NaŠe trgovinske razmere. SplcSna žalibog je resnica, da naše kmetsko ljudstvo zadnja desetletja čedalje bolj ubožava in hira. Vzrokov za to je več, kakor čedalje večja draginia dela, slabe letine, visoke cenitve zemljiSč ob izročitvi teh naslednikom in še mnogo, mnogo drugih težav, katere skoro dan za dnevom zadevajo kmeta. Toda to Se ni vse, kar ga pokončava, še več mu škcduje nekaj, kar sicer težko čuti, pa malokateri ve izvora temu, to so namreč naSe slabe trgovinske razmere. In o teh hoCem povedati danes nekaj pojasnil in priporočiti par nasvetov. Znano je menda že po celera svetu, da kjer se žid naseli, molze in izsesava Ijudstvo. Marsikdo, ki ne pogleda daleč od rojstnega praga, bode morebiti vzdihnil: hvala Hogu, pri nas pa ni Se veliko teh pijavk! Toda kako se motimo, ako tako mislimo, dokažem v kratkih besedah. /alibog je še tudi pri nas resnica, da je skoro vsa večja trgovina od židov odvisna! Poglejmo bolj natanko. Oikod dobiva naS kmet denar? Skoro vsak redi kak rep domače živine, katero ob svojem času žene na prodaj. Kdo pa je na naših sejmih sedsj najbolj raogočen kupec? Gotovo žid s svojimi meSetarji, kateri kar narekuje ceno živini, ne brigaje se za kako konkurenco, ker je — ni! Kam ima svoj tok naša lesna Irgovina ? VeCinoma za Dravo na Ogrsko in Se dalje. Tam se je že pred kakim pol sloletjem utaboril žid, kateri ima s svojim druStvom monopol nad celo lesno kupčijo. Le malo jih je še, ki si upajo mimo njega s svojim blagom. Iz prejšnih meSetarjev so postali ondotni židje bogataSi-milijonarji! Kako pa naSi kraetje z žitom? To pa je 5e slabeje, ker ludi na to kupčijo preži žid, vsaj okoli Ptuja je dosti takih židovskih mrež nastavljenih. Eaako je tudi z vinotn. Prav dobra kapljica se začasa dobi od vinorejcev, katera potem pod drugira imenom slovi po svetu in polni žepe barantačev, medtem ko naS vinorejee žalostno tolče^svojo revščino doma, ne sanjaje že več o tem, kakšna je bila kapljica lani.j Ia tako bi lahko naSteval še več primerov, kako so se že zagrizli židje v na3o trgovino. Kdor je toliko drzen, da sa jim skuSa ustaviti s konkurenco, je navadno izgubljen, ker židovska brezobzirnost v tem ne pozna nobene raeje! Zato pa so že skoro popolnoma utihnili domači trgovci in prekupci, vedoči iz skuSnje, da delajo s tem le v svojo škodo. Ali temu ni več pomoči? Mi mislimo, da naSe ljudstvo Se ni tako izmolzeno, da bi se ne moglo postaviti na lastne noge. To seveda skupno z združenimi močmi. V to pa je nam pred vsera treba podjetnosti in skup- nega delovanja. V to naj mi bode dovoljen prvi nasvet. Kakor mnogira znano, cveli so ob svojem času lesni sejmi v Pluju. Ti so se do danes sieer še ohranili, toda prave živahnosti radi znanih vzrokov ni več. Pohorci in KoroSci sicer Se pripeljejo dosti lesnega blaga, alt store to, kakor da bi Sli na igro, brez vsake gctovosti na vspeh. Ako ni dosti kupcev, ali le ti so ubogi, zgodi se često, da se morajo na sejmu dolgo muditi, nazadnje pa še v izgubo blago prodajati. Nasproti pa morajoJDolinci večkrat pogrešati potrebnega lesa, ker razun ob sejmih ga drugod ni dobiti nego pri židu. Ta pa molze oboje, prodajalce kot kupce lesa. Prav kratke pameti je gotovo vsak, kdor se zanaSa na dobro kupčijo z židom. Da se tem nadlogam pride v okom, skrajni čas bi bil ustanoviti nekako središče naše trgovine, kar bi bila novoustanovljena >trgovinska zadruga« s sedežem v Ptuju. Oaa, dobro organizovana, bi lahko potegnila na se in združila vse naša moči in posredovala v vseh trgovskih zadevah med nami. K njej bi lahko pristopili vsi naši neodvisni in zavedni kmetje ter v kupčijskih rečeh Sli drug drugemu na roko. Napraviti bi si morala >Zadruga« skladiSče raznih naSih pridelkov, tako, da bi lahko odjemala in prodajala vsakovrstne naSe prideke in med druge rojake spravila v denar. Po njej bi lahko zvedeli gorjanci, kakšnega lesnega blaga naj pripeljejo in po kakSni ceai, nasproti bi pa tudi »dolinci« vedeli lažje izpečavati svoje zrnjg in vino. Tako bi »Zadruga« marsikdaj tržila z menjalno kupčip, brez velikega kapitala. Ko bi se to enkrat uresničilo, nastopila bi — kar bi bil moj drugi svet — »Zadtuga« kot posredovalnica za pošiljanje naSega blaga v daljno tujino. Ondi na daljaih trgih bi se morda našla našim pridelkom vse drugačna cena, nego jo imamo sedaj doma, ko pitatno znane pijavke. Vsaj razne poizvedbe pričajo o tem, da smo mi v denarnih zadregah večkrat edino le radi tega, ker dobička naših pridelkov mi le malo okušamo. Dragi bratje Slovenci, zlasti vi tovariši kmetje! Napisal sem tj vrs>te vam v premislek s proSnjo, da bi se odzvali v ljubera »Gospodarju« in povedali o važaem tem vprašanju svoje mnenje. Upati je, ako se združimo, da storimo v tej stvari za nas in naSe ljudstvo mnogo ve5 nego vsi drugi napori za naie blagostanje. Stopimo na lastne noge, videvši, da od drugod zastonj pričakujemo pomoči. Na svidenje v tem smislu! Kmet s Pohorja.