Ameriška Domovi ima

AM€IUCAN INSPIRIT fOR€I©N IN LANGUAGE ONLY
NO. 176
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 15, 1965
SLOVGN1AN
MORNING N€WSPAP€fi
How
ŠTEV. LXin — VOL. LXHI
Socialisti na Norveškem Iz slov. naselbin poraženi pri volitvah
Po 30 1'etih je socialistična stranka na Norveškem izgubila večino v parlamentu in vlada bo nemara prešla v konservativne roke.
OSLO, Nor. — V nedeljo in v ponedeljek so imeli na Norveškem p a r 1 a mentarne volitve, računali so, da bodo izidi prinesli le malo razlike v sestavi parlamenta, vendar je ta tolikšna, da bo Norveška po vsej verjetnosti dobila konservativno vlado.
Štiri nesocialistične stranke so skupno dobile 78 poslancev, socialistična stranka 70, socialistična ljudska stranka pa 2. V zadnjem parlamentu so imeli socialisti 74 poslancev, prav toliko kot vse štiri nesocialistične stranke. Jeziček na tehtnici je bila socialistična ljudska stranka, ki se je leta 1961 odcepila °d socialistične stranke, pa z njo v parlamentu sodelovala.
Einar Gerhardsen, ki je bil skoraj dve desetletji neprestano predsednik vlade, je priznal svoj poraz pri volitvah in pričakujejo, da bo novo, konservativno vlado sestavil John Lyng, guverner pokrajine Oslo. Seveda ne bo nova norveška vlada konservativna v smislu, kot ga dajemo konservatizmu v Ameriki. Norveške ‘konservativne’ stranke so za ameriške pojme brez dvoma zelo liberalne.
Socialistična stranka je izgubila nekako 3% volivcev. Leta 1961 je volilo za njo skupno 47% vseh volivcev. Na vladi je bila vse od leta 1935 s kratko dobo treh tednov, ko jo je pustila na cedilu socialistična ljudska stranka.
Nihče ne pričakuje kake bistvene spremembe ne v notranji ne v zunanji politiki Norveške kot posledice zadnjih volitev.
Ameriška turistka senzacija za jemensko prestolico
SANA, Jemen. — Miss Loise b'oyle iz države Massachusetts se je namenila na potovanje po Afriki. V Abesiniji jo je založbo slabo vreme, na hitro roko je usmerila svojo pot proti vzho-bu in odletela v jemensko prestolico Sana.
Tam je proti pričakovanju in hačrtu postala junakinja dneva Za VSe prebivalce jemenske pre-stolice. Je bila namreč prva tu-ristka v Sani, ki je bila obleče-po naše in se tudi obnašala kot Amerikanka.
Otroci so se kar vsipali okoli, ornači ženski spol jo je obču-°val kot nekaj nemogočega. V °telu, kjer se je ustavila, je pa avnatelj dal izprazniti kar cel ® delek in iz njega pregnal tro-o domačih plemenskih gostov. aristki je ponosno zatrjeval, a jo ona prva Amerikanka, ki o prestopila prag njegovega ho-a- Oblasti so jo pustile pri iru) v slučaju potrebe pa šle 2meraj na roke.
showers
SHERMAN OAKS, Calif. — Mrs. Mary Strukel s 14540 Magnolia Blvd., je dobila žalostno obvestilo, da ji je po dolgi in težki bolezni umrla v Gomil-skem pri Celju sestra Amalija Sorčan, stara 79 let. Zapustila je moža, dve sestri in več sorodnikov doma, tukaj pa poleg o-menjene še več drugih sorodnikov.
CHICAGO, 111. — Mrs. Agnes Bencan, splošno znana rojakinja, ki je živela na 4535 N. Claremont Avenue, je preteklo soboto umrla v starosti 83 let. Zapustila je hčerko Genevieve Schwab, brata Leona (v Chicagu), Tonija in Ivana v Ljubljani ter nečakinjo Mrs. Louis Oswald (v Clevelandu, O.). Bila je skozi dolga leta zvesta naročnica in tudi dopisovalka AD.
blačno in soparno z verjet-ostjo krajevnih neviht.
VlsJa temperatura 80.
Naj-
š@ ves vojakov v ¥iefnam
WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik Dean Rusk je v razgovoru s časnikarji povedal, da bodo Združene države poslale v Južni Vietnam več kot
125,000	vojakov, kot je rekel predsednik Johnson 28. julija letos. Rusk je dejal, da so številke “malo večje”, da pa še niso točno določene.
Sicer je pa tudi predsednik Johnson sam že tedaj dejal, da bo v Vietnam poslanih še več vojakov, če bo to položaj zahteval.
S prihodom 1. konjeniške divizije ta teden je bilo število
125,000	mož že preseženo za nekaj tisoč.
------O-------
Vojaki postajajo ne-zaupni do argentinske vlade
BUENOS AIRES, Arg. — Načelnik glavnega stana argentinskih oboroženih sil gen. J. Carlos Ongania je iz dneva v dan bolj kritičen glede predsednika republike dr. Artura Ulie. Doslej so temu vodniki vojaštva stali ob strani, sedaj pa so začeli omahovati, ker vidijo možnost, da bodo peronisti pri pokrajinskih volitvah zopet okrepili svoje položaje. Odgovornost za to mečejo na predsednika Illio.
Mrzla poletja
FAIRBANKS, Alaska. — Letna temperatura na otoku Adak v Aleutih je komaj za okoli 25 stopinj višja od zimske. Ta znaša 30 stopinj F.
(aamanova uporniška organizacija razpadla
Razne skupine, ki so sestavljale uporniško gibanje v Santo Domingu, so zaradi sporov šle vsaka svojo pot.
SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Znano Caamanovo uoprniško gibanje, ki je igralo veliko vlogo v dominikanski revoluciji, je postalo zadnje čase žrtev notranjih prepirov med raznimi strujami, posebno med tremi komunističnimi. To je pospešilo razpad gibanja, ki se je pokazalo posebno očitno zadnjo nedeljo.
Kitajcem naklonjeni dominikanski komunisti so sklicali za preteklo nedeljo velik shod, kjer naj bi se tovariši med seboj slovesno poslovili in razšli. Drugi dve komunistični struji sta, hočeš nočeš, morali tudi izjaviti, da bosta na shodu sodelovali. O-stali Caamanovi pristaši so se čutili prizadete in močno godrnjali proti shodu.
Posledice notranjih prepirov niso izostale. Na nedeljski shod so pričakovali do 150,000 ljudi iz prestolice in okolice. V resnici jih je pa prišlo samo kakih 500. Shoda seveda ni bilo in Caamanovo gibanje se je razlilo v nič brez vsake slovesnosti.
Sedanji dominikanski režim se je torej lahko oddahnil. Dela mu pa ne manjka. Ga ima skoraj več na deželi kot v pre-stolici. V Santu Domingu vlada sedaj zopet red in mir, toda na deželi ga še ni. Tam je uprava še zmeraj vsaj formalno v rokah uradnikov, ki jih je nastavil še prejšnji režim Cabralove trojke. Nimajo pa pravega u-gleda in vpliva, ker jih ljudje predobro poznajo in ne vedo, ali jih bo sedanja vlada še držala na sedanjih službenih mestih.
Na deželi vlada torej bolj tradicija kot oblast. Seveda je tudi nekaj izjem. V nekaterih krajih še zmeraj šarijo razvpiti policijski uradniki in se ne menijo za novo vlado. Ljudje se jih bojijo, ker ne vedo, kaj bo nova vlada z njimi napravila. Nova vlada je pa tudi v škripcih; pozna “službeno” zgodovino takih policijskih uradnikov, pa jih ne more zamenjati z drugimi, ker jih pač še nima. Dobila bi jih lahko, toda ne zanesljivih in sposobnih.
— V Združenih državah je j trikrat več vdov kot vdovcev.
Tudi kitajska mladina ni več za komunizem
PARIZ, Fr. — Nobene stvari ne poudarja propaganda kitajskih komunistov tako rada kot pojav, da je kitajska mladina vsa navdušena za komunizem, zaljubljena v Marksa in zaverovana v sedanji režim. Resnica je pa drugačna. Priznal jo je sam Mao v razgovoru s francoskim ministrom za prosveto Malrauxom.
Rekel je Francozu, da kitajska mladina ni več prežeta po revolucijonarnem duhu, da ne verjame v nauke, ki jih širi režim, še manj pa v njegove pridige. Je postala materijalistična, ne misli več na narodne interese, ji rojijo po glavi vse druge misli kot resnost in požrtvovalnost.
Tisti, ki so imeli priliko, da so hodili po Kitajski, so vse to že pripovedovali. Kar je značilno: sedaj je sam Mao potrdil, da niso lagali v svojih poročilih. --------------o------
Brez bistvenega vpliva
SEA ISLAND, Ga. — Na konferenci guvernerjev južnih držav tu so guvernerji Alabame, J. Karoline in Mississippija zatrjevali, da novi volivni zakon ne bo imel bistvenega vpliva na politični položaj v teh državah.
Guv. Wallace iz Alabame je dejal, da je v njegovi državi
491,000	belih volivnih upravičencev in 471,000 črnih. Seveda je še vedno vpisapih v volivne imenike nekoliko več belcev kot črncev, novi volivni zakon ni v tem pogledu prinesel bistvene spremembe.
V Južni Karolini, je povedal guv. McNair, so bolj zaskrbljeni zaradi sestavljanja porot kot zaradi volitev. Tam se je sicer vpisalo v volivne sezname precej več črncev kot belcev, od kar je nov volivni zakon v veljavi, toda belci imajo še vedno trdno večino. Ker imenujejo porotnike iz volivnih spiskov in so na teh sedaj tudi odrasle osebe, ki ne znajo pisati in brati, sodi guverner, da bo treba spremeniti način določanja in izbiranja porotnikov.
Guv. Mississippija Johnson je dejal, da po njegovem ne vidi za bližnjo bodočnost nobene možnosti, da bi bil izvoljen v kak urad kak črnec. To velja tako za državno kot krajevno u-pravo. Kasneje se to utegne zgoditi, če ne bodo politiki “pokazali dovolj razumevanja za potrebe ljudstva”.
VATIKANSKI KONCIL SE JE ZBRAL VČERAJ K SVOJEMU POSLEDNJEMU ZASEDANJU
Včeraj je papež Pavel VI. odprl v baziliki sv. Petra v Rimu 4. zasedanje 2. vatikanskega koncila, ki je predvidoma tudi zadnje. Objavil je ustanovitev posebne škofijske sinode, ki mu bo kot posvetovalni organ pomagala voditi Cerkev.	f
VATIKAN. — V baziliki sv. Petra se je zbralo včeraj preko 2,200 kardinalov, nadškofov, škofov in opatov na 4. in zadnje zasedanje drugega vatikanskega koncila, ki ga je leta 1962 sklical pokojni papjež Janez XXIII. Sv. oče je prišel v baziliko in odšel iz nje, med tem ko so ga preje vedno prinesli na posebnem prestolu. Z 20 kardinali ter 6 nadškofi in škofi je sv. oče skupno bral sv. mašo pred začetkom zasedanja. Ob koncu sv. maše so mu kardinali, nadškofje in škofje izjavili svojo pokorščino, nato pa je s prestola pred oltarjem govoril zbranim vodnikom katoliške Cerkve o potrebi treh poslanstev ljubezni: za Boga, za Cerkev in za človeštvo.
V svojem govoru se papež ni dotaknil neposredno programa koncila, da ne bi na noben način, kot je dejal sam, vplival na svobodo mišljenja in razpravljanja koncilskih očetov. Koncil bo predvidoma zasedal 10 do 14 tednov in naj bi bil zaključen pred Božičem. Ker ima pred seboj precej obsežen program, se lahko zgodi, da svojega dela do Božiča ne bo končal, nakar naj bi bilo zasedanje podaljšano še za kratko dobo zgodaj v prihodnjem letu.
Papež je objavil ustanovitev škofijske sinode kot posvetovalnega organa v vodstvu katoliške cerkve. Sinoda bo sestavljena iz vodnikov katoliške cerkve v posameznih državah ali področjih, ki jih bodo določili tamkajšnji škofje, pa tudi iz visokih cerkvenih dostojanstvenikov, ki jih bo imenoval sv. oče sam. Cerkvena uprava sama bo ostala še dalje v rokah rimske kurije, ki je neposredne podprejena sv. očetu.
— ------—o-----------
število mrtvih manjše
NEW ORLEANS, La,— Oblasti so doslej ugotovile skupno 61 mrtvih od pustošenja hurikana Betsy v Louisiani, preko 70 pa jih še pogrešajo. Vesti o okoli 400 mrtvih, ki so jih razširili v ponedeljek zjutraj, so bile pretirane ob pogledu na strahotno razdejanje.
Škodo v državi Louisiani je guv. McKeithen včeraj znova i ocenil na okoli bilijon dolarjev.
Konservativci so še zmeraj močni v našem Kongresu
WASHINGTON, D.C. — Naša javnost misli pod vplivom rezultatov lanskih volitev, da so konservativne struje v naši politiki zelo opešale. Morda so, toda so še zmeraj močne, kar so pokazali dogodki v našem Kongresu na ponedeljkovih sejah.
V senatnem plenumu so obravnavali in glasovali o zakonu o podpiranju farmarjev. Zakon sam je lep primer, kakšne privilegije uživajo naši farmarji pri udeležbi na izdatkih našega federalnega proračuna. Ne odrežejo slabo ne farmarji, ki se pečajo z pridelovanjem pšenice, niso prikrajšani tisti, ki pridelujejo pavolo in tobak, ki se pečajo z živinorejo, mlekarstvom itd. Njihovi varuhi so jim hoteli celo omogočiti, da bi prišli do cenene delovne sile iz sosedne Mehike.
Ker pa vedo, da so federalnemu tajniku Wirtzu bolj pri srcu tisti milijoni domačih brezposelnih, ki ne morejo najti stalnega poklica, manj pa veliki po-
sestniki na jugu in zahodu dežele, ki bi radi dobili ceneno delovno silo iz tujine, so hoteli Wirtzu iztrgati pristojnost, da bi odločal, koliko tujih sezonskih delavcev lahko pride vsako leto v našo deželo, in jo prenesti na federalnega tajnika Freemana za kmetijstvo, ki je bolj dostopen za interese veleposestnikov.
Kdor le malo pozna organizacijo naše federalne uprave, ve, da delavske zadeve, torej tudi tuji delavci, spadajo v pristojnost tajništva za delo, ne pa v katerokoli drugo tajništvo. Pa se je v senatu kljub vsemu temu nabralo toliko zagovornikov farmarskih interesov, da so zagovorniki tajnika Wirtza zmagali samo s pomočjo podpredsednika Humphrey j a, ki je na koncu glasovanja oddal svoj glas v korist Wirtzu.
Med tistimi senatorji, ki so proti Wirtzovi pristojnosti, je seveda dosti tudi takih, ki na jeziku sočustvujejo z našimi brezposelnimi in se še celo s tem
postavljajo, šele v praksi pa pokažejo svojo pravo barvo, kar si bodo gotovo dobro zapomnile naše AFL-CIO unije.
Pokazal je .pa svojo pravo barvo tudi predstavniški dom, toda v čisto drugi zadevi. Kot so poročali, želi predsednik Johnson, da dobi končno tudi naša prestolica svojo svobodno voljeno mestno upravo. Svet ne more razumeti, zakaj se Amerika toliko baha, koliko politične svobode je pri nas, mestu Wa-shingtonu pa ne da pravice, da bi si samo izbralo mestno upravo. Temu namreč nasprotujejo tisti, ki se bojijo, da bi Washington dobil črnega župana. Ne pomislijo, kako bi kaj takega bolj dvignilo ameriški ugled v Aziji in Afriki kot vse naše bilijonske podpore v dolarjih.
Zakon o mestni samoupravi v Washingtonu je sedaj v predstavniškem domu, senat ga je že davno izglasoval. V domu so se pa zbrali konservativci, v glavnem republikanski in južni kon-
servativni kongresniki, in hočejo na vsak način preprečiti, da bi plenum začel debato o predlogu. Zato so pretekli teden začeli z nenapovedano in dobro zamaskirano obstrukcijo proti zakonu. Na pomoč so poklicali poslovni red predstavniškega doma in izsilili nepotrebno branje zapisnika bivše seje in kakih 22 nepotrebnih glasovanj. Zato je seja trajala celih 12 ur, kar je nekaj nenavadnega v Kongresu.
S to taktiko je bil seveda najbolj zadovoljen znani konservativni kongresnik Smith, ki je zadrževal v svojem odboru za dnevni red plenuma predstavniškega doma celo vrsto zakonov, ki mu jih je sedaj predsednik doma McCormack iztrgal iz rok. McCormack trdi, da bo zlomil tudi to konservativno opozicijo proti zakonu o washing-tonski mestni samoupravi.
Konservativni kongresniki pa vendar niso bili dosti močni, da bi bili v ponedeljek zmagali pri štirih najvažnejših glasovanjih.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D. C. — Senat je včeraj izglasoval z 72:22 predlog farmarskega zakona o podpiranju pridelka bombaža, pšenice žita za krmo, volne in riža. Predlog je delno različen od enega, ki ga je sprejel Dom, zato bo nemara skupna konferenca imela trdo delo, predno bo mogla predložiti skupno besedilo. ATENE, Gr. — Zastopnik Martin Co. iz Baltimorja, Ma., je predložil 16. mednarodnemu astronavtskemu kongresu, ki zaseda tu, ustvaritev mednarodne reševalne službe za vesolje. Po računih njegove družbe bo v prihodnjih 20 letih obtičalo v vesolju vsaj 22 astronavtov in kozmonavtov, ko bodo odpovedala njihova vesoljska vozila.
NEW DELHI, Ind. — Vesti iz okolice vodnikov opozicije, ki so se včeraj razgovarjali s predsednikom vlade Sastrijem o možnosti končanja bojev s Pakistanom, trdijo, da obstoja možnost ustavitve sovražnosti že danes ali pa vsaj v nekaj dneh. Glavni tajnik ZN U Tant je tu svoje posvete končal in se danes vrne naravnost v New York poročat Varnostnemu svetu o uspehu svoje poti v Ravalpindi in New Delhi.
TEHERAN, Iran. — Sem so ameriška vojaška prevozna letala pripeljala prve skupine ameriških državljanov iz področja mesta Lahore v Pakistanu, kjer so se vršili precej hudi boji med indijskimi in pakistanskimi oddelki.
NEW YORK, N.Y. — Pri primarnih volitvah za župana včeraj je pri demokratih
zmagal A. D. Beame, ki ga je podpirala skupina tekmecev,
če že ne nasrotnikov dosedanjega župana Wagnerja, ki ni hotel več kandidirati.
-------u------
Ameriški državljani zapuščajo Pakistan
RAVALPINDI, Pak. — Vlada je dala dovoljenje, da ameriška vojaška prevozna letala odpeljejo iz Pakistana ameriške državljane, .ki to žele zaradi nevarnosti, zvezanih z vojno med Pakistanom in Indijo.
Samo na področju mesta Lahore je okoli 600 ameriških državljanov, skupno jih je v Pakistanu nekaj tisoč. Odpotovali ne bodo vsi, ampak le žene, otroci in oni moški, ki jih lahko po-greše. .	,
/z Clevelanda in okolice
Seja—
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ ima nocoj ob 7.30 sejo v SND, soba št. 4.
Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima jutri, v četrtek, ob osmih zvečer zopet redno sejo v Slov. domu na Holmes Ave. Pevska vaja Korotana—
Pevski zbor Korotan ima v soboto ob sedmih zvečer pevsko vajo v Baragovem domu na St. Clair Avenue.
Seja—
Klub slov. upokojencev za St. Clairsko okrožje ima jutri, v četrtek, ob dveh popoldne sejo v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue.
Napačni naslov—
Anna Erste preje s 1623 E. 49 St., ki je sedaj v Slov. domu za ostarele na Neff Rd., sporoča, da nima nobene zveze z Erste’s Winery, za katero dobiva pošto. Zadušnica—
V petek ob sedmih bo v cerkvi. sv. Vida sv. maša za pok. Mary Petkovšek ob 6. obletnici njene smrti.
Kopališča v državnih parkih še odprta—
Nadzornik državnih parkov Rebholtz je odredil, naj bodo kopališča v javnih parkih Ohia, med njimi tudi Headlands (pri Painesvillu) odprta ob sobotah in nedeljah, kadar bodo lepi sončni dnevi, primerni za kopanje.
Garaža na Euclid Avenue odprta—
Danes bodo odprli novo veliko garažo za parkanje na Euclid Avenue v mestu, kjer je bilo preje znano Stillman kino-gledališče.
F. J. Lausche bo govoril—
Nocoj bo župan R. S. Locher začel svojo volivno kampanjo v St. Michael Hall na 10004 Union Avenue v 28. vardi, kjer živi tudi veliko slovenskih rojakov. Glavni govornik bo sen. Frank J. Lausche.
K molitvi—
Članice Oltarnega društva fare sv. Vida in Podr. št. 25 SŽZ so vabljene nocoj ob sedmih v Zakrajškov pogreb, zavod k molitvi za pok. Mary Stražišar.
Vojna ni spremenila njegove odločitve
NEW DELHI, Ind. — Ko se pakistanske in indijske čete bore v bližini Amritsara v Indiji, se tam posti vodnik Sikhov Iqbal Singh v podporo zahtevi Pund-žaba, erne izmed držav Indije, po lastnem jeziku.
Sikhi zahtevajo državo z lastnim jezikom, skupaj jih je okoli 7 milijonov, že več let, Indija pa njihovo zahtevo vztrajno zavrača. Singh je začel post do smrti, če Indija zahtevi ne bo preje ugodila. V kolikor ne bi od gladovanja umrl do 25. septembra, se bo ta dan živ sežgal. ----------------o--------
Mož, ki so ga rešili iz kovčka v Rimu, obsojen v Izraelu
JERUZALEM, Izrael. — Mor-decai Luk, 31 let stari Izraelec, je bil rešen lani v novembru na rimskem letališču, ko so ga člani egiptskega poslaništva v Rimu prav hoteli v velikem diplomatskemu kovčku poslati z letalom v Kairo.
Luk je zaprosil nato za odhod v Izrael. Tam so ga pretekli teden obsodili na 13 let zapora kot
orfirvfrvtrelrorTo tmVmno
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
'	NAROČNINA:
fca Združene države:
$14.00 na leto; $3.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece fca Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5,00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$1€.90 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio ajgESteeSS	No. 176 Wed. Sept. 15, 1965
Kdo je odgovoren?
To vprašanje si zastavlja tovariš Dušan Puh v članku pod naslovom: “Odgovornost ljudi zunaj podjetja’ v Delu od 20. junija. Njegov članek ne bi bil zanimiv, ker se giblje strogo na uradni liniji, ako ne bi ugotavljal par stvarnosti, ki so za čuda odkritosrčne in obenem značilne.
Uvodoma se sklicuje na dejansko stanje, ki ga naslika takole: “Že iz dobe partizanov in prvih povojnih let imamo zakoreninjeno mnenje, da imajo navišje ingerence *— in s tem tudi odgvornost — komiteti Zveze komunistov, ki se po tem pojmovanju personificirajo v enem samem članu — sekretarju. Koliko ljudi se obrača na sekretarje komitetov s pritožbami glede stanovanj, pokojnin, služb, dodelitve kreditov, odobritve takih ali drugačnih ustanovitev, raznih ‘negospodarskih zavodov’ (šol, otroških vrtcev, bolnišnic, veterinarskih postaj itd.).” To je kar lepa fotografija moči in oblasti sekretarjev občinskih komitetov ZKS.
Puh seveda trdi, da se ljudje motijo, da so v presoji, kdo kaj pomeni, preveč površni, kajti tudi sekretarji komitetov imajo nad seboj načelo zakonitosti, ki ga morajo spoštovati.
Če bi merili zakonitost po številu zakonov v Jugoslaviji, potem bi morali priznati, da je zakonitosti celo preveč, kajti zakonski predpisi si neprenehoma nasprotujejo, toliko" jih je. Ako bi se držali pravila, da je treba tem več zakonov, čim manj se ljudem ljubi misliti, potem spadajo sedanji Jugoslovani gotovo med ljudi, ki imajo najmanj pameti.
Puh ima prav, ako se sklicuje na zakonitost, toda previdno zamolči, da se komunisti ne držijo ravno preveč vestno zakonov, tudi občinski sekretarji ZKS niso nobene izjeme. Ali se zakonov sploh ne držijo, ali pa jih razlagajo kar naravnost vprid stališču, ki odgovarja njihovim ciljem.
So pa tudi sekretarji navadni ljudje, nekateri so prebrisani, drugi pa naravnost nesposobni. Kadar so sposobni, spravijo občinske komitete hitro pod svojo oblast in postopajo v svojih občinah kot paše v svojih pašalukih. Ako niso sposobni, potem seveda se ves občinski komitet ZKS lovi semtertja, vsak član gospodari po svoje in v občini zavlada kaos, ljudje pa pravijo, da ni nobenega gospodarja.
Oblast sekretarjev in njihovih komitetov je pa ogromna. Puh pravi o njej na koncu svojega članka: “Njihova odgovornost je — razen v tem, da nadzorujejo zakonitost in smotrnost gospodarjenja — predvsem v tem, da skrbijo za pravilno kadrsko zasedbo ključnih položajev v vseh organizacijah, ki jim je zaupano družbeno premoženje ...”
Sekretarji občinskih komitetov so torej pravi gospodarji v občinah. Odločujejo, kdo bo kaj v občini, in skrbijo za to, da na vodilna mesta pridejo “naši ljudje”. Ako zmanjka sposobnih, je treba nastaviti nesposobne. Voditelji podjetij in občinske uprave se. dobro zavedajo, kdo jih je postavi! in kdo jih lahko tudi odslovi, zato vidijo v sekretarju ne samo svojega nadzornika, ampak pravega gospodarja.
S tem pade v vodo tudi titovsko bahanje z delavskimi sveti in njihovimi upravnimi odbori in z decentralizacijo upravne oblasti vprid občinam. Tudi v občinskih skupščinah in v delavskih svetih sedijo zaupniki občinskih sekretarjev, ki vedo, kam morajo hoditi po navodila in “nasvete”. Vsi slavospevi občinski in delavski samoupravi so samo pesek v oči jugoslovanski javnosti in tujemu svetu. Jugoslovanska javnost je že davno spregledala komunistično igro, tuji svet je pa žal še zmeraj prepričan, da je titoizem našel novo formulo za srečo delovnih množic.
V Sloveniji je torej lahko ugotoviti, kdo vedri in oblači. Spiski občinskih komitetov in imena njihovih tajnikov niso nobena tajnost. Zato vsaj v Sloveniji ni težko najti odgovora, kdo je za kaj odgovoren. Le redko kdo si stavlja to vprašanje, še manj pa išče odgovor nanj. Je tudi to svojevrstna intelektualna lenoba, ki ni ravno v čast protikomunistom.
Še eno vprašanje je važno: Ako občinski komiteti v Sloveniji zakonov ne vpoštevajo, kadar jim zakoni kazijo račune, ali se ne zavedajo, da so vsaj v okviru partije odgovorni republiškemu sekretarju Marinku in njegovemu republiškemu komitetu. Seveda so, pa Marinka že znajo “okoli prenašati”, kot pravimo. Marinko sam namiguje v svojih govorih, da v odnosih med njim in občinskimi tajniki ni zmeraj vse v redu. Je razumljivo; jih namreč dobi v roke samo na konferencah občinskih sekretarjev, te pa niso prepogoste. V boju za njim imajo pa občinski sekretarji na svoii strani nepregledno vrsto zaveznikov. Ne pomenijo sicer dosti v partiji, toda njihovo število jih kvalificira da predstavljajo “javno mnenje”. Tega se pa boji tudi Marinko s svojim komitetom.
Kaj pa centarlni komitet ZKJ s sekretarji Rankovi-
čem, Vlahovičem in Kardeljem? Seveda vidi, kaj se godi zunaj Beograda, seveda bi rad položaj zboljšal, pa ga ne more. V “najvišjem vodstvu” partije je namreč toliko struj, ki vsaka zastopa svoje ozke interese, praviloma na-cijonalne, da tistih par “jugoslovansko usmerjenih tovarišev” omaga v boju proti njim. Poleg tega se “vrhunski” tovariši, kot so gornji trije, še koljejo med seboj, kdo bo kaj podedoval po Titu.
Da posnamemo: Tito ima stranko z milijonom tovarišev in sopotnikov. Rekel je pred leti v Splitu: “Mi smo krivi!” Nespameten bi bil, kdor bi mislil, da je ves milijon odgovoren za sedanje stanje v Jugoslaviji: 99% tovarišev je danes Titu samo v nadlego, preje mu je bil vsaj samo v zadrego. Ti ne odgovarjajo za ničesar. Tisti odstotek, ki res odgovarja, se pa da naračunati le na nekaj tisoč komunistov, ki jih vodijo sekretarji nekaj sto komitetov. Tam tiči prava odgovornost in ne v burnem razvoju povojne Jugoslavije, kot bi titovci radi dokazali domači in tuji javnosti. Da bi jugoslovanske delovne množice imele kaj besede v gospodarski, delovni in občinski samoupravi, to je navadna bajka, dobra za ljudi, ki nič ne mislijo.
draga, obdana s posebnim čarom, vredna hrepenenja...
C. Jaršan
BESEDA IZ NARODA
Še nikoli v življenje tako srežna!
Praznovanje 45-lelnice
S.D.D. v Eudidu
Cleveland, O. — Predvsem moram označiti pravilno letnico. Ker so leta 1964 nič manj kot štirje Domovi v Clevelandu praznovali obletnice, smo našo odložili na letošnje leto, ki je dejansko 46. leto od početka in 15. leto pridelave nove stavbe, ko je Dom neuradno dobil ime “Ameriški Jugoslovanski Center”, uradno pa še vedno ostal “Slovenski Društveni Dom”.
Popis zgodovine raznih slovenskih (jugoslovanskih) ustanov ni tako enostaven, kot bi bilo pričakovati, kljub temu da so si vse enake v težkočah pri ustanovitvi, kot pozneje pri vzdrževanju in širitvi.
Predvsem je potreben pregled
Gornja društva so bila zasto-j Težkoče v letu 1926. — Zapis-pana pri ustanovitvi 25. maja nikar jim Robich je 26. septem-1919.	jbra 1926 zabeležil, da se je go-
Dne 26. decembra 1920 je bilo V0rR0 0 prodaji Doma, katerega ustanovljeno društvo Napredek so tako težko pridobili z dolarji
št. 132 A.B.Z., ki se je takoj priključilo Domu.
Poleg omenjenih se danes poslužujejo S. D. D. Progresivne
prisluženimi z žulji ustanovni-kov. Na seji sta se oglasila in glasovala proti' prodaji direktor Kircher Sr. in Frank Žagar. Kir-
Clevelapd, O. — Eno zadnjih nedelj sem se popeljal na Slovensko pristavo, da bi preskusil svoje plavalne sposobnosti v novem kopališču, o katerem sem slišal toliko hvale. Vreme za to ni bile posebno primerno, zato
muhami, komarji in ostalim letečim mrčesom.
“Tudi to bo prišlo,” sem ga miril, “saj muhe niso tako nevarne.” Včasih smo poleti v vro-čin zapirali polkna, da je bilo v hiši temno, pa muhe niso silile
sem obsedel pri mizi pred. ob- vanjo_ v hladnejših, deževnih
sežno baro in lopo. Znanci^ so dneh pa smo zaprli okna. Če so
prihajali, obstali za kratek čas, se muhe le nateple, smo obesili
da smo se pozdravili in malo ocj stropa muholovec ali pa po-
pokramljali, nato pa šli zopet staviii onega stare vrste na mi-
vsak po svojih potih po širni zo g pokonci postavljenim ko-
Pristavi.	ščkom kruha v sredi.
Nisem sedel še dolgo, ko se T v . iv /r ,	T
,	.	T v .	,, Jože in Mary sta bila v Jugo-
veselo prismejita Jože m Mary	7	.	,
TT ,	. %	„ i slavni dobra dva meseca m sta
Hrovat, prvi doma v Zagradcu . n ^ i j i. , en
^	,	. °, si ogledala dobro zlasti Sloveni-
na DolenjsKem, druga iz Brnika • -d-i . T • -ut •
J. ,	„	, jo. Bila sta v Ljubljani, v Kra-
na Gorenjskem,,kjer so pred par na Bre2jah in Bled .,a v
V pr IJ0™ jubljansl“ t Bohinj k slapu Savice, v Vrbo v tališče. “No, kako pa vidva?” v J	,	’
v ’	^	,	, Prešernovo rojstno hišo, se z
sem vprašal, ko sta se vsedala k	. v ^
. .	vzpenjačo popeljala na Krvavec,
m™'	_	_	_ v	ipa se podala tudi v Celje in še
Še nikoli v svojem življenju nekatere druge štajerske kraje, nisva bila tako srečna kot na Posebno veliko sta se mudila na dan, ko sva se vrnila iz Jugo- Dolenjskem, kjer je Jože doma. slavije in stopila zopet pod svoj Sf,a seveda v Novem mestu, domači krov v Ameriki,.’ je ve- v Dolenjskih in Čateških topli-selo in z vso odločnostjo pove- cahj pa se potegnila tudi v dala ljubeznjiva ga. Mary. Čez hrvaški Karlovec. Obiskala sta čas je dodal Jože: če bi prepi- Postojno, Koper, Piran, Porto-sali na mene vso Jugoslavijo, ro^ Opatijo, Reko, Kraljeviče, me ne bi obdržali tam!	Crikvenico in Senj, pa se preko
“Seveda Jože! To Ti prav rad verjamem. Kaj pa bi počel z vso Jugoslavijo, posebno sedaj, ko doživlja gospodarski polom, ki mu ni para. Vsi Titovi strokovnjaki si belijo glave, kako bi se iz te stiske skopali, pa ne najdejo poti, če jih ne bo iz nje potegnil zopet Washington kot tolikokrat v zadnjih 16 letih. Čemu bi Ti prevzemal njihove skrbi? Prav rad verjamem, da rajši uživaš mir in udobje ameriškega načina življenja. Oboje si si s dolgoletnim trdim delom temeljito zaslužil. Titovci naj si kar sami pomagajo, kakor vedo in znajo, saj smo včasih rekli: Kakor si kdo postelje, tako spi!” Ko sem to pravil, je Jože tu in tam prikimal in se smejal, na koncu pa dejal, da mu tam sploh ni všeč, da je življenje tako drugačno, da se je komaj kaj spremenilo v delu Dolenjske, kjer je on hodil, od dni, ko je Slovenijo zapustil pred 40 leti. Tu odpreš pipo, pa priteče topla ali mrzla voda, katero pač hočeš. Če si lačen, odpreš hladilnik in si izbereš, kar Ti je všeč. Tega tam ni.
S kuho pri nas ni nobenih težav. Tam je treba najprej pripraviti trske in zakuriti, nato pa stalno paziti na ogenj, da ne bo ugasnil ali gorel premočno, da se ne bo kaj prismodilo ali skipelo,” je dopolnjevala Jožetovo pripovedovanje Mary.
Težko je za delavce na kmetih in Jože je vzel v roke koso
Plitviških jezer, Karlovca, Zagreba in Kumrovca vrnila v Slovenijo. Mudila sta se v Trstu in Benetkah, pa tudi nekaterih drugih krajih v Jugoslaviji in izven nje.
Izredno sta bila zadovoljna z ureditvijo poti. A. Kollander jima je vse preskrbel in potovala sta gladko, prijetno in brez vseh težav tako v Slovenijo kot zopet nazaj v Ameriko.
Jožetu so doma priredili poseben sprejem, ga počastili s pozdravnimi govori in šopkom cvetja. Bil je ganjen, ko se je tega spominjal. Domači kraji so mu znova razkrili vso svojo lepoto. Videl je krasote prirode, ki jih prej ni poznal. Oba, Mary in Jože sta povedala dosti lepega s svoje poti, vendar je iz vsega zvenelo glavno prepričanje: Amerika je Amerika, edina, podobne dežele ni nikjer več. Mi smo se na njo navadili, tu preživeli naj večji del svojega življenja in tu smo doma. Obisk Slovenije je prijetna in zanimiva stvar, toda mi na ono življenje tam nismo več navajeni. Vsakdanje udobnosti, ki jih tu uživamo, so postale nekaj, brez česar nam je življenje težko, včasih naravnost neznosno.
Dolgo smo se menili o obisku V Sloveniji in treba je bilo vzeti slovo od Pristave, čeprav je bilo okoli bare še vedno zelo živahno in je godba še vedno navdušeno igrala. Čakalo me je ti-
Slovenke št. 3, Clarwood št. 40 cher Sr. je predlagal, da se pro-S.D.Z., Comrades št. 566 S. N. ^ dajo odloži za 3 mesece. Končno P.J., Ženska zveza št. 14, Dru-Js0 izglasovali z 12 glasovi proti
žabni klub 59ers, Klub upokojencev v Euclidu, eden največjih te vrste v Ameriki, Klub Ljubljana, ki vedno deluje za koristi Doma in Slovenska moška zveza št. 8.
Kulturna društva. — Leta 1934 so ustanovili mladinski pevski zbor pod imenom “Škrjančki”, s katerim so sodelovali tudi drugi pevski zbori v Clevelandu, kot: Mladinski pevski zbor “Holmes Ave.”, “Kanarčki” iz Newburgha, “Waterloo Rd.” in “Slavčki” s St. Clair-a. Vsem je bil učitelj in
starih zapiskov. Ne ugovarjam)pevovodja Mr. Louis Šeme, ki
in delal kot nekdaj, ko je bila s"* ^an nekaj drugih nujnih zanj Amerika še daleč tam za °Pravkov in vsa prijetna druž-deveto vodo. Pravil je, da je v ba me ni smela zadržati, vročini posebno pogrešil mrzlo Ko smo si ob odhodu segli v pivo. Povsod ga je iskal, pa r°ke, sem vprašal Mary in Jo-mrzlega ni bilo ne na Dolenj- žeta, če pojdeta še kdaj pogle-skem ne v Ljubljani. Hudo so dat v Slovenijo. Dejala sta, da ga motile tudi muhe. Kar šume- ne več, pa se mi vseeno zdi, da lo je od njih v hiši. Jože se je jo bosta obiskala še velikokrat, jezil, kako, da ne dajo na okna kot jo obiskuje večina izseljen-mrež, kot jih imamo pri nas v csv — v mislih in sanjah. Pove-Ameriki, da bi bili varni pred zana z mladostjo nam je vedno
ustmenim poročilom starih naseljencev, ki so bili aktivni pri tej ali drugi ustanovi našega naroda v novi domovini, čeprav ima vsak svoje pomisleke. Stari zapisniki so priča vsem resničnim dogodkom.
V arhivu imamo zapisnik od 21. februarja 1924. Vse sem ob priliki 40-letnice 1. 1959 pregledal in njihovo jedro opisal istega leta. Vsi starejši zapiski so bili uničeni. To sem zvedel od u-stanovnih članov.
i >■
Na prošnjo Izseljeniške matice v Ljubljani je sestavil Mr. Frank Česen kratko zgodovino naselbine mesta Euclida in našega S. D. Doma. Objavljena je bila najprej v “Enakopravnosti” pričenši z dnem 10. novembra 1954, v letu 1955 pa je bila priobčena v “Izseljeniškem koledarju”. To delo je bilo vse hvale vredno, ker je Frank res lepo opisal. Zanj se mu je javno zahvalil tedanji tajnik Doma Mr. Andy Ogrin.
Ob priliki proslave 40-letnice S.D.D. je to lepo opisal Mr. Janko Rogel, ki med drugim omenja, da je bil Dom otvorjen dne 19. septembra 1919. Za prostor je bilo plačano $2,500.
Žal, da nimamo točnejših zapiskov, vemo le to, da so v letu 1919 kupili cerkveno stavbo, jo preuredili v zborovalno dvorano in inkorporirali imetje pod imenom “Jugoslovanski narodni dom”.
Ob priliki 40-letnice je bil predsednik pripravljalnega od' bora Mr. Frank Rupert, ki mu je tudi dobro znan potek delovanja pri Domu. Med drugim o-menja, da se je 1. 1909 v Euclidu pričela društvena doba. Naj bo tudi omenjeno, da je mesto Euclid bilo preje imenovano “Nobel” kot mala vas. Med drugim omenja ustanovitev “Kluba Ljubljana” v letu 1929 in več prireditev na vrtu. Tam so volili “ljubljanskega župana”, bilo pa je tudi več drugih prireditev, katerih sem se tudi podpisani udeležil.
Častni predsednik Mr. Frank Žagar opisuje v letu 1959, da so, ko so odprli Dom 19. septembra 1919, izvolili prvi direktorij s sledečimi direktorji: Anton Žele, Anton Darovec, Louis Zdešar, Math Nemec, Vincent Kol-lar, John Kerenčič, Ignac Klo-povič, Anton Kos, John Pucelj, Miha Doljak, Math Debevec, Steve Trnopolec, Frank Skoti-na, Anton Možina, Chas. Moso-kato, Jim Robič, Louis Rehar in Frank Žagar.
Tedanji predsednik nadzornega odbora Math Nemec opisuje v “Glasu” S. D. Zveze dne 12. novembra 1959 ustanovitev društva Slovenski Dom št. 6 S.D.Z. dne 10. decembra 1911. Pristopil je v društvo par let pozneje. Ko so razpravljali glede prostorov za zborovanje, o-menja, da so se sestali v ta namen člani društva št. 158 S.N. P.J. in “Jutranja Zora” št. 337 H.B.Z. in Slovenski Dom št. 6 S.D.Z. Zavedni sosedje je bilo ime št. 158 S.N.P.J. — danes je ime Loyalites.
živi sedaj bolan v Fontani, California. “Škrjančki” so imeli svoje vaje v našem domu na Re-cher Ave. v Euclidu.
Spominjam se skupnega nastopa te mladine na vrtu S.D.D., ko se je radi preobtežitve oder nekaj podrl in so imeli starši precej posla, da so zopet v red spravili.
Ko je ta mladina odrasla, so sklenili, da zopet ustanovijo pevski zbor. Tako je nastal pevski zbor “Adrija”, ki je imel več samostojnih nastopov kot mešan zbor z lepimi glasovi. Nastopali so tudi skupno z zborom “Slovan”. Žal je zbor pred nekaj leti prenehal. Več njegovih pevcev je pristopilo k “Slovanu”. Toda še vedno upajo, da se bo društvo poživilo.
Domovi so bili ustanovljeni za kulturne, društvene in družabne namene. Leta 1936 so ustanovili pevski zbor “Slovan”, ki prireja vsako' leto redno dva koncerta v Domu, poleg tega pa še nastopa po drugih naselbinah.
Dramatično društvo “Naša Zvezda” je mnogo let v Domu prirejalo lepe domače drame. Za nekaj let so prenehali z igranjem, pred par leti je pa društvo zopet postalo aktivno in želimo, da bi kmalu spet kaj priredili.
Dne 1. marca 1962 se je preselil v S.D.D. dobro znani in eden najstarejših pevskih zborov v Clevelandu “Zarja”, ki je pa že pred tem večkrat priredil svoje koncerte v S.D.D.
Mladinski pevski zbor Krožek št. 2 S.N.P.J. se je preselil v naš Dom januarja 1933, pa so se že tudi preje večkrat posluževali dvorane.
S temi zbori je Dom mnogo pridobil na svojem ugledu. Želimo, da bi še dolgo prepevali in igrali pri nas
“Barbershop Singing Society” se tudi že mnogo let poslužuje dvorane S.D.D. Njihov pevovodja je že tukaj rojeni Slovenec.
Kako je bil sestavljen prvi direktorij :	Dragotin Massokato,
predsednik; Jim Robich, podpredsednik; Steve Turopoljac (Trnopolec?), tajnik; Anton Kos, blagajnik; Math Debevec, zapisnikar; Frank Žagar, predsednik nadzor, odbora; Math Nemec in John Korenčič, nadzornika. Direktorji: Anton Možina, Miha Dolnik, Ignac Klopo-vič, Anton Žele, Anton Darovec, Vincent Kollar, Louis Zdešar, John Pičel, Louis Rechar in Frank Skatin.
Stari davki. — Direktorij je imel važno sejo 23. januarja 1925. Takrat so namreč dobili sporočilo iz davčnega urada, da dolgujejo na zaostalih davkih še iz časa, ko je bilo zemljišče last društva “Avstrija”. Dolg je znašal $571, ki se je pa na seji meseca februarja zvišal v dokonč-
10, da se Dom popravi in obdrži.
Kako stoji Dom danes? —• Med tem časom je Dom lepo napredoval. Vsak delničar je lahko ponosen na to stavbo. Veliko se je izboljšalo in popravilo. Tako imamo sedaj moderno ohlajevanje v klubovih prostorih in gornji dvorani v splošno zadovoljstvo najemnikov. Skoraj bomo opremili tudi spodnjo dvorano s tem ugodnostmi.
Domovi odseki: To so članice Gospodinjskega odseka, ki pridno oskrbujejo kuhinjo in oskrbujejo druge potrebne posle in Klub društev, ki pomaga pri raznih prireditvah, kjerkoli je potrebna pomoč.
Sedanji člani direktorij a: Častni predsednik Frank Žagar, predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Edward Leskovec, tajnik Alphonse Sajevic, blagajnik William Frank, zapisnikarica Mary Kobal. Nadzorni odbor: Louis Sajevec, predsednik; Joseph Kušar in John Ivac, nadzornika. Gospodarski odbor: Predsednik John Troha, Louis Modic in John Snyder. Direktorij: John Adams, John Hrovat, Albert Pestotnik, Theodore Kircher, Charles J. Starman, poslovodja in Joseph Petrič, hišnik.
Še živeči člani prvega direk-torija: Frank Žagar, Matija Nemec, Miha Dolnik in Ignac Klo-povič.
Prijazno vas vabim na praznovanje 45-letnice z banketom. Praznovanje bodo olepšale domove skupine s pesmimi, ki so jih dobro navežbali. Na veselo svidenje v soboto, dne 9. novembra 1965, ob petih popoldne na 20713 Recher Ave., Euclid, O., v našem Slovenskem Društvenem Domu ali v Ameriško-jugoslovanskem središču.
Joseph Trebeč, predsednik S. D. D.
Srnam® se po navadi
Elk River, Minn. — Naj se po daljšem času zope enkrat ogla' sim. Čas je namreč, da zopet obnovimo naročnino za Ameriško Domovino in v ta namen prilagam ček za $14.
Mi se imamo po navadi, rinemo tja naprej, kot smo včasih doma rekli. Otroci so odšli danes zopet v šolo, le mali Janezek bo ostal še eno leto doma-Ga ne mislimo poslati v kindergarten, saj se doma lahko več nauči od starejših kot pa tisti dve uri v šoli.
Starejši je sedaj zadnje leto ^ višji šoli. Čas res kar hitro beži-Letos smo srečno preživeli Poletje. Starejši je delal, da je ma' lo zaslužil vsaj za začetek šol' skega leta. Je veliko izdatkov pri toliki družini. Bi sama rada dobila kako službo, a tu v bli' žini se nič primernega ne dobi> daleč od doma pa ne bi šla radai ker še niso vsi otroci v šoli. Ne bi rada drugim prepustila varstvo otrok. Če bo ljubi Bog dal zdravje, bo že šlo, čeprav ne bomo obogateli, vsaj midva ne' Morda bodo otroci imeli večj° srečo. Nekateri novonaseljenC* so si že kar dobro pomagali, Pa kaj hočemo, vsi ne moremo bid enaki. Rada bi vsaj enkrat pH' šla na obisk v Cleveland, a par let najbrže še ne bo mogoče. Je pač treba potrpeti s takimi iz' datki, ki se dajo odložiti.
Radi čitamo Domovino, da vsaj potom nje izvemo, kako Ži'
vite v Clevelandu in drugod P°
Če
tujini raztreseni Slovenci.
„	— — . _________ bom imela kaj več časa, bom še
no vsoto $854. Direktorij je na-1 kaj napisala za list, do takr^ jel odvetnika, ki je vse uredil in pa prav lepo pozdravljeni vsi ^ poravnal z davčno oblastjo. Na1 uredništvu, ki se trudite, da Je pomoč so priskočila društva in1 časopis zanimiv v vseh ozirih’ vsako je darovalo po $150 za kar dandanes ni lahko delo. plačilo zaostalih davkov in po- Pozdravljeni! pravilo Doma.	i	Družina Kraljic
IRS®®S®SSSS3SS!S!S353!®S?S!S!S!S!S!®S5SS!S5SS!S^
Hirsehevi - J. M.;
V valovih
graščinskega jezera
'Seveda, zato pa sem prišla rekla Slavka. “Oh, zakaj tisti domov. Ela in jaz sva premiš-| večer niste bili doma. Bili bi katera izmed naju naj od- priča, ki bi ji morali verjeti.” Potuje domov, in sva se spora- I “Namesto tega pa sem s svo-2Umeli, da paj to storim jaz. Ela - jim nerodnim gobezdanjem Je v takšni službi, da bi jo zelo IMirka še bolj potlačil v nesre-Pogrešali. No, zdaj sem doma in j čo,” je prostodušno priznal kislim, da nam ni treba obu- Orešnik in ji opisal svoj dogo-Pati.”
Ah, gospodična Slavka, zadeva z vašim bratom je bolj 2amotana, kakor si vi mislite!”
Je žalostno odvrnil Orešnik, ka-terernu poštenost ni dopuščala, da bi mladenko varal z upi, ki Ph sam ni imel.
'Po ni mogoče! Prečrno vi-dde. Prosim, povejte mi vso 2g°dbo, ker mi je še kljub maminemu pismu še marsikaj nejasno.”
Pudi mi ne vemo vsega. To -le baš nesreča.” je rekel Oreš-mk. Nato ji je povedal vse, kar Je vedel. “Morate priznati,” je 2aključil svoje pripovedovanje,
vda je zgodba, ki jo je pri zasli-SGVanju povedal vaš brat, v res-zelo neverjetna.”
Slavka je zamišljeno gledala P1 oti gozdu, nad katerim so se Poigravali žarki počasi zahajajočega solnca. “Res se čuje ne-mmjetno,” je ponovila, “toda hrko se ni še nikdar zlagal. Ali tudi vi ne verjamete?” Verjamem mu,” je odvrnil pesnik. “To se pravi, če bi že ■OJemu ne verjel, pa verjamem Vsaj vaši materi. Vaša mati trdi
s''°, in prepričan sem, da ne laže.”
Hvala vam!” je veselo vzkliknila Slavka in mu ponudila r°ko, ki jo je stisnil. “Vsi drugi Pa menijo, da je Mirko lažnivec?”
Ha, in se norčujejo iz njegove pravljice, češ da je slabo l2mišljena, ko je bilo vendar v v°di najdeno Verino truplo.” lAli ste truplo videli?” je vPrašala Slavka.
, ‘Ha, toda bilo je čisto razbito 111 se ni dalo prepoznati. Razen lega sem jaz gospodično Ogo-relčevo samo nekajkrat videl od c‘aleč, zato sploh nisem mogel l2reči svojega mišljenja.”
‘Kaj p0 drugi?”
Prepoznali so truplo za Ve-
vmo.”
Gotovo so se motili,” je od-°čno rekla Slavka.
Truplo so potem položili v ošutnikovo grobnico pri Sv. Hžu v Ljubljani.” r Gospod Košutnik je tako od-e h, kaj ne?” je menila mla-afn^a- “Niso nič preiskovali,
, 1 ni kje v okolici izginilo kakšno dekle?”
b.“Ne>” je odvrnil Orešnik. “Če * bP° tako, bi se bili njeni .^°jci pač gotovo javili. Eden nied vaščanov mi je sicer pri-Aedoval, da je zadnje dni ho-tod okoli neki starejši mož P°vPraševal po neki mladi ,-p^ b je neznano kam izgi-ge a' -Loba ta mož je gotovo kak-gj1 P°hcijski uradnik. Vaščan lil f* 'Inbro razumel in je mis-j. a le Poleg Vere izginilo še 1 <7° dru§o dekle.”
,rav) da ste mi to povedali. Gud'6 Vsekakor treba razjasniti, tui 1171 Se’ da se ta zadeva s j., tako omalovažuje. Rek-
m Se-|1T1 Vam ^e> d3 se m°j brat vSeZ aSal> toda uganka mi je V v^0’ ie bila prišla Vera Vešii^0’ iz katere jo je potem m ^0j brat- Ali je padla va-^or ^ hoteia izvršiti samo-
‘Kaj?” ‘Ali
je vprašal učitelj.
do» 1 pa j ° Je kdo vrgel v vo-’v Je Pripomnila Slavka z <,pCrilm glasom.
brafr.av zaradi tega, ker vaš ner„ m tudi vaša mati po last-sar Zatrievanju ne vesta niče-tatv,0 tem’ zveni vsa zgodba
'ko neverjetno.”
Pa
dek s policijskim nadzornikom Mihonom. “Nasproti možem postave nisi nikdar dovolj previden, kajti iz vsake neznatne reči sklepajo na kaj, pa če je potem njihovo sklepanje pravilno ali ne.”
Prihod ljudi, ki so prinesli s postaje Slavkino prtljago, je prekinil njun pogovor. Skoro istočasno je prispela domov Ju-govka, ki je bila že na postaji izvedela o prihodu hčerke. Pla-kaje sta se objeli mati ih hči.
“Slavka, ubožica, gotovo so te nagnali iz službe zaradi Mirka,” je ihtela Jugovka.
“Motiš se, mama,” je menila Slavka. “Prav nerad me je gospod odvetnik pustil, toda jaz sem mu rekla, da me ti zdaj nujno potrebuješ doma.”
Jugovka je poljubila hčer na lica in rekla: “Res, prav je, da si prišla.”
“Kljub vsemu sem prinesla s seboj precej dobre volje,” je nadaljevala Slavka. “Glavo po-koncu, mama! Spomni se samo očetovega gesla: ‘Žalost napravi človeka neumnega!’ Vse bo dobro, verjemi mi!”
“Če bi ti le mogla verjeti, Slavka. Ti ne veš, kako slabo kaže za Mirka. Samo slabe novice sem prinesla iz mesta, gospod Orešnik,” se je obrnila Jugovka na učitelja, ki je stal ob strani in še zmerom občudoval Slavko. Zdaj je stopil naprej in se vprašuje zagledal v Jugovko.
Preiskovalni sodnik Rutar mi je dejal, da se bo preiskava v nekaj dneh končala in da pride Mirko že v kratkem pred poroto.”
Torej le!” je rekel Orešnik in tudi Slavka je prestrašeno kriknila. jNtato pa je dejala.
Pustimo zdaj vzdihovanje in se rajši lotimo dela.”
“Kako misliš to?” je vprašala Jugovka, a Orešnik je poln občudovanja pogledal dekle, ki se mu je zdaj v svoji vnemi zdelo še enkrat lepše.
“Ko bo preiskava končana, bomo gotovo lahko obiskali Mirka. Priskrbeti mu moramo tudi dobrega odvetnika in ukreniti še marsikaj drugega.”
“Odkod pa veš, kaj vse je treba?”
“No, saj sem bila v službi v odvetniški pisarni, in gospod šef me je o vsem potrebnem poučil. Imam poseben načrt. Mamica, boš videla, da se mi bo načrt posrečil.
Oprijela se je matere in jo povedla v hišo.
“Orešnik je dober človek”, je rekla Jugovka. “Prav vesela sem, da stanuje pri nas.”
10.
Košutnikova grobnica pri Sv. Križu v Ljubljani, v katero so že prepeljali zemske ostanke Vidinih in Verinih staršev, je sprejela v svoje okrilje tudi truplo nesrečnice iz grajskega jezera, ki ga je sodišče spet izročilo njenim svojcem.
Sočutje s strašno usodo lepe in ljubeznive deklice je bilo splošno. Izredno dolg je bil sprevod ljudi, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti. Nihče ni dvomil v Jugov zločin. Nihče ni verjel zgodbi, ki jo je povedal mladi Jug. Ta zgodba je še bolj razburila ljudi in jih razvnela proti morilcu. Prav zadovoljni so bili ljudje, ko jim je ravnatelj Košutnik povedal, da bo porotna razprava proti zločincu že v kratkem času in da
S piknika odbora za postavitev spomenika pok. dr. H. Lobefis
Ga. Berta Lobe se zahvajuje za priznanje, ki so ga govorniki izrekli njenemu pokojnemu možu. Na sliki stoje od nje proti desni: okrajni auditor R. Ferk, člani “Narodnega gibanja” okraja Cuyahoga Vaclav Hyvner, Daniel Mausser in Bela Hunt.
Je vendar resnična,” je bo zanesljivo sledila obsodba.
Cleveland, O. — Na Delavski dan, 6. septembra, je bil na Slovenski pristavi krasno obiskan piknik, ki ga je priredil odbor za postavitev spomenika pok. dr. H. Lobetu. Ta si je veliko prizadeval za ustanovitev korporacije Slovenska pristava in za njeno krepitev, zlasti pa tudi za sam nakup Slovenske pristave in njeno ureditev. Bil je tudi med navdušenimi podporniki predloga za zgraditev kopališča na Pristavi.
Že na sam pogrebni dan pokojnega dr. H. Lobeta je bil na pogrebščini sestavljen poseben odbor, ki naj bi'poskrbel, da bi pokojnik dobil na Slovenski pristavi kak spomenik v priznanje in trajen spomin za zasluge, ki si jih je pridobil za njo. Najprej so mislili v ta namen postaviti “kužno znamenje”. (Te vrste znamenja so postavljali v prejšnjih stoletjih na slovenskih tleh v krajih, koder je divjala kuga, največkrat na množičnih grobo-
vih umrlih.) Misel na te vrste spomenik so kasneje opustili in začeli misliti na gradnjo dvorane ali nekakega zavetišča, ki naj bi služilo slovenski mladini, ko bo hotela preživeti kake dni tekom počitnic na Slovenski pristavi, pa seveda tudi vsem drugim za splošne namene, katerim Pristava služi. Misel se še ni izkristalizirala v določen načrt. Do tega bo prišlo, kot pravijo v odboru, ko bo glavni del kampanje za sklad končan in bo mogoče presoditi, s čim bo odbor razpolagal.
Odbor za spomenik bo brez dvoma obrazložil svoje zamisli, želje in načrte na občnem zboru Slovenske pristave, ki se bo vršil v prihodnjem oktobru ali novembru.	i
Na pikniku na Delavski dan se je vrsta govornikov spomnila pokojnika, med drugim o-krajni avditor R. S. Perk, pri katerem je bil pokojnik zapo-
slen, in mestni odbornik 23. var-de v Clevelandu rojak Edmund J. Turk. Pokojnikova vdova ga, Berta Lobe se je vsem za njihove ljubeznive besede in priznanje njenemu pokojnemu možu prisrčno zahvalila.
Piknik je bil v celoti krasen uspeh, saj ga je obiskalo izredno veliko število rojakov in rojakinj obeh generacij slovenskega priseljenstva v tej deželi. Stari in novi naseljenci so bili pomešani med seboj, se prijetno, podomače zabavali in kramljali o vsem, kar jih zanima, prav kot si je pokojni dr. Hinko Lobe to zamišljal in želel. “Pristava naj bo vez med nami, naj bo kraj, kjer se bomo zbirali ter v prijateljstvu in bratski strpnosti govorili o slovenskih stvareh,” je rad poudarjal pokojni Hinko. Na Delavski dan je to bila, naj to tudi vedno bo! Le tedaj ima pred seboj svetlo bodočnost polno rasti in napredka!	V. L.
Finski diplomat verjetno novi predsednik ZN
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Ghanski diplomat Quaison-Sackey, ki je sedaj predsednik ZN, bi bil rad ostal še na tem mestu. Pa so neafriške članice ZN rekle, da to ne gre. Letos je bilo v ZN “afriško leto”, prihodnje leto naj bo “evropsko”. Med evropskimi diplomati pa ni posebnega veselja za to mesto. Diplomat j e iz Anglije in Francije so izključeni, ker sta obe deželi stalni članici Varnostnega sveta. Italija, Belgija in Nizozemska se ne potegujejo za predsedstvo. Španija in Portugalska bi verjetno ne dobile večine v generalni skupščini. O-stanejo torej še skandinavske države. Med njimi se pa za predsedstvo zanima samo Finska. Zato mislijo diplomatski krogi v ZN, da bo prihodnji predsednik generalne skup ščine verjetno kdo iz finske delegacije. Presenečenja pa seveda niso izklju čena.
srce, smo mu tudi mi bili naklonjeni.
Vedno sem mislila, da se to prijetno življenje nikoli ne bo končalo. Toda prišlo je drugače. Nekega lepega dne smo se z mamico odselili v veliko mesto, daleč proč od otroškega raja, o katerem še danes sanjam. Stari mlin pa je bil za vedno izgubljen!
talili kanski generali na politiki imml
SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Združenim naporom nove dominikanske vlade in delegacije O AS se je posrečilo “pregovoriti” generala Wessina, naj gre na tuje. Mož pa iz previdnosti noče biti daleč od domovine, zato se je ustavil kar v Floridi, kjer bo za dominikanskega generalnega konzula, kar zanj ni ravno primerno mesto. Nova vlada ima pa še dva generala, ki ji lahko postaneta nevarna: Imberta in Caminera. Camine-ra mora trenutno celo pestovati, najbrže zato, da bi se preje znebila Imberta. Vsi trije generali niso namreč samo odločni protikomunisti, ampak še bolj odločni konservativci, nevarni vsakemu režimu svobodne demokracije.
Zato se dominikanski politiki vračajo domov. Balaguer je že doma, Bosh pa je prišel te dni. Dominikanske politične stranke se namreč pripravljajo na pomladanske volitve. Strank bo preveč, da bi katerakoli med njimi mogla zmagati. Sporazumeti se bodo morali na politične koalicije. Mislijo, da bo levičarsko koalicijo vodil bivši predsednik Bosch, desničarsko pa znani politik Balaguer, ki je tudi že bil za predsednika.
Grški komunisti se pripravljajo na volitve
ATENE, Gr. — Grški komunisti so postali tako zaverovani v svojega zaveznika in liberalnega politika Papandreou-a, da verjamejo, da bo prodrl s svojim predlogom, naj se takoj razpišejo nove volitve. Zato so se začeli pripravljati nanje z znanimi metodami. Na deželi so že začeli plašiti desničarske volivce, da “jim bodo pri volitvah že pokazali”.
Grki vedo, kaj to, pomeni, saj še niso pozabili, kako so se morali bati grških partizanov tekom zadnje svetovne vojne in takoj po njej. To že čuti desničarska narodna radikalna unija. Dobiva namreč od svojih pristašev na deželi poročila, da se je
komunistični teror že začel, zaenkrat samo z grožnjami, pa tudi to nekaj zaleže. Mnogi člani narodno-radikalne stranke nočejo več sodelivati pri volitvah, ker se bojijo, da se bodo komunisti maščevali proti njim.
Canellopoulos zato zahteva od Papandreou-a, da mora parlament še skleniti nov politični zakon, ki naj bi preprečil komunistične teroristične načrte. Papandreou je ta predlog odbil in kriza se nahaja tam, kjer je bila do sedaj: na dnu!
Predsednik obiskal od hurikana prizadeto področje
NEW ORLEANS, La. — Predsednik ZDA L. B. Johnson je v petek osebno pregledal škodo, ki jo je napravil hurikan Betsy, ko je v četrtek udaril pri New Orleansu na kopno in oddivjal v petek dalje v notranjost, kjer je naglo izgubil svojo uničujočo moč.
Predsednik je označil vse o-zemlje za prizadeto po težki nesreči in s tem odprl možnost za pomoč prizadetim iz sredstev zvezne vlade.
Hurikan Betsy je zahteval v Louisiani na desetine mrtvih. Doslej je bilo odkritih preko 50 trupel, škode je več sto milijonov dolarjev.
V nemški parlament kandidira tudi bavarski princ Konstantin
MONAKOVO, Nem. — Kako zelo so se v Nemčiji spremenile politične razmere v zadnjih 50 letih, priča zgodovina kandidature bavarskega princa Konstantina. Princ je član bivše bavarske dinastije Wittelsbachov-cev, ki je vladala na Bavarskem skoraj tisoč let. Princ je sedaj urednik nekega mesečnika.
Pasivno volivno pravico mu je, dala bavarska deželna zakonodaja že. pred tremi leti. S te strani ni torej zadržka. Pač pa ‘se je njegovi kandidaturi proti-vila dinastija. Upirala se je cela tri leta, sedaj je popustila. Princ kandidira, na listi krščansko-socijalne unije v samem Mona-
kovem. Pravijo, da bo gotovo izvoljen.
Bo to prvi nemški princ, ki pride'v svobodno1 Izvoljen nem-škj parlament. Princ je odklonil sigurno mesto na skupni volivni listi, je rajše izbral volivni o-kraj, da dobi direkten stik z volivci in se potegne za njihovo zaupanje. Proti njegovi kandidaturi ni bilo dosti kritikov celo med socijalisti, pač pa so ga napadli pristaši narodno-demo-kratske stranke, češ da je bavarski separatist.
Marnsko sfaelirj Is ni godu® za mlm rali®
SEATTLE, Wash. — Federalna komisija za atomsko silo je pripravljena, da da potrebno a-tomsko strelivo pri kopanju kanala ob reki Columbia v državi Washington. Kanal bi bil dolg 73 milj. Pripravljalni odbor je sedaj zaslišal tudi strokovnjake za radiacijo, ali ni morda raba streliva nevarna za ljudsko zdravje. Od glavnega zvedenca je dobila sledeč odgovor: Raba večje količine atomskega streliva, ki bi bila gotovo potrebna pri kopanju kanala, je še zmeraj tvegana stvar. Lahko bi se zgodilo, da bi se moralo prebivalstvo na kakih kvadratnih miljah preseliti za celo leto, preden bi se, okuženi zrak ob kanalu zopet zanesljivo očistil.
Tako stališče bo verjetno odsvetovalo rabo atomskega streliva. Zadeva ima še drug pomen. V Srednji Ameriki misli naša administracija na nov kanal od Atlantskega do Tihega oceana. Tudi tam bi bilo načrtu zelo u-streženo, ako bi mogel vključiti v investicijski program rabo a-tomskega streliva. Ta možnost bo sedaj odpadla. Ako atomsko strelivo ni za rabo pri kopanju kanalov v naši deželi, ga ne bodo mogli rabiti tudi v Srednji Ameriki in stroški za nov kanal bodo občutno narasli.
Vera Maria Volk:
STARI MUH
Rada se spominjam svojih o-troških let. Vsa sreča, ki je izpolnila tisto zlato dobo, je bila stari mlin. Stal je v senci bližnjega gozda in cel dan v bistro vodo malega ootoka namakal svoje veliko, temno kolo, ki se je veselo vrtelo.
Kadar je človek otrok, mu časa ne primanjkuje. Skoro vsak dan sem obiskala stari mlin. Večkrat so se na travi še svetile biserne kapljice rose, ko sem bosonoga hitela po prašni cesti, da bi čimprej prispela na “naj lepši kotiček sveta”, tako sem ga bila krstila. Legla sem v travo, gledala v sinje nebo, štela mimo hiteče bele oblake, poslušala melodično žuborenje vode in u-živala stotere glasove lepega poletnega dneva. Včasih so mi delali družbo pikapolonica, polžek ali pa neki pisani metuljček. Pozneje so se pridružili še drugi vaški otroci in vsi smo skakali okoli starega mlina. Če je kolo počivalo, smo navdušeno telovadili na njem in neštetokrat se je tudi zgodilo, da je e-den od nas plosknil v vodo ter jo med splošnim smehom ves moker hitro popihal domov.
Mlinar je bil prijazen mož. Otroke je imel zelo rad. Kadar mu je delo dovolilo, je stopil pred mlin in se razgledal v nas paglavce. Delil nam je bonbončke ali pa kaj lepega povedal. Ker smo čutili, da ima dobro
DOPISNIKI, POZOE!
Kljub ponovnim opozorilom in prošnjam, naj vsakdo svoj ^opis ali sporočilo, kakršne koli vrste za objavo podpiše s svojim polnim imenom in naslovom, smo prejeli v zadnjem času zopet vrsto dopisov in obvestil brez vsakega podpisa ali s tujim izmišljenim imenom. Opozarjamo vse, da pojdejo v bodoče vsa taka obvestila in dopisi naravnost v koš, ker nc moremo prevzeti odgovornosti za njih©* vo vsebino!
----o—---
— V Mehiki pridelajo nad polovico vsega sisala na svetu.
MAUOGLASr
Moški dobijo delo
Moški dobi delo
Iščemo upokojenca, da bi skrbel za govedo. Svoje stanovanje. Plača primerna sposobnosti dela. Pišite na:	Olga
Lozar, R.D. 103, Huntsburg, O. Pridemo k Vam.	—(176)
Zenske dobijo delo
ure
Iščemo
Kuhinjsko pomoč,
7. zj. do 2. pop.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214
(x)
Delo dobi
Žena ali dekle, ki zna dobro angleško in obvlada popolnoma slovenščino radi prevajanja, dobi delo v pisarni. Pismene ponudbe na Box 123, Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103.	(x)
Poraba svinca DETROIT, Mich. — Nekako polovico vsega svinca v naši deželi uporabijo za električne ba-1 terije in za prevleke kablov. i
Hišne delo
Iščemo žensko za hišno delo in likanje, 3 dni tedensko. $25. Priporočila imajo prednost. Kličite' 831-8924.	(178)
Varovalko ctrek iščejo Učiteljica išče varovalko otrok in gospodijsko pomočnico. Stanovanje in oskrba in mesečna plača. Prazniki, sobote in nedelje prosto. Kličite 944-6611.
(176)
Sobe se odda
Odda se tri lepe sobe in kopalnica. Vse na novo prebarvano. V bližini sv. Vida. Kličite KE 1.-2414.	(13,15,17 sep)
Hiša naprodaj
5-sobna hiša je naprodaj za $9900 na 15623 Pythias Ave. Kličite RE 1-1778 ali WH 3-1542.	(na)
E. 73 St.
Severno od St. Clair Ave., oddamo opremljeno stanovanje, kuhinja, novo opremljena spalnica, privatna kopalnica, moškemu. Kličite 431-6798.
(177)
V	najem
Trgovski prostor in 5-sobna hiša, sama zase, se odda na 5385 St. Clair Ave. KE 1-9413.
—(10,13,15 sept.)
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša 5-5, plinska peč, garaža, v dobrem stanju na East 77 pri St. Clair. Cena $10,900.
Enodružinska, pritlična, 5 sob, plinska peč, velik lot na East 78 blizu St. Clair Ave. Cena $9,000.
Kličite IV 6-4758 UT 1-0323
_______________________(174)
V	najem
Oddamo 2 opremljeni spalni sobi zaposlenim osebam. Kličite EN 1-5015.	(174)
Hiša naprodaj
V Nottingham okolici, dvodružinska hiša, 5-5, garaže, plinski furnezi. Lastnik RE 1-5123 ali AN 1-0298.	(176)
Lastnik predaja
Lastnik prodaja hišo, primerno za dohodek v Lakewoodu. Kličite LA 1-8077.
— (pon., sred,, pet.)
V' najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
Pozor
Barvanje hiš in prostorov, zunaj in znotraj in napise.
PAHOR PAINTING 361-051G
po 7. uri 881-4559
-(180)
Išče sobo
Starejši moški išče malo spalno sobo za $5 tedensko. Pustite naslov v našem uradu ali kličite 431-0628.
Oskrba in postrežba
Na mojem domu bi rada skrbela za kako staro, bolehno ženo. Lepa soba, dobra hrana, vsa postrežba. Pri domačih ljudeh. Kličite 252-4175.
(178)
Prijatel’s Pharmacy
! IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA j RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
! St. Clair Ave. & 68th St.; EN 1-4212
Cerkev svetega Vida je bila ena, nam so zaprli sto cerkva in proti tistim redkim katoli škim, ki so jih po vojaško mučili, navedem lahko na ducate takih, ki jih jje dal vaš marija-celjski Ferdinand zapreti, mučiti in ubiti zaradi Lutrovega nauka.”
“Kdo, kdo je dal mučiti?” je vprašala ženaj s temnim čelom.
“Ferdinand Drugi. Imenujem ga v podobi marijaceljskega, ker je tisti čas, ko so ubogi praški protestantje umirali sramotne smrti, tako pobožno molil pred tako imenovano čudežno Materjo v Celju.”
Verno ženo je huje raztogotil vzdevek tako imenovane matere kakor še tako hud izpad evangeljskega človeka.
“Ne govorite ničesar zoper Mater božjo v Celju! Naša ljuba Gospa ne, trpi, da bi jo psovali!”
“Celjska podoba vendar ni Marija sama. Če bi bilo tako, tedaj bi imel gospod Jezus čudno mater.”
Sara je slastno pogrknil. Marija je hotela zopet odgovoriti posmehljivcu, toda mož ji 'je neprijazno zavrl besedo na ustih.
Ali ne bo že molčala? Kaj pa je to? Prerekati se z milostnim gospodom, ki misli, da zna? Tiho naj bo ... Pa podobo naj nazaj obesi... In ko je ona to; storila, stisnivši ustnice, s trmasto sršečimi obrvmi, jo je mož opravičeval pri Velderndorffu, kolikor je mogel. “Saj je dobra stvarca — kar nič prepirljiva in — hujska jo le njen spoved' nik, provizor v Starem Pech-larnu.”
“Ah, stari Wolf!, ki me tako, rad ima in mi daje tako lepih priimkov.”
Marija je slišala, kaj je rekel mož, dasi je govoril po tiho; srce ji je zatrepetalo v bolestnem sramu, da zdaj pobalinski človek ve, kdo je njen duhovni oče. Vsa rdeča v obraz kakor ogenj je stekla dz sobe v spalnico.
“Prosim gospoda tisočkrat, naj nikar ne zameri!”
“Radi vaše žene?” se je smejal Jese. “Za koga pa?” je posnel Schinnaglovo domačo kme-tiško besedo. “Sicer pa moram sedaj k svoji domov. Pojdite, Sara!”
“Pa nas kaj kmalu zopet obiščite!”
Mojster Sara bo prihajal iz Marbacha, kjer zida rotovž, kadarkoli bo le utegnil, da bo nadziral zidanje. — Tudi plemeniti gospod si hoče o priliki, ko bo utegnil, ogledati, kako Sara dela.
“Zahvalim se prav lepo, stokrat naj Bog povrne ...” se je zahvalil logar. “Marija,” je zaklical nato v spalnico. — “Pridi, gospod odhajajo!”
“Ni treba, naj le ostanejo mati, kjer so, — in se priporočim njeni svetosti!”
S hudobnim nasmehom je odšel Velderndorff; ko je odhajal, je dejal glasno zidarskemu mojstru: “Lupus communis arela-pensis straši tudi že po levem bregu.” Schinnagel je čul, pa ni
umel, kaj je hotel oni reči. Menda je omenil gospod otroško da-vico. Kako je tiho v hiši; tedaj je stopila Marija iz spalnice in njega je imelo, da bi jo oštel, pa je ni, marveč je spregovoril pomirljivo:
“Zdaj sva pa le na konju. Hvala Bogu, začetek je tu. Nihče več ne poreče, da stanuje rihtar v sovji duplji. Za vse to se moram zahvaliti Velderndorffu. Res, gospod nama je v srečo. Kaj misliš ti drugače? — Ti!” se mu zopet zbira nejevolja, ko jo vidi, da je nespravljiva in da grdo gleda.
“Kaj vprašuješ? ... Menda veš, kako mislim,” je trudno odgovorila.
Opolnoči se je Schinnagel prebudil iz spanja; sanjalo se mu je, da sliši prihajati povodenj. Tedaj je začutil mokro ženino lice poleg sebe na vzglavju, tudi je slišal slaboten, ječeč glas.
“Mojca,” je zamrmral še napol v spanju, “kaj pa je, da se jočeš?”
Mesto odgovora je krčevito zaplakala.
“Kaj pa? Kaj pa je vendar?” je vprašal tedaj ves prebujen.
“Bojim se,” je stokala.
“Zakaj pa, saj sem pri tebi,
pridi bliže,” je dejal mož in stegnil v temi svoje roke po njej.
“Zaradi tega hudobnega človeka, Velderndorffa.”
“Tako,” je mrmral Schinnagel, “sem mislil, da se bojiš roparjev iz Ybbsa.”
“Aleksander, o Aleksander! Kaj so roparji vsega sveta v primeri z enim, ki prihaja, da ti ukrade vero — in meni mojo srečo, mojo srečo!”
“Kaj je vendar to? Umiri se! To vse si samo domišljaš. Po otroku si še slaba, zato si taka.” “Domišljam da si,” je rekla z dušečim se glasom. “Ali se mi je samo sanjalo, kako je govoril ta človek predrzno in hudobno zoper našo sveto cerkev? Kako je klical svojega psa z imenom blaženega škofa? Imenoval ljubega cesarja Ferdinanda marijaceljskega Ferdla? Kako nama je pripovedoval, kakor da se hoče posmehovati, o oskrunjeni stolnici v Kremsu— in so mu pri tem oči kar žarele. In kako je — Mater božjo iz Celja — psoval! Ne, nisem sanjala — slišal si prav tako dobro kakor jaz in — molčal.”
S solzami je izrekla zadnje besede.
“Vse vzameš prehudo,” je dejal mož. “Govoril je popolnoma nedolžno in brez vsakega slabega namena; prejel je pač svojo vero od svojih staršev in jo časti, kakor ti svojo, pa mu prekipevajo usta, kakor tudi tebi ljubki gobček, pa zabrusi nasprotniku bridko v obraz, kar moja ženka, če je treba, tudi zna. No, Mojca, ali imam prav ali ne?”
Položila si je v temi roko na prsi in dejala: “Reci, kar hočeš, in zmerjaj me, kolikor ti ljubo! To pa le vem tako gotovo kakor amen, da bo ta hudobni človek še tvoja in moja nesreča. To mi pravi moj angel varuh, tega si ne dam izbiti iz glave.”
“Tvoj angel varuh je potemtakem prav tak skrbljivec kot ti, in bom prosil gospoda Boga, naj ti v zameno pošlje drugega. Proč s takimi predsodki, zlasti zdaj, ko je čas spati... jutri je še en dan, da se lahko pričkava. No!” je mrmral nejevoljno, ko se mu je izvila iz objema, vrgla krilo nase in vstala iz postelje. Pavelček se je bil zbudil, stal z zaspanim obrazkom in hotel k ljubemu gospodu.
“Tu sem jaz, Pavelček, tvoja mati!” se je laskala, sklonivši se nad otroka. Srce jo je bolelo. Ljubi gospod!...
VIII
Četrtek po veliki noči so pričeli delavci s kopanjem in delo je šlo tako lepo od rok, da je imela tri tedne pozneje bodoča zgradba že svoj temelj. Vsak dan dovažajo iz Malega Pech-larna kamenje, tramove iz Thalhama, opeko iz Karlspacha, vsak dan je videti na delu nekaj več delavcev; kmalu jih je kar četa; vsak dan je slišati tudi, kako izlikani polir glasno ukazuje, kakor kak obrist, ki poveljuje regimentu, in kakor
vojni bolniki, ki bi radi kaj zmaknili, oblegajo dan za dnem ljudje iz Krummnussbauma prostor. “Lepo bo” — ugibljejo, ko ni še nič videti. “Lepo —! Bo pa tudi veljalo. Kje le jemlje Schinnagel...?”
Schinnagel je ves srečen. Žena mu sicer toži, da se hudo praši, da ljudje vpijejo in da delavci nespodobno pojajo njene dekle in pestunijo, pa še, da si otroci, ko se prekopicujejo po peščenih kupih, obtolčejo krvavo nosove, si z dušenim apnom ožgo vse prste, da človek ves ljubi dan samo obvezuje in maže. Logar se ne meni za njene tožbe. Ponosno hodi okrog stav-bišča, kjer se trudi toliko delavcev s finim gospodom na čelu, da postavijo nekaj lepega njemu; ponosno nosi glavo, viha ošabno svoj nos in nadzira sosede: sovja dupla na desni, sovja dupla na levi, a on kakor kralj more italo na sredi! Še bolj še mož prevzema in še ošabnejši je, ko polir zvečer pokramlja z njim o tem in onem, kakor n. pr. kako zdaj zidajo v Neoplju strehe in koli-
NAGLO PRIJATELJSTVO — Štiri leta stara Jane Parker iz Moretona na Angleškem predstavlja svojo tri tedne staro srnico svojemu pasjemu prijatelju Piksiju. Vsi trije se prav dobro razumejo, kot lahko priča 4 let stara Susan Barnes, ki je polna zadovoljnega smeha (na levi).

£' /A***	'<*»“*;	'■. bP - V' Vi Sfti V f
V •‘IštiK-V.: ■■■■ v	, i v 'M ■	v.;. ' ’.W,'	Ji
NAROČITE SI
F blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, NAŠEGA DOBREGA OČETA
Anton Slama
ki je po dolgi bolezni, vdan v božjo voljo, izročil Bogu svojo blago dušo dne 12. septembra 1964
Leto dni v jamici, truplo Tvoje mirno spi, duša pa v večnosti, se pri Bogu veseli.
Prosi v nebesih za nas Boga, da nam življenje mirno da. Ko tudi mi za Teboj pridemo, se v nebesih snidemo. Žalujoči ostali:
JOSEPHINE, soproga SINOVI, HČI
SNAHE, VNUKI, PRIJATELJI Cleveland, O. 13. septembra 1965
DNEVNIK
AMERIŠKO DOMOVINO

CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
ELMHURST area — Custom built Brk. Bi-level. Tile entry. 3 bdrm., 2 tile baths, liv. and din. rooms. Finished bsmt. 2 car att. garage. Vz acre landscaped. Gas heat. SVz yrs. Old. Middle 30’s. Owner TE 4-5692.
(175)
NAJVEČJI
SLOVENSKI
DNEVNIK
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE PRELJUBE SOPROGE, MAME IN STARE MAME
Mary Smrtnik
ki je preminula 13. sept. 1963.
Luč nebeška naj Ti sije v mislih naših si vsak čas Srce naše zate bije.
Ti pri Bogu pros’ za nas. Žalujoči ostali:
soprog JOHN in OTROCI. Cleveland, O., 13. sept. 1965.	'
NAROČAJTE
TISKOVINE PRI
AMERIŠKI DOMOVINI

mat
ko je stala poprava spalnice v Monte Cassinu, ali kako so prav za prav zidani sinezijski templji-
Pa vse to ni nič v primeri z
norčavim veseljem, katerega občuti mož, ko se oglasi včasi, Večinoma ob sredah, mladi gos' pod iz Grosskrummnussbaurnaj da bi si ogledal zidanje.
				
	SEPT M Siloilf.	1 Ipp a JLH*	ER IB lOilll	KOLEDAR društvenih prireditev
	«n miM	IBM IM m®	MM zm BL	
SEPTEMBER
18.—Zveza staršev in učiteljstva pri Mariji Vnebovzeti priredi zabavo v šolski dvorani. Začetek ob 7.30.
26.—Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. Obed bo na razpolago od 12. do 3. pop.
26.—Klub Ljubljana priredi ob 35-letnici obstoja večerjo v SDD na Recher Avenue.
26.—Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
26.—Klub Ljubljana obhaja 35-letnico obstoja z večerjo in plesom v SDD na Recher Ave. Začetek ob petih.
OKTOBER
9.—Proslava 45-letnice ustanovitve Slov. društvenega doma na Recher Avenue.
9.	—DSPB “Tabor” priredi svoje jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave
10.	—Marijin dvor št. 1640 Kato
■ liških borštnarjev praznuje \ Slov. domu na Holmes Ave. 50-letnico obstoja.
17.—Združene podružnice Slov. ženske zveze iz Ohia prirede večerjo proslave Slovenskega dne od 3. pop. dalje v Slov. društvenem domu na Recher Avenue.
24.—Društvo sv. Rešnjega Telesa
pri Sv. Lovrencu proslavi 50-letnico obstoja s slavnostnim kosilom v dvorani pod cerkvijo sv. Lovrenca. Začetek ob 11.30.
24.—Praznovanje 40-Ietnice delovanja organista Martina Rakarja pri fari Marije Vnebo-vzete.
24. —- Društvo Najsvetejšega Imena fare sv. Vida priredi lelno kosilo z govejo pečenko v šoli sv. Vida. od 11.30 do 3.00.
30.—Slov. narodni dom na St. Clair Ave. priredi “Noč v Sloveniji.”
30.—Oltarno društvo pri Mariji
Vnebovzeti priredi kartno zabavo pri pogrnjenih mizah v
šolski dvorani.
31.—Pevsko društvo Planina poda v SND na Maple Heights koncert. Začetek ob štirih.
NOVEMBER
7.—Glasbena Matica poda v SND
na St. Clair Avenue Jesenski koncert.
13.—Podr. št. 8 SMZ praznuj6
25-letnico obstoja z zabavo h1 plesom. Igral bo E. HabatoV orkester.
13.—Štajerski klub priredi MARTINOVANJE v Slovenskem domu na Holmes ■Av6'
21.—Pevsko društvo JADRAB
poda koncert v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 P0* poldne.
24.	—Slovenski dom na Holm68 Ave. priredi ples pred Zahvalnim dnevom.
25.	—WXEN-FM, Tony Petkovšek Jr., priredi “Thanksgiving Day Polka Party” v SND ha St. Clair Ave.
DECEMBER
5.—Pevski zbor SLOVAN pod3 v SDD na Recher Avenue svoj jesenski koncert.
JANUAR 1966
30.—Dramatsko društvo “Naš3 zvezda” igra v SDD na Recher Ave.
FEBRUAR
20.—Klub slov. upokojencev v
Euclidu bo slavil 5-letnico svojega obstoja s prireditvijo v SDD na Recher Ave.
MAREC
12. — Klub slov. upokojencev ^
SDD na Waterloo Rd. prire«1 večerjo ob 3. obletnici svojeg3 obstoja.
20.—Šesti letni banket Feder3 cije slov. narod, domov v Sl°-venskem domu na Holmes 27.—Glasb. Matica poda v na St. Clair Ave. pomlad11 koncert. Začetek ob 3.30 P°P' JUNIJ
11. in 12. — DSPB Tabor Vxv
redi na Slov. pristavi sponh^ sko proslavo za padle in Pot) te borce komunistične reV° luči j e v Sloveniji.
RUDY KR1STAVNIK COMPANY
5908 Bonna Avenue
Telefon zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0965
Popravljamo in obnavljamo domove, stanovanja, poslovne prostor«* Delamo nove stavbe. ® Vsa dela zavarovana. • Proračuni brezplačni*
SENCA VEDNO NA RAZPOLAGO — Mlada žirafa na Catskill Game farmi v Cairu, N.Y., se v hudi vročini in sončni pripeki vedno lahko zateče v “mamino” senco.