav-
• ■ 1 . ji	1 • 1	• 1.' ,	mentom. — Slavil je pivo ter pro-1	1 J
nijski podlagi ter se glasi, da so prišli številni pre-Javljal delikatnost njegove bar-
mogarji iz Hocking okraja tjakaj. Nova Pitts-j ve in osvežujoči okust =
burgh Coal Company in Scutter-Essex Company'. p>anketna ^'orana ^ bila okra*
obratujeta vsaka po dva rova.
Nobene besedice se ni še čulo o drznem letalcu ter je tudi malo vrjetno, da bi zagledali monoplan, dokler ne ho imel za seboj Karaib-xkega morja.
V	Washington« ne prikrivajo, da ima Kfdfern le malo prilik, da bi dosegel svoj resnični cilj. namreč Rio de Janeiro ter le domnevajo. da bo njegova zaloga gazo-lina pošla že kakili 4.10 milj pred dotienim mestom. V najbolj itgod- vjj
, , .	, le zaveznikom samim.
t>2 nr. ter prevladuje mnenje, da je monoplan opremljen le za polet kakih o" ur.
V	zveznem glavnem mestu prevladuje všled tegn naziranje. da, se bo letalec po svojem prihodu na severoiztočrro obal Brazilije obrnil proti Pcrnambnco. Na drugi strani pa opozarjajo v mornariških krogih na to, da je Redfern preko pretežnega dela poleta v stiku s eelino in da mu bodo signalne luči na otokih pomagale držati se svoje srneri.
129 življenj je bilo izgubljenih, ko so kolidi-rale štiri japonske bojne ladje tekom nočnih manevrov. — Rušilec Warabi je bil potopljen s 102 možmi v Japonskem morju
TOKIO, Japonska. 26. avgusta.
Francije kako moralno obligacijo napram Nemčiji ali ne. To je raz-j prava, kamere ne bodo Francozi j
radi prrzmli. Locarno pogodba u-.Tekom manevrov sta dvajset milj ffotavlja deflinitivno. da se ne ti- severo-izto2no od Mihoseki v Ja-čejo njon? določbe v nobonom ozi- ponskem morju zadela rušilca dru-m pravie in obligacij vsake stran-jgepa razreda, Warabi in Asi. « ke na temelut Versaillske mirovne polno brzino v križ^rki Jindtsu in pogodbe. Skrčenje okupacijskih , Xaka.
sil je vsled teka zadeva, ko je re- Rušite«- Warabi je bil brezupno
nih razmerah bi trajal polet kakih	"kliu*BO j1** ^ Potopil v teku
* * * ..............petnajstih minut. Dv.-ijsf*t t'astni-
Stališee angleške vlade in ansrlp- kov. devetdeset mož je utonilo. Rp.
škejora časnpisja ni vzbudilo tukaj šilo se je 'e 22 mož posadke. Po-
nobenejra brezprimernerra kritizi- škodbe rušilca Asi sn bile manjše
ranja. Dobro znano je, da bi se ne-jter je 0st.1l na površini vode. 27
kateri člani vlade radi približali mož posadke pa je vendar utonilo.
angleškim nazorom ter razširili od-jKrižarka v:ika ni bila močno po-
redbo glede umaknitve. Drugi v škodovanp
kabinetu Poincareja j>a so mnonjaj Nesreča se je pripetila, ko jo da bi ne bilo bolj obširno skree- j kombinirano brodovje j>od admi-nje upravičljivo niti s stališča [ra lom Kato napredovalo proti Mai-Nemčije, niti s stališča narodne zuru.
varnosti.	^ Tekom 1 otovanji je bil odrejen
Na prihodnjem sestanku kabt- nočni napad rusilev.
Vlada Co»grave-a je zmagala.
Mrs. Perry in njena heerka sta baje resno poškodovani, a služkinja Mrs. Perrv, ki iu je spremlja-1	-
la, je med ubitimi.	| DUBLIN. Irska. 26 avgusta.—
Sprevod-ik in strojevodja vlaka Kandidati vlade Cosgrave-a so sta bila ubita. Potniki domnevajo, zmagali pri včerajšnjih dveh da je bila nesreča posledica dej- strans^ih volitvah za irski par-stva, da so bile tračnico mokre in lampnt- Potom posebne proklama-daso zavore naenkrat odpovedale. ciJ° ie v^?raj generalni govemer
Vlak je prihajal navzdol od Healv razpustil irski parlament, slavnega Mer de Glace ledenika • Septembra meseca se bodo vrši-proti Chamonix in nesTeča se je »pložne volitve in novi parla-pripetila v bližini prvega viaduk-.naent se bo sestal dne 11. oktobra ta na črti. Drugi vlak. ki je spravil navzdol ponesrečence, je napravil pot brt-z vsakih težkoč.
net a bodo zopet razpravljali o vprašanju, vendar pa je^mal vr-jefno, da v.o sklenjen kak dogovor
Noč jo bila temna Vse luči so bile ugasnpjeno in brodovje je vozilo s polno naglico. V teh n»n*ar-
40 mrtvih pri potresu.
pred sestankom sveta Lige naro-jnih okoliš"inah se jp pripetila ne-dov.	sreča. Mornariški podministT je
rekel, da so bile vse okoliščine prav tako nevarne kot v dejanski
vojni.
Utopljene mornarje so ofieijelno označili kot pomešane, vendar pa ni nobenega upanja, da bi bilo mogočo koga rešiti. Mikado je po-mornariei svojega osebne-
TOKIO. Japonska, 2fi. avgusta.
Pri potresu na o^ok-i Fermosi je
bilo baje ubitih štirideset ljudi.
Druga poročila javkajo, da je bi- slal k
_ i
Io v Takao okraju \ erusenih 145,ga zastopnika, da da izraza njego-hiš in da so bile ubiti štiri osebe, vim simpatijam.
jp


M4žtts


CHAMONIX. Francija. 2g. avg. Potniki so izjaVili. da s:o približno tristo jardov potem, ko so zapustili Montenvers. zapazili, da je dosegel vlak izvanredno brzino. Na prvem ovinku proti koncu viadukta sta lokomotiva in prvi voz vlaka skočila :z tira ter padla v prepad.
Vsled hTsdnosti in prisotnosti duha nekega potnika, po iihenu Remerva. ki je takoj potegnil pomožno zavoro, je bil pridržan drugi voz, ki bi drugače gotovo sledil prvemu.
Železnie?. -je tri iii eno četrtino milje dolga ter se dviga do največ 22 odstotkov. Železnico obiskujejo predvsem turisti in alpinisti. Momenvers je pričetna točka, katere se poslužujejo številni klubi hribolnzcer. Vlak je bil vče-r*j skc*o prenapolnjen.

i
S

e zna m
To j» se sram, ki pokale, koliko ameriftega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo ▼ stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljaTci do preklica, ki m po potrebi objavi na tem mestu.
Ne dvomimo, da Vaift bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpoitevali svojo ko« rist in naio xanedjivo ter točno postrežbo.

	i« . . ••			lire T v
Din. ....	500 ....	$ 9.40! Ur ...		... 100......$ e.10
Din. ....	1,000 ....	% 18.6C	Lir	... 200......$1100
Db. ...	8,106 ....	$ 4fiM	Lir ...	... 300 ...... $17.55
Din. ....	5,000 ....	00	Ur ...	... 500......$28.75
Din. ....	10,000 ....	I18S.00	Lir ...	... 1000......$56.50
Za pdftjatv* « prest		ipftjo Desetttio8 Dtaarjsv aH pa DtatM lit		
dovoljuje«*	potetMM*		peptort.	
	i ■	m phM		• t asflnjtaa tal M
nšm—mm	1l lil tUr	iu	— - • jf	
Posebni po-* datki.
Pristojbina n bphk lila 11—11(1 Ih dslar-Jet t Jsg—laylJI Is
Italiji nu*
ded: s a 128,
Mk n •d $28, ds HNl prt •d Tiraktf Mafja* Ta ««0« nato ps pL
FRAN-K	STATE BANK
82 Cortlaiidi Sbedt imooruru« Nea Yorli tL ii

______ GLAS NARODA, 27. AVG. 1927

GLAS kARODA
.(SLOFlWtf DAILY)
Owned and Published by 8L0VENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation J
Prank Sakser, president.	Louis Benedik, treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers. 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y
GLAS NARODA"
(Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leto velja list za Ameriko
t» Kanado ..........................$6.00
Za pol leta .............................$3.00
Z,a četrt leta —......................$1&0
OGROMEN ARMADNI AEROPLAN
jke vode, ki pa je vlekla dalje s se-j boj in mu izkopala prezgodnji grob.
| '-Xesreeen dogodek,' tla* je iJelnikar izginil pri kopanju, se je raz-jnesel po okolici in in ljudstvo je postalo pri kopanju ojreznejše.
Nato pa je javil nekdo, da je <>-pazi L na ovinku, ki ga zavije Sava nad prehodom železnice izpod jm>-ganiškega tunela in železniškega
eter Zgaga
Ameriški državna zakladnica jc imela kfos nekako tristo milijonov dolarjev prebitka.
To je ogromna >vota. Ameri-
kanci m* v.slod „je bolj razburja-
, . . . .Jj° w i azburjajo prebivalci n-mosta. kako so valov, ,graje nos,lliIlih evrof|skih (,pžav kj
Za New York ta celo leto...$~ .00
Za pol leta..............................$340
Za inozemstvo za celo leto ..$7.90
Za vol leta^............................$3.y F0kkcrjevega sistema, ki ima devetdeset čevljev Široka krila ter telita, naložen z municijo l(i.350
Subscription Yearly $6.00______	funtov

Advertisement on Agreement.
"(Has Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in pra+ntkoi,.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.__. _
"GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
NOVICE IZ SLOVENJE
V ZNAMENJU MIRU IN SPRAVE
Žrtev strele.
Kakor Jmgod v Slo\eniji je te dni tudi v Šaleški dolini divjala silna nevihta. Bliskalo je in grmelo. Pri Trobinovih v Družmirju je
neko truplo. Opozorjen' iskalci s-o takoj raziskali teren nižje ovinka pri Pogani k u. Ob vrbovju, ki raste nad obrežjem, so res našli utopljenca in spoznali v njem pogrešanega Jelnikarja iz Kresnic.
Potegnili sn ga na suho. pri tem pa -so opazili, da ima na glavi veliko rano.
Op??na vlomilska tolpa v Sloven-j	skih goricah.
Jugoslavia irredenta.
I Vse mora biti pod strogim fašistič- ■ V obsežju goriške občine nim nadzorstvom. f .	„ „
pnpira voin: materija! tvrdka lior-Po znanih zadnjih sklepih v Ki- doni. Kdor bi našel kako neraz-mu se ima politični moč: fašistične streljeno granato ali drugo nevar-
j stranke v Priiuorjii pridružiti pol-no strelivo, mora to nemudoma	.	.
no nadzorstvo nad rajnimi dru-sporočiti municipiju. Zadnji čas	a /V . TJe, 1	tudi javni varnosti prebivalstva, bo jutri l upil avtomobil za dva
- približno toliko deficita na leto.
^Italijanski ognjenik Vezuv zo-I>et bluje.
ZiM se, M a je Vezuv edina aktivnost v Italiji, ki deluje brez izrecnega Mussolini j ev( ga dovoljenja.
*
(V hočeš, da tvoj desetletni sin ne bo začel kaditi, skrbi, da ne bo nikdar na samem s tvojo šfiri-
Po Slovanskih goricah se klatiinajstletno hčerjo.
vlomilska tolpa, ki je dobro organizirana in silno spretna, pri tem pa opasna ne samo imetju, marveč
Ce ima danes povprečni Ameri-kanec tiso"- dolarjev na razpolago.
Razorožit vena konferenca v Ženevi je končana. De- Stvif družbami, upravami itd. Po- pa je. da se v goriški pQkra jini po z^rana v kuhin;'K LuC' je ugasni,a" Izvršila je že celo vrsto vlomov. V tisoč dolarjev,
legat je so se razšli. Uspeha ni bilo nobenega. Toda	sebno važn^ je seveda neprestano vseh bojiščih in okoli njih pobere	''"macI	^tdh 111 Veliki Nedelji so vlomilci ponoči
*, '	nadzorstvo nad slovenskimi obči- vojni materiiaJ. da b« do verdar že l,r,z»all.lu '' se J,m Je mitU1 "rozen napadli trgovskega vajenca Meška
l,a<''	, . 4 ,...... . . ..	nami v vsakem pogodu. Tržaški enkrat prenehale nesreče.	I,PIJEOr;	llelcna '^" ter ga z nožem precej občutno ra-
Izvedelo se je, da ima Anglija največjo bojno ladjo liti-nl tajnJk Kobol je dobil se_ Ysled br„zvestnost; vlatlnih fak. u«™ je ležala mrtva na tleh - niIi BiI jilK je paJ, na poti. ko so
lia svetu;	'daj iz Rima polno rnoc za tako de- torjev je danes po goriških vaseh	J° St,Tla'
1 tla ima Francija največji kanon na svetu;......lovanje. ti doslej je bilo kontrole polno pohabljencev, žrtev nepo-j UWiene„ ■ rano na _lavi
" da imajo Združene države največji bojni zrakoplov,in nadzorstva s strani fantov vse- branega materijala.	1 F J ' -	S '
.povsodi w kot preveč. Kaj bo to-
Mlad n»'Lzkuše u moški je prosil za službo v m-ki banki Manager jo lmtol preizkusiti nje-
na svetu.
Kakšen rekord ima Japonska, .se zaenkrat še ne ve, 1 oda nfijhrž ni brez njega.
Svetovni mir je potemtakem precej zagotovljen.
.povsodi rej še prišlo
V Opatiji
,se hoteli polastiti plena. Nadalje no prove z m on os t i in jw»št enost tor «ra vlomili pri .trgovcu Lovrenciču v je vpraša!:
iTrgovii&u ter odnesli nekaj oble- — Dobro. Bomo videli. Jutri oh Petdesetletni kmetovajec iz Kres-'kp jn razne vrvarske izdelke. Isto dvetih zjiiliaj lahko začnete de
Vagon češkega blaga zgorel.
BRATIANU IN KAROL
Izza smrti romunskega kralja je absolutni vladar zdravnike it sosednjih in severnih,600,000 ,ir'
Romunske ministrski predsednik Bratianu.	držav
Že prej je njegova beseda skoro vedno obveljala, -- nameravajo povabiti v Opatijo, da toda pred kraljem 11+ kraljico Marijo je imel že vsaj nekaj,bi se potom njih razširila v sred-
liavideznega rešpekta
fnie pri Litiji Janez Jelnikar je „0Č so vlomili tudi s* podrilžnieo^fiti. Toda povejte mi. kaj hi jm-odšel sam k Savi, da se v soparni trgovca Frana Metlika in so odne- črli. Ce bi vam izročil Motiso«' do-Na postajo južne železnice v Tr- vročini ohladi.in pkoplje v vodi.U samo nekaj perila, ker so ViH.larjev. Stu .so bih poklicani mestni jrasil- Poiskal si je v grmovju skrit pco-J1 pravočasno opaženi in pregnani si - Stotih dolarjev? - sP jc zn-i je bilo meječa julija 3825 tujcev, ^ (.la rf,v^1 vajf°|1 »-^škega bla- Ktor. kjer se je popolnoma slekclJ streljanjem. Tekom zadnjih nori r-udil. — Nikdar nis^M mislil, da v
vaši banki tako dobro pla"*ate. *
asno preprnali. Domneva se. da V tretjem nadstropju velike hi-mov, so šli domači za njim na breg.-vlomilsko tolpo tvorijo eijrani. ki Se sla stanovali dve ženski. Po sreda jra poiščejo, iskali so pa. a brez so zfnln.jr čase z vozovi pojavili ,lj jP bil majhen hodnik — stano-nspeha; pasli so le nje-ovo oble-|v Slovenšk;h fforicah.	vanje prve je bilo na levo, druga
lasilo poro-j^0- zvito P^l prrmom. Iskalcev sej	--jp |);| n;j (]evno sfailOVnla.
iz Jugoslavije 275, Največ je bilo iz Pla,Hennv- Požar 80 zaPazi,i Podal se je v valove, ki so na Madžarov, namreč 1130.	|v (irlJHn«: v Trst je prišel vajron tičnem kraju precej deroči.
do- pa tolpa poskušala vlomiti še
.	.	.	na več krajih, a so zločince pravo-
,ves v ognju Pogorelo je blaga za! Ker ni bilo Jelnikarja dolgo do- čas
S apa<l na italijanskega vojaka Tržaako fašnsti^no
V V UMU
da .so trije neznani ljudje na-1.'0 lotila zli slutnja, da se je kopa-: HJ1 in severni Evropi, propaganda padli italijanskeaf? vojaka Dv] Xe. jočemn primerila nesreča. Gotovo . M
_____ _ - , I je zašel Jelnikar predaleč vvodojJe stc^J v	straJk 12'°°° stav"
je potegnila s seboj. Domne- binsk ll	ker zahtevajo
. ______ __ ...................... (l.i se je prestrašil globo-»P«viSanje	me^d.
in sicer o;l 11. do 18. septembra."
S tem, dav je postavil na prestol petletnega Mihaela, ?a pos^a1nj* .°patije v zil"sk!ni gro od 8. alpinskega polka na ^-'.i"
1	'času. Prihodnji mesec priredi ko-i.. * ITI" L"	ki "'i if
si .je do smrti zasignral izrabljanje romunskih virov in ro-'pa(1igko vnistvo zdravniški teden' V" na" . ,fm; kJP,'..Sf> vls,JO'v,,7' „ ,	,	• • * ii j	* ivejaske vaje. A ojaki vršijo posa- s0-
mlinskega naroda.	" ^ »T S* ™™ poizvedovanja. Oni trije ne-
Edinole sin pokojnega kralja, Karol, mu dela pre- Zdravniki bodo v Opatij brezplac- ^^^ ^ ^ ko
, .	ni gostje, njihove družine bi vzi- _	..	. J ,
qrlavice.	,	; ^ , ,ir:	.	. i^tran, zveaiali so ga in mu vzeli pil.
■ .	*	vale 50. odstotno znizanje een pri	.	| :
Časopisom je Bratianu prepovedal, da ne smejo na- prehrani ir stanovanju. Opatijski	ar JP ,mel k0t,ckaJ
tisnili njegovega imena, in kdor na Romunskem izprego- zdra\miki imajo od fašistične voi i Karolovo ime, je kaznovan z zaporom ali z globo. straftke nalogo, da storijo vse, kar Baje imajo Ronnmei rajši Karla kot pa Bratiana. Toda tudi s Karlom hi si ne bili dosti na boljšem. Prišli bi le z dežja pod kap.
PROMET PO ZRAKU
mogoče, da se oživi v Evropi zimsko pose«M"je Opatije.
Trst in Benetke.	j
Neki fašistični trgovec je pred
vredenejja pri sebi. Rekli .>o mu baje: "Vi Italijani, niste vredni.J da teptate to našo zemljo!' Vrši j sedaj velik nov na napadalce, katerih pa doslej še niso izsledili.
V ŠEXPETRU
kratkim tožil v Popoln di Trieste: "a KrasU s°	'>0 ,,ka7U fa"
n •	• . . —-—--. . . Trst nima več potniSkih črt. ki so "lStK'n-a direktorij« vsi slove,vski
Dasiravno izdelujejo nekatere tovarne aeroplane, ki bUe njegovp p0ldru„0 stoietje.'lla,HSL FaSisti (lohili ukaz- da
so skoro v vseli ozirili dovršeni, in je na razpolago dosti ciano je rekel, da mora Trst ra-,raoraj° razvi1i med tlr»goroJci S"-j
korajžuih ljudi, ki se drznejo ž njimi leteti na velike raz- sti. Ali kako naj raste, ko so od-.roko P^pa-ando za italijanizacijoj
dalje, še zdavnaj ni rešen problem prometa po zraku. §le v Benetke njegove najznačil-!?	^ Z T
v i*. ...	j .* !	1 .	uejše črte (Dalmacija. Albanija,!>5ah l,ct ^^k.li decko\ .n de-
\ h v ropi ima jo par rednih zraenili prog, toda na re- Carigrad Aleksandrija), Trst ne klie iz fa»it ".stične organizacije.
<len zraeni promet preko Atlantika zaenkrat še ni misliti Dosedaj se jc trem posreeilo preleteti Atlantik: — Ljndbfirgliu, Cliamberlinu in Bvrdu,
Toda med njimi je edinole Lindbergh doseget svdj
cilj.
prospeva. marveč liir^i in izgublja! svojo mednarodno važnost, katero J	^ ISTRI
je naprlašal Ciano. Inozemstvo vse je poiuo vojaštva. Vršijo se tudi to dobo ve in čuti in Trst trpi ved-1 tam manevri, ki bodo trajali urno bolj... To je izvajanje, ki sejliavadll0 d()1j,0 c.a>a Okoli Pazina
A	popolnoma krije z našimi opeto- ;c mnogo peSp,jlkov artiljerijc.
riiamberlin ni pristal v Berlinu kot je domneval, in vamn|t trdk^ami.
B^rd, (lasi je v megli krožil nad Parizom, je moral na morju pristati.
Par letalcem se je posreeilo preleteti razdaljo med ealii'ornijsko obaljo in Havajskim otočjem.
Dve blagajni prevrtani.
Tržaški svedrovci so prevrtali blafrajon v prostorih vodovodnega
urada in blagajno tvrdke Friedl: Kew Westminster, B. C., Canada Najmanj pet jill je pa pri istem poskusu izgubilo lander. Odnesli so okoli 85,000 lir J Tllkaj i'1 utoniI ?6-letni Ivan
Svedrovci delajo zlasti v noči na ^»jnarič, ki je bil zaposlen v ve
Dopis.
življenje.
Iz Evrope ni dospel še noben letalec v Ameriko. Po-
'soboto, ker se v petek podjetja ,iki Shoo':	ob Fraser rekL;
preskrbijo z denarjem za izplači- Lansko leto & dosPcl v
ter je bil pri svojih sodelavcih ja-!
ko priljubljen. Ko je valil hlode j na breg. mu je zdrsnUo. in padel j je v vodo. Njegovo truplo so na-; je prvo grozdje že zrelo. Proda se §ii po preteku treh dn*.. Pokojnik
skušala sta drzna Francoza Goli in Nungesser, pa ni o ic uslužbencev drugi dan. njima nobenega sledil.	j
Poskušali so nadalje štirje Nemci, pa so se že nad | v Vipavski dolini Anglijo vrnili.
Veeinoma vse dosedanje fenomanalne uspehe je bolj sa mnogo po dve liri kilogram, pa'ui bil v nobenem društvu.
pripisati srečnemu iTaključju kot pa popolnemu obvlada- -tudi že po L 15°- Sadje bo letos 56 n'uzrtka	precej dobro obrodilo. Hruške se
nju 7.1 a "a.	plačujejo kmetu po L 0.40, do
Preteklo bo še dosti easa, predno bo Vožnja v aero- L 0.80, češplje po L 0.60, breskve planu tako varna in udobna kot je vožnja na parniku ali L 0 8°- Sadie nosij° za v»jaki, na železnici	imaj° Taie v gorovju nad Vi-
pavsko dolino. Suša dela škodo,
Poročevalec.
4 4Mat!" Jciies ne ve
(O usmrčenju.
WASHINGTON, D. C.. 26. avg. "Mati" Jone>\ junaška voditeljica v številnih delavskih bojih, ne ve še ničesar o tem. da sta bila Usmr-čenn Saco in Vanzetti. Ona leži v kritičnem stanju- v Garfield bolnici in zdravniki izjavljajo, da bi bi-Jo njeno stanje še bolj ogroženo, Če bi ji sporočili tozadevno vest. Sedaj je stara'let.
(vendar ne toliko, kolikor so priza-Nemski parnik V	fdeti rami drugi kraji v Julijski
težkem viharju. ,KrajinL
HAVANA, Cuba, 26. avgusta.!
30 pasiilj kmint
Nemški parnik Rio Bravo, je spo- je zaužil v Rovinjskcm selu v Istri ročil po brezžičnem bzrzojavu, da 2 in polletni sin Brajnoileve dru-
,	, , . . . žine. Zena je bolna na malariji in
ne bo mogel dane? dospeti v pn- , ..... , ,
. zdravnik j; ie dal 30 pastiij kini-
stan, rail težkega viharja na Qa položUu je na malo
Atlantiku. Vse kaže, da je napra- kjer jih deček našel m užil, vil parnik velik lok v svojem obi- meneč, da je v njih fin sladkoček. čajnem kurzu, da ujide sredisču Otroka so tako odoeljali v bolni-
viharja.
eo, pa je med potjo umrl.
Tisti Slab, Izdelan in Truden Občutek ob Jutrih
Prvi znaki tipaloeU. vitalnih moči in zgube energije je tisti iimufcn »n slab r>bč-utek 'ob jutrih. ko vstanete iz postelje. kakor tud pojemanje amoicije Ljudje v tem stanju trpe po navadi na sledečih bolih: slab tek. pokvarjena, prebava. izguba tete. ledič-na ali jetrna oslabelost. draienje mehurja, slabi živci, iz-pahovanie iz ielodca a'i iz irev. glavo-1>ol. vrtoglavosti, vzdigavanju, neredi trebuhu, oduren izdih, z belino pokrit Jezik In drugimi podobnimi boli.
Koga-Tone je čudodelen gradilee zdravja, moti in energije, in tisoče tena in tnnl. ki ko m jcma.il. ved<> to. To zdravilo povzroCa bogato, rdečo kri, nalira,-njuje iivce in miSice In t>oJaf-uje ter po-tlvlja vitalne organe do presenetljive mere. Nu«ra.-Tone Je najbolje ihano zdravilo za popravo teka. izboljšanje ne-prthave in u posta vi »elo v stanje prvega reda. Le kar j j ga prodajajo z garancijo, ki pomeni, da se denar vrne. če zdravilo ni unpeAno. Poskusite steklenico in se prepričajte. Odklonite nadomestila — hodit« sigurni, da dobite pravi Ntiga-Tone.	—Adv't.
TEKOM letošnje pomladi in poletja ste žsleli marsikateremu Va ših prijateljev vesele počitnicc in srečno pot v stari kraj. Ti, ki so se med tem vrnili Vam vedo povedati, ka ko lepo je tam, ako se pride uSl obisk kot "Amerikanec".
Vsak si želi tak obisk, da vidi po večletni odsotnosti zopet rojstno grudo preživi v družbi domačih nekaj prijetnih tednov.
Za potovanje, ki stane več sto dolarjev, je treba dtediti precej časa. Delavec si pa more prihraniti denar le, ako izloči od redne plače gotov znesek za gotov namen. Zat j je priporočljivo, da zlaga za vsak namen dolarje na poseben kupček, dokler se jih ne nabere zadostno število.
Ako že imate pri nas vlogo, Vam izstavimo za tak sklad novo knjižico, tako Vam bo lažje opazovati, kako se pover čuje kupček in kako se približujejo Vaše počitnice. ,
Obreafi po 4% tudi nekoliko pomagajo, zlasti ker jih, računamo od začetka vsa-k£ga ineseca naprej.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York, tf . Y.
obe sta prosili gospodarja, naj jima preslika stanovanje. .Jo bilo rt-s potreba. V kuhinji so jo hisoil ' omot. v front-roomu so tapeto tale« obledele, da ni nihee vedel, ce so rmene ali zelene.
(»ospodflr se je sler,njie dal pre-prositi in .> pn.sl^I lejip^a, ("vrsteča. mladeira painrarja na dplo.
Stanovanje na desni strani je prepaintal v pnl«lriifrom dnevu.
V stanovanju na levi se je zamudil Šost <|»ii.
N";i desno je stanovala šestdeset let stara vdova.
Na levi je stanovala dvaindvajsetletna ž Tiska, ki je >>ila dva me-
seca loče Tri od svojega moža. *
—	(»ospodiena. — jo je vprašal,
—	ali hočete večerjati z menoj?
—	A1>. — je odvrnila in zardela. — sm nikdar nisem šla z nobenim moškim.
—	Saj 11? ho treba hoditi. Saj bova t;ik-i »žela.
Dobrotn'ki so taki in taki. K nekemu denarnemu mogotcu je pri-!šel odbornik kolektat za nek dobrodelni namen.
—	No. bom pa dal, ^ jc^tvar res dobra — je odvuuk'kapitalist ter na])isa,l eek in trAW'dolarjev.
Kolektor se mu jc solznih oči. zahvaljeval, pri tem pa opazil, da na čeku ni podpisa.
—	Oprostite, pros pod. — si je drznil omeniti. — Se enkrat hvala za velikodušen dar, toda ček ste pozabili podpisati.
—	To sem stord namenoma. — je odvrnil dobrotnik, — če kdo pomaga, naj skrivaj pomaga. No-
Jčeni. da bi vsi ljudje vedeli, kdo je dal.
*
Na svetu je vsepolno sleparjev. Posebno v New Yorku jih je dovolj.
pred par dnegi je kupil možak, ki je hotel hitro obogateti. od nekega neznanca stroj, ki pretvarja dolarske bankotSifc^Jbankovce za petdeset dolarjev.
Za stroj je dal pet sto dolarjev,
—	vse, kar je imel.
Zaprl se je v stanovanje, zavrtel kolo. toda namesto bankovcev po petdeset dolarjev je letel iz stroja le umazan časnikarski papir.
Poskuša? je in poskušal. Nič in nič. Slednjič se je razjezil. Sel je na policijo naznanit, da je bil grdo in nesramno presleparjen za petsto dolarjev.


_—



GLAS NARODA* 27. JWQ. 1927

IZ ŠPORTNEGA SVETA

A RKA DhJ A VERČENKO:
ZAKAJ JE TOLIKO ŠPEKULANTOV?
Na samotnem obrežju, pod visoko .skalo, m) .sedeli trije ljudje; ozirali .so he na vse strani, potem je dejal najstarejši:
"V imenu zloeinstva otvarjam današnjo sejo.' Mi, .stalni gosti jetnišnice, rastni člani tatinske zveze, .smo .se zbrali, da osnujemo družbo z o. z. za vršitev tatvin ni lopovščin. Ali pa .ste se od zadnjega našega sestanka odločili za pošteno življenje?"
"Kaj vendar misliš!" sta očitajoče vzkliknila^ oba tovariša. — "Bila sva lopova in umrla bodeva kot lopova!"
"Dobro mi dene, da ko značajue lopove." je dejal predsednik z gotovim zadoščenjem.
"Posebno, če ima predsedstvo tak lopov, kakor si 1i...."
"Gospoda! Nismo se zbrali, da se obsipamo med seboj s pokloni. P/eidinio k .sttfiri!« Kaj mi predlagata	"
Ted^j je vstal manjši lopov in
rekfl; „
"Vem, da se zdaj kar trgajo za surovo maslo na Jrgu. Kaj če bi ponarejali surovo maslo.'"
"Kako bi ga ponarejali?" "Z margarino, rmeno barvo /nt lojem"
Predsedirk se je smehljal.
"Kaj je mojemu cenjenemu tovarišu znano, da sta loj in barva zda i dražja od masla?"
milijonov, recimo, 10 milijonov, vendar ne soglašam, da bi .se mi obetal le 10 odstotni dobiček!"
"Kaj bo torej predsednik predlagal."'
"Predlagam ponarejanje bankovcev po j>et rubljev. Prvič >o modri, enobarvni, potem rizba ni komplicirana in tretjič...."
"Kaj potrebujemo v ta na-•ki' ' '
za našo >krivno zalogo manufak-ture. Kaj bo storila?
"Nič!"
"No. vidiš! To se ne *|»odobi! •Jaz nisem vajen takih afer!"
"Moj bog!", je vzkliknil predsednik in se prijel za glavo. "Kako globoko smo padli, da se moramo že mi pečati s takimi mislimi. da se moramo že i posluže-\ati takih poslov!" In šli .so v me-
" Ploščo za graviranje, kislino, sto ter pričeli nakupovati blago....
barvo, papir in stiskalnico za lisk!"
"In koliko takih ponarejenih bankovcev lahko napravimo v
imam ta- mesecu?'
"10.000."
Lo|H)v je vzel .svinčnik in pričel računati.
"Veste, koliko bi stal en bankovec?" "No?"
"Hm — — da. Eii bankovec za pet rubljev bi stal 820 rubljev.
"Kako pa potmi vlada lahko
t i.ska .*"
"Lepa dežela!" jo dejal predsednik. " Kakorsnokoli lopovščino si izmisliš — se ne izplača!"
"Kaj pa." je dejal najmlajši, "če bi nakupili par zabojev manu-fakturnega blaga, ga skrivaj kje .'.hranili, počakali nekaj časa in potem prodali.'"
"Kaj imamo od tega?" "No, medtem bodo cene pasko-
"V tem slučaju umaknem moj ,-jie jn zaslužili ,l>pmo lepe nenar-
"Pa kakšna lopovščina je to." "Nobena, t^a stvar, ki nese." "Čakaj.... Kaj smo lopovj ali nismo? Saj'za nas vendar niso primerni taki posli." "Zakaj ne?""
"Če izve gospodarska policija
predlog."
Tedaj je vstal drugi: "Tovariša! Poznam podjetje, tam je v -železni omari deset milijonov...."
"In kako bomo odp.rli omaro?"
"No, kakor zmirom: kislina a-eetilin, elektrika, automatičui vijaki."
In kje naj vzamemo te priprave?"
"Prej smo kupovali vse v Londonu,.,."
"No. pomisli sam, koliko bo stalo, če se eden od nas pelje v London, nakupi priprave, pri sta n ju današnje valute, carina in transport? Po moji sodbi le 5
REŠENE ŽRTVI
Bojezni ledie, jeter, mehurja in težavno oddajenje vode, vse "to je nevarno zastran notranjih napadov. Vpostevajte prvo svarilo ter mu posvetite pozornost. Pijte dosu votle in poskušajte —
W^maarlcm oil_
Tekom stoletji slavni odvajniil K-mir-jevalee. Tri velikoiti. i«r; »soli lekarnarjih.
Glejte, da bo Ima Gold Medal n« vaakl ikatljk. N« kupujte nadomestkov.
NAPRODAJ FARMA
obsegajoča 80 akrov, lep visok svet in oddaljena samo dve milje do železniške postaje v Willard, "NVis.; proda se z vso živino, orodjem in vsemi pridelki skupaj, za zelo zmerno ceno. — Za nadaljna pojasnila pišite na: Frank Oorenz, Greenwood, Wise.
(3x22,24&27)
ozor
čitatelji.
Zdaj veste, dragi bralci, zakaj ji dandanes tako malo lopovov in toliko s|>ekulaiitov....
GROFOVA ZENITEV S PLESALKO
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem.
Uprava "Glas Naroda*.
POSEBNA PONUDBA NASlM ČITATELJEM
PRENOVLJEN PISALNI STROJ "OLIVER" Model 9.
»25.-
8 strešico za slovenski črke č, i,*
$30.—
OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ
TRPEŽNI
11 t' i *
Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnogt. Tako} lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
82 dortlandt Street, :
i
New York, N. Y.
Jarnm

V	- -------
Pred letom in mesecem so listi poročali o nepričakovanem zakonu med ar:.>itokratoin in jdesalko. — Mladi avstrijski'grof Paul Eltz se je v južni Ameriki v nekem buenos airskem baru seznanil z lepo ple-.-alko Schrammovo. Mladca sta si bila takoj iz početka simpatična * »klenila sta svojo ljubezen zapečati tudi s poroko in sta stopila pred oltar. Kmalu potem, ko sta se zvezala v cerkvi, pa sta se razšla i plesalka je nekega dne meni nič tebi nič izginila iz stanovanja. Kam je šla. ni vedel nihče izmed sorodnikov, najmanj seveda mož. Neke j časa je pozvedoval po nji. potem pa je nalož:l svoje reči v kovčeg m se prepeljal čez ocean domov.
Slučaj je itanesel. da se jc nekega dne sprehajal po dunajskem Pratru — in glej! naspro'i mu j?1 prišla pobegla žena. 0 iucd l Ali se je skesala 1 Ne, stoj! Tu velja takoj zavozljati pretrgano nit in začeti s podajanji za ločitev uveze— m je mislil grof. Približal se ji je in ji brez razočaranja in brez očitkov predlagal, naj vloži ona prošnjo za ločitev. On da bo ? svoj:* strani isto storil. Storil je res mi je navedel v svojem spisu, da se je plesalka, katere ne smatra več /a svojo ženo. prgrešila s tem. ker ;e ljubimkala tuje gospode v nj.irem skupnem stanovanju.
Pred sodiščem pa je tožerJ.a navajala v svojo obrambo druge razloge. Dejala je, da si j » prisluži1 a v Ameriki veliko premoženj*:« Ko je imela prihranek na strain, je srečala grofa Eltza. Postal mi je žena in ga je vzela k sebi. Grup je bil lenuh, delal ni, ni'- ic živel od njene plače. Med tem ko j j tna plesala in se mučila, jo on vzi dal sadove njenega truda/ Za bacil se je in je zapravljal denar v kvarta-n ju. Potrošil je velike sv o:? iu je naposled izginil. Plesalka ga je o-pomnlla^ naj .se vrne k nji, a grof i ni dal od sebe gla>u. -*"tporo«"il -i f. j po drugi, da se njegovi sorodniki upirajo tej zvezi in da noče nič več vedeti o njej. Plesalka se je potem morala izseliti in se je naselila na Dunaju.
Sodišče je zakon ločilo: proglasilo je. da sta kriva ločitve oba, mož in žena: grof zato. ker je poznal plesalkino preteklost, še preden se je oženil in ker se je* dal od žene in njnih ljubimcev celo vzdržavati: plesalka pa zategadelj, ker je sprejemala moške v stan >Va-nju tudi med časom, ko je se priznavala grofa za svojega moža.
i*.«*«,*; MM« tnU.!!. VMH. S.C.
Na sliki vidite dva izborna baseballska igralca, ki teknilijeta1 za prvenstvo-— Lou Gehriga in Babe Ru:h-a.
Dobrotnik človeštva.
Prav vsakdo •
: ■ ' .f. lil .
kdor !kaj iiče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje {kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da notjo čudovit uspeh —
MALI OGLASI ▼."GU* Narod«"
V polpretekli dobi, v naših kra-jiii nekaj desetletij nazaj, je vladalo v širši javnosti" mnenje, da so gluhonemi nesposobni za pouk in izobrazbo. Žal, .-e še danes ni iztrebilo prepričanje, tla so gluhonemi manjvredni člani človeške družbe. Žalostna je bila nekoč u-soda onih ljudi, ki jih je krivična na.-ava oropala sluha. Zaničevani in zapuščeni so prosjačili okrog, u-živali niso niti najbolj primitivne vzgoje, v starosti pa so zapadli skrajni bedi. Celo v kulturni Nemčiji je ustanovil šele pred okrogli; li»0 leti veliki dobrotnik človeštva Samuel Heinieke prvi zavod za pouk in vzgojo gluhonemih.
Dne 10. aprila je minilo' dvesto let, odkar je bil rojen ta ižredtr učitelj v Xautschuetzu na Saksonskem. Od očeta je bil določen, d.i postane kmet in mu sledi na posestvu. a se "i mogel sprijaznili z
Beg črnogorske hajdukinje.
V Zagrebu se nahaja v kaznilnici na Savski cesti 164 kaznjenk pod nadzorstvom 12 usmiljenk s predstojnico materjo Venerijo. V kaznilnici ni nobenega moškega, disciplino med kaznjenkami vzdržujejo .samo usmiljenke.
Od 9. inaja la«.skega leta se je nahajala v tej ženski kaznilnici tu-
nesel na kolodvor. Sestro je miril, naj bo potrpežljiva, češ, da bo vse podvzel pri Kolu jugoslovenskih sester in drugih društvih ter pri vladi, da bi bila premeščena v kaznilnico v Podgoriei. kjer bi bila bližje svojim ljudem, ali pa. da bi bila pomiloščena. Stoja je brata prosila, naj v resnici to stori, ker
di znana črnogorska hajtlukinja ji ho lažje .ako jo pusti v upanju. Jštoja Markovi«, nečakinja znane-j tla bo oproščena. Naglašala je. tla »a komunista dr. Vukašina Mar- k politična zločinka in da je pri-koviča. ki je pobegnil v Rusijo, šla v zapor največ zaradi tega, ker
Imela bi prestati 20 letno kazen zaradi svojega liajdukovanja v t'r-r.ijrori. Stara je šele 2.1 let ter bi imela priti na .svobodo v svojem 4">. letu starosti. V kaznilnici se je bavila večinoma z ročnimi deli. ki jih je sicer vršila slabo, zato pa točno in v redu. Obnašala sn je lepo, Napram svojim t ova riši ca m je Itila sicer precej osorna, napram usmiljenkam pa zelo vljudna 111
je skrivala svojega strica dr. Vukašina Markoviča, ki ga ni hotela izdati. "Kako naj bi ga izdala, ko jc moj sorodnik.*' To In mogli storiti le tisti. ki mu niso bili ničesar." je dejala.
Med tem razgovorom je zazvonil zvonec na glavn li vratih in v kaznilnic • je stopil župnik iz Cerja. ki .'■<• prinoel nekaj za presti. Predstojnica *ra je zaprosila, naj neko-
Ileinickejevo delovanje do njegove, smrti dne 30. aprila 1790.
Xi bil Heinieke prvi učitelj glu-
j»okorna. In razgovorov ž njo jejliko po«*-aka na dvorišču, kt-r mora bilo razvideti. da ima mnogo na-, | ris<r-tvovat 1 posetu. ravne inteligence in da je nadar- Končno se je Stojin brat dvignil jena.	i i" otlšel skupaj s setro na hodnik.
Iz" za pora je že pobegnila v i »J'""« J1' «la tudi predstojnica, Podgoriei v Črnigori. Istotako je ^hi ,l1" rM,Prl« v™ta. Medtem, ko |K>begn:la svoječasno iz zapora o-j.^ 0 ll,iralil ključavnico. Ma se Sto-k rožnega sodišča v Sarajevu. Ka-P in Ki,,1°Jln ^j^mala in posla v-dar se je o tem govorilo, je izjav- j1 Hla-
ljala da iz zagrebške kaznilnice ne}' Ko •I1" f^tojnica .ilprla vrata bo pobegnila, ker da ji je v njej I	-topila bratu za brbet in
lepo in ker se .s kaznjenkami pr«to- j -siknil« na prosto >kozi polodpr-pa človeško. Predstojnica mati Va- ' vra,at Pre<lstr>jnica j.- hotela nerija je verovala tem besedam in i v,'at« Opreti, fotl" Radojlo. ki je ' ' v pravoslavnem boižču prvie|sfaI Pr0<1 "J0-
JO J t!
peljala s seboj tudi v mesto. Stoja Ki je namreč zaželela nabaviti si
lionemih. Že pred njim so se po-/ n^atere stvari. Ob tej priliki s<
1 :____1: 1: ________1 •	1.1.	1 .- in 7!inimiilsi ta favno Vffradhii v
to mislijo. Zato je odšel v Dražila-,se je vnel srdit literaren boj. iz
katerega je izšel Samuel Heiniek?
velik dobrotnik človeštva.
Dvestoletnica rojstva Samuela lleinickeja pomeni ne le za pedagoške kroge, temveč tudi za širšo javnost človeštva velik praznik.
nem zavodu za gluhoneme že od njegove ustanovitve, torej nad četrt Veka.
\
R..D.
ne. kjer je vstopil kot prostovoljec v telesno gardo nekega kneza. Vojaška služba ni 1)ila baš preveč stroga. Dopuščala mu je. da se je učil v prostem času latinščine, francoščine in glasbe. V sedemletni vojni je padel pri Pirni v prusko ujetništvo, odkoder je pobegnil najprej v .Teno, ftam se je vpisal na univerzo. Odtod pregnan od Prusov. je našel zavetje v Hamburgu. Preživljal se je s poučevanjem. S posredovanjem nekega grofa, pri katerem je bil za ta jnika in domačega učitelja, je dobil 1. 1768 pno svojo stalno u"n > mesto v Eppendorfu pri Hamburgu
kot učitelj, organist in niežnar.
•i >
Tukaj mil je ugoda privedla gluhonemega mlinarjevega dečka, k: ga je Heinieke poučeval z vso vztrajnostjo — govora. Xjeg:»v pouk pa je naletel na oster odpor
tamošnjega mračnjaškega pastor-1loaske va?one x» potnike iT. in lil. Ja. ki ga je napadel s prize ice. j raz"*da. češ. da posega v božje pravic-*-.... Ile>nieke je začeto delo pogumno nadaljeval in je celo dosegel, da je pastor pripustil glnhega u-.-'ka h konfirmaciji, kjer je ta na veliko začudenje vernikov in pastorja glasno molil veroizpoved. Vzbudil ša salona za nekadilca Oprema te-
je zanimala za razne zgradbe v Zagrebu, ki ga dotlej še ni videla. Ob tej priliki bi jako lahko pobegnila, ako bi hotela. Vendar pa se je vrnila v spremstvu predstojnice usmiljenk v kaznilnico. Tudi pozneje je bila Stoja večkrat v mestu. da si, je lahko nabavila potrebne stvari. Zadnjič je bila izven kaznilnice pred mesecem dni in svojo besedo, da ne bo pobegnila je vsakokrat tudi držala.
Pred par tetini pa je prišel v Zagreb njen brat Radojlo Marko-vič, učitelj v Piper ju v Črnigori. Sel je takoj v kaznilnico in zaprosil predstojnico, naj mu dovoli razgovor s sestro. To ntu je bilo dobljeno, ker imajo kaznjenke pravico vsaka dva meseca sprejeti po en poset. Predno je predstojnica dovolila razgovor, je pripomnila kot zmagovalec in je postal tako'bratu, da ni podoben Stoji in da
javljali mnogi, ki so hoteli jiodati gluhonemim govor, a jih je zavedla takozvana 4'francoska " kretai-11H metoda 11a stranska pot. llei-niekejev sodobnik Abbe de 1'Eppee je ustanovil prvi zavod gluhonemih na svetu 1. 1770 v Parizu. Tu je poučeval gluhoneme izražanja s kretnjami. Ta metoda ima bistveni liedostatek. da bi se moral z umetnimi kretnjami seznaniti vsakdo, kdor bi se hotel sporazumevati z gluhonemimi. Francoski pedagog •n<> se maral baviti z govorom, češ, da vzame to preveč časa in da jc tak pouk preveč naporen. Njegovo metodo so sprejele vse zapadne države, dočim je Heiniekejeva. "nenička" metoda prevladala v Nemčiji. Med pristaši obeh struj
dvomi, da je v resnici njen brat. 4'Seveda sent. Stoja je moja sestra, jaz sem Radojlo Markovič, sigurno," je dejal. Predstojnica je končno dovolila obisk in pri odhodu ji
Po njegovih načelih in zasnovah1 je rekel Radojlo. da bi rail sestro sl poučuje 11a ljubljanskem držav- §e enkrat posetil. Predstojnica je
ob tej priliki izjavila, da to sicer ni dovoljeno, da smejo kaznjenke sprejemati posete le vsaka dva meseca. toda z ozirom na to, da j-prišel daleč iz CVnogore in da#nc more pogosto obiskavati sestre, mu jio vendar dovolila pred odhodom domov, da se še enkrat sestane s fctojo.
;THi»rugi sestanek se je vršil 13. avgusta ob 10. dopoldne. Radojlo jc prinesel svoji sestri grozdje. Predstojnica mati Venerija je sedela na divanu v govorilnici, brat in sestra pa sta sedela poleg omreženega okna in se razgovarjala.
vlakom in da je svoje stvari že od-
SALONSKI VOZ TRETJEGA RAZREDA °
Uprava švedskih državnih železnic je uvedla na prog; iz Stockhol-ma v Xorrland in v Daiecailio sa-; Ionske v
Listi opisujejo te salonske voze Radojlo je dejal predstojnici, da lia dolgo in široko in pravijo: Ša-J bo odšel domov okoli polneva z Ionski voz II. razreda ima najprej vest i bul, potem garderobo za prtljago in obleko, salon zi kadiiee z 12 klubskimi fotelji ter dva manj-
pa je dogodek tudi veliko zanimanje v sosednih mestih, v Hamburgu in v * Alt oni. Dari na dan jc rastlo število gluhonemih, ki naj bi jih učil Heinieke glasovnega jezika. Njegov sloves se je Siril, in kmalu je bilo njegovo ime znano po celi Nemčiji, celo preko meje. Ker se je posvetil edino pouku in izobrazbi gluhonemih otrok, je o-stavil mesto kantorja in je deloval v novem poklicu naprej v Hamburgu, nato pa je sledil pozivu kneza Friderika Avgusta v svojo domovino, kjer je ustanoyil v Draždanih zavod za gluhoneme. Tu so se na knezove stroška izobraževali vsi gluhonemi otroei Sak sonske. Blagoslovljeno je bilo
ga voza je zelo okusna. Salonski voz je prevlečen z usnjeni na stenah vise najle^iši posnetki švedskih pokrajin in pasaži r j eni so na razpolago vse mogoče udoonosti. Nekoliko manj razkošno,-ic la ire-vedno krasno je opremljen sat -nski voz III. razreda. Tudi ta imq v est i bul in garderobe ter salone za kadiiee in nekadilce. Vsaka mizi ?a ima svojo svetiljko in v vagonu je potni-štvu na razpolago čitalnica in biblioteka. Za vse te ugidnosti n® zahteva uprava švedsk h državnih železnic nobenega ]: ribi tka. Seveda potuje v švedskem 11. iu III. razredu nekoliko drugače vzgr jerio občinstvo kakor na železn eab v o-stali Evropi.
dal in iztegnil roke proti njej, kakor da bi jo hotel pograbiti za vrat. Mati Venerija je pričela klicni i na pomoč, ker se je zbala napada. Takoj je pri h i tel v dvorišči! župnik iz Cerja s stilom v roki ter zaklical na Ifielolja: 14 Kaj hočeš tukaj.'"
Toda Radojlo je že skočil na pro>to in začel skupno s sestro, ki je vrghi grozdje proč. bežati ob zi-di; kaznilnice. Povzpela sta se preko železniškega nasipa in tekla proti Tratinski cesti. Predstojnico mati Venerija je stekla skozi druga vrata na ulico ter pričela klicati na pomoč policijo, ker pa ni bilo v bližini nobenega redarja, je policijo o begu obvestila po telefonu.
Ko so kaznjenke začule klicanje
predstojnice zvedele, da je 1'rno-
g irka pobegnila, je večja skupina
izmed njih pohitela iz hiše ter pr-
či la zasledovati begunko. Tekle so
<;o Trotinske ceste. Tu je Stojo in
njenega brata že čakal avtomobil.
v katerem je baje sedel neki Crno-/
goree. ki je okoli Velike noči dvakrat posetil Stoji v kaznilnici. Ta je Stojo ogrnil z nekakšnim plaščem in avtomobil je oddrvel da-Ije.
Ko so kaznjenke videle, da Stojo ne morejo več dohiteti, so s® vrnile nazaj v kaznilnico. Nasproti jini ji prišla neka ttsmiljenka In ko >0 S4 vrnile v kaznilnico, je nastalo strašno javkanje. Nekatere kaznjenke so pričele objemati in pn-'jubljati mater Venerijo. ki je med njimi zaradi svoje humanosti zelo priljubljena in so govorili: — "Hvala Rogu. da vas Črnogorci niso ubili!"
Ker je v kaznilnici več Črno gork. so jih nekatere kaznjenke začele napadati in pretepati, druge pa so se zavzele za Crnogorke. češ, da niso krive, če je Stoja pobegnila. Došlo je med ženskami do prepira in groženj in le s težavo so ločili kaznjenke.
ANGLESKO-SLOVENSKO BERILO
English-^ Svcnc Reader Sestavil dr. F. J. KEEN CEN At poitnino SAMO $3.—
Knjiga vsebuje začetne nauke o izgovarjavi angleških besed; vaje za ucence angleščine; berila in članke 9 slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed).
Naročila pošljite na:
"GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street	New York, N. Y.

_
-.:■:. ■•■ _:____
»M
^ . , GLAS NAHODA, 27. AVG. 1927
w
H UKRADENI
ROMAN IZ ŽZVLJpENJA
Za Glas Naroda priredil G. P.

KNJIGARNA GLAS NARODA
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortland* Street, New York, N. Y.
MOLITVENIKI;
> \ i- i H.i/
Grofica Suzana je hotela odpotovati v Ostende. Preveč dolgočasno ji je postalo na gradu jJVildčnfels. Po'rebovala je občudovalcev svoje lepote, družbe, laskavosti in občinstva za svojo najnovejšo pariško toaleto. »Vse to je upala najti v Ostendje. Pred. svetom pa je potovala tja le v namenu, da se sestane s par prijateljskimi družinami,	i	\J \ i ■ * J,
Njen mož ni imel nobenega vesejja, da io spremlja, kajti rajše je ostal doma pri svoji materi in svojem sinu.
Grofici Suzani je bilo to skrajno ugodno. Vedno se ie boljše zabavala. če ni bilo njenega moža poleg, čeprav ii je pušča* prosto roko v vseh stvareh. Vedel je namreč dobro. da. .io bo njena hladna, o-šabna narava obvarovala prrd tem, da bi kdaj prekoračila meje, ki ho stavljene pošteni ženski. Naj sjavi njena nečimurnost triumfe. — to je bila vsebina njenega življenja.
Voz s služabnikom, komornieo in prtljago se je že odpeljal v mesto, ki je ležalo nekako eno uro oddaljeno od "NVildenfelsa. Bilo je majhno prarnizijsko mesto.
Za grofico Suzano je stal pripravljen odlično opremljen voz. Mož jo je hotel spremiti na kolodvor.
Poslovila se je v visoki, obokani veži gradu od svoje tašče, grofice Teje AVildenfels. To je bila zelo aristokratično izgledajoča dama, s sivkasto meliranimi očmi, prosojnimi potezami ter jasnimi, dobrohotnimi očmi.
Slovo med obema damama bi moralo biti kaj prisrčno. Obe sta si prizadevali položiti v svoje besede gorak izraz, a ravno ta prisiljeni ton je izdajal, da si nista srci obeh posebno sorodni. Medtem ko je grofica Suzana poljubila staro damo na lice. je priletel po dolgem hodniku zapadnega krila gradu vitek, nekako štirinajst let star deček.
—	Mama. — ti si pač pozabila reči mi z Bogom. — je vzkliknil očita je.
Grofica Suzana je obrnila svoje lepo, ponosno lice smeje proti svojemu edinemu sinu.
—	Saj nisi več baby, Lotar, temveč že majhen kavalir. Kot tak boš pač spremil svojo mater do voza!
Lotar je zrl s svojimi jasnimi, sinjimi očmi, ki so predstavljale nekako čuden kontrast proti temnim lasem in temnim obrvim, sedaj svojo mater, nato pa staro mater. Njegov, od zraka in soluca zagoreli obraz, je zardel.
—	Jaz sploh nisem vedel, da je čas za odpotovanje. Moj učitelj j me je moral spustiti sredi zgodovinske ure, ko sem slišal voz predj vratmi. Kako lahko bi se pripetilo, da bi prišel prepozno! Stara ma-, ma pride vedno k meni, da se poslovi od mene. kadar odpotuje. i
Njegova mati se je zasmejala. To ni bil nikak dober, gorkozve-j neč smehljaj, ki stori človeku dobro. V njem je tičal razdražen, porogljiv zvok.
—	Da, da, — je rekla napol v šali. napol karajoče, — stara mama te strašno razvaja.
Na finem dobrohotnem obrazu grofice Teje se je prikazala lahna rdečica.
—	Kaj takega bi mi gotovo ne smela očitati, Suzana. Jaz ne razvajam Lotarja.
Suzana je položila svojo lepo oblikovano roko na ramo svoje tašče.
—	To je bila le šala, mama. Ti misliš zelo resno z Lotarjem. Le glede nežnosti ga razvajaš.
—	Dajati ljubezen se ne pravi razvajati, Suzani. Otrok potre-j huje ljubezni, da uspeva.
Suzana je skomignila z ramama, ter se ozrla proti stopnjicam, \odeeim za kapelo, da vidi če že ne prihaja njen mož. Na tihem je imenovala svojo taščo sentimentalno, čeprav ni slednja zaslužila tega priimka. Resnična vsebina njenega bistva je bila dobrohotnost in. odličnost.	!
Grofica Teja je ljubila seveda svojega sina in svojega vnuka na drugačen način kot je ljubila Suzana. Nikdar ni kazala posebne nežnosti, niti proti svojemu otroku, niti pro t' svojemu možu. Bila je preveč zaposlena s svojo lastno osebnostjo, preveč je ljubila samo sebe, da bi mogla posvečati kako posebno zanimanje kakemu druge-, mu bitju.	•	f
Ker pa je ravno prihajal grof Joahim Wildenfels po stopnjicah, i-e je sklouila Suzana proti svojemu sinu ter r.a poljubila.	1
—	Torej z Bogom, mali mož! Bodi pridan, dokler ni mame do-, ma. Ne nadleguj preveč stare matere!
Lotar je zrl s skoro žalostnim pogledom v nepremični obraz svoje matere.	|
—	Z Bogom, mama, — in srečno pot! Vrni se zdrava! Za staro mamo se ti ni treba bati. Tudi če bi prišel stokrat na dan k njej, — bi ji ne bil nikdar nadležen. Kaj ne, stara mama?	I
Stopil je k stari dami ter ji položil z veliko nežnostjo roki krog pasu. Grofica Teja ga je nežno pogladila po valovitih, kratko pristriženih laseh ter mu prikimala.
Porogljiv usmev se je pojavil krog ustnic Suzane. Njenemu bistvu se bili tuji"vsi izrazi čustvovanja. Grof Joahim je stopil k njim.
Bil je cdličrfa prikazen v starosti kakih štridesetih let. Iz njego-f vega lepo oblikovanega obraza so žarele iste temnosinje oči kot iz j obraza njegovega sina. Tudi on je imel temne, lahno valovite lase in dolge trepalnice. Njegove poteze pa so bile nekoliko premelike, celo bolj mehke kot njegovega sina. Krog ustnie Lotarja se je pričela tvoriti že sedaj neka značilna energična poteza, ki je popolnoma manjkala očetu. C'eprav sta si bila oče in sin na prvi pogled zelo po-dobilna. sta vendar različno učinkovala, če s! ju je človek natančnejše ogledal.
Grof Joahim je bil precej plitva narava Njegjv pokojni oče, mož kot iz železa in jekla, je že zgodaj spoznal, kakšen je sin in ker je bila zanj vsaka slabost nerazumljiv pojm. je skušal to napako v značaju svojega sina izločiti s pretirano strogostjo. Pri tem pa je zgrešil svoj cilj. Mesto da je izboljšal lahkomišljenost sina. je dove-del s svojo nestrpnostjo slednjega do tega, da je uganjal na tajnem vsokovrstne neumnosti.
Ko je bil star Joahim štiri in dvajset l?t, ga je oženil njegov oče, ne da bi vprašal za njegove želje, s konteso Suzano Hagenan. Joahim, se je nahajal takrat v neki zagonetni duševni potrtosti ter se je skoro brez volje udal v vse. Kontesa Hagenau se je zdela očetu Joahima najbolj primerna življenska družica za sina. Ddsiravno je bila stara šole osemnajst let, je bila vendar že dovršena svetovna dama, ko je hlftdttO obvftutanjf same sebe je nndilo1 Ktartudovol j jamstev, da bo po njegovi želji vplivala na sina.
(Dalje prihodnjič.)


Dote
Marija Varfcfaja:
v platno rezano .............jm
▼ fino platno ..............ljf
v celolojd vezano............l.tt
v usnje vezano..............u%
v fino usnje vezano ........1.71
Rajski glasovi:
v platno vezano ............l.f§
v fino platno vezano ........ 1 J«
v usnje vezano ............1J|
v fino usnje vezano ........1.7|
Skrbi za dušo:
v platno vezano ............M
v usnje vezano..............1.65
v fino usnje vezano ........1JM
Sveta Ura (z debelimi irkanl):
v platno vezano .............90
v fino platno vezano........1.50
v fino usnje vez.............1.60
Nebesa Naš Dom:
v usnje vezano..............
v fino usnje vezano..........L80
Kvišku srca mala:
v fino usnje vez. ............1.2®
Oje naš, slonokost bela ..........1.26
Oče naš, slonokost rjava.........1.30
PRi Jezusu: v ctlolojd ve«.......1.3*
pozlačeno ...................1.30
fino usnje vez. ..............
Angleški molitveniki:
(Za mladino) Child's Prajerbook:
v barvaste platnice vezano ....JO Child's Prayerbook:
v belo kost vezano..........1.10
Key «f Heaven:
v usnje vezano...............70
Key of Heaven:
v najfinejše usnje vezano 1.20 (Za odrasle.) Key of Heaven:
v fino nsnje vezano .........1.50
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano..........1.30
Ave Maria:
v fino usnje vezano .........1.40
2 knjigi ..............JO
je, trdo ves.	JO
Bde aott (Dostojevski) trdo vez. .79
Balkansko-Turška rajska ........JO
Balkanska vojaka, a slikami .... .25
B«<ia pat na Srnama gor*.......JO
Boija pot na Bledu ............JO
Barska vojska ...................4«
BQke (Marija Kmetova) ........JU
Bera« in Elizabeta, angleška
kraljica ....................M
Beat in dnevnik.................60
Brijn kazen .................... .33
Boj in zmaga, povest............ JO
Cankarjev zbornik, trdo vezan... 1.50
Cvetke ..........................J5
Cesar Joief IL ..................30
(Sganova osveta .................33
Ca; je zlato .................... JO
Cretin« Borograjska .............50
Cdftcl^ t« t« .................... .90
Čebelice, 4 sv. skupaj ..........JO
Črtice iz življenja na kmetih----.35
Drobii, slabi car in razne povesti —
.60 JO .35 .60 .50
PČUČNE KNJIGE:
Amerika in Amerikancl (Trunk) 5,— Angeljska služba ali nauk kako se Angleško-slov. in slov. angL slovar .00
Abecednik .........................
naj streže k sv. maši .........10
Boj nalezljivim boleznim .........75
Dva sestavljena plesa: četvorfen in beseda spisano in
narisano ...................... .35
Cerkniško jezero ................1.40
Domači vrt, trdo vez.............l._
Domači zdravnik po Knaipu
trdo vezano ................L66
Domači živinozdravnik ..........1.25
Domači zdravnik po Knaipn
broširano ...................1J5
Gospodinjstvo ...................1._
Jugoslavija, Melik 1. zrezek.....1J0
2. zvezek, 1—2 snopič ......1.80
KubiŽna računica, — po meterski
meri ........................75
Katekizem, Tezan.................50
Kratka srbska gramatika........JO
Knjiga o lepem vedenju,
Trdo vezano ................1.00
Kako se postane državljan Z. D. .25 Kfko se postane ameriški državljan .13 Knjiga o dostojnem vedenju .... JO
Ljubavna in snubilna pisma .____JO
Mlekarstvo s črticami za žirinorejo .75
Nemško-angleški tolmač ........ 1.20
Največji spisovnik ljubavniti pisem .80
Nauk pomagati živini .......... .60
Najboljša slov. Kuharica, 068 str. 5.— Naše gobe, s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strupenih
Bob ...........................1.40
Nasveti za faiišo in dom; trdo rez. 1.—
broširano ....................75
Nemška slovnica	.60
Nemščina brez učitelja —
1. del ..........;...........JO
; 2. del .......................30
Prva čitanka^vez. . . ........... .75
Pravila za oliko .................65
Psihične motnje na alkoboiski
podlagi ......................75
Praktični računar ................75
Panii kotei, pouk za rabo pare ... .1.00 Poljedelstvo. Slovenskim gospodar-
. jem r pouk..................J5
Računar v kronski in dinarski
veljavi ...................... .75.
Srbska začetnica..............40
Sadno vino ......................JO
Slike iz živalstva, trdo vezana .... JO Slovenska narodna mladina)'
obsega 452 strani ..........1.50
Slov. italijanski in italjanako slov.
slovar .....................JO.
Spolna nevarnost.................25
Sptetna kuharica; trdo vezana . .1.45
broširana ...................1J0
Sveto Pismo stare in nove zaveze,
lepo trdo vezarik ............3.00
Umni Čebelar....................L—
I'm ni kmetovalec ali splošni poduk kako obdelovati In izboQftail
polje .......................JO
Varčna kuharica, trdo vez.......1J0.
Veliki vsevedež .................JO
Zbirka domačih zdravil ...........75
VoStilna knjižica ................ JO
Zdravilna zelišča .................40
Zgodovina S. H. S, Melik
1.	zrezek.....................45
2.	zrezek, 1, in 2. snopič .....70 Zel in plevel, slovar naravnega
zdravljenja, vez. .......... 1.80
/
RAZNE Pd VESTI IH ROMANI:
Acttrika, pivkod dofcr* dama *
»•JM)« oooooooooooooaoooooo «SS
AafeQ svinjev. brazil jska povest • JS Kinder m nn in pripotsdha. trdo ve*. .75 Agitator (Kersnik) tWo vedi ....L— Andrej Hofer ..................JO
^anuiSaH1*--'	*m
veoesevama ••••«••••»•• *sa
BdfrajtkJ Hov	JO
JO
-25
.23
spisal Milčinskl .........
Darovana, zgodovinska povest
Dalmatinske povesti ........
Dekle Eliza ................
Doli z orožjem ..............
Dve sliki — Njiva, Starka —
(MeSko) .......................60
Devica Orleanska ...............50
Duhovni boj .....................50
Ded* je pravil; Marinka in fltra-
tcijčki .......................40
Elizabeta........................ J5
Fabijola aH cerkev v Katakombah .45
Fran Baron Trenk ..............J5
Filozofska zgodba ................60
Fn Diavolo ....................JO
GC Jovnik (2 zvezka) ............1J0
Godčevski katekizem .............23
Gruda umira, trda vez. ..........1.20
Gusarji ......................... .90
Grška Mitologija................1.00
Hadži .Mural, trda vez............80
Hedvika ........................J5
Helena (Kmetova) .........40
Humoreske, Groteske in Satire,
vezano ...................... JO
broširano ....................60
Iz dobe punta In bojev ........ .50
1 modernega sveta, trto vez.......1.40
Igračke, trdo vez...............1.00
broširano ...................JO
Jagnje ......................... JO
Jernač Zmago vaČ, Med plazovi----JO
Jutri (Strug) trd. v..............75
Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov,
lepo vezanih .................10.—
Sosedov sin, broS. ...............40
6. zvezek: Dr. Zober — Tu go mer
trdo vezano ................1.20
broširano ...................75
Juan Miserja, povesti Iz španskega
življenja ...................60
Kraljičin nečak, zgodovinska povest
iz Japonskega ..............30 !
Korejska brata, povest lz misljo-
nov v Koreji ...............30
Karmen, trdo vez. ...............40
. broširano ...................30
Križev pot, trdo vezan ..........1.—
Krvna »sveta ..................J5
Letsi.feuii -hrani spisi .......... .90
1.	zr. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romaqce, balade in legende — Tolmač (Lerstik) .
2.	zr. Otročje igre v pesencah -r Različne poezije — Zabavljice In pusice — Jeza na Parnas — ljudski Glas — Kraljedvorskl rokopis.— Tolmač (Lerstik).. .70
5 zr. Slika Levstika in njegove
kritike in polemike.............70
Ljubljanske slike, —Hišni lastnik. Trgovec, Kupčijski stražnik, F-radnlk, Jezični doktor. Gostilni* Čar, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik, itd.....................60
Mali lord, trdo vezan ...........80
Mali ljudje. Vsebuje 9. povesti —
tTrdo vezano ...............1.00
Malo življenje ...................05
Marijin otroka; povest ia Kavkaš-
kih eora ...................... J5
Maron .krščanski deček is Libanona.............................25
Mlada mornarja	JO
Mimo življenja, trda vez.......1.00
broširano ..................JO
Mladih zanikernežov lastni iivo-
topis ........................ .75
Moje obzorje, (Gangl) ..........1.25
Mrtvi Gosteč ..................J5
Materina žrtev .................JO
Mnsolino ........................ .40
Mid! Klatež..................... .70
Mesija ..........................JO
Malenkosti (Ivan Jlbrecht) .......25
Mladim srcem. Zbirka povesti za
.. JS .. J5
. . JO .. JO
.. .7f .. JO
U1UMKUU ...... •••••• •••••«.. JO
NaJ^gAih otoldli'.............. JO
Nl^Oltill pfVi • • o o • • m o o.« o • • mm • • »75
Nekaj b ruske zgodovine ........J5
Nihilist ......................... jo
Narodnb prhveiedke ta mlaiBM. . .40 NO v Aawrfto, po resničnih dogodkih. (AleSovec) ............JO
na Preriji	«39
NttMlJffiu ooaooaoooooooooooooao*
Na krvavfh psIJtnBh "Trpljenje in strahote s bojnih pohodov blvSe-ga slorenskega polka ........ 1 JO
Obliki. (Cankar1) Trdo rezano ..1.40 OV 60 letalci Dr. Janeza B. Kreka J5
..70
slorensko mladino ......
Notarjev nos, humoreska ..
Narod ki izmira...........
Naša vas, 1. del, 14 por est I Naša vas, II. del 9 povesti
Nota Erotika, trd. ves.----
Nafia leta, trd. vez.........
broširano
iz Koia (Albrecht) zlatar'
.23 . JS
trdo vezano..............L90,
PartiS zlatar' ...
sreča v nesreči
.droge povesti ...............,70.
povest ................ JO
Jettfc. Porešt is časov ro-kornjačev na Kranjskem ...... JO,
JO .70
mvljtotr & Malar ..............JO
pri sv.
....... JS
Po strani klobuk, trdo ves. ..,
Požigalee ...................
Praprečanove zgodbe ........
atria, povesti iz irske junaftke dobe JO Predfbiani, Prthm In dragi svet.
niki v gnuaofonu .............JS
Prigodhe čebelice Maje, trda ves ..1.00 Ptice selivke, trda vez ...........75
Pikova dama (PuSkin) .......... JO
Pred nevihto ....................JS
Pravljice in pripovedke (Kofiutnlk)
1.	zrezek ................... .40
2.	zrezek ...................40
Podobe iz sanj. (Cankarj broš. ..1,—
Poznava Boga....................30
Pirhi ............................30
Povoden j........................ JO
PiaSki judefc .....................25
Prisega Haroroikega glavarja .... JO
Prvič med Indijanci ............JO
Preganjanje indijanskih misjonar*
jev ........................... JO
Primož Trubar, (ASkerc), trd. rez. 1.—
Kablji, trda vez .................75
Robinzon ........................ .60
Revolucija na Portugalskem.....JO
Rinardo Rinaldlni .............. JO
Romantične duše (Cankar) ......JO
Razkrinkani Habsburiani .........40
Roman zadnjega cesarja Habsbur-
rana .........................1J0
Rdeča in bela vrtnica, povest .... JO
Slovenski »aijim ................40
Slovenski Robinzon, trdo vezan .. .70
Suneški invalid ................ .35
Skozi iiriio Indijo ..............JO
Sanjska knjiga, mala.............60
Sanjska knjiga, nova velika......JO
Sanjska knjiga Arabska.........1.50
Spake, humoreske, trda vez.......JO
Strahote vojne ..................JO
Strup iz Judeje...................75
Spomin znanega potoval ca........1.30
Stritarjeva Anthologija, trda vez .. JO Sišto Šesto, povest iz Abrucev .... JO Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ..........................JO
Sv. Genovefa.....................35
Sveta Notburga.................. .35
Sredozhaci, trd. rez. .............60
broS.........................40
Spisje, male porseti .............35
Sveti večer......................JS
SHAKESPEAREVA IEiA: Maehbet. trdo vez...............JO
broširano.....................70
Othelo ...........................70,
Sen Kresne noči..................70
SPLOŠNA KNMŽNCA:
St. l. (Iran Albrecht) Ranjena gruda, izvirna porest, 104 str.,
hroSirano ..................... .35
Št. .1. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., bro$»
103 strani .....................35
Št. 4. (Cretko Golar) Poletno klasje, izbrane i>esmt, 184 str.,
broširano .....................JO
Št. 5. (Fran Milčinski) Gospod Fridotin Žolna in njegova družina, reselomodre črtice I., Ti
strani, hroSirano ...............25
Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slorensko mladino priredila
Utra, 111 str., broS. .......... J5
Št. 8. Akt fit. 113 ...............70
Št. 9. (Univ. prof. dr. Franc Web^r.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani. broS.............70
Št. 10. (Iran Albreht). Andrej Teraoue, relijefna karikatura is
minulosti, 55 str., broS.........J5
Št U. (Pavel Golia) Peterčkove poslednje sanje, božična povest
r 4. slikah, 64 str., bros.......J5
Št. 12. (Fran MUčInškl) Mogočni prstan, narodfta pravljica v 4
dejanjih, 91 str., broš. ..........30
Št. 13. (V M. Garšin) Nadežda Nikolajema, roman', poslovenil
U. Žun. 112 str., broS............30
Št. 14. (Dr. Kari EngliS) Denar, narod no-gospodarsH spis. poslovenil dr. Albin Ogris, 230 str..
broS. ..........................N
Št. 16. (Janlfa, Samec) Življenje,
pesmi, 112 ^..'broS. .......... .45
Št. 17. (Prosper Marimce) Verpe duše v vicah, povest, prevcl Mirko Pretnar,:OP atr............. JO
Št. 18. (Jarosl. Vrchllckv) Opo-roka lukovikega grajSČaka. rese-Iolgra r enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str„ broS. . . .25 Št. 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslorenil A h ton
Funtek, 134 str., bro^......... JO
Št. 20. (Jul. Zeyer) Gempači in Komnrasaki, japonski roman. Iz čeSIae prevel dr. Fran Bradač; 154 str., broS. ............ .45
Št. 23t (S op hokles) Antigone, žalna igra, poslov C. Golar, 60 atr^
broSirano ......................JO
Št. 24. (E. L. Buliver) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str.,
broil, o O O • • • O O O O O • O • * O.O O O O O 00 o o JO
št. 25. Postelji ddevi Pomp^ja.....
II, del «••«•••»••«•«•••••••*« «89
,iSL 26. (1^ Andrejev) Črne asa--ske, poslov. Josip Vidmar. 82 st.,
broS..........................JS
Št 27. (Fran Erjavec) Brezpo-
Ar«uflje pamikok Shipping Np»
»27
DOLOČENA OOPLUTJA V AVG.
30.	avgusta:
Martha Washington, Trst:
Resolute. Cherbourg, Hamburg.
31.	avgusta: B«rengarla. Cherbourg:
Roma. Napoll, Of nova. DOLOČENA ODPLUTJA V SEPT.
1. septembra:
Deutachlaml, Cherbourg, Hamburg.
3.	»eptemb-a.
Paris, Havre: Majestic, Cherbourg; Arabic. Cherbourg; New Anislerdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam; Sierra Ventaiia. Bremen.
4.	septembra:
Conte Biancamano Nnpoti, Genova: Columbus. Cherbourg, Bremen.
6.	septembra:
Bremen. Cherbourg. Bremen.
7.	septembra:
ftcpublic, Cherbourp, Bremen;
M.iuretania, Cherbourg;
8 septembra:
Cleveland, Cherbourg. Hamburg.
9.	septembra:
President H.Lrding, Cherbourg. Pre.
men.
10.	septembra:
Leviathan, Cherbourg; lie de France Havre; Stuttgart, Cherbourg. Bremen;
Homeric. Cherbourg;
Rotterdam, Bolougne sur Mer. Rotterdam
13.	septembra:
Rejiaine, Cherbourg, Hamburg.
14.	seoternbra:
A'luitanid, CherlM^rg;
Cfsorgv Washington. Cherbourg.
Bremen; Berlin, Cherbourg Bremen.
15.	septembra:
Hamburg. Cherbourg. Hamburg; 17. septembra: France, Havre; Olympic. Cherbourg: I^tpland, Cherjourg.
iniillo, Xapoli, Genova.
20.	septembra: Pre»ld*-nte Wilson, Trst;
21.	septembra:
H< r»'nKarirt, Cherbourg; President Roosevelt. Cherbourg, Bremen ;
Conte Rfjssi». Na]>oIi, Gen >va; 22 septembra:
Westphalia. Hamburg; 24. septembra: Pari.*, Cherbourg; Majestic, Cherbourg; BelK'-nlaud. Chertrfpurg; VnlencLini. Boulogne s;ur il"r. Rotterdam ; Colombo, N'apoH Genova.
26.	septembra:
I'resden. Cherbourg. Bremen.
27.	septembra:
IfpNilute, Cherbourg. Hamburg.
28.	septembra: MACltBT.VNIA, Cherbourg. SKUPNI 1ZLHT;
29.	septembra :
AHu rt Hallin, Cherbourg. Hamburg;
30.	septembra:
Columbus, Cherbourg liremrn.

SEST DNI PREKO OCEANA
Najkrajša In najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnlkih:
PARIS — 3. sept.; 24. sept. FRANCE — 17. sept.; 8. okt.
NAJKRAJŠA POT PO ŽELEZNICI. VSAKDO JE V POSEBNI KABINI Z VSEMI MODERNIMI UDOBNOSTMI. Pijača tn slavna francoska kuhinja.	Izreino nizke cens.
Zajamčite sl prostor za prvo vožnjo novega velikana
ILE DE FRANCE — 10. Septembra
Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta al!:
FRENCP LOE _____ 19 State Street, New York
V in IZ JUGOSLAVIJE
PREKO HAMBURGA NEW YORK(novi): HAMBURG DEUTSCHLANO ALBERT BALLIN RESOLUTE RELIANCE Nail parnikl na tri vijak« CLEVELAND. WESTPHALIA
THURINGIA EVROPSKA POTOVANJA POD OSEBNIM VODSTVOM
$198 —
Iz NEW YORKA do LJUBLJANE tn NAZAJ
v modernem 3. razredu. (Vojni davak posebej.)
TEDENSKA ODPLUTJA Za povratna dovoljenja In <rru-ge Informacije se obrnite na lokalnega agenta al: na
Hamburg-American Line
• Untied Awritan Line«, Inc.
General Aeents 28 BROADWAY — NEW YORK
HOLLflNh
I I AMERICA LINE*/
POTUJTE UDOBNO
direktna vožnja
hitra in
JUGOSLAVIJO
preko Bou!ogne-sur-Mer, FRANCIJA
Znižanje vožnja v lil. razredu: j Od New Yorka do LJubljani- J j (jg
ln vojni dav.-k.
I'otovanjf s parnikl Holland-Ameri'-a I.ine pomenja udobnost, domače raz-jHiložtnj«, iitgirekosljlvo kuhinjo in 1'ostrežbo
Z;- podrobnosti viTaašjtc svojega lokalnega Hcpnta ali —
HOLLAND AMERICA LlNE
24 STAT č ST
new york city
St. 56. To in onkraj Sot le.......30 I
Št. 57. Tarzanov« mladost .....90 1
Št. 58. Glad ( Hani sun I ........ .90 ;
St. Hi. (Uolar) Bratje in sestre.. .75 | Št. HU. Idi jot, I. del. < Dostojevski 1.90 i
Št. 63. Idijot, IT. dol ...........901
Št. 64. Idijot, III. del .1.........90 I
Štev. 65. Idijot, IV. del ........90 i
Vsi 4 deli skupaj............3.25 j
Stcv. 66. Kamela, skozi uho
sivanke, veseloipra......45
Tiso* in ena not. trdo vez........90 |
Tik ia fronto ......
Tatit, Bevk. trd. vez.
.701 .75!
Tri povesti grofa Tolstoja.........50
.60
.3« .40
aleneet ia
80 str., broS. .....
St 2d. Tarzan ste spke........
St 31. Raka roko .............
^tt 32* Živeti
Št. 35. (Gaj Salustlj Krlsp) Vojna z Jnfnrto, potior. Ant Dokler^- 123 strani, bni. ..........
■t. :ui. (Ksarer Me8ko) LMkt, 144 strani
J35 M JS JS5
De Om .......
• •••••••••••••••• iut

Turki pred Dunaji Tri indijanske poresti Trenutki oddiha .... Treskov* Urška.....
V	gorskem zakotju ...............35
V	oklopnjaku okrog sveta, 1 del... M
2. del .......................90
Veliki inkvizitor	1.—
Vera (Waldova), broS...........^5
Višnjeva re pat i ca (Lerstik), vez. 1.— Vrtnar, (Rabind rath Tagore >,
trdo rezano...............
. broširano .................
Vojaka na Balkanu, s slikami .. Volk spokornik in druge povesti Valctin Vodnika izbrani spisi ..
Vodnik svojemu narodu'........
Zmisel smrti ..................
Zadnje dnevi nesrečnega kra.ja
Za kruboos, povest ............
Zadnja kmečka vojska ........
Zadnja pravda, tnlo vez.......
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor ]• namenjen potovati t stari kraj. Jo potrebno, da Je poa-•en o potnih listih, prtljagi ln dragih stvareh. Vsled nafte dolgoletni irknSnje Vam ml a&moremo dati
najbolj*« pojamrfla In priporočamo.
vedno le prvovrstno :1>f»opaniiks.
Tudi nedrSavlJanl samr/Ho po t ova ti v start kraj, toda preskrbeti sl morajo dovoljenje- all permit Ia Wasblngtona, bodisi n eno leto ali • mesecev In sp mora delati pro-•ojo T»aJ en mw pred o<1 pot oranjem In to naravnost v Washing-ton, D. G. na generalega naaelol* Skegs komisarja-
Glasom odredbo, ki jo stopila f veljavo ti. julija, ittf se nikomur voC ne po«je permit po poftH. am-' pak ga mora Iti iskati vsak po«Ue«
.ta ! .60 i .55 1.— .30 .25 .601
2 .. 1 ,75! .65
Naročilom je priložiti denar, bo- j diši v gotovini, Money Order ah \postne znanke jp 1 al 2 centa. Če i pošljete gotovino, rekomandirajtel pismo.
Ne naročajte knjig, katerih m' v ceniku.
Knjige p&tijaml? pmttrino prosto.
"(H^Mmr
82 Cortlandt St, Mew York
osebno, bodisi v najbllSnjl naselnl-Ud urad ali pa ga dobi v New Yo-kn precT odpotovanjem. kakor kodo v proinjl zaprosi. Kdor potuje vea bros dovoljenja, potuj« na svojo lastno odgovornost
Kako dobiti svojce h starega kraja.
Kdor Kell dobiti sorodnik« aH svojce Is starega kraja, na! nam prej pISe za pojasnila. Is Jugoslavije bo prlpu§?enlh v tem letu 670 priseljencev, toda polovica te kvo. te je določena za ameriške državljane. ki iele dobiti sem rtarllo ta otroka od 18. do 21. leta ln pa m poljed»lake delavce.
Amerlfld diarljanl pa samorejs dobiti sod lene ln otroke do 18. leta bras da bi bili Itetl ▼ kvoto, potrebno pa jo delati proinjo ▼ Waak-ln|toat
Prodno podTauMto kaki Koral, piliti
FRANK S A K S E R STATE" rAiri
a GOIIUNDI R, NBW iosa