Izhaja v tak dan raa«n sobot, nedelj in prssnikov.
Iflsued daily except Saturday«, Sundayi and Holidars.
PROSVETA
' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredniški in upravniiki prostori: 26B7 South Lawndal« Ali
Office of Publication: _ 2657 South Lawndal« Av«. TfltplKtoi. JUekwaU 4904
HITLER, MUSSOLINI ■ KONTROLIRATA BALKANCE
Ruski naskoki na finsko trdnjavsko črto odbiti. Finci pobili ruske vojake, ki so se spu stili na tla s padali v ozadju bojne črte _ Sovjetski letalci napadajo mesta v južnem
_________ delu Finske. Vodja angleške delavske de
legacije apelira za pomoč finski republiki
BELGRAD, 4. febr. — konferenca balkanske antante (Jugo-
slavija, Rumunija, Grčija in Turčija) je bila danes zaključena. Balkanska četvorica se je akademično izrekla za "mir za vsako ceno, izvzemdi neodvisnosti/' ni pa sprejela nobene vojaške zveze za obrambo svoje neodvisnosti. Turčija in Grčija, ki sta odprto na strani Anglije in Francije, sta predlagali voja&ko zvezo, ampak Jugoslavija in Rumunija, ki sta v strahu pred Nemčijo in Italijo, sta odklonili.
HEI^SINKI, 4. febr. — Sovjetski letalski napadi, ki prekašajo vse prejšnje v dva meseca trajajoči vojni na Finskem, so včeraj in danes povzročili ogromno škodo vsem večjim mestom v južnem in srednjem delu Finske. Samo na Kuopio, železniško središče, je okrog 80 letal sipalo bombe, d oči m je masa letal zanetila splošen požar v Turku. Bombe so tudi razdejale katedralo v Viipuriju. Število ubitih in ranjenih civilistov je veliko. Na tleh so pa finski brambovci odbili vse najnovejše finske napade.
MOSKVA, 4. febr. — Običajno uradno sovjetsko poročilo se glasi, da "no finski fronti mi Kilo nič važnega, le sovjetsko letalstvo je z uspehom napadlo vojaške predmete.*'
Helsinki, Finska, 3. febr. — Finski brambovci uspešno odbijajo napade ruskih čet na Mannerheimovo trdnjavako črto na karelijski zemeljski ožini, ki trajajo že' več dni. Cilj ruske ofenzive je okupacija Vibor-ga, ki je oddaljen od trdnjavske črte okrog 20 milj. Rusi bi radi potegnili dve vojaški diviziji, kateri so Finci obkrožili n« severni strani Ladoškega jezera, iz pasti.
Sinoči- objavljeno vojno poročilo pravi, da so Finci preprečili prehod sovjetski armudi po ledu čez Ladoško jezero. Na severni strani tega jezeru so utrdbe.
Ruske vojake, ki so se spustili s padali z letal v ozadju fin-site Imjne črte, so finski ostrostrelci izstrelili. Vojaki so se spustili na tla z vso bojno opremo. V svojih rokah so držali avtomatične puške. Ta rpska invazija iz zraka se je izjalovila.
Mesta v južnem delu Finske s<> bila napadena iz zraka. Okrog ■'»" sovjetskih letalcev je bombardiralo ta mestna Vrgft veliko število bomb na Pori, Raumo, Kuopo, Kotko in Piek-sameako. V napadu na Pori .so lH>ml>e ubile in ranile velikq šte-<ilo civilistov. Ik>mJt>e so po--iiišil« tudi več hiš in. zanetile ^•nj v nekaterih dlstrlktih. Tri l*>ml»e so treščile na bolnišnico v Pori in jo deloma razdejale. Knsi ho je napadli, čeprav je plaiadala na bolnišnici zastava Kdeeega križa. Več ranjenih ! Jo j ako v, ki so se nahajali v bol-»isnict, je bilo ubitih.
letalski napadi na finska me-s'a <«> bili odgovor na apel predalnika Kjosta Kalin za skleni-tev rastnega miru. Govornik "a moskovski radiopostaji je ci-l'ral članek, objavljen v Pravdi, glasilu komunistične stranke, da i ki ruska oborožena sila iz-svojo dolžnost in osvobodila finsko ljudstvo, ki stoka in l*»d vlado finskih belogar-
-W. Hovjeti ae bodo- pogajali te m finsko ljudsko vlnflo v
len
ki je edina Vlada, ka-
tero priznavajo. Režim v Hel-sinku mora biti strt kot aovraž-nik finskega delavskega ljudstva. Finski. belogardisti in banditi bodo uničeni."
Moskva, 3. febr. — Glavn militaristični stan v Leningradu je sinoči objavil komunike, \ katerem pravi, "da na finšk fronti ni nič posebnega. So vjetski letalci so bombardirali nekaj Vojaških objektov in uničili devet sovražnih letal v bitkah v zraku. Vsa letala razen enega so se vrnila v svoje baze."
Helsinki, Finska*. ,3. febr. Walter Citrine, načelnik angleške delavske delegacije, ki se mudi na Finskem in je obiskala že več mest, je izjavil, da je zunanja pomoč finski republiki nujno potrebna, da se bo lahko upirala ruski invaziji. "Moje mnenje o rdeči armadi ni laska vo," je dejal Citrine, "toda pozabiti ne smemo* da ima Rusija ogromno vojaško silo, dočim je finska majhna. Finci so de monstrirali svoje junaštvo \ bitkah s sovražniki, toda kljub temu frodo podlegli, če ne bodo dobili zunanje pomoči. Proti sovjetskemu orjaku se ne bodo mogli vedno uspešno boriti."
' CftrineVki je7>redae"diiik Mednarodne zveze strokovnih unij, je dejal, da Anglija, pomaga Finski, prav tako Francija in Skandinavske države, toda potreba je velika. On in Člani njegove delegacije so obiskali v zadnjih dneh več finskih industrijskih središč in fronte. Poročila iz Moskve, da finska vlu-da zatira delavce, je označil laž.
za
Polom japonsko-ruskih pogajanj
n-
Militaristični - ' program predložen parlamentu
Tokio. 3. febr.' —. Pomirjen je med Japonsko in sovjetsko Rusijo, ki je zavladalo po podpisu premirja v" zadnjem septembru. je bilo pretrgano, ko so se l>ogajanja glede ureditve meje med Mandžurijo in Zunanjo Mongolijo razbila. Sklenitev premirja je ustavila bitke med japonskimi in sovjetskimi četami na spornem ozemlju.
Krivda za polom pogajanj je sopta obeh straneh, ker se nista mogli sporazumeti glede ureditve meje, kar bi preprečilo obnovo incidentov. General flun-roku Hnta, vojni minister, je obdolžil sovjete več nelegalnih činov ob meji Mandžurije. Vprašanje likvidacije spora je nale-telo na nove ovire.
Voditelji armade i o bojne mornarice so predložili parlamentu nov oborožitveni program. Ta določa izdatke v vsoti $671,000,000 za rehabilitacijo oborožene sile. . Prej je bil že predložen militaristični proračun, da parlament dovoli $1,-882.000.000 za financiranje vojnih operacij na Kitajskem in o-jačanje armade. * Ta zadeva je zdaj pred paralmentom.
Tu je bilo objavljeno poročilo, da so Japonci obkrožili več kitajskih vojaških divizij severno od Nanninga. provinca Kwangsi. Dve japonski koloni sta napadli levo krilo kitajske armade 50 rnilj Vzhodno od Nanninga.;	*
Nemška Pol jska zaprta reporterjem
Naciji zanikajo obdolžitve o klanju Pbljakov
I	^	— T .
Berlin, 3. febr. — Nemška vlada je prepovedala vstop poročevalcem zunanjih listov poljske kraje, katere je zasedla Hitlerjeva armada, da bi t ugotovili, ali »o obdolžitve < masnem klanju prebivalcev res nične. Predstavnik ministrstva nacijske propagande je dejal, da je izdajanje dovoljenj za obisk nemške Poljske v tem času nemogoče.
SliČno izjavo je podal neki visok uradnik zunanjega urada. Reporterjem je svetoval, naj obiščejo provinco Pozen, ki u ključu je del bivšega poljskega koridorja In kos ozemlja zapad-ne Poljske. On je odločno zani-kol obdolžitve o klanju Poljakov na debelo, priznal pa je, da avtoritete strogo nastopajo proti Poljakom, ki so osumljeni političnih aktivnosti. "Mi smo v vojni in tolerirali ne bomo nobene opozicije za bojnimi črta mi," je dejal. . w
Chamberlainova zmaga v parlamenta
Anglija ne bo dobila ekonomskega diktatorja
Ijondon, 3. febr. — Parlament je podprl premierja Chamberlai-na, da vodi vojno proti Nemčiji na svoj način, ko je zavrgel predlog opozicije, da premier uključi v svoj kabinet ekonomskega diktatorja. Predlog je bil poražen s 185 proti 90 glasovom. Chamberlain je zahteval od parlamenta, naj podpre njegovo stališče, "da sedaj ni čas za spremembo ustroja kabineta."
Predno je bil predlog dan na glasovanje je Chamberlain dejal, "da ne ve, kaj bi mogel premier sploh še delati, če bi ekonomski diktator dajal ukaze parlamentu. Ekonomska diktatura bi bolj škodovala nego koristila Angliji. Predlog je stavil laborit Herbert Morrison, ki je v svojem govoru naglaeal, da je ljudstvo v skrbeh in se boji posledic, če ne bodo mobilizirane vse sile za uspešno zaščito narodnih Interesov.
Archibald Sinclair, vod.ia liberalcev, je dej nI. da troši Anglija I2H.000.000 dnevno za financiranje vojne, 914,000,000 več nego v prvih tednih svetovne vojne 1. 1914. Istočasno je minister za narodno zdravje obvestil parlament, da se je tretjina šolskih otrok, ki so bili poslani iz velikih mest v podeželske kraje v prvih dneh vojne, vrnila domov* — '
Zarota proti Diesovemu odseku?
Trije kongresniki zaslišani
, Washington, 1). CM 3. febr. Člani Diesovega odseka, ki preiskuje neameriške aktivnosti, so zaslišali tri kongresnike, ki so se udeležili banketa, katerega je aranžiral Gardner Jaekeon. Zaslišani so bili kongresniki Robert Rampseck, William H.- Ur-rabee in John M. Coffee, vsi demokratje. Jaokaon je lobist Delavske nestrankarske lige, politične organizacije, ki ima oporo pri Kongresu industrijskih or ganizacij in komunistih. Poleg omenjenih kongresnikov so se udeležili banketa trije drugi kongresniki — Abe Murdock, Joseph E. Caaey jn France E.
Hook,
... j' •
Kongresnik Joe Starnes, Član Diesovega odseka, je zaslišal kongresnike, ker je Dies zbolel in se zdravi doma v Texasu. Po zaslišanju je povedal kongresu, da je Harold Weisberg, Jackso-nov pajdaš, skoval larifto proti Dieaovemu odseku, da ga oblati javnosti. Weisb«rg je bil v službi senatnega odseka, kateremu je bila poverjena preiskava zatiranja "civilnih svobod-ščin. On je pri zaslišanju pred Diesovim odsekom zanikal ob-dolžitev, da ga je senatni odsek, kateremu načeluje senator l^a Follette, progresivec iz Wiscon-sina, odslovil, ker je objavil informacije, katere je zbral senatni odsek, v listu Daily Work-er, glasilu komunistične stranke. Zadeva o zaroti proti Diesovemu odseku Je bila odkrita,
vzroki ruskih porazov na finskih frontah
Med vojaki ni volje za bojevanje
r.
»i**".""—
ODSTRANITEV POLITIČNIH KOMISARJEV
Stockholm. Švedska. 3. febr. • (Iz poročila listu Chicago Daily Timea.) — Stori ja o rusko-fin-ski vojni od začetka do danes ne uključuje nepretrgane verige finskih zmag in ruskih porazov, dasi se ravnotežje močno nagi-ba na stran Junaških finskih brambovcev. Ruske armade zdaj operirajo pod mnogo boljšim poveljstvom nego so ob začetku vojne. Opremljene so z modernim orožjem in sovjetski letalci so demonstrirali svojo izurjenost, toda bojno razpoloženje med četami je brezupno. To je deloma vzrok porazov Rusov v bitkah s Finci,
Skoro vsi ruski vojaki, ki so bili ujeti, priznavajo, da so se borili le Jz bojazni pred kaznimi, ki bi jih ^doletele, če bi se uprli. Nobenega dvomu ni, da govore resnico. Navadni ruski vojaki se nočejo boriti na Finskem. Ce se ne bi bali bolj svojih častnikov kot Fincev, bi bil svet priča masnim kapitulacijam v eni izmed najznačilnejših militaristlčnih katastrof v zgodovini.
Armude, med katerimi prsvls-duje tako ruzpoloženje, ae h*
Domače vesti
Neareta delavca v Coloradu Colorado Sprlngs, Colo. — Silvain De Rldder, član društva 94 SNPJ, se je težko ponesrečil pri delu 20. januarja, Odrezalo mu je levo roko nad komolcem. U posle n je bil pri Golden Cycle Mlllu. kjer razkladajo zlato rudo. Čistil je "biu" in prijel je za tračnico, v tistem 4iA|wi je pa prišel drugi voz In mu odrezal
ko je kongresni! Hook predložil «jyrejo M«vatl proti junaškim
dokumente, da se je Dies zvezal VVIIliamom D. Pelleyjem, na čelnikom Lige srebrnosrajčnl kov, fašistične in protižidovske organizacije. Zdaj je bila kongresu predloženu evidenca, da so dokumenti falsifikacija. VVeis-berg je obdolžen, du je sodeloval s komunisti z namenom, da oblati delo Diesovega odseka.
Ameriška mirovna
v y
Profesorji priporočajo pomoč Finski
Chicago. S. febr. ~ Priporočilo, da ameriSka vlada |>o*odi $60.000,000 finski repubBkf, u-ključuje h j *»menuu4, katero je I * »d pi«alo 37 profesorjev na U-niverzi Northwestern. Hfiome-nica je bila poalana vsem kongresni kom iz Illinoisa. "Finska je redno plačevala obveznosti na svoj dolg v Ameriki/* se glasi spomenica. "Iz tega razloga priporočamo kongresu sprejet-je predloga glede finančne pomoči, da se bo Finska lahko bo rila proti Stalinovi agresiji."
grupa razpuscena
Pokopana je bila po sedmih letih obstoja
New York, 3. febr. — Ameriška liga za mir in demokracijo, <atero je kongreanlk Dies, načelnik odseka, ki preiskuje neameriške aktivnosti, proglasil za komunistično frontno organizacijO, je bila razpuščeiia. Ustanovljena je bila pred sedmimi leti in njeni voditelji so trdili, da je imela 14,000 članov v 117 ameriških mestih. Direktorji so pred razpustom podali izjavo, ki se glasi:
mlmMP+mm* .liiipBII^B^BBBBBBBBBIB^BI
šala Liti za mir in demokraci- nltev svoje oe~ortvTsrio«U na pe
jo preprečiti, je ustvaril situa cijo, ki zahteva organizacijo z drugačnim programom v Interesu ohranitve demokratičnih pravic v vojnem času, Tu bo morala aodelovati z onimi, ki so proti vstopu Amerike v vojno. Iz tega razlogu smo se odločili Vfizpust naše organizacije."
Rev. Harry F. Ward,' načel-nik lige, Je poslal pismo krajevnim grupam, v katerem pravi, "da razpust organizacije rie pomeni, da morajo člani prene. hati z agitacijo za obranil** de-mokra lični h pravic In da se A-merika drži proč od vojne. Vsa ka grupa naj sama odloči, kar je po njenem mnenju najboljše za dosego ciljev."
VVsrd je zanikal obdolžitve. da je bila l.iga sa mir in demokracijo pod kontrolo k'*muni-stov. Dienov odsek jo Je predstavil ameriški javnosti v taki luči, da jo oblati kot predstavnik reakcije in sil, ki so na delu. da feifisfiejo Ameriko v vojno.
rlncSm, ki se zavednjo, du se
borijo na svoji zemlji sa var nost svojih domov, svotsido iu neodvisnost svoje dežule. Poveljniki finskih čet priznavajo to dejstvo. Oni vedo, da so Rusi dobro oboroženi z Modernim orožjem, da so sovjetski letalci izvežbaui in se lahko kosajo letalci vsake druge države. Izjema so morda. Je Nemci,
Poveljstvo ruskih armad Je bilo nesposobno v prvih tednih vojne. Politični komisarji so mu vezali roke, toda ti so bili odstranjeni, ko je prevzel vod stvo armad general fttern. Odredbe, katere je dtern uveljavil po prevzetju poveljstva, so o-ropale Fince odločilne zmage na fronti' severno od Ladoškega jezera, kjer se Je nahajala ruska oborožena sila 70,000 mož. Odredil je umik In s tem rešil ua tisoče vojakov pred uničenjem. Čete so se umaknile dvajset milj ozadje, kjer so zasedle nove pozicije. Zakaj so Rusi napadali finske (N)stojanke v kolonah in se tako izpostavili kroglam iz finskih strojnic in (o|niv, je še uganka. V zadnjem Času so Rusi spremenili svojo taktiko in se s tem Izognili porazom.
Finska se aeduj bori za obra-
tih glavnih frontah — pri Halli, kjer je bilo isizoriščn velike bit' ke v decembru, v kateri so bile ruske čete |**raženir; pri Suo-mussalmiju; na karelijski zemeljski ožini« kjer je glavna trdnjavska črta; me severni in vzhodni strani Ladoškega Jezera, kjer ruske čete napadajo finske pozicije že v«č dni brez u-speha, In pri Kipelu, kjer s« bilke nadaljujejo.	*
Na fronti pri Kalil so Finci pognali ruske čete v past. Te so korakale naprej brez odpora s strani Fincev In potem so bile 'idrerAM od zaladju. Finci so jih obkolili In uničili. Poročevalci so našli čez tri tiso« trn-|iel ruskih vojakov na bojišču, ko so finske strojnic« opravile avoje <leio.. I >e blaznež je mog*j pognati ruske vojake v nastavljeno paat, kar je nadaljnji dokaz 0 nesposobnosti poveljstva.
V bitki pri.reki Kani Je zadela Ruse katastrofa Dve di-viziji sta MU umeriti. Nadalj-
Minnesotske vesti
DiSuth, Minn, — Zadnje dni je tu pri svoji hčeri umrla Mary Petek, ki je doživela visoko starost 89 let, Doma je bila iz Ribnice in bivala je čez 30 let v Gheenu. Zapušča več hčera, na Elyju pu sina. t- V Hibbingu je bilo zadnje dni aretiranih več mladih fantov, ki so obtoženi več vlomov in med tem so Emil Hrvati«, Vlncent Belič, Emil Be-lak (n Steve Stimac. — Joe Ma-vftz z Klyja je srečno prestal operacijo v bolnišnici in počuti se bolje. V isti bolnišnici se nahajajo Jakob Prešem z Ely-ja, Anton Rupar Ii Chisholma in rojak Boben Iz Nevv Dulutha.
Smrt pionirja v Coloradu
Trinidad, Colo. — Dne 21. jan, je tu umrl John Koncilja, star 72 let in doma Iz Drašče vasi na Dolenjskem. V Ameriki je bil 57 let In sapušču štiri si-nove in dve hčeri, v Canon Clty-ju pa brata In sestro.
Cle vela mlake vesti
Cleveland, — Dne 31. Janu-urjn je v klavnici, kamor je do-važal živino, naglo umrl Peter Divjak star 55 let in doma Iz Rovlške pri Glini, V Ameriki je bil 39 let In tu zapušča ženo, tri s)nove in hčer. — Dalje Je naglo umrl John J. BuŽič, star 49 let. » Bil je motornik na u-lični železnici In med delom v vozu mu Je prišlo sla Im. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer Je takoj preminul. Zapušča ženo, sina, hčer, dva brata in sestro. — V bolnišnici je umrla Mary Zupančič, roj. Zupan, doma iz l*esc na Gorenjskem. Tu zapu ščit moža, sina in dve hčeri. — Dalje je umrla Helena Tkalčlč, vdova, stara 59 let, doma iz Tr-nnčice, Zapušča sina.
sestanek predstavnikov balkanske antante
Diskusija o ustanovitvi obrambne zveze
RUMUNIJA SE BOJI NEMČIJE
Švedska dobi _ ameriška letala
Sklenila je ie dogovor z letalskimi firmami
Wa«hinglon. I), ('., 3. febr. — Čeprav so ameriške^ letalske komiMiniJe preobložene z naročili, se doznava, da bo ftvedska dobila 150 Isijnih letal v tej de-želi. Zadevni dogovor Je bil že sklenjen in bo kmalu podpisan. Za letala »mi potrošila $H,000,-000. Odpraviti je treba Še nekaj tehnikalij pred lasipisom po-
godlje. , ' .......7 . -,<.
Možnost Je, da Imi $ved«ka, ko
llelgrad, 3. febr. — Predstav-niki držav Balkanske antante so se tu sesuli ua konferenci v zavesti, da ao te države predmet silnega pritiska s strani velesil, Antanto tvorijo Jugoalavija, Rumunija, Grčija in Turčija in sunanji ministri teh, ki so se zbrali v Belgradu, vedo, da je nad njimi senca vojne.
Politični opazovalci trdijo, da bo ta konferenca usodna, širijo se različne govorice o pravih vzrokih sklicanja konference. Lahko se zgodi marsikaj, čeprav je gotovo, da bodo reprezentantje na sestanku ponovno naglasi I i, da hočejo njih države ostati strogo nevtralno v vojni med Nemčijo, Veliko Britanijo In Francijo, Jugoalovanaki krogi bodo skrbeli, dii ne bo podviet noben korak, ki bi lahko Izzval Jezo v Berlinu.
Rumunski problemi bode prišli na rešeto. Nemške čete so ob rumunski meji In bojasen je, da se bo Rumunija udala pritisku la Berlina In ae Izrekla proti kooperaciji s ostalimi državami Balkanske antante. Naciji zahtevajo od Rumunije več olja za svojo vojno maši no, dočim sta Velika Britanija In Francija že zapretlli s odpovedjo garancij inUgralnoatl Rumunije, če bo silila angleške In francoske kompanija, ki kontrolirajo ruinuiiska oljna |N»IJa, da morajo (Mivečatl izvoz olja v Nemčijo.
Rumuniji preti pritisk tudi s treh drugih strani. Rusija zahteva vrnitev Besarablje, Bolgarija vrnitev Dobruže in Ogrska vrnitev Transilvanije, Vse te pokrajine Je Rumunija dobila po svetovni vojni. Rumunija kontrolira tudi ustji Donave, katero hoče dobiti Rusija, Rada bi ostala nevtralna, toda Nemčija je blizu, Velika Britanija In Francija pa sta daleč stran. Ona se spominja tudi garancij, kateri sta slednji dali Češkoslovaški iu Poljski, a Jih nista držali.
Govori se o ustanovitvi o-brambne zveze držav Balkanske Mutante, toda bojazen prevladuje, da s* Rumunija ne ogreva za to iz strahu pred Nemčijo, Jugoslavija Ima tudi ugovore, ker vidi možnost, da bi Jo taks zveza lahko jsignala v vojno. Turčija se uajlailj navdušuje sa formiranje obrambne zveze. O-na Ima oporo pri Veliki Britaniji in Franciji, s katerima Je sklenila pakt vzajemne vojaške pomoči. Karkoli bo storjeno-Mt konferenci v Belgradu, bo stor-
Jl IsmIm letala dostavljena, 00-1 jeno tajno med zunanjimi ml-slala te Finski. Ona Je sicer sa- fl|strl drŽav Balkanske anten-ma v nevarnosti napada s stra-| |c |jr. Aleksander Cliicar-
MarkoviČ zastopa na konferen-
ni sovjetske Rusije, če bodo so-1
vjetske čete zmagale ua Fin-j skem, zato se hoče zavarovati.' ftvedska ima Veliko rezervo v /latu v Ameriki in bo plačala le tala v gotovini.
i I
Eksplozija v nemikem skladišču munieije
Bazel, Avlea, 3. febr, — Tu (Miročajo, da, se je pripetila eks plozlja v skladJŠču munieije ob Sii'gfr»^4i>vt t r<| n j a vsk i črti v bližini1 švicarske meje, Fksplo. zija je bila tako silna, da so ropotale šipe v oknih hiš v Bazlu In v drugih krajih ob meji, ICk* pilo/ijl Je sMil-|jožer. ,
njs divizija, ki je skušala po< magati zajetim četam, ae je s težavo izmotala iz pasti, toda Is gubila J« najmanj tisoč mož. '
ci Jugoslavijo, Sukru Sarocoglu. Turčijo, Grlgore Gafencu Ru-miinljo in John Metasas Grčijo,
Načelnik delavskega odbora zavrača obdoliitve,
VVashington, D. C., 3. febr. — J Warren Madden, načelnik federalnega d"lav*kega isibora, Je okrcal VVilliams l4>i*ereona, člana tega islljora, ker je obdloill Nathana VVita, tajnika odbera, uerediioeti in nrspoeobnoeU, F. ii. Krivonosa, (»osebnega preiskovalca, i mi označil sa aouiter-skega detektiva Pred člafll kongresnega odseka, ki prelakuje poslovanje delavskega odbora, je Madden dejal, da l^iserson nI l>redl(»žil iioUmega dokaza, da |Midpre svoje obdolžitve. ^
PROSVETA
tuv KNliftUTKNIUjnr
(.I.AMIMI IN LASTNINA IM»VKNHU NAIHIDNI l'OOI'OBNK JMJNoTS
Or««« mt a»4 ^MmM hr	**«»»•• NllMMl lkw(H IMrtf
NuirfuM ra /MiuUn* AUut ii»*Mi CUfiM) I« ■■«»<« |1M mm Uw». $»— $m nM »rt«. 41.M u 'rtrt lat« i m CkiMf« I« Cim tf m Mk Mu, MU m krt«; m iMMMtn 99 90.
hul»rM|rti*« r»Uw: (»T OmiU* M«l«a Ir.rrjrt Cilk«««) UIA UM* M M »oh. '	»Wl Cinu t}M i«u,
<u»»i»n rMlUK* HM »*•».
Cen« mlUm/V	I" '	IM MintitnHj
(iMlur K IM	H0+U1M* l.»«r«f«K »MifilM (Mi**
VMtl. ifruT- jiml 111,f m »r>.e>« iM^iljatrlj« I« * »I«imtm, 1* * hribini |M*t«i»« -Mttfi^Ml (Ilrt *m »mrrrutnti M«Mwrlfl( <4 «mm*h«hU rrtiimi «M M«n»ltrtl«J «rti«w« »lil Mt to rrUrri^d <HI»rr jMMjrripU. M»rti m »«"»!#». !•«»»•.	«1* . »tli to rrUir«*4
fp	»mit «lwu «c«MwiMNtartl to mtI(	»««1
Hrtlvr M >M. Ui Im rflk 1 UrtM
--*	1'ROSVKTA
1417»» H«. U««4«l* A*«. 1 lu<«c«. I Ur«« to [____* MKMUKS UT TIIK MiUKSATKU »'«*»*
l»UMN »	4jč«bru«r> S*. !»♦»».	******
IMH M »Ml»*u	4« M« J* • u« AtokNI	BM*
rtliHf. !'«««»IH i« I«•»<**.«*. U « 1« rt	•
žive spomine o Zagorju, 4u jcniu vedno P*«** očmi. tudi meni dobro znano, sj^j sem j . Na, tej aeji je bil. izvoljen sle-bila tam |H»viČ poročena. To je deči odbor za tekoče leto: Pred-biio tri mesece pred svetovno.sednik Joseph Snoy, jiodpred-vojno. Niso $e minuli medeni sednik Joseph Skoff. tajnik-bla-dnevCko je bil moj mož pozvan gajnik Tooy Strauss, zapisnika-v vojsko. Lahko si predstavlja- riča Helen Strauss; nadzorniki, te, kaktyi sladki dnevi so bili-John ViU?z, Franees Parka in
"Prijatelji" Fincev ~„
Finci imajo danes ua svoji strani nešteto rprijaUeJjov", kLjirn delajo več skod«rin sramote kot kuj dobrega. Prepričani smo, du |*uštc-111 111 zavedui finski delaš n a bi kmetje ne marajo takšnih "prijateljev", todn ne morejo si pomagati, kajti "prijatelji" se jim hočeš-nočeš vsiljujejo na vse pretege.	H
Nešteti "prijatelji" na primer so zato s Finci, ker sovražijo Stalinu /.aradi vere!? Stalinovega napada na Finsko ne obsojajo zato, ker j«* napad sam ua sebi krivičen, temveč zato, ker je Stalin brezverec Ko je MT Izvršen enako nasilen in brutalen napad nu demokratično špknsKo vlado, so bili isti "prijatelji" na drugi strani plota — ploskali so razbojniku Franku iu njegovim razbojniškim fašističnim zaveznikom in ploskali bi bili vseeno, čeprav se ne bi bil diktator Stalin urinil za zaveznika španski republiki in s tem doprinesel k njenemu pora-zu. v
Ce bfltilo danes narobe, če bi bilu Rusija katoliška, lanska ra ateistična, bi isti "prijatelji" udrihali |m> Fincih, kakor so po španskih demokratih (komunisti izključeni) in urgirali bi ruskega Dollfussa. naj ie uniči bogotajce!
(Stali ho v podpornik Tru tik neprestano nami-KUvm z vprašanjem, zakaj Prosveta ne obsoja Stalinovega brezverstva, če je res iskreno nasprotne Stalinu — kakor da ni Prosveta žu stokrat odgovorila na to zofisllčno vprašanje! Nas ne brign, kaj Stalin ali knleri drugi |>osame*-nik veruje, briga nus pa, kaj dela! Nedemokratično |»očetje v Imenu nevere je pri nas prav tako krivično kakor je nedemokratično početje V Imenu katoliške, protestuntovske, židovska, turške ali katere koli druge vere!)
Za Fince bi bilo stokrat bolje, če ne bi imeli takšnih "prijateljev", kakršni so oni, ki so sa navduševali iti še danes se navdušujejo za klerikalne in fašistične mesarje na Španskem. Prav tako bi se morali. Finci zahvaliti za "prijateljstvo" onih, ki oznanjajo "krščansko demokracijo" za svoj cilj. To je druga plat iste "demokracije", katero so nedavno proklamirall v Moskvi — druga plat istega totalitarizma. '
Druge vrste slabi prijatelji Fincev so oni, ki laibnajo o njihovem junaštvu, kakor da so nadljudje, ne pa navadni Zemljani. Ne verjame, mo, da je povprečen Finec kaj bolj i kot je |>ov-prečen Itu* in dobro se zavedamo, dn prihaja marsikaj neresničnega s finskega bojišča, a tež-ko je odbirati pleve od zrnja v silni plohi izročil. Tega so največ krivi nekateri |>oročevalci (na Finskem je okrog sto ameriških poročevalcev), ki poročajo goroKtasnosti, ameriški tisk pa te gorostasnosH resno objavlja.
Na primer oni. ki ho razširili "vest", da so finski vojaki videli v Isižični noči angelje nekje v oblakih, so prekleto alabi prijatelji Fincev. Ne samo Moskva, temveč ves pametni svet se lahko norčuje Iz takih "poročil."
Ameriški bogatini, ki sovražijo demokracijo doma. toda prispevajo za Fince aamo zato. ker mislijo, da *ln Stalinov komunizem In Roosevel-tov wwrteattzem eno 41» isto. mi tudi preklelo *lnha prmmr /mKirukn. Pijav ka, kl haplšč ček za slo dolarjev sa hi. kl aktad. Molim delavcem ne 1 >a brani zvišati |iet centov na uro, je liceme-rec prve vrsta'in Aa^luži, da bi mu vsak isišten Finec za I učni hinavski ček nazaj v obrsz! Ame-liški Finci li» Vedo — in sram jih je takšna |mi. moči.
Vzjic v « ipu U-mulaido vsi oni, katerim je res /m elemokracijo, simpatizirali a /liiHklm ljudstvom, kakor ao «iiuputi*iralj 2 napadenimi dunajskimi socialisti, napadenimi španskimi Io-julisti in t naiiadenimi Al>««lnci, KiUjci. Albanci, Cahoslo^aki In Poljaki. Prav nič se 11" bodo ozirali na razne lleemervke "prijatelje" Fincev, ki motiv irajo svoje "prijateljstvo" iz osebnega okusa, maščevalnosti, svoje strankarske propagande ali iz česar koli. le is objektivne demo* kratičmmU ip pravičnosti ne.
PW.nas ^ Finci kot ljudje prai toliko vr«fd-ni kot Rusi. Poljaki, Litvinqj. Švedi, Nemci, Angleži ali Francozi: kot ljudje niso po\ prečno ivu slabši in nič bolji, nič bolj znščajni In nit manj neznatajni, nič bolj moralni in nič manj nemoralni C« Finci ljubijo svobodo, demokracijo in zadrug*rotvo, ni s tem še rečeno, da ne bi tudi Rusi v Sovjetski uniji ljubili svobode, de-mokracije in zadrugarstva. ako bi U» imeU — lOaljt \ uidnji kekrtiij ;
Glasovi iz
naselbin
(itn* eitatrljicc	'sprotju z ujciiimi načeli. Za |ioli-
Falls, Wim.—Ker |M>ši- j like so <iruge~6rgattmieiji-rmi pa
so
ktualu moral nekaj plačati, «0 dobrot, ka.-neje b". pa y> lovo ta lioš hotel Videt! kgkšiS&ga Kusa. bizniM meni preimstit.
Jugoslovanski narodni dom v ovni bil šc v sti^ri domovini naselbihi še pp^ijpo napredu-1 p|# hC.m vit'el faru Jpk^bre|sdje in je, boljše sploh ne more v seda- Vas Vjdem. Nad vasjo se vzpe-fijih čaaili. Na zadali *oji	»ja |>rostor, kjer je parkrat
je bile sklenjeno, da priredi ffroUJ |eto semenj. Tam jc m;drn£na v nedeljo ob 2. popoldne dne U. ceikcv. v kateri je patron sv. febr. Igra re imenuje "Cjgav jo olruk?" Vabljeni sU« pd blizu in daleč, da nas obiščete omenjeni
i jam naročnino na lWveto,' potrebujemo govornike, ki bom napisala ie jiar vrstic za jim interesi delavske maso pri javnost. Skeil pisem sposobna »rcu iu ne, kako bi prišli do js>li-za plsanie, ker sem hodla v ena- tičnih sluib.Tn ako se bomo teb ko Mo ko Zidaušek; največ n^e smerni« držali, l>pmo vrAili po-
jc učil kak fajmošter ali pa or- šteno iu častno delo, ki bo kori-	nimamo. Snega je glih toliko, da(ne dobi ..notenega deleža. Ko bi
ganist sploh »cm ua nujvef »tilo tudi SNPJ. ln humanitar-	je mraz. In take sn\o imeli zad-|bil jaz na njegovem mestu, bi
krave pasla .. L-" ftc cilje, katere zastopa jednota	i njih |>ar dni mraza od sile — 14 prenehal srečo talati zato, ker
Tudi mene jc liarbic spravil v » svojim listom Prosveto, imej-	pod ničlo, kar js tukaj nekaj iz-(krače drugi pojedo.
Anton.i lu ob takih dogodivščinah so imeli iu se imajo božjo-|N>t do tlslega A nt« ita, kateremu dan, da se liosle malo razvedrili j^enice nosijo kr..če, da bi m jim Adolf Temnic. jpraSU-i l>olj zmlili. Seveda jc
---v časih toliko krač.^d« se mež-
Veakega vehuj	nar in fajmošter z njimi Vnasti-
Sharon. Pa.—Posebnih ujvic.U po cele mesece, a kv. Anton
I* IJO-
"umik
njihovo du.
potem zame. Mož je odšel v Ga- Mary Kroflich; v aranžni odboi-	čitati, mi ne preosta
licijo, odkjer se je kmalu vrnil, je bil izvoljen Frank Matko in':- J~.....—	----
kakor je obljubil, ampak vrnil sertiamesUiik p<nipredsednik, ako je ranjen. Bil je zaboden v hr- bi ne siacjoi AJex Primozich, ki l>et z bajonetom v prvem »popa-1 ni bil navzoč. Vfci ti so člani &N-du. Pčtem je bil v bolnišnici v,PJ razen Franka Matkota in ne-Ljubljsni. in ko se je |K>zdravil, kateri tudi člani kluba 11 JSZ, Je bll poalar na italijansko frou- ki bodo z veseljem delali za delo, od koder se ni več vrnil. Do- lavske principe, sti bi lahko o tem pisala, a je loj ' Prihodnja seja' lige l*> v ne-moj prvi dopis, dasi čitam Pro-jdcljo, 31, marca, v dvorani druš-sveto že od prvega dn^va, ko tva SfiS 8N1M na Blalnu. Ako sem priiltt v Ameriko leta 11)21 bo mogoče, bomo takrat dobili in ne morem biti brez nje. Bar- dobrega govornika. In ker je bič naj nadaljuje z dopisi, ker delavsko gibanje tako razkosa-jih rada čitam. Uvala tudi za po- no iu o vojni mišljenje ljudstva Klani Atenski koledar. ~a . |tako različno, bomo skušali do-Knse Paulich. biti govornika, ki nam bo položaj orisal objektivno..Do takrat bo mogoče zopet precej spremembe v tem kraju. Apeliramo pa ie sedaj na društva, naj pošljejo svoje zastopnike na omenjeno zborovanje in udeleže se ga naj tudi posamezniki, sploh so vsi dobro došii.
Kot vidim v Prosveti, bo imelo društvo 54 SNPJ na Glencoeu veselico v soboto, 10. febr. Tsm jc nekaj članstva, ki delajo ^v korist delavske mase in SNPJ, zato posetite njih priredbo.
Joaeph Snov, 13. '
V teti iz liiidyvpurla liridgeport, <).— Kot je bilo že prej poročano, se je tukaj vršila letna seja Slovenske nestrankarske delavske izobraževalne lige za okraj Bclmont v nedeljo, 28. Jan. Seja ni bila preveč dobro obiskana radi mraza, ven-dar je bila precej živahna. Naj najprvo omenim, zakaj je bila ta liga ustanovljena.
Na konferenci Prosvetne Matice smo razmotrivall, na kakšen nalin '»i nfogli zainteresirati ijašo mladino iiv ostHle rojake, <la bi bolj skupno delovali za delavske iu progresivne princi|>e,
O Hinrti člana in drugo
Coverdale, Pa.—-Dne 31. dec. ker jih tako potrebujemo v da*,i939 je tukaj umrl Filip tfufi-lavskem Kihanju. Ker tukaj ob- cjjH, doma iz Bani pri St. Pe-stojl samo še en socialistični tru ua Notranjskem. Tukaj za-klub. namreč ši. 11 JSZ, smo1JU^ žalujočo soprogo in sina, l>rišli na misel, da M ustanovili )V Coloradu pa dve nestri. Na 3<). organizacijo pod gornjim imtvitjec. jc (ieiat, potem se je slano m in z njo širili delavsko sa- bo počutil, nakar so ga drugi dan vest, kar bi koristilo gibanju in peljali v bolnišnico, kjer je bil človeštvu v obče. S tem njuive-!operirsn, toda se ni več zbudil.
lom ao se ns tiati konferenci strinjali vsi zastopniki. In takoj |wr tednov pozneje se je vrnila ustanovna seja pri br. Jo-sephu Skoffu pri Barlonu, katere se je udelelilo okrog 30 zastopnikov raznih društev in klubov. Sprejeta *o bila pravila, katera je uredil podpisani, llila so Strogo \ delavskem duhu.
S tem korakom sir.o si začrtali pol. po kateri smo mislili in še mislimo delati med našim narodom v prid izobrazbe iu tolmd-šcivja problemov, ki mo dnevno preti na m L Ped nobenim |H»go-jem pa organizacija ne sme postali (4'odjo politikov te ali dru
Bil je član treh podpornih društev—SNPJ, SSPZ in samostojnega društva v Libraryju. Nsj mu bo lahku ameriška griula, Žalujoči družini pa naše sožaljel
O delu se ne morem nič pohvaliti. Delamo toliko, kolikor knm-panija hoče—po dva, tri in pet dni v tednu. V tukajšnjem premogovniku je u|MjsIeifih 7:K> delavcev. Od teh jc sedaj več ko slo, ki nimajo prostorov, in kakor se govori, jih bo kom pa ni ja \'riv'a na cesto. Kam |>otem izčr-pan.i delavec? Jako bodo tudi naša iKicJ^iorna društva prizadeta. Tako delajo kapitalisti z delavcem: najprej ti kri izpijejo,
ge stranke, kajti vsa društva,'potem pa pojdi, kamor hočeš, kolikor je meni znano, so se jI Milijarde dolarjev zapravljajo, pridružila jhkI edinim pogojem,'da jiobijejo milijone siromakov, da sc širijo principi, ki so bili Delavec, če boš vprašal za boljši začrtani un ustanovni seji. U-|kos kruha, jih boš prej ko slej stanovitelji «0 imeli in še ima-1 dobil s količkom po gtavi. Saj te-jo do^re namene glede te orga-'ga smo sami krivi. Dokler bo to-nlzacije, ki naj koriatl nam vsem Hko strank, bo še slabo, a širjenjem delavske zavesti, ne Kar se tiče vojske nu Fin-
r<?tftt#a. Kot su^ pisali listi, že j V nažt fari pa je podružnica nI bilo šest tet takega mraza. sv. Štefana, o Katerem irlas,
Sedaj je že bolje.
Včasih sc tudi nasmejem temu ali onemu dopisu. Radoveden sem, kdaj bomo dobili sobotno izdajo, katero tako pogrešamo. Ker ob pedeljah in pondeljkih
ja drugega, kakor da grem Slovenski dom, da tam preženem dolgčas'.
Tako sem se nasmejal tudi dopisu, kuterega je pisala Teresa Dušak iz ()gleabyja, lil. Kot je povedala, si je ogledala urad SNPJ in osobje in vne skupaj se ji je tako dopadlo, da je na po^ vrutku domov zapazila, da ji jo srce ostalo v gl. uradu. Radoveden sem, če ga jc že nazaj dobila. V zadnjem dopisu pa hvali žene, češ koliko revice trpijo in du gre le njim zasluga, da SNPJ napreduje na članstvu. Jaz sem pa mislil, da ženske danes več ne rodijo od sv. Duha in da mora biti tudi moški zraven. Ce je temu tako, torej gre prva čast še vedno^ moškim za pomnožitev SNPJ. \
Barbiču pa zavidam, ker se je tako oonižal s svojim dopisom, v katerem je naglašal čast ženam. Ampak 011 že ve, kje ga Čevelj žuli. Obenem pa povem Barbiču, p.aj ne agitira pri nobeni federaciji, da bi podvzela korak za spremembo našega lepega Sharona v Garlicsausage. Jaz sem z vsemi štirimi profi, da bi si kakšen Ohijčan jemal pravico in prekrstil naš Sharnn, ker to je najlepše in tudi že vsem znano ime. Hands off, Barbfč! ,
Vsem Ohijčanom in vsem drugim, ki so leta 1^3!) poselili naš Slovenski dom, sc pa v imenu odbora doma lepo zahvaljujem za obisk. Ne pozabite nas obiskati tudi letos, ker postrefteni boste vedno prvovrstno. Ne pozabite tudi poročati o naših zabavah, ki se bodo letos kar vra-tile. Tudi Antonu Zidanšku se moram zahvaliti, ker mi je pismeno čestital k mojemu imen-danti dne 17. januarja. Pravi, da je sv. Anton pomočnik prašičev, oziroma kdor t>odari Antonu kračo, se mu prašiči bolj redijo. Med drugim je tudi zapisal, naj si pridobim guado božjo. Ne vem, kaj vidi na meni. Mar sem res tako velik grešnik? Veš, To-
da jc konjski pomočnik. Pri nas aiccr te&a ne pczuajo, l$er so preblizu, ampak zu te eudodelno-sti bolj vedo drugje. Tudi dosti Ižancev prihaja kar na ./konjih I na Štefanov dan in ga prosijo za srečo in zdravje pri konjih. In res sem tam videl samo lepe, debele konje, pri nas. ker .toTTRo ne verjamemo, so pgjfcftij suhi in mršavi. Spominjam se tudi, du je vsako leto kakšna mrha poginila. Vzrok je bil men(|a preveliko trpinčenje in preslaba Krma.
Ko sem čital liolliov potopi* p svojem lanskem potovanju v stari kraj, sem pazil, če bo zapisano, da je bil tudi v šentjurski fari iu tam obiskal sv. Štefana ali pa vsaj županovo jamo. Ampak nič. Ja, Martin, nekaj si zgrešil. Seveda, kdo bi se vsega domislil. Kadar bo še kdo »el v staro domovino, mu priporočam,, naj si v šentjurski fari ogleda županovo jamo. Pred letom sem čital v Novi dobi potopis Janfco-ta Roglja, ki je bil tudi v starem kraju. Zapisal je, da je biL radoveden in si je želel ogledati postojnsko jamo, ki je zdaj last Mussoliniju. PH so se odločili in šli tja. Ko so prišli do vhodu, je bilo treba plačati visoko vstopnino. Zdela se jim je pretirana, da so se obrnili nazaj. Prav so storili. V naši županovi jami je majhna vstopnina, toda njene lepote te povsem očarajo. O tej jami bom enkrat kasneje pisal bolj podrobno, Prihodnjič bom opisal iia^e divje lovce, kako so meseca" decembra streljali srnjake j k) Emporijskih gozdovih.
Anton Valenlinčič, 2G2.
/
Zanimivosti iz Kansasa Arma, Kans.—Dan za dnem, več let, je "čudodelnik" Norman Baker oznanjal z radjjskih postaj po srednjem zupudu in jugu,- da z "novimi" metodami zdravi in ozdravi bolezen raka, in to brez operacij, Rocnt^eno-vih žarkov ali radija/ *—
Prvotno je imel bolnišnico v Muscatinu, Iowa. Ko so mu bila tam ^tlu prevroča, je v Arkan-sasu otvoril bolnišnico in močne radijske pontaje v Nuevo La-redu, Mexico, oznanjal svoj "ču-dodelui" biznes. Dokler je le ik>-tom radijskih isistaj govoril in
^■j^ZTins 71 fc r *xr K" d,r
isrszf^H —rut
Tone je tudi zapisal kot do-
kaz, da mu neka žena vsako le to podari dve veliki klobasi za njegov imendan in da ona tudi v resnici vsako leto zredi dva velika prašiča. Dostavlja, da se vsem izplača podariti mu kloba-
ščem v Little Rocku, Ark., zaradi zlorabljanja pošle v zava-julne in sleparske namene. Po neprevidnosti je pošiljal po pošti razne tiskovine, v katerih je odlašal svoj biznes, in tp ira je pokopalo. Na omenjenem sodi-
so ali kračo. Vidite, taki čudaki Je bl1 ,p?,!ltt" kr,v^H 'n
smo Antoni Kračmani. Srečenl0*?'™ "a	in,U:
sem. ko imam tako ime. Za en- do frjev	Tlld "ekfJ
M,	- _ —	— — ..j..,.. .... . krat sem še Tonetu prepustU, ,nje'°Vh Pločnikov je bilo ob-
pa se jI vsili nekaj, kar je v na- skem, če bo šlo tako naprej, bOŠ nsj nadaljuje s nobiranlem tah	nttJilLlct z*')ora' « . t
1 - ■— t »i iiTUKir —-—-—^—=—	.i	...........■''■"i tied par 1HI J« iMUUKftHSff-
ni .in svobodomiselni publicist Haldemun-Julius iz G i r a r d a. Kans.. v svojem listu "American Freeman" nazvai tega N. Bakerja za mazača in sleparja. Zaradi tejra je 'N. Uaker preti njemu vloiil toibo za pol milijona dolarjev. Parkrat je bila obravnava odložena in za^lečeua. dokler ni |>opolnoma zaspala. Z obsodbo v Little Rocku je pa tudi "American Freeman" dobil svoje zadoščenje.
Zaftog in zdtavjfi
Zdravje obeh' zakoncev je selo važno zdravje njunih potomcev. Zato navadno J* vorimo o zdravju zakoncev s stališča za /.dr ^ s t veno usodo polu mat va. Danes bonto ■ | svetili nekaj besed zdravju zakoncev I gle<le nir njihofo življenje-4n rm š*jvno in telesno moč. *
Zdravje zakoncev pogoni* odloča osrečil /.uktiiiu. i^e redko srečaš zatlovoljiki drušj J (O nista oče in mdti zdrava. Izjeme >luni() 1« trjujejo fo HpTošiK) prtfvilo. Med" bolezimui, ki IK>g»sto rušijo srečo v zakonu, naj najprej nimo živčne bolezni. Te bolezni so tukureki* na meji med zdravjem in boleznijo' in nekateri ljudje jih kratko in malo odpravijo s pojmom "sitnost". Temu pa ni tako. Ni vsakdo, ki sitnost stresa, bolan, toda vsakdo, ki je živčenj je bolan, le da njegova bolezen ni tako očita kakor so druge. Živčni ljudje trpe predvsem duševno in ne telesno.
Ce živi nervozen človek v primerni družbi i«, primernem okolju, lahko svojo, pogosto zt|0 neprijetno bolezen koliko toliko dobro prenak Ce^tma občutljiva, razdražljiva žena mirnega moža, potlej njena živčnost se ne pomnili nevarnost za zakonsko sožitje. Ce sta pa oba, mož in žena nervozna in razdražljiva, i»otein je njupa zakonska sreča na tehtnici. To naj pomislijo vsi tisti, ki se šele nameravajo poro-.člti in še niso dobro spoznali značaja in temperamenta svojega druga ali družice.
Nekatere o?ganske bolezni so tako hude, da je bolje, če se ljudje, ki bolehajo za njimi, sploh ne poroče; med temi so basedovvova bole/en, božjust, vse duševne bolezni, bolezni možjran ii hrbteničnega mozga.
Srčne bolezni same po sebi še niso'ovira za zakonsko življenje. Toda moški morajo upe-števati, da mora srce žene pri nosečnosti premagovati težak napor in naj zato žena vsaj tisti čas kolikor se da razbremene.
Ugotovili so, da mnogi noVoporočenci zbole za boleznimi na prebavilih. To so opazili predvsem pri možeh, in sicer pri tistih, ki ni«) vajeni Tečne hrane, kakršne jim kuha žena kakršne v raznih gostilnah in javnih kuhinjah niso jedli. Njihova prebavila niso vajena tako intenzivnega dela, kajti prebavljaia so samo pusto, nemastno hrano. Takšna obolenja so pa samo prehodna. Včasih se tudi >zgodi, da žena, če je še mlada, ne zna kuhati in potem mož z občutljivem želodcem trpi zarp^i tt#a ne-dostatka. Takšne bolezni se tudi kmalu |n>-pruVijo.
Pri ženah se. pogosto pojavijo "lena čreva".] Tudi ta bolezen kmalu mine. Za časa nosečnosti obole nekatere žena na žolču in dobe celo žolčne kamne. Odpravimo jih po nosečnosti z zdravljenjem z oljem ali pa, če so zelo trdovratni, z operacijo.
Na stara leta zbolita pogosto oba zakonca zaradi predobre prehrane za sladkorno boleznijo. Zato velja v zakonu fcmerna in ne preobilna kuhinja, če hočemo, da ostaneta mož in žena do visoke starosti čila in zdrava.
0 propagandi v vojnem času
Takole piše glasilo luksemburške socialne demokracije "Escher Tagblat": "DanaSnji vojska je vojska celega človeka, zato jt tudi vojska duha. Najmodernejše orožje današnje vojske se imenuje propaganda. "Pravijo, ker smo nevtralni, moramo poslušati oba zvona in še lastnega povrhu. Kajti to je čudno: vsak hoče, da bi se stvari tako zasukale, kot je njemu prav in smatra tisto za propagando, kar nasprotuje njegovemu lastnemu mišljenju ali hotenju. Jakost propagande je dobro ali pa slabo znamenje. Dobro znamenje Je takrat, kadar irpa opravka s pametnimi ljudmi, slabo, če z neumnimi. - Le eno je res: Samo eden lahko govori resnico, drugi se laže. Tisti, ugotavlja dejansko stanje, ima za |wKllago resnico, tisti, ki laže, špekulira na človeško neumnost Tisti, ki si upa povedati resnico, je močnejši, ker ima pametne poslušalce; pri lamelnih je namreč laž kratkih nog. Kdor' propagandi laže, temu se tudi.takrat ne verjame, ko govori resnico. Resnica ni vedno l"* jetna in kdor si upa povedati resnico, m«" imeti dobre živce. Kdor ima m«»cne živce. I»j zmagal s propagando. Resnica se nesmeokf šavati in sicer zato ne, ker je resnica gola. C« vprašamo filozofa, kaj Je resnica, nam bo rt* kel. da je resnica pravica."
Naša stara naaelbina. mestece Frontenac, je v kapitalističnem /mislu že precej let v bankrotu, ker ne more plačevati svojih ob-KfadJ. Najbrž si pa tega Fron-teničanje rtič preveč ne jemljejo k srcu. Se po prsih se je potrkal rojak pred menoj, češ: "Vi po drugih vaseh bi tudi bili ban-kretni. če bi vam hotel kdo kaj posoditi. Mi smo bili zmožni dobiti vsaj posojilo, kar ne more
Nihiftkt ladje ob novoangleškem obrelju po oklicu ulavke~p« uniji IST *UvkT ie Uk kmaljSTL	~ *
končana s zmago anije.	I .z:. **	.^avas je mi« kaialajbrih" časih u ratne izboljšave
OMJs aa i. straai.)

Pred dvajsetimi leti
(Iz Pr os vete, 5. februarja IW«) ' j
Do mu ve vrsti. V Cantonu. 111., »o štirje otroci rudarju Jacka SepiČa in Člani S. • PJ. Mati. ki je tudi članica naše jednote. jc » bila smrtnonevarne opekline. ' ■ .
Urlvvskr vesti. Železničarji zahtevaj šanje mezdo.
It inozemstvu. Vsa Jugoslavija protrM* proti brutalnostim Italijanov v Dalmaciji m
Reki. , v v...' "" .
Sovjetska Rusija. Sovjetske čete zdaj "I*" rirajo na Kavkazu.

(Dalje Is pi-ve kolone.)	^
nase trdno u|>anje pa< je. da bodo enk«st
imeli.	.	' , J
Prosveta zagovarja Fince is princi i« -istega principa, iz katerega je g» Majske Aocislisle, Apanske kijalište. in Poljake in vse one. ki so krivkno nn"*^ m |M>maridrani — ne pa zaradi leg-1 Finci.	--.V

PONDBLJEK, 5. FEBRUARJA
Novice
Hojno letalo, katere«« ]t naročila nek« tuj« fi-lav* pri ameriški letalski firmi. v poletu nad
Nu, Severno morje nikoli ne zaledeni. niti v najhujši tirni ne. Ken in Mota zamrzneta, le v ros i/rodno mrzlih zimah, kakršne ae pojavljajo morda vsakih 50 let enkrat. Odprto morje in velo to k i vzdržujttjo tudi velik del prekopov odprt, u kar ae tiče o-m tanka, malih vodic, jarkov in preplavljenih travnikov ter močvirij, njih ledna plast nikoli ni tako debela, da bi mogla nosit I tanke, tovorne avtomobil« iu topov«. V ostalem pa imajo vojaki ali holandsko civilno prebivalstvo možnost, du kratko pred vdorom sovražnikovih čet led na kilometre daleč razsukajo^iili a atrell i z pušk razbljejo.
, Zveza med lfi>lnnil*lko in vodo je malone nepremagljiva. Votla je dovolj pogoatom« nasprotnik holandskeg« ljudstva, sovrašuik njegovih kmutov, pastirjev iu brodarjev, lahko pa Je tudi njih zaveznik iu najmočnejše orožje. Hoi«ndci vedo dobro, kaj |Ktmu-iti vod« za njihovo domoviiio. Tisoč leti so se vsdrft«!! t njo In tudi d«nes lahko računajo nanjo kot zaveznico.
Uradniki stavbnih unij obtoisni " '
Chicago, .1. febr. Ktedsralnii veieporota Je obtožila M posameznikov, unije in kurporacljo v st«vbui industriji zarote z namenom kršitve Shermanovegn pi ot Hrust nega zakona. Preiskavo vodi I ah i F. Tlerny, pomožni federalni Juatlčui tajnik. Med obtoženci so Patrick F. Hulllvan, predaednik sveta sUvbuih unij v Chicagu; Wiili«m L. Hutcheu-sou, prvi podpredsednik Atrteri« ške delavsko federuclje i« predsednik bratovščine ' tesarjev; Charles Youugblood, poslovni a-gen t pleskarske unij«; Patrick Culleu, poslovni agent krajevne unije kamnosekov, in John R. Htevenson. predsednik čikaškega distriktnega -veta tesarskih u-nlj.
Sto o—b zmrznilo v Sanghaju
• Aunghaj, 1. febr. — Zmrznjena trupla okrog sto oaab, uied temi HO otrok, so bila iiehrana u« cestah, ko j« val mraz« zajel to meato in povzročil silno trpljenj« med Kitajci. Poročila Iz drugih krajev v bližini ftaugha-J« mr glase, d« je n« stotin« ljudi izgubilo življenji' v1 mrazu Jn ifTff—<h "fhirj1" v" dttajih
Zdravalška
I Maor Jerome «# namerava ožaniti. Odloči a« iti k apotedl. Ker Je nekolike V zadregi, ga s|mi* adulk prizanesljivo vpraša:
"Sin moj, morebiti si kaj lagal?"
"Ne, drugi oče, nisem odvet-
'Torej si kdaj ksj Izmaknil T
"Tudi ne, oč«, nišam trgovec"
"Ostane š« »na ai»ar Toda to je velik greh, Ali imaš morebiti kakšea umor na, vesti?"
Kiorje mi. oče," je prlsnal gr»štdk in ponlftno »klonil glavi*. "Zdravidk sem."
M
m ^HV^^^^^HT ^^H	(m
-	jfrifcpff mški
slaaik v	je
'*	da §gf«#e o evropski
^j«	tej-^je
^^^^BHH^^^^^^^^H^^^^H^^^^^VPIP^HP^I^S^^^H	riške zunanje politik« v
iM^^^BBKr	Ameriki bo ostal I« nekaj Uoi iu
^^	. "e potem vrnil v Fr«ncija K«»o-
HPTPfj^^^^^r	, M-" zaupanje
flBPgH^P ** ^^^^^^^	Hullitta nego v drug« am«risk*
^'---■BPBBBBBUa'^*^ "jU-dfMHHH^P	diplomat* v Evropi in v4*d Ur-Krpre/e ntant jf Spk^ar ualje m«**arjev In organi/arije delodajalre* n« vzkod« aa konferenci. ga ima glavno l«*edo pel u*m«r*!
kateri je sledila »klraite« pogodbe.	ljen>u uuu«>)* jptttik*.
Zea«ka bulesea
"Ali al že slišal, da. so odkrili neko nove žensko ta4ezen?"
"liho, tiho. sa Igišjo vuljo, da i« ne *iuU m*4a Aen« Pravkar j«» Išče, tla bi lahlu* «*lšl« v pla . . ^.Akll
■»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»i
NOC PO IZDAJI
LIAU
0'FLAHKRTY
ROMAN
Poslovenil OTON ŽUPANČIČ

' UsU no se jim široko odprla. Oči no ne jim omečile. Nekateri ao nehote gibali z rokami, drugi z nogami in se tega niao zavedali. Zakaj njihov duh, ki ga je mojatril glodajoči vpliv sovraštva, je ostal miren in neprizadet. Eden edini mož je užival Gypove grozne muke. Užival jih je nezavestno. Ni se več zavedal svojih čustev. Poblaznel je, bil je pijal od besne-t ga sovraštva. Ta mož je bil GallaghOr. Nekoliko se je privzdigrji^i^za mize In brez besede nslshno tacal z, rokami po nji, kakor panter, r ki ilče opoi¥ za odskok. Njegov suhi, blešče* čl, rumenkasti obraz je plamene! v žaru strastne nestrpnosti, kakor ljubimcu, kadar se pri-bUiuit »voil ljubici. Toda to ni bila ČIsU, si-joče nestrpnost ljubezni. Bila je nestrpnost - prežeče zverine, kl bo zdaj z^aj skočila. Ustnice so se smejale, tenke, nabrane, rdeče uftnice, . vzvihnjene navzgor in navzdol pred stisnjenimi, belimi zobmi. Oči so se lesketal*. Celo mu je drhtelo. Roke so se tresle. Vse telo mu je lahno drgetalo; s tistim rahlim drgetom, ki teče lovskemu psu po bokih, kadar stoji nad svojim plenom. Polagoma je vstal izza mize. Z desno nogo je prekoračil stol, da ga ne bi pre-meknil. Odstopil je toliko, da se ni dotikal ne mize ne stola. Oči je zabodel Gypu v obraz. Stal je pričenjpno. Glavo je vrgel naprej skoraj v viiino svojih upognjenih pleč. Z desnico je tipal po mizi za pištolo. Prsti so nsšli kopito in so ga počasi zagrabili, kazalec je iskal jezička In ga je našel. Vzdignil je pištolo z mize ter si jo sunkoma pritisnil na kolk. Cev je merila Gypu v prsi. Stopil je za kratek korak naprej.
Gypo je ostro kriknil, ter si položil obe roke na obraz, da bi si zaščitil oči. Toda skoraj precej jih je potegnil stran, pmahnlle so mu ob bokih. Morsi je gledati Gallagherju v oči. Tem očem ni mogel ostati skrit. Žgale so ga v živo meso, ako ni gledal vanje.
Gallagher Je izpregovoril. Glas mu je bil skoraj neslišen. Bil je mil in sladak kakor dekliški glas.	~
"Ker vse kaže, da si izgubil glas," je zašepe-tal, "bo najbolje, ako ti-poyem jaz sam, kdo je tinti mož. 8bdlšču mf ga ni treba popisovati. Sodišče lahko samo vidi moža. Takoj bom po-vedal sodišču celo ime ovaduha, ki je izdal svojega tovariša Prancisa Josepha McPhillipa. Z roko bom pokazal ovaduha. Tole je tisti mož", je bruhnil s strahovito silo, se tfrfenil proti sodnikom in pokazal s pištolo na Gypa. "Tovariši, ovaduh je Gypo Nolan, ki sedi na tistile klopi tam.1'
Komaj je končal, se je Izvil Gypu pridušen krik, kakor nemi živali v smrtnem boju. Zvrnil se je naprej na kamena tla: Usta so se mu (Minila. Iztegnil je trepetajoče roke proti Gallagherju.
"Zapovednik," je vzllknil, "saj nisem vedel, kaj delam. Bog mi je priča, da nisem vedel, kaj delam. Ali ne vidiš, kaj mislim?" Glas mu je narasel v vreščanje In plazil se je po tleh proti Gallagherjevim nogam. Mukoma se je oprl na roke in kolena. Razprostrl je roke ter hropel: "Ali ni tukaj živega človeka, da bi mu povedal zakaj sem to storil? Jaz mu ne morem ' povedati. Glava ml je ubita. Ne U in jaz, za-povednik. Midva bova zasnovala Hačrt, midva ... uh—rrr .. CM
Glas mu Je uplahnil v nerazumljivo grča-nje, ko so se mu roke oklenile Gallagherjevih škornjev in se je zopet zgrudil na tla. Debele ustnice, ki so hotele poljubiti Gallagherjeve škornje, so pritiskale poljube na kamene plošče. Gallagher je odsunil oklepajoče roke ter kliknil ostro:
•"Odvedite ga .V celico in postavite ga pod strogo stražo."
Štirje oboroženci so neutegoma planili naprej ter se sklenili, da bi prijeli Gypa. Toda, toliko da so se ga doteknill, se Je uprl. Takoj se je navdala nerazložljiva moč. Z enom samim zasukom vsega telesa se je otresel vseh štirih. Nato se Je hotel shuliti, da bi se pognal na Gal-lagherja. ko fte vržejo vsi. štirje hkrati s krikom nanJL Za ^trenutek Je omahnil na upog-ITjšMh stegnlK."opotekajo' se jmkI udsrom štirih teles, dveh na njegovem hrbtu, dveh, ki sta mu oklepala pas. Nato Je hrope naredil z desno nogo divji, čyvrst korak naprej. Bobneč Je zasa- ■ dil škorenj na tla. nato se je vrgel nazaj. Moža, ki sta mu bila na hrbtu, sta mu ovila roke okoli vrata ter sta nihala. buUje z glavo ob glavo,
z nogami po zraku. Krik je vstal: ''Ukrotite ga. Pomagajte! Pomagajte!"
Trije sodniki so se umeknili od mize k steni, neodločni, ali bi zbežali na varno ali bi planili v napad.
Mullholland je razburjen potegnil Gallagher-ja za roko.
"Ali naj Izprožim, zapovednik?" je zašepe-UL
"Ne streljaj," je zamrmral Gallagher z omamljenim, zaspanim glasom. Strmel je v boreče se može z žalostnim smehljajem na obrazu kakor bi se mu sanjalo. "Ne streljaj. Ni še sojen. Ne streljaj, ti pravim.7
- Tedaj je Mulholland prihuljen atekel.se zakadil Gypq proti nogam ter jih skušal objeti. Zdaj je viselo na Gypu pet mož. Bil je kakor I^aokoon, ki ga ovijajo kače. Stal je vzravnan, vsaka mišica na telesu mu je bila vozel.....
Nato ga je zaneslo na desno proti vratom in človeški tovor, ki je po nenadnem okretu iz-podbit zaplaval, .je butil v sopihajoči gomili mehko s telesom ob telo. Zagon ga je pomek-nil tri korake do vrat. Videl jih je. S silnim zasukom, da mu je kar biceps pokal, si je otresel može s hrbta in tilnika. Zdrknili so navzdol in glasno so jim praskali nohti, zakremljani v njegovo obleko. Oklenili s6 se mu ledij. Za^rulil^ je ter se sključil, da bi popadel trme, ktiso se' mu oklenili nog. Tipajoče roke so mu zagrabile Mullhollandove lase. Prsti so "mu tavali navzdol in iskali vratu, da bi ga zadavili, ko ga je presenetil blazen naval. Pogledal jo kvišku.
Skozi vhod so drli nanj. Za hip jih je videl, vse polno bliskajočih oči, stisnjenih ustnic, v kremplje skrčenih rok, kl so dršvele proti njemu. Tedaj se je strmoglavil v svoje nove nasprotnike. Zgnetel jih je v kopico med vrat ta. Tam so vsi zgrmeli na tla med glasnim vrl-ščem. sikajOčimi kletvinami in tuleč od bolečin. Sredi iz žive kopice so štrleli Gypovi veliki škor-nji, med njimi pa se je režal Mulhollandov rumenkasti obraz. Ko so odkopall Gypa iz gneče človeških teles, je bil ves upehan. Štirje možje so mu na hrbtu zvezali roke. Potem so ga vlekli po hodniku v temnico. Razvezal! so ga ter ga vrgli vanjo. Zapehnill so vrata.
DVANAJ8TO POGLAVJE
Enajst minut po treh je "bil Gypo obsojen na smrt. Vsi trije sodniki so odšli, prepustivši Gallagherju izvršitev obsodbe. 1 > j_
Osemnajst minut po treh je stopil Mulholland v preiskovalnlco s tremi možmi, ki so bili določeni, da Izvrše sodbo, izrečeno nad ujetnikom. Stali so strumno prod mizo, za katero je sedel Gallagher. Ta jim je prečital sodni odlok. Nato jim je dal ukaze.
'Tovariš Gallagher," je dejal, "bo vodil. Ko bom iz te sobe, vadljajte kakor običajno.-Potem prepeljite ujetnika v tovornem avtu na kakršnokoli mesto gorske ceste nekako na poli pota med Killakeejem In Glencreejem. Na obeh straneh ceste je močvirje. Tam okrog boste povsod vsaj dve milji od najbližje hiše. Tam izvršite obsodbo. Truplo pokopljite nekoliko od ceste. Vrzite ga kar v kak kotel v barju. Kadar boste opravili, pojdite naravnost naprej čez gore v Enniskerry in se brnite v mesto po drugi poti. Saj jih je več. Lahko si izberete naj-prikladnejšo. Pridi mi poročat v glavni stan takoj, ko se vrneš, Bartly. Tam te bom čakal. Naprej, tovariši. Ujetnika spravite kar se da hitro odtod. Rabite silo. ako bo treba preprečiti, da ne naredi kake zmešnjave, na noben način pa ne smete izvršiti obsodbe, dokler ne boste v gorah."
Gallagher je odšel iz sobe. Stopil je ]>o veži v sobo, kjer je sedela Mary McPhillipova sama. Vsi oborožene! so bili zbrani v stražnici pod stopnicami. Pravkar je prišel Tommy Connor. S hripavim glasom jim je nekaj razlagal. Pred celico sta bila postavljena dva moža. Straža je zopet korakala gori In doli po hodniku.
Gallagher je sedel na leseno klop poleg Mary McPhillipove. Ni je pogledal. Strmel je v tla. Celo mu je migalo. Obraz mu je bil namršen.
"Odkrili smo ovaduha. Mary", je rekel tiho. "Tvoj bfit bo kmalu maščevan. Gypo Nolan ga je izdal.1'
Nastal je molk. Gallagher je Izgovoril zadnji stavek dramatako kakor kako strahotno razodetje. A Marija ni izpregovorila. Pogledal
Jo j«.
(Daljo prihodnjič)
1 ZA LETO 1940
stopil pred Dito kot šofer avto-	pred kolodvor, se postavi lep$ v
- taksija. Postavil je tore, pred	vrsto, seveda prav na konec .
avto tako, da ni bilo videti tak-	in čaka na prvi vlak . .. sametra, in se je v zadregi ime- prav ko je hotei odpeljati, so
hljal: "Veseli me, gospodična Di-	& odprla vratca voza, neki gor
U, da vas spet vidim, — toda na	gpod je skočil noter, in Ully-,*	_
vas žarnišfem čakal ... saj ni-	jem je zagrmel glas: "Šofer — J 1101 FllAR
sem vedel, da se pripeljete . . ."	v Zagato! Ampak tempo!" S tem'* "Vtilil/niV
Dita je bila nekoliko žalostna,	je usoda rešila zadevo. Ully je
"Skoda! Mislila sem že, da ste*	odpeljal. Ta vožnja je bila do-
o tem izvedeli po naiključju —	bra, Ully je bil pošteno plačan,
in da bova teh nekoliko ur, ko	Denar v žepu . . . Dovolj denar-
bom v mestu, preživela skupaj,	ja — za kavo i h za zakusko . .
preden me oče odpelje s seboj na	Vrnil se je nazaj v Grajsko uli-
našo graščino . . ..Bilo bi tako	co. Zanašal se je na srečo
lepo ... Pogledala ga je in vpra-	Morda še ni odšla ... Saj ve-
šala: "yi čakate drugo damo?"	mo — ženske pri šivilji — "Ne — nobene dame ..." — Komaj se je dobro oddahnil,
Oh — mene ne boste pregovo-	je prišla Dita. "Je dolgo traja-
rili! Na starega strička čakate,	j^r je vprašala. "Oh, ne! Tako
ne? Ze razumem. Zato se torej	hitro mi je potekel čas!" "To je
niste vse leto oglasili! Čeprav	dobro. Torej še tele tri naslove,
ste mi sveto obljubili, da mi bo-	potem pa v kavarno!"
Taksameter kaže ljubezen
V. Kruefjer
Ully Storm stoji s svojim krasnim šesterosedežnim vozom pred Zahodnim kokslvorom. Bolje rečeno: Ully je imel tam svoje mesto, * Zakaj krasni voz. ki mu ob zibelki niso pele rojenice o primontirsnju takssmetrs, je čakal na potnike, ki jih morda pripelje mednarodni ekepres iz ftvice. Isti voz. ki je še pred še stimi meseci delal rekordne ture po Evropi, ki eo ga žene ljubi ^ le, možje ps zavistno občudova-
li. Je danes lezel po mestu Iz o-kraja v okraj, in če Je šlo za daljšo vožnjo, so skakale številke v taksametru kakor za stavo. Ully se je vživel v svojo usodo hitreje in laže ko njegov avto. Čeprav je bil tudi odličnega is-vora in raznežen od mladih nog, je imel vendar smiael za čas, v katerem je žTVel. ln je moral — služiti kruh kot šofer avtotak-sija. Nekoliko izgub na borzi in pri kartah, no — zdaj je bilo treba služiti sa bencin . . ,____
V kolodvorski veži je zahru« melo ... ekspres je že tOr- Ulfr je imel lepo mesto, prav pred izhodom. Kna prvih tur je mora-ls veljati njemu. SIcer pa Je to
tudi že potreboval! Zadnji dnevi niso bili zs nič in Ully ni i-mol v žepu niti gumbs zs srečo. Potniki hite iz kolodvorskega po-slopjs, prvi, drugi, tretji taksi pred Ullyjem so že zasedeni, zdaj mora priti on na vrsto , . .
Warren K. Billings, delavski jetnik, kl je bil izpuščen iz callfor-nljske ječe, v svoji urarski delavnici v San Franclacu.
la vrsta avtomobilov. Povsod luči in veselje . . . Samo mlad I mož — tisti, ki ga vsi zavidajo, ni vesel. Teži ga negotovost — I njegova skrivnost. Stari gospod | že ve, toda Dita ? . . . Kaj bo rekla, ko izve, da je čisto reven in | da je avto taksameter?
Dita je peljala Ullyja na mra-Itno grajsko teraso. Od spodaj j se dviga k njima vonj jasnina ln rož, stari park šepeta pravljico I o večni ljubezni. Dita drhti od sreče, njene ustnice šepetajo besede ljubezni, toda še rajši bi menda vztrepetale pod sladkim poljubom . . . Zakaj ta čudni mladenič tako malo govori, ža-|kaj je žalosten?
"Se spominjaš — takrat — I poleti — pod gorami . . . Peljali smo se po celodnevni tekmi k
jezeru in plesali, v mali3 Se spominjaš?"
Njegova nagla kretnja k • prekinila. Bilo je prevei 1 toda bile so samo lepe prebujenje bo grozno !
"Spominjam se ; . . vje J lepote ... in vsega " se s.*,2 jam. Toda ~ Dita -nekaj povedati . . . Takrat bil nekdo iz tvojih krogov ** nako r.0gat kakor ti in enako'1 Danes pa . . ." ,
Iz izkušnje ve
"Gospod kandidat, med M šne bolezni štejemo he2 nost?" ^	*
"Kako pa to mislite?"
"Iz izkušnje vem, kajti Iu* sosedov pes ne spi, tudi Ju, spim."

AMERIŠKI I DRUŽINSKI
—\


vsebuje 11 povestnih spisov in črtic, 3 spise iz zgodovine naših organizacij in naselbin, potopis o Mehiki, 9 razprav, člankov in opisov, 11 informativnih spisov, koledarske podatke, pesmi, okrog 70 slik in drobiž. -
| Obsega 224 strani in je vezan v platno
Stane 75c, kar je za slovensko knjigo v takem obsegu in s tako bogato vsebino izredno malo.
ste pisali! Le čakajte! Mašče- Vge je slo izvrgt Jn tem vala se bom tej dami! Poslušaj-Lto R.edela y majhni ijetni ka_ e prijatelj! Cez dve uri me.bo varn| ki jo je m	, ^ iz
čakal oče v.hotelu; potem pa ae starih zIatih ča80V. Toliko gtd. skupaj odpeljeva domov. Med- Le tam 8pominjala. Morda sta tem imam mnogo potov m mo- zato uko malo govoriIa #. # ram marsikaj nakupiti Hote- Zdelo ge jima j da sta 8e ^ la sem si najeti avtotaksi. Toda vč • razšla _ • In da 8e jutri zdaj mi to »iti na misel ne pri- t 8nideta ^ un	b|,
haja! Jaz se bom mučila v kakš- na V8e ža,08tn0t	V
ni barki po mestu, a dama, ki « . ^^ . ... mi je strašno zoprna, bo lepo se- L Kar Je Djta prebudila v gr-dela v vašem lepem vozu! Nika- do ^ničnost "Tako ~ in zdaj kih izgovorov, gospod! Odpelji-	\očetu V.hotellr;
te me k mojf šivilji, in ko vse o- TCuJte' *>lta' to r®8 "J	tic v a dm a o Kl Tk 1
skrbim, bova pila skupaj škode- Jm vendar	I INK A K IM A S IN K
lico kave, potem pa me odpelje- f® Poznam in ga ne morem kar t lUA^TUll ^ ^^ fc^O 11 • 1 e lit te k očetu, da mu vas slednjič ™P«i8tl- "Vi ne pozna-predstavim—pripovedovala semlte ^eta' te«ft morava 8amo naJ
Razpošilja ga knjigarna
"PROLETARCA"
| 2301 So. Lawndale Avenue • Chicago, III. i i
SPREJEMA VSA
pasti, če hočeva napraviti vt^g
nanj. Sicer pa veste kaj, delaj-
,„	n nJfo „„„ ^^ ,va se — kakor da ste moj taksi-
VM gospodična Dita, res ne mo- . ,__ . . ,
- * _____i.uiJ i.>r.»t šofer — k sem ga za danes na-
mu o vas že itak preveč!" Ully se je branil. "Draga, zla-1
rem . . . premislite, jaz . "Ne — sploh ne premišljam
jela in ki me mora v vsem por slušati!" — Nekaj časa je strmel
Srečna sem, da sva se slučajno . . J. ,J,
Hti\a .. zdHj boste tri ure moj!" .vanJO' P°tem ^ ie " v0*
1 lan — ta opazka o taksišoferju
mu je dala!
Potem ga je Dita s silo spravila v hotel, kjer je oče že nestrpno čakal. Predstavila mu ga
Dita je odprla vratca in skoči-a v voz. Ully se je ustrašil — zdaj bo gotovo zagledala taksameter. Brž je zlezel zu volan in postavil Ditin kovčeg zraven se-
be tako, da je bil taksameter za- je' °*e{ * bil zel° ljubezniv. "Di-krit. Prva nevarnost je bila od-lta ml Je 0 vas ** mno«° PriP°-
stranjena
vedovala, baje ste ,tenisov šam-
Dita je za šalo ukazala: "Prva P10«' ^ tudi 81c«r prsten člo-posUja-Grajska ulica 9. Tam yek' Dita pozna ljudi." DiU mu sUnuje moja šivilja. Daljša po- e Reff,a ^besedo: Ampak naj-staja. gospod šofer!" Ully se je imen tnejše na njem je njegov polagoma zavedel in se pridru- a^o! ^ega moraš iti pogledat, žil njeni dobri volji. Situacija ga	sto\[ Pred4 hotelom. —
je začela zabavati. Seveda še Da ■ Pravi "a avtomobile slutil nI, kako se bo vse končalo. P®"1 V?« neumen. Pojdite Storm, Dokler je še kaj bencina in do- P°M)te mi svoj voz!" kler se ne bodo zahtevale od nje- Ully je šel. Ditin oče za njim. ga finančne Žrtve, bo šlo . . . Stari gospod je voz nadvse hva-Krenil je z avtomobilom na 111 U,1y nekaJ poslušgl, prostoren trg in se ustavil po P°,tem Je	pogrinjalo s
nekoliko ovinkih v ozki ulici sta- taksametra. Pogledi obeh mož rega mesta. DiU je izstopila. 110 •«	Stari gospod je
"Imenitno!" je rekla. "Se san- jjofad in Ully je povesil glavo, jalo se ml nI nikoli, da me boste C®1 nekaJ ^ssa pravi sUri go-vozili po mestu. In če pomislim,J^d: "Morsm vam priznati, (Iu stoli ti ta ženska zdajle predida ml zdaj voz še kolodvorom in vas zaman išče . ug*js! Zdaj sem naravnost n zdaj . . . zdaj se pravi . . . o- navdušen T — Podal mu je ro-borožlti se s potrpežljivostjo .. .|koJn njegovo iskreno stisti-
v tiskarsko obrt spadajoča deli
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnlce, časnike, knjigi koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku ln drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ. Di
TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI • ■ ■ ■ '
Vsa pojannila dsj« vodstvo tiskarn«.—Cen« smerne, untjsko delo pm mi Pišite po Informacije ns naslov:
SNPJ PRINTERY
2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE
TsL Rockwslt 4904
CHICAGO. ILLINOIS
———
saj veste, pri šivilji,.. Toda pojdite morda tjale v kavarno ..
Ne... v to kavarno — ne tja ne grem! Zoprna ml je!'
snil.
"Pojdite, vrniva ae k Diti!" ^Vrnila sta se v hotel in stari gospod je rekel: "Kaj bi ti rekla.
•*No. pa čakajte tu. In dajte Dita, če bi naju Ully odpeljal v
mi kovčeg . , /' "i	svojem avtu na našo graščino."
Strela — sdaj bo vendarle vi- Dita ga jevobjela. "Tole je ime-
dela U prekleti taksameter . . .	nit na misel T —U11y ae je odlo-
Vrgel je nsnj plshto. In stvar je	čno branil: "Ampak te je ven-
bila rešena .. . Začasno . . . U-	darle predaleč, ne vemk ali se mo-
spelo mu je imenitno — DiU ni	rem upati .. ."
ničesar opazila. Odšla je v hi-	SUri gospod ga je prijel pod
a , .	pazduho in ga odvedH
Zdaj je imel Ully dovolj časa.	"Oprostite, zdi
nilv i* .„n i« i I i , * arečanja a Dito. Seveda, to teh ne sme šofer odkloniti vo*
r.rj:,„bo.r "	TJJ:^ kr;:i ^ H^brw ,rh,nih
dlnstveno t. . Tods ksjpsk za imate morda take vzroke?" —
tenis in njegovega šampiona. Za "Ne". - 'Torej se odpeljemo -
šoferja av toUksga je to nevar-j prijatelj!"
na igračka ... In kavo hoče z
njirripiU! Bencin, bo dovolj, to-| V zarasli psrk za gradičem ds lai kava .. . za kavo ni denar- zveni melodija plesne gtidbe >*! Ky n»i	Najbolje bi Praznuje se Ditin rojstal JsTv
bilo, da se odpelje brž nazaj kostanjevem drevoredu »tojf
f	m m i T
obraz. Tole srečanje mu je bilo več ko mučno. Dita je bila lani njegova eo-igralka pri teniaovi turneji. Krasna stvarca, ki ee Je s njo tako izvrstno razumel! fn čeprav se je še sprijaznil s svojo usodo, ga je bilo sdaj strašno sram, da bi
naroČite si dnevnik prosvejo
P« sklepu 11. redne konvencije se Uhko nsroti as list Pronvet« i« prišteje eden. dva. M. Štiri ali pet flanov Iz ene drašlne k eni ssrrf ninl. List ProMvets stane sa vse enako, sa člane ali nečlane » eno letno narotnino. Ker pa tlanl ie pihajo pri Mesaenlu $l.» tednik, ee jim to prišteje k naročnini. Torej eedaj ni vfroka. re«. * ie list predrag ca člane SNPJ. Uat Prooveta Je vaša laMnis« <• gotovo jo v vaakl druiini nekdo, ki M rad ti tal list vaak dan. O* lista Preeveta Je:
Za Zdrvi, driave in Kanado.SS.00 Za Cleero in Cklcafo Je.... 17*
1	la............. 4JO
2	tednika ia............ j.SO
S tednike is............ 2.40
4	tednike in.................1.20
5	tednikov in........... RUf
1	tednik is.........
S	tednika la........
•	.-J-1L -	_.
W	1 Bi l.lll...1
4	tednike in......
5	tednikov in........
t*
r,.ie iSL
Za Evropo Je........... SS.00
Is polnile spodnji kupon, priloiite potrebno vMto denarja sli «>rder v piumm In si narofite Proeveto, liet, ki Je vs*a lastnlns
Pojasnilo:-Vselej kakor hltm kateri teh članov preneha hiti SNPJ, ali to ae preseli proj od druiine in bo-aahteval sam »vej IW tednik, bode moral Usti tlan is dotiAie druiine. ki je tako •k«*"* naročena ns dnevnik Pro«veto, to takoj nasnanlti upravniitvu In obenem doplačati dotttno vioto listu Pro«veU. Ako tefs ne »U»ri tedaj mora upraVništvo sniiaU datum ta to vsoto naročniku. 7~
PROSVFTA. SNPJ, 2S57 So. U«ndale A ve.. Cbiraffo. HI
Priloiese poiHJa« naročnino aa Ibt Proevels vsolo S..........
lm*...................................ČL drefttva št ...—
Naatov ................................................
_ UaUvUe tednik In ta pripiiito k meji naročnini od »ledečlfc moje druiine:	T^
f).....................................<1 drsitva it........
....... »f»'•'...........................Cl dniMva M........
4)"....................i................Cl dmilva H.
............»j..........dreštva it......**
........ .t^T;.. J,..........Dr lava...............
Nov naročnik......j ......Sisr naroči....................