Tednik Glasilo Socialistične zve?e deloTnega ljudstva za Podravje št 49 PTUJ. dne 21. decembra 1963 Cena 20 din Letnik XVI. »Tednik« irhafa pod tem skrajša- nim imenom od 24. nov. 1961 da- 1.1 e na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ortnož. — Izdaja zavod »Tednik«, Ptuj — Odgovor- ni urednik: Anton Bauman — Uredništvo in uprava Ptuj, Lac- kova 8 — Tel. 156. — St. tek. ra- čuna: NB Ptuj 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mari- borski tisk« — Rokopisov ne vra- čamo. — Celoletna naročnina ra tuzemstvo 1000, za inozemstvo 1500 din Urbanistični program prvi{ pred Občinsko skupščino Ptuj V ponedeijeli, 16. decembra 1963, sta zasedala občinski zbor in zbor de- lovnih skupnosti občinske skupščine Ptuj ter sta obravnavalo in rešila vse zadeve, ki so bile na dnevnem redu te seje, in sicer gospodarskega, kadrovskega, finančnega in upravno-prcsvnego pomena. Prva faza dela na urbanističnem projektu Ptuja — Rebalans iz- datkov za 1963 — Sredstva za gradnjo doma na depozitu pri KB Ptuj — Določene količine vina za domačo porabo brez obveznosti plačila prometnega davka — Soustanoviteljske pravice za zavod za varstvo kulturnih spomenikov v Mariboru — Novoletne na- grade — Socialni sklad občinske skupščine — Gradnja mostov na regulirani Pesnici — Potrjen mandat novoizvoljenega odbornika — Imenovan upravnik Veterinarske postaje — Namestnik direk- torja TVI Majšperk URBANISTIČNI PROGRAM IN VPLIVNO OBMOČJE MESTA PTUJA Težišče te seje je bilo na okvir- nem urbanističnem programu vplivnega območja mesta Ptuja in na okvirnem programu mesta, ki sta obsežena v sklepu o urba- nističnem vplivnem območju mesta Ptuja. Ta sklep bo ostal za zgodovino Ptuja kot dragocen dokument, ki bo že v tridesetih letih razvoja v duhu njegovih določil pokazal, kako so poznali njegovi ustvaritelji sedanjo stop- njorazvoja, kaj so pričakovali od bodočnosti in kaj od tega vsega je bilo^mogoče ustvariti, kaj je bilo potrebno dopolniti ali opustiti, ker je posamezna določila skle- pa prehitel ali spremenil čas. S tem sklepom so razvoju Ptuja adprta vrata, saj je bilo doslej pri vsaki novogradnji vprašanje urbanistične ureditve Ptuja pra- va ovira in je vedno obstajala bojazen, da ne bo zagrešena na- paka,, ki jo bo pozneje težko po- pravljati. V prejšnji številki je bil ob- javljen članek »PROBLEMATI- KA URBANISTIČNEGA PRO- GRAMA« z namenom, da bi se- znanili naše bralce z bistvom prve faze dela na urbanističnem projektu Ptuja, ki ga obsega tudi omenjeni sklep, ki je prav gotovo zanimiv za vsakega občana ptuj- ske občine ne glede na to, ali živi v samem Ptuju ali v katerikoli krajevni skupnosti v njej. Sklep o urbanističnem vpliv- nem območju mesta Ptuja vse- buje 28 členov. Sklep bo objav- ljen v našem listu in bodo bralci po njegovi vsebini in po komen- tarju v omenjenem članku dobili jasno sliko bodočega razvoja v Ptuju in v občini v prihodnjih tridesetih letih. i REBALANS IZDATKOV PRO- RAČUNA OBCINE PTUJ ZA LETO 1964 V razdobju januar-november 1963 je bilo potrebno nekoliko spremeniti proračunsko potroš- njo v primerjavi s proračunom za to razdobje. Povečanje neka- terih nalog je zahtevalo tudi po- večan.je nekaterih izdatkov, dru- god pa za opravljene naloge niso bili potrebni tako visoki izdatki, kot so bili planirani. V bistvu gre za vsoto 30,823.000 din, od katerih so nekatere postavke znižane, druge pa zopet zvišane. V celoti je ostala vsota 510,000.000 din. V pregledu v zvezi z rebalansom, ki so ga prejeli odborniki, je raz- vidno, da je bilo največ spre- memb v razdelku občinske skup- ščine, v razdelku družbenih služb ter v razdelku za narodno obram- bo, v ostalem pa so bile le manjše spremembe, kjer so bila potreb- na zvišanja izdatkov. DEPOZIT SREDSTEV ZA GRADNJO DOMA KULTURE PRI KB PTUJ Za graditev kulturnega doma v Ptuju je bilo zbranih 8,67.'i.027 dinarjev. Ta sredstva so bila glede na spreminjajoče se pred- pise pri raznih denarnih zavodih (Mestna hranilnica. Komunalna banka. Narodna banka). Po naj- novejšem navodilu Zveznega se- kretariata za finance je mogoče letos vložiti ta sredstva pri Ko- munalni banki v vezan depozit, za katerega je dovoljeno obre- stovanje. Svet za družbeni plan in finance občine Ptuj je pripo- ročil skupščini, da bi prešla ta sredstva v depozit Komunalne banke za dobo dveh let po 4''/n obrestni meri. Tekom dveh let bo moralo končno biti urejeno ?rlede namenske uporabe teh sredstev pri graditvi doma kulture v Ptu- ju, ki ga je to mesto že nujno potrebno. VINO IN ŽGANJE ZA DOMACO RABO BREZ PROMETNEGA DAVKA Na vsakega nad 15 let starega družinskega člana je določenih za leto 1963-64 100 litrov vina, ki ga lahko porabijo proizvajalci vina brez plačila prometnega davka. Na vsakega nad 18 let starega družinskega člana pa so določene 4 hektolitrske stopn.je žganja, in sicer za proizvajalno dobo 1964-6.5 in za to količino doma porabljenega žganja prav tako ne bo treba plačati promet- nega davka. Kot proizvajalna doba pri vinu se računa čas med popisom vin 1963 in 1964, pri žga- nju pa od 1. marca 1964 do 28. fe- bruarja 1965. ZAVOD ZA VARSTVO KULTURNIH SPOMENIKOV V MARIBORU IN SOUSTANO- VITELJI Občina Maribor-Center in ob- čina Ptuj sta sprejeli pravice so- ustanoviteljev Zavoda za var- stvo kulturnih spomenikov v Mariboru. Pravice v zvezi s so- ustanovitvijo tega zavoda bodo določene s pogodbo. NOVOLETNE NAGRADE ZA- POSLENIH PRI DRŽAVNIH ORGANIH, SAMOSTOJNIH ZA- VODIH IN ORGANIZACIJAH PTUJSKE OBCINE Občinska skupščina Ptuj je sprejela odlok, da bodo prejeli zaposleni pri državnih organih, samostojnih zavodih in organiza- cijah, do katerih ima občinska skupščina Ptilj ustanoviteljske pravice, novoletne nagrade ob pogojih in do višine, kakor to določa odlok zveznega izvršnega sveta. Nagrade gredo iz sredstev organov, zavodov in organizacij, pri katerih so nagrajeni zapo- sleni. SOCIALNI SKL.4D OBCINE PTUJ JE DOBIL PRAVILA V 24. določilih pravil o organi- zaciji in delu socialnega sklada občine Ptuj, ki je bil ustanov- ljen, so določene naloge, pravice in dolžnosti ter pristojnosti or- ganov socialnega sklada. NOVI MOSTOVI N.^ REGULI- RANI PESNICI IN NJENIH PRITOKIH Regulacija Pesnice bo končno pospešena z odobrenim kreditom za regulacijo Pesnice v višini 3.777,000.000 din. Predhodno je potrebno rešiti vprašanje grad- nje mostov čez Pesnico in njene pritoke na okrajnih cestah III. reda, na cestah IV. reda in na občinskih krajevnih cestah v upravi krajevnih odborov. Za graditev mostov na okrajnih ce- stah bo potrebnih vsaj 117 mili- jonov dinarjev, na občinskih ce- stah IV. reda vsaj 22 milijonov dinarjev in na krajevnih cestah j vsaj 28 milijonov dinarjev. En most na občinski cesti čez Pesni- co bo stal okrog 37 milijonov di- narjev. Ker bodo struge potokov razširjene, bodo mostovi razme- roma dolgi, zato pa bodo tudi stroški gradenj teh razmeroma veliki. Svet za komunalne in sta- novanjske zadeve občine Ptuj je imenoval posebno strokovno ko- misijo, ki bo izdelala predlog, kako bi bilo najbolje zgraditi mostove na omenjenih cestah. VETERINARSKA POSTAJA PTUJ IMA NOVEGA UPRAV- NIKA Za upravnika Veterinarske po- staje Ptuj je občinska skupščina Ptuj imenovala Franca Samo- ienka, veterinarja, ki je prej služboval v veterinarskem oko- lišu Bori. Imenovani izpolnjuje pogoje razpisa, ki je bil objavljen za to delovno mesto. DIREKTOR TOVARNE TVI MAJŠPERK IMA NAMEST- NIKA Za namestnika direktorja TVI Majšperk je imenovala občinska skupščina Ptuj Ivana Vidica iz MajSperka, ki bo zastopal direk- torja podjetja z vsemi pooblastili v času njegpve odsotnosti. -vj. SZDL U PTUJU Občinski odbor SZDL Ptuj je sklical za torek, 24. decembra 1963, ob 9. uri razširjeno plenarno zasedanje občinskega odbora SZ- DL Ptuj, ki bo v veliki dvorani občinske skupščine, in sicer z na- menom, da bi obravnavali osnovna politična vprašanja gnspodar- skega in družbenega razvoja v družbenem planu za 1964. leto in v 7-letnem perspektivnem programu. Glavni referat za to zasedanje pripravlja predsednica občinske skupščine Ptuj tov. Lojzka Strop- nlkova. Vsi povabljeni na zasedanje so prejeli v 17 točkah izražene teze, da bi se lažje razvila razprava v tej smeri in da bi osvetila proble- me v zvezi z nadaljnjim razvojem gospodarskih dejavnosti in druž- benih služb v občini in da bi oblikovala smernice tega razvoja. Po dosedanji realizaciji plana ocenjuje občinski odbor ŠZDL, da bodo predvidevanja za 1963. leto na splošno presežena razen v gradbeništvu, to pa ne bo moglo izpolniti pričakovanj glede na ob- jektivne pogoje. Po osnovah in smernicah zvez- nega in republiškega plana je mogoče predvidevati razvoj go- spodarstva in vse ostale ustvar- jalnosti v 1964. leta v ptujski ob- čmi. Ob enaki aktivnosti družbe- nih, političnih in samoupravnih organov, kot je bilo 1963. leta, bo mogoče razvijati tiste pozitivne težnje, ki so bile značilne za go- spodarjenje v 1963. letu. Nadalje- vanie gospodarske aktivnosti v letošnjem zadnjem tromesečju nam lahko zagotovi kontinuiran razvoj proizvodnje. izboljšanja organizacije dela. razvijanje pro- duktivnosti dela ter odkrivanje in odstranjevanje pojavov, ki za- virajo nadaljnjo skladno rast po- trošnje glede na večjo produktiv- nost dela. Ob ustvarjanju večjih skladov bo mogoče zagotoviti po- trebna sredstva za modernizacijo obstoječih in za povečanje no^■ih kapacitet, da bomo lažje in uspeš- neje poslovali. Izboljšanje kvalitete proizvodov ■nam bo omogočilo tudi večji iz- voz. Povečanje proizvodnje izdel- kov in storitev za osebno potroš- njo nam narekuje večje povpra- .ševanje po njih glede na večje osebne dohodke. Prednje je izraženo v prvih pe- tih tezah, o katerih bo razprava na razširjenem plenarnem zase- danju SZDL. Ostalih 12 tez pa se nanaša na vpliv ukinitve nekate- rih instrumentov, na skrb za ne- razvita področja, na večjo odgo- vornost do dela, na rentabilno poslovanje, na potrebe domačega in inozemskega trga. na nove me- tode dela, na strokovno izobraže- vanje kadrov, na skrajšani de- lovni teden, na realnost planira- nja, na investiranje in potrošnjo. Pri sestavljanju tez je imel ob- činski odbor SZDL v mislih ob- čino Ptuj kot celoto in želi. da bi bila na zasedanju osvetljena tista splošna načela, ki jih mora osvo- jiti zaradi skupnih interesov na- prednega gospodarjenja vsaka de- lovna organizacija ne glede na to, h kateri dejavnosti pripada. Pri prevzemanju nalog in obveznosti bi naj imeli pred očmi predvsem utrjevanje in razvijanje sociali- stičnega značaja družbeno eko- nomskih odnosov in nadaljnje razvijanje neposredneKa samo- upravnega odločanja delovnih lju- di v celotni družbeni proizvodnji in socialistični delitvi. -vj. Zbori volivcev v Ormožu Od 1. do 10. decembra so bili v občini Ormož zbori volivcev, na katerih so volivci razpravljali po poročilu o komunalnih in stanovanjskih zadevah, o predlogu družbenega plana za prihodnje leto in o odloku o krajevnem samoprispevku. Odborniki občinske skupščine in aktivisti SZDL so na teh zborih volivcem obrazložili pomen krajevnega samoprispevka, poročilo o komunalnih in sta- novanjskih zadevah in nakazali so smernice družbenega plana za prihodnje leto. Povprečno šo volivci na zborih ^ menili, da bi bilo treba posvetiti | več skrbi v reševanju komunal- ! nih in stanovanjskih problemov | in problemov območja, za katere je bil zbor sklican. Skoraj na ! vsakem zboru so občani zahte- ' vali ureditev tega ali onega pe- rečega problema, ki je za volivce določene važnosti. Vsi zbori so I bili množično obiskani in raz- prava na njih je bila plodna, ra- zen nekaterih manjših izjem. ; Zbori volivcev so dokazali, da se i občani zanimajo za razvoj in napredek komune. Ti zbori so bili toliko pomembnejši, ker so na njih odborniki občinske skup- ščine seznanjali volivce o per- spektivnem razvoju občine in ne občinski uslužbenci kot doslej. ZBOR VOLIVCEV PRI MI- KLAVŽU je bil 10. decembra, katerega se je udeležilo 186 vo- livcev, ki so dali v razpravi o odloku krajevnega samoprispev- ka pripombe v tem, da naj občin- ska skupščina vsako leto vsaj do marca izglasuje višmo krajev- nega samoprispevka, da bi ne' bilo ovirano delo krajevnih skup- nosti. Vrednost delovnega dne, ki bi ga naj občani po krajevnem samoprispevku opravili pri ko- munalnih delih, bi se naj povišal v dejansko vrednost. Volivci so tudi predlagali, da bi naj v od- loku navedli, ali so obvezni vanj prispevati tudi pripadniki LM in vojaške osebe, ki imajo svoje bi- vališče v občini. V razpravi so nadalje nakazali potrebo po gradnji transforma- torja pri Miklavžu in ustanovi- tev šolske delavnice. Nekateri volivci so bili mnenja, da bi naj bilo čiščenje zamočvirjenih poto- kov obvezno za vse občane, ne glede na lastništvo. Menili so, da bi bilo potrebno privatno cesto v Hermancih spremeniti v občin- I (Nadaljevanje z 2. strani) Prosimo naročnike In bralce, da z razumevanjem sprejmejo enodnevno zamudo ie številke Tednika; do nje je prišlo iz tehničnih razlogov. Uredništvo. TE DNI 1 Pretekli teden nas je presenetil s pomembnimi dogodki. Najprej je zima obiskala vso Evropo v polnem zamahu, tako da od pre- senečenja še nismo prišli prav do sape. Čutimo že njene posledice m se jezimo na tiste, ki so pre- rokovali v nasprotju z lanskim letom blago decembrsko, januar- sko in februarsko podnebje. Gene- ralna skupščina OZN je zaklju- čila svoje zasedanje v duhu pet- najste obletnice deklaracije o pra- vicah človeka. Te dni sta postali neodvisni Kenija in Zanzibar, 33. in 34. afriška dežela. • KOCA POPOVIC v PRAGI V nedeljo popoldne je državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič odpotoval v CSSR na po- vabilo češkoslovaškega kolega Da- vida. Na obisku bo štin dni. Nje- govo bivanje v Pragi povezujejo z vse tesnejšimi stiki, ki sta jih obe državi navezali zadnje mese- ce. O tem govori bogata izme- njava delegacij, ki je pripravila po razmeroma dolgem premoru podprla prizadevanja za popušča- še sodelovanje. Kakor vedno doslej, se zboljša- nje medsebojnih odnosov čuti po- sebno na gospodarskem področju. Tako se je blagovna izmenjava v letošnjem letu povečala v pri- merjavi z lanskim letom za 30 od- stotkov, po najnovejšem sporazu- mu pa še za 34 odstotkov, kar v denarju pomeni skupaj 95 milijo- nov dolarjev. Jugoslovanska in češkoslovaška vlada sta se spora- zumeli tudi o skupnih odborih za gospodarsko sodelovanje, ki bodo pripravili obsežnejše načrte za go- spodarsko kooperacijo. Obisk visokega jugoslovanskega gosta na Češkoslovaškem bo za- početo delo samo še poglobil in utrdil. • DVE NOVI NEODVISNI DEŽELI Desetega decembra je postal ne- odvisen Žanzibar, dva dni pozne- }e pa Kenija. Obe deželi bosta tu- di 112. oziroma 113. članica Gene- ralne skupščine OZN. Predsed- nik zanzibarske vlade je omenil, da njegova dežela ne bo pripadala nobenemu bloku in da bo vodila neodvisno politiko. Podobnega mnenja je tudi predsednik kenij- ske vlade, znani borec za neod- visnost Džomo Kenijata. Tako se na »črni celini« naglo zmanjšuje število kolonialnih dežel. Nič čud- nega ni, če so ta pojav pozdravili posebno v OZN. Pred dnevi so razpustili sred- njeafriško federacijo, v kateri so Njasa ter Severna in Južna Rode- zija. Te dežele bodo dobile no- tranjo samoupravo, pozneje pa popolno neodvisnost. Njaso bodo razglasili za neodvisno deželo 6. julija prihodnjega leta in se bo imenovala Malavija. Severna Ro- dezija bo dobila samoupravo 31. decembra letos in se bo imeno- vala Zambija. Z Južno Rodezijo pa so težave zaradi belcev, ki bi radi čim dlje ohranili svoje vo- dilne položaje. • PISANI MOZ.AIK Italija je dobila novo vlado pre- miera Mora, ki je že tudi nasto- pila s programom pred skupščino. Predvsem bo modernizirala držaV- no upravo, decentralizirala njene funkcije, povečala pristojnost kra- jevnih uprav, reformirala sodni sistem in zakon o javni varnosti, reformirala davčni sistem in uve- dla nekaj socialnih reform. Zna- čilno je, da je vlada dobila ve- čino pri glasovanju. Proti vladi so glasovali komunisti in desni- čarske skupine. Vendar se predsednik Moro za- veda težav, ki jih bo imela štiri- strankarska vlada leve sredine. V Parizu so razmeroma naglo zaključili letošnje zasedanje mi- nistrskega sveta NATO 17 držav. Značilno je, da je večina — razen Francije in Zahodne Nemčije, podprla prizadevanje za popušča- nje napetosti med Vzhodom in Za- hodom. Za nadaljnje stike s SZ, ki naj bi pomagali še bolj ubla- žiti odnose med Vzhodom in Za- hodom, se je posebno zavzel ame- riški zunanji minister Rusk. Vla- da predsednika Johnsona potem- takem koraka po poti miru in sporazumevanja, ki jo je začrtal predtem že pokojni predsednik Kennedv In to je vsekakor zelo spodbudno. Čestitka Ivana Gošnjaka maršalu Titu Beograd, 20. dec. — Namestnik vrhovnega komandanta oborože- nih sil SFRJ in državni sekretar za narodno obrambo general ar- made Ivan Gošnjak je poslal vrhovnemu komandantu oborože- nih sil SFRJ maršalu Jugoslavije Josipu Brozu Titu ob dnevu ar- made v imenu vojakov, podčast- nikov in častnikov JLA čestitko z najprisrčnejšimi voščili in naj- lepšimi željami. Vrhovnemu komandantu oboro- ženih sil SFRJ maršalu Jugosla- vije Josipu Brozu Titu so še če- stitali za dan armade v imenu svojih enot tudi generalni polkov- niki Miloje Milojevič, Ante Ba- nina, Ivo Rukavina, Pero Koso- rič in drugi. Čestitke so poslali tudi pripadniki odreda JLA na Sinaju. Prve propustnice za vzhodni BerBin Berlin, 20. decembra. — Po po- ročilih tujih časopisnih agencij so včeraj v zahodnem Berlinu izdali prve propustnice za prehod v vzhodni del mesta. Prva skupina zahodnih Berlin- čanov bo s temi propustnicami lahko prestopila mejo danes zju- traj. BRAZZAVILLE: VOLITVE PREDSEDNIKA REPUBLIKE Včeraj so v Kongu (Brazzaville) volili predsednika republike Čla- ni volilnega kolegija so glasovali za edinega kandidata na volilni listi premiera in šefa začasne vla- de Alphonsa Massambata-Babata, ki je bil kandidat revolucionar- nega nacionalnega gibanja Vče- raj je glasovalo v Brazzavillu 55 poslancev. Ostali člani volilnega telesa (okrožni svetovalci In nji- hovi pomočniki), so glasovali v svojih administrativnih sedežih Stopnice na grad: še eden zanimiv zimski motiv iz Ptuja Stran f »TEDNIK« — sobota, 21. decembra 1963 Stran 8 Razširitev ptuishe bolnišnice in nov zdravstveni dom v Ptuju je že precej časa pe reče vprašanje graditve novega zdravstvenega doma, ker se delo v sedanji stavbi zaradi pomanj- kanja prostora ne more odvijati, Itakor je to potrebno glede na ob- se.g dela in strukturo obdelave p osameznega primera, na drugi strani pa se bori s pomanjkanje m prostora Splošna bolnišnica, kjer je poleg potrebe po prostor u za celotne oddelke še posebej potreba po prostoru za povečanj e števila ležišč na obstoječih od- delkih kot po prostoru za bolj s odobno ureditev in razširitev bol- nišničnih strokovnih služb. V času, ko so v teku za zdravs tveno službo v občini tako po- membne odločitve, smo se obr nili z istim vprašanjem o toza- devnih problemih na predsednik a Sveta sca zdravstvo Občinske skupščine Ptuj tov. dr. Aleksand ra POZNIKA, upravnika Splošne bolnišnice Ptuj tov. dr. Mitjo M RGOLETA in upravnika zdravst- venega doma Ptuj tov. dr.FRAN KA. Vprašanje se je glasilo: V PTUJU SE PRIPRAVLJA RAZŠIRITEV SPLOŠNE BOLNI- ŠNICE IN GRADITEV ZDRAVS TVENEGA DOMA. PO NEKIH PREDLOGIH BI NAJ BILE NEKATERE SLUŽBE SPLOŠNE BOL- NIŠNICE IN ZDRAVSTVENEGA DOMA SKUPNE. KAJ MENITE O TEM PREDLOGU IN KAKŠNI SO VASI TOZADEVNI PRED- LOGI IN NJIH UTEMELJITVE? Dr. Aleksander POZNIK: Ureditev obeh večjih zdravstve- nih objektov, gradnja novega zdravstvenega doma in razšir.tev bolnišnice so že dalje časa nujne, ker prostori obeh ustanov ne ustrezajo osnovnim zahtevam me- dicine in humanosti. Premalo pa bi storili, če bi samo zgradili oziroma dogradili nove zgradbe, kajti novi zidovi še ne zagotav- ljajo sami po sebi bolj kvalitetne in bolj ekonomične zdravstvene službe. Vsled tega jc treba plani- rati ne samo nova materialna sredstva, temveč planirati moder- nejšo koncepcijo zdravstvene službe v komuni. Ta je v krat- kem v tesnejši povezavi obeh glavnih zdravstvenih ustanov, s premestitvijo novega zdravstvene- ga doma v bližino bolnišnice, s koordinacijo strokovne ter zdrav- stveno-administrativne obdelave bolnika in s skupnimi servisnimi enotami. V ta namen bi bila potrebna tesnejša strokovna povezava obeh ustanov, predvsem prek tesnejše- ga sodelovanja obeh strokovnih kolegijev, ob ustanovitvi enotne zdravstvene administracije in sta- tistike, ustanovitev oziroma zdru- žitev nekaterih skupnih pomožnih enot in izdelava funkcionalne in organizacijske sheme, po kateri bi bolnik po časovno in prostor- sko najkrajši poti krožil po obeh zdravstvenih ustanovah. Kot skup- ne enote predlagamo od strokov- nih: rentgenski odsek, fiziotera- pijo, centralni laboratorij in event. operacijski odsek; od teh- ničnih pa kurilnico, pralnico, ši- viljske in druge tehnične delav- nice ter event. skupen upravno- finančni odsek kot servisno eno- to. Prednosti take ureditve bi bilo več. Strokovno bi bil bolnik bolj obdelan, ker bi močni pomožni servisni odseki lahko zelo izbolj- šali kvaliteto, ker bi jih lahko kadrovsko in materialno veliko bolje opremili kot pa dvoje manj- ših. Zdravljenje bi bilo enotno in nepretrgano od ambulante do bol- nišnice — in obratno. Zdravstveni delavci bi bolje poznali potek bo- lezni posameznega bolnika prek enotne zdravstvene administracije in prek osebnih kontaktov med bolniškimi in ambulantnimi zdrav- stvenimi delavci. Zdravljenje bi bilo bolj humano, ker bi odpadle dolge dobe čakanja in nepotrebne poti od ene ustanove do druge. Lažje bi se dalo urediti dežurno službo, da bi nujen bolnik pravo- časno dobil zdravstveno pomoč. Samo poslovanje bi bilo bolj eko- nomično, ker je jasno, da bi bili izdatki za posamezne storitve v večjih pomožnih enotah manjši. Vsega tega,pri sedanji oddalje- nosti zdravstvenega doma od bol- nišnice in premajhnih kapacitetah obeh ustanov ni mogoče izvesti. Tudi sama prestavitev zdravstve- nega doma v bližino bolnišnice ne zadostuje, ker ni dovolj pro- stora za povečanje ali pa usta- navljanje takih predvidenih skun- nih enot. Vsled tega je nujno, da se istočasno zgradi nov zdravstve- ni dom in razširi bolnišnica, ker je to predpogoj za uresničitev zgornjih zamisli. Stroški za to se- veda ne bodo majhni, pač pa zelo rentabilni, in sicer ne z ozirom na zmanjšanje izdatkov za zdrav- stvo, temveč z ozirom na dvig kvalitete zdravstvene službe. Zato upamo, da bomo ta sredstva zbrali ob predvideni podpori občinske skupščine in gospodarskih organi- zacij. Dr. Aleksander Poznik Dr. Mitja MRGOLE: Vprašanje zahteva obšiimejše razlage, da bi postaJ problem enotnega glodanja na razvoj zdravstvene službe v naši komu- ni popolnoma jasen in je na to v par stavkih težko odgovoriti. Iz dosedanjega dela obeh za- vodov, taiko ambulantno poli- kliničnega, kakor tudi hospita/1- nega. je razvidno, da so kapaci- tete obeh že v bližnji preteklo- sti bile premajhne, da so pa se- daj že občutna oviira pri vsak- danjem strokovnem delu in na škodo bolnika. V bolndšnici npr. nam poleg bolniških postelj, ki so sedaj za- eedeoe skozi vse leto prek 100"/«, kar dosegamo z zasilnimi leži- šči, poseibno primanjikuje funk- donailmh prostorov. Razvoj me- dfcine nenehinD in zelo hitro na- preduje, uvajalo se nove pre- irtcafvne metode, novi načini zdrafwljenja-in nege bolniilsa, kar zahteva dodatne prostore, apa- rature in dodatni zdravstveni kader. Vse to pa terja svoj so- dobno urejeni prostor. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da nadaljnji razvoj zdravstvene službe ni odvisen samo od dobro urejenih zavo- dov, temveč predvsem od dobre koordinacije dela. Biti nam mo- ra jasno, da je zdravstvena služ- ba samo ena in da je bolnik vedno isti, ko se poslužuje obeh zdravstvenih zavodov. Ta ugo- tovitev torej terja tako ureditev zdravstvene službe, ki bo lahko nudila bolniku najboljši, najhi- trejši in zanj najugodne.iši način zdravljenja. Ce izhajam s tega stališča, moram ugotoviti, da morata stati oba za\^oda v nepo- sredni bližini, tako da bolnik, ki se posluži ambulantnega dela zdravstvene službe, brez vseh neprijetnosti nadaljuje zdravlje- nje v bolnišnici in se po konča- nem zdravljenju vrne v doma- čo nego ali na delovno mesto preko ambulante zdravstvene službe brez vsakršnih admini- strativnih in drugih objektivnih in subjektivnih ovir Bolnik bo na ta način po potrebi opravil krožJho pot. ki bo zanj najugod- nejša. In če je temu tako. po- tem odpade potreba po ločenih laboratorijih, fizioterapiji. rent- genskem odseku in drugih zdravstvenih ter tehničnih eno- tah, še več, pojavi se potreba po skupnih enotah, ki bodo bolje opremljene, zasedene s kvalitet- nim kadrom, nudile boiljšo zdravstveno pomoč, ki bo na ta način tudi cenejša. Pri takem načinu delitve oz. združevanja dela se bomo iz- ognili sedanjemu nepotrebnemu ponavljanju preisikav in s tem obremenitvi bolnika. Vzporedno s tem moramo začeti uvajati enotna načela v zdravljenju, uvajati enotno medicinsko dok- trino, kar je predvsem naloga sitrokovnih kolegijev obeh za- vodov. Tudi to vprašanje se da najuspešneje rešiti ob izpolnitvi zgoraj navedenih pogojev. Način dela zdravstvene službe v komuni, kakor si ga zamišlja strokovni kolegij bolnišnice, ni nov niti pri nas doma, kaj šele v tujini. Gre samo za to, da se- daj, ko govorimo o nadaljnji iz- gradnji in razvoju zdravstvene silužbe v naši komuni, izvedemo to na na j."sodobnejši način v ko- rist bolnika, sicer nas bo čas prekmalu prehitel Dr. MITJA MRGOLE Mesto dr. Franka, upravnika Zdr. doma j^e odgovorila Anica Lanuus: Zdravstveni dom v Ptuju opra- vlja naloge zdravstvenega centra za območje občine Ptuj in Or- mož. Zavod opravlja zdravstveno varstvo s svojo higiensko-epide- miološko službo, protituberkuloz- nim dispanzerjem in specialistič- no službo za celotno območje ob- čine Ptuj, tj. za 66.200 prebival- cev. Dispanzer za žene, otroški dispanzer in šolski dispanzer oskrbujejo z zdravstvenim var- stvom področje s 57.400 prebival- ci. S splošno ambulantno službo in obiski bolnikov na domu oskr- buje zavcKl prav tako področje s 57.400 prebivalci. Iz tega je razvidno, da so na- loge zavoda zelo obsežne in se za- radi specifičnosti izvajajo po za- konskih načelih ter programu ob- čine, krajevnih potrebah In pro- gramu dela zavoda, v katerem Je zajeta predvsem preventivna zdravstvena dejavnost in ambu- lantno poliklinična služba. Zgradba zdravstvenega doma v Ptuju, v katerem se razvija širo- kopotezna zdravstvena služba, zdaleka ne ustreza potrebam, za- to se je pristopilo k izdelavi pro- grama in načrtov za novogradnjo zdravstvenega doma. Po urbanističnem načrtu je predvidena lokacija tega načrta Y neposredni bližini bolnišnice c namenom, da bi se delo kurativ- ne in preventivne zdravstvene službe lažje koordiniralo, pred- vsem, na polju specialističnih služb, pomožnih zdravstvenih enot in ekonomsko tehnične službe. S tem bi se preprečilo zapadanje v dvotirno vodenje zdravstvene službe, katera bi se s tako koor- dinacijo znatno pocenila, pacien- tu pa bi se zbližal m skrajšal po- stopek za koriščenje te službe. Na posvetovanju organov Ob- činske skupščine. Splošne bolniš- nice v Ptuju in upravnika Zdrav- stvenega doma je bil sprejet eno- ten koncept za perspektivno iz- vajanje zdravstvene službe. Pripominjam, da je občinski investicijski sklad za zdravstvo za izdelavo programa in načrta novogradnje že dodelil potrebna finančna sredstva. Upravitelj Anica Langus Komunalna banka Ptuj ima v Kidriče- vem svojo poslo- valnico Za prebivalce z območja naselij Kidričevo, Apače, Lovrenc, Cir- kovce, Podlože, Ptujska gora, Ma- I kole, Majšperk, Stoperce in osta- I lih okoliških naselij je odprla Ko- i munalna banka Ptuj 25. novembra 196.'j svojo bančno poslovalnico v Kidričevem (samski dom) z na- menom, da bi za nje opravljala posle po žiro računih, da bi od- ! obravala potrošnike kredite in opravljala, hranilno službo. Poslovalnica Komunalne banke Ptuj je odprta vsak torek in če- trtek od 7 do 14. ure, vsak po- nedeljek, sredo in petek pa od 11. uro do 18 30 Da bi bilo seznanjenih z name- nom nove bančne poslovalnice v i Kidričevem čimveč ljudi, jc izdala j direkcija Komunalne banke Ptuj poseben rdečkast letak, na kate- ' rem seznanja prebivalstvo o vseh podrobnostih služb z žiro računi, s potrošniškimi krediti, s hranil- nimi vlogami in z vlaganjem Glede hranilnih vlog je -na le- taku posebej poudarjeno, da jih obrestuje banka pa 5 in 6 odstot- kov, pa tudi 7 odstotkov glede na različne načine vlaganja. Vlaga- teljem priznava posebne ugodno- sti. Na primer: vsak vlagatelj, ki ima pri Komunalni banki Ptuj ali pri njeni poslovalnici v Kidriče- vem naloženih vsaj 25.000 din, je zavarovan za slučaj nezgodne smrti. V tem slučaju dobijo nje- govi nasledniki 100.0000 din. Zla- sti za mlade varčevalce so še raz- ne druge možnosti, za katere lah- ko zvedo vsi v poslovalnici v Ki- dričevem Iz dneva v dan »se zanima za to poslovalnico več ljudi iz Ki- dričevega ih iz okolice in vse ka- že, da bo v najkrajšem času imela več kot polne roke dela. Češka gospodarska dele- gacija obiskala Kidričevo v ponedeljek, 16. decembra 1963, je obiskala Tovarnyo glinice in aluminija »Boris Kidrič«, Kidri- čevo, gospodarska delegacija iz CSSR. ki jo je vodil minister vla- de CSSR in predsednik češke planske komisije Veincent Kra- hulec. V delegaciji je bilo še 6 gospodarskih strokovnjakov. V Kidričevem si je češka dele- gacija pod vodstvom direktorja tovarne inž. Franja Griinnfelda ogledala nekatere obrate tovarne glinice in aluminija in se zani- mala za posebnosti proizvodnje zlasti glede na razširitev tovarne aluminija in rekonstrukcijo to- varne glinice. Po obratih so spremljali delegacijo tudi pred- stavniki organov delavskega upravljanja in političnih organi- zacij. Po ogledu tovarne se je delega- cija zadržala krajši čas v-^ptuj- skem hotelu »Petovia«. Iz Ptuja je odpotovala delega- cija iz CSSR v Zagreb na oglede nekaterih tamkajšnjih večjih pod- jetij in na razgovore z njihovimi predstavniki. -Vj Rusk na obisku v Londanu Na pot; z zasedanja sveta mi- nistrov NATO v Parizu je ame- riški minister Dean Rusk prispel včerai na enodnevni obisk v Lon- don. V dobro obveščenih krogih poudarjajo, da bo Rusk bivanje v Londonu izkoristil za razgovor z britanskimi predstavniki o bliž- njem obisku premiera Homea in zunanjega ministra Buttlerja Wa- shirtgtonu. Omenja,fo pa tudi, da bo glav- na tema Ruskovih razgovorov ve- ljala odnosom Vzhod — Zahod oziroma da bosta obe strani po- jasnili svoja stališča o konkret- nih možnostih in morebitne pred- loge na tem izredno pomembnem diplomatsko-političnem področju. Problematika urbanističnega programa (Nadaljevanje in konec) Po širši razpravi o t(Mn pred- logu okvirnega programa je bili načeloma osvojen predlog sklepa s pripombo, da je po- trebno ponovno proučiti dolo- čitev siibgravitacijskoga centra Dornava in taiki center določiti raje za naselje Moškajnci — Gorišnica. Naselje Dornavo bi se pa eventualno obdelalo kot .<*palno naselje, enako kot na- selje Spuhlja in Zgornja Ilaj- dina. Skrbno je bil tudi pro- učen predlog določitve samo šestih subgravitacijskih cen- trov in zakaj ne bi take centre določili tudi v ostalih večjih krajih občine. Pri tem so pro- jektanti poudarili, da imajo le predlagani centri osnovne po- goje za razvoj predvsem glede možnosti vodne preskrbe, ka- nalizacije, ngodnih komunika- cij in razvoja gospodarstva ter v tej zvezi tudi zaposlitve ljudi. Vprašanje je bilo tudi dano. kakšen zazidalni razvoj bo mo- žen v ostalih krajih občine, ki PO tem oredlogn niso nriznaui kot gradbeni okoliši. Pri tem je biilo pojasnjeno, da bodo ob- čani v teh krajih lahko zidali le na osnovi izjemnih dovo- ljenj po posebnih predpisih Uredbe o izdajanju izjemnih dovoljenj zunaj gradbenih okolišev in to le kmetovalci, dočim bo potrebno zaposlene individualne gradidelje usmer- jati le v predlogu naštete gradbene okoliše, kot nove cen- tre, ki imajo možnosti perspek- tivnega razvoja. V zvezi s tem je bil sprejet naslednji pred- log sklepa: V skladu z elaboratom o možnostih razvoja gospodar- stva in naselij v vplivnem ob- močju Ptuja predlagamo, da .sprejme občinska skupščina Ptuj na temelju 2. odstavka 15. člena in 12. točke 15. člena Za- kona o občinskih ljudskih od- borih (Uradni list LRS. številka 19/1952) ter 5. in 7. člena Za- kona o urbanističnih projektili (Uradni list LRS, št. 22/1958) sklep o urbanističnem vplivnem območju mesta Ptuja A. VPLIVNO OBMOČJE PTUJA 1. Vplivno območje mesta Ptuj je današnje občinsko ob- močje. Ptuj je gravitacijski center tega območja. Vplivi ne- katerih funkcij mesta (zdrav- stvo, trgovina, srednje .šolstvo) segajo tudi prek občinsike roo je, zlasti proti vzhodu; yeodm je v bodočnosti zaradi raarnofa drugih krajer in območdj B» čunati z zmanjšanjem vp&w mesta izven današnje občimsta meje. 2. Prostorski im urbanistafini razvoj vplivnega območja me- sta Ptuja (v nadaljnjem bese« dilu: območje občine) sloni na nas.lednjih izhodiščih: a) neizbežna je močna de- agrarizacija prebivalstva; k.\'pih temu naj bi se preprečila dol- goročna tendenca depopulacrje občinsikega območja, kar bo možno doseči z intenzivnim in- vestiranjem v industrijo m proizvodno obrt; deagrarizacd- ja prebivalstva bo posledica modernizacije in napredne or- ganizacije kmetijske i)roizvod- nje, kar bo prav tako terjalo znatne investicije za to pa- nogo; b) računa se, da bo živelo čez 30 let na občinskem ob- močju 63.000 prebivalcev; od tega 27.500 aktivnih in 55.500 vz.drževanih: od aktivnih bo zaposlenih 5.500 v kmetijstvu in gozdarstvu, 22.000 pa v ne- agrarnih dejavno.stih; c) osvaja se koncept decen- tralizirane urbanizacije, ki naij omogoči po eni strani postopen in .soliden urbanistični razvoj mesta Ptuja, po drugi strani pa lažje reševanje stanovanjskih in socialnih problemov prebi- valstva, ki se preslaja; d) da bi se dosegla decen- tralizirana urbaniizacija, bo po- trebno zagotoviti primerno pro- storsko investicijsko politiko, predvsem v industriji, proiz- vodni obrti in kmetijstvu; e) pogoj za decentralizirano urbanizacijo je tudi primer- na urbanistična urejenost in opremljenost ter prome;tna po- vezanost, zlasti s centrom re- gije, tj. Mariborom. 3. Za razvoj so predvidena naslednja naselja: a) Ptuj od 9.400 na 30.000 prebivalcev; b) spalna naselja Ptuja: Spuhlja, Zg. Hajdina; c) subgravitacijski centri: Cirkovci od 335 na 800 Cirkulane od 244 na 800 Dornava od 1030 na 1500 .Vlajšperk od 324 na 800 Podlehnik od 402 na 800 Naselje pri Desencih na 3000 d) Industrijsko naselje Kidri- čevo se ne bo dalje razvijalo. 4. Za naselja iz itočke 3-b in c je izdelati take urbanistične načrte, ki bodo omogočili an- gažiranje pretežno zasebnih sredstev, ker se bo odražalo med drugim v gostoti naselje- nosti. Le-ta bo orientacijsko znašala za zazidalno območje 50—70 preb./ha. 5. Urbanistična d» kumentaci- ja se bo izdelala v naslednjih fazah: a) za gravitacij Siki center Ptuj: — program ureditvenega (re- gulacijskega) območja z osnov- nimi ureditvenimi elementi, — zazidalni načrti na osnovi razširjenega programa za po- trebe razvoja 5 let; b) za spalna naselja Ptuja: — programske osnove s.tano- vanj in oskrbe, — zazidalni načrti za razvoj v obdobju 5 let; c) za subgravitacijsfke centre: — program stanovanjsike gradnje in oskrbe, — lokacije za javne in oskrbovalne objekte ter zazi- dalni načrti za potrebe razvoja 5 let. 6. Za naselja iz točke 3. se določijo gradbeni okoliši. Za gradnjo drugih naselij in na ostalem zemljišču občine ■ pa velja uredba o izdajanju iz- jemnih dovoljenj za uporabo zemljišč (Uradni lisi LRS, št, 29/1963). 7. V naseljih iz točke 3-c bodo predvidoma potrebne za proizvodnjo (kmetijski obrati, obrtni in manjši obrati) na- slednje površine: Naselje Površine v ha skupne zazidalne Cirkovci 4,5 1.5 Cirkulane 4 1,5 Dornava 4 1.4 Majšperk 4,5 1,5 Podlehnik 4,5 1,5 Naselje pri Desencih 6,5 2,2 V teh površinah so upošte-« vani tudi že obstoječi obratij ni pa upoštevano zemljišče, ki današnjim obratom funkcional- no ni potrebno, kakor tudi ne kmetijsiko proizvodno zemlji-i šče. 8. Oskrba se bo v naseljihi iz točke 5-c načeloma orgaita-i zirala takole: — trgovsiki prostor za vsa-i kodnevno presikrbo prebival« stva, s skladiščem za povpreč-« no 14-dnevno zalogo (živila, gos.podinjsike potrebščine, g»-i lanterija, standardni teksta^ papir in drobne šolske potreb-i ščine, časopis ter tobak): — servis.! (frizer. inisd:alateT, el^Bk* (Nadaljevanje na 3. stranO ^ V meglenem zimskem jutru .je'd rugi konec mostu daleč na obzorju Zbori voiiicev ¥ Ormožu Nadaljevanje s 1. strani) sko zaradi čestih nesporazumov z lastniki parcel, po kateri je spe- ljana cesta. Tega dokaj zanimivega zbora volivcev se je udeležil predsed- nik občinske skupščine Matija Ratek, ki je obrazložil in pojasnil vrsto nejasnosti. ZBORA VOLIVCEV NA TO- MAŽU se je udeležilo mnogo vo- livcev. V obširni razpravi o šte- vilnih pomembnih in perečih lo- kalnih problemih so volivci na- kazali rešitve. Nakazali so pereči problem slabo urejene šole in primanjkovanja stanovanj. Na zboru so želeli, da bi se naj tudi za Tomaž izdelal urbanistični načrt. Upravitelj osnovne šole je obravnaval problem šole, ker šoloobvezni otroci nimajo zdrave pitne vode, so brez primernih učilnic, šolske delavnice in pri- merne šolske kuhinje. To šolo obiskuje približno 450 otrok in primanjkuje učiteljev in preda- vateljev, ker jim ne morejo nu- diti stanovanj. Na zboru so zahtevali, da bi v Savcih ponovno odprli ukinjeno trgovino in tako zagotovili pre- cej oddaljenim potrošnikom do- bavo prehrambnega blaga. Na zboru so predlagali, da bi naj ob- činska skupščina čim hitreje za- čela graditi blok. Grajali so ne- katere neprimerno višje cene v trgovini pri Tomažu in v tej zvezi ugotovili nekatere nepra- vilnosti. Glede reševanja komu- nalnih problemov so menili, da bi se naj krajevne skupnosti v tej dejavnosti povezale in reše- vale skupno sistematično nastale probleme. NA ZBORU VOLIVCEV V PODGORCIH, ki je bil 10. de- cembra, ni bilo kakšnih posebnih razprav, čeprav je bil material zbora izčrpno obrazložen. V raz- pravi so le nakazali nekatere lo- kalne probleme, ki so večje go- spodarske važnosti za širši krog občanov. Tako so predlagali, da bi bilo treba razširiti nakladalno postajo Osluševci in obstoječo razsvetliti. Ker sta dve cesti bolj lokalnega pomena in za ta kraj pomembni, so volivci menili, da bi naj za njih ureditev občina dodelila sredstva iz občinskega gozdnega sklada. Drugih po- membnejših predlogov ni bilo, razvrstili glede obdavčitve v peti rajon in da bi v Podgorcih pri- čeli graditi trgovski paviljon. ZBORA VOLIVCEV NA KO- GU 8; decembra t. 1. se je ude- ležilo mnogo volivcev. Na zboru so razpravljali o potrebni grad- nji stanovanj za učitelje in o preureditvi trgovine na Kogu. Volivci so bili mnenja, da bi bilo treba urediti v osnovni šoli Kog pokvarjeni vodovod, kajti šola ima iz leta v leto z vodo večje težave. Volivci so se tudi prito- ževali zaradi prenizke odkupne cene živine in utemeljevali, da je odkupna cena živine v sosed- njih krajih izven občine višja. Med drugim je bilo tudi nekaj manj pomemlDnih predlogov in pripomb volivcev komunalnega značaja. ZBORA VOLIVCEV NA GRA- BAH 8. decembra se je udeležilo malo občanov, vendar je bila razprava precej plodna. Volivci so predlagali, naj bi cesto od Ro- bota do ceste, ki veže Salovce, vzdrževala občinska skupščina. Volivci so bili tudi mnenja, da bi naj občinska skupščina bolj skr- bela za ostarele kmete. Glede razporeditve sredstev prihodnje- ga družbenega plana so se v ce- loti strinjali. Predlagali so tudi rešitve za nekatere manjše ko- munalne probleme. Zanimali so se za perspektivni razvoj občine in svojega področja: ZBOR VOLIVCEV V SREDI- ŠČU je bil 8. decembra. Vo- livci so razpravljali o prihod- njem letnem družbenem planu, o krajevnem samoprispevku in po poročilu o komunalnih in sta- novanjskih zadevah. Volivci so se zanimali, zakaj ne gradijo na- prej ceste Ormož-Središče, kdaj bo zgrajen v Godenincih most čez Trnavo ter za poravilo cest na tem področju. Zahtevali so tudi razsvetljavo nerazsvetljenih cest, popravilo hiš SLP in uredi- tev tudi drugih manjših lokalnih komunalnih problemov. Mizar- sko podjetje »Slog« nima sred- stev, da bi si nabavilo potrebne naprave v novo zgrajeni hali. Volivci so bili mnenja, da bi se kljub pičlim sredstvom nudila »Slogu« možnost, da uredi nove prostore. »TF.DNTK« — »obofa. 21. decembra 1965 Stran 5 S predvčerajšnje seje občinske skupščine Ormož Kulturno življenje zaostaja za gospodarskim razvojem DOSLEJ JE BILO V OBCINI PREMALO RAZUMEVANJA ZA RAZVOJ KULTURNO-PROSVETNE DEJAVNOSTI, PRED- VSEM TAKE, KI OBLIKUJE HUMANIZEM SOCIALISTIČNEGA ČLOVEKA. DELAVSKA UNIVERZ^ IN KULTURNO-PRO- SVETNA DRUŠTVA SO V CELOTI OPRAVIČILA SVOJ OB- STOJ. VAŠKE KNJIŽNICE MORAJO S PROPAGANDO IN Z ZADOSTNIM ŠTEVILOM KNJIG POVEČATI ŠTEVILO BRAL- CEV. V ORMOŽU JE TREBA USTANOVITI ČITALNICO IN JO OPREMITI S POTREBNIMI KNJIGAMI IN REVIJAMI. ORGA- NIZIRATI JE TREBA POTUJOČO KNJIŽNICO IN POVEČATI PEVSKE TER TAMBURASKE ZBORE. SKRATKA, POŽIVITI .TE TREBA KULTURNO ŽIVLJENJE V OBCiNI IN NA KUL- TURNO-PROSVETNEM PODROČJU USTVARITI LEPSE IN TOPLEJŠE ODNOSE MED LJUDMI, POLEG TEGA SO NA SEJI OBČINSKI POSLANCI RAZ- PRAVLJALI PO POROČILU SVETA ZA DRUŽBENI PLAN IN FINANCE, O IZPLAČILIH IZ PRORAČUNSKE REZERVE, SPREJELI SO NEKAJ POMEMBNEJŠIH ODLOKOV IN IZ- GLASOVALI POROŠTVA. Večji del razprave so občinski poslanci na zadnji seji posvetili analizi dosedanjega stanja kul- tumo-prosvetne dejavnosti v ob- čini ter načinu, kako to negospo- darsko dejavnost pospešiti. Iz poročila povzemamo, da so kul- tumo-prosvetna društva kljub slabim pogojem s svojim delom opravičila svoj obstoj, predvsem pa organizator in usmerjevalec kultumo-parosvetne dejavnosti v občini, svet »Svobod« in prosvet- nih društev. Ta je ustanovil ko- misijo za dramatiko. Domača društva so priredila 12 premier, ponovitev in lastnih gostovanj pa je bilo 22. Ta gostovanja si je ogledalo 4620 ljudi. Od tega šte- vila so dala kultumo-prosvetna društva 3 drame, 6 komedij, 1 kriminalko in 2 mladinski deli. Svoja dela so izvajali na odru v Ivanjkovcih, v Središču, na Hu- mu, na Tomaž« in v Središču pa so priredili »teden kulture«. Kot posebna vejacfcamatikesev^zad- njem času tjveijavlja lutkarstvo. V okviro^ol v^poi^^ezaviz društvi je delov^et mešanih in dva moška pevska zbora, ki imajo približno ISOpevcev. Tndi pri vsaki osnovni soli je po en pevski zbor, razen v Ormožu, kjer so trije, v Središ&i pa dva, V teh zborih sodelnje pribiižm> 400 mladink in mladincev ter pionirjev. Glasbena šola v Or- možu šteje 85 gojencev, pionirski klavirski krožek t Središču pa šteje 16 učencev. Komisija za glasbeno dejav- nost v občini je zabeležila vrsto uspehov v glasbi v sodelovanju na vseh proslavah v občini. Glas- beniki so tudi sodelovali na re- publiškem tekmovanju, pri na- stopu v Veržeju ob odkritju spo- menika Slavku Ostercu in še drugje. Knjižnice pomagajo pri dvigu splošne izobrazbe Knjižnice morajo v današnjem času iz dneva v dan vedno bolj pomagati najširšemu krogu ljudi pri dvigu splošne izobrazbe in pri vzgoji ljudi v vseh stopnjah. Knjižnice zbirajo in izposojajo poljudnoznanstvene, strokovne in leposlovne knjige, organizira- jo čitalnice, potujočo knjižnico, širijo propagando ter sodelujejo z gospodarskimi organizacijami pri širjenju kulture. Ormoška matična knjižnica ima 1800 knjig in vaške: pri Ve- liki Nedelji 460 knjig, v Podgor- cih 400 knjig, na Tomažu 600 knjig, na Runču 330 knjig, pri Miklavžu 490 knjig, na Kogu 400 knjig, v Središču 700 knjig in v Ivanjkovcih 550 knjig. Ce pri- merjamo število občanov s šte- vilom knjig, ki jih imajo za bral- ce knjižnice na razpolago, od- pade v občini na 10 občanov ena knjiga. Ce pa še primerjamo, da je v knjižnicah mnogo mrtve za- loge knjig, je to število' toliko manjše. V Ormožu jp ustanovljena ma- tična knjižnica, ki zalaga va.ške knjižnice s knjigami. V knjižni- cah je treba uvesti svoboden pri- stop h knjigam, razdeliti je treba knjige po sistemu decimalne kla- sifikacije; knjige bi naj bile raz- vrščene po policah po strokah, knjige za mladino pa po starost- nih stopnjah. Delavska univerza - pomemben izobraževalni center Delavska univerza Ormož vse- stransko skrbi za izobraževanje in vzgojo svojih občanov. Pod njenim okriljem je ustanovljena politična šola, prireja razne se- minarje in tečaje ter predavanja. Splošni strokovni .sektor preda- vani Delavske univerze obsega oddelke osnovnih šol za odrasle, oddelke ESS za odrasle, prireja tudi seminarje za kvalifikacije km<=tii.ske in kovinske stroke ter ostala predavanja in seminarje po potrebi Ima tudi zelo obširen poljudnoznanstveni sektor pre- davanj Obseg dela Delavske univerze je obširen in zahteven, ustanova pa potrebuje kvalite- ten predavateljski kader za pre- davanja v Ormožu in na terenu. Kulturno prosvetno dejavnost potrebuje več sredstev Glede na ceste finančne teža- ve, s katerimi se kultumo-prft- svetna društva v občini sreču- jejo, kar tudi cesto onemogoča njihovo delovanje, bo potrebno v bodoče misliti na večjo finanč- no podporo. Mnogo odprtih pro- blemov, na katere naletimo prav v kulturni dejavnosti, je dokaz, da je v tej smeri v občini pre- malo storjenega. Kadrovska vprašanja niso urejena. Skoraj 88 odstotkov dela je v rokah prosvetnih delavcev, ostalo delo pa opravljajo občani. V gradbe- ništvu, industriji, predvsem pa v kmetijstvu je na področju občine zaposlenih mnogo strokovnjakov, ki bi lahko v kulturni dejavnosti mnogo doprinesli. Število poklic- nih dirigentov in glasbenikov ni in ne bo kmalu takšno, da bi z njimi zadostili potrebe podeže- lja, zato je treba iskati domače Ijndi in jih usposobiti na semi- narjih, tečajih ter tako pridobiti nove glasbenike. Kvaliteten glasbeni nastop zahteva mnogo vaj, za nje pa so potrebni pri- merni prostori, ki jih še povsod ni, Tafeo se tudi igralcem pro- svetnih društev za vaje nikakor ne izplača ogrevati velikih pro- stcwov ali celo dvoran, zato bi moral>fv "te namene imeti mamjiše prostore. Za pažlvitev kulturno- prosvetne dejavnosti To bo moč doseči le z množič- nim vključevanjem občanov, predvsem mladine v prosvetna društva in v razne klube. Pro- svetna društva morajo biti po- vezana s krajevnimi skupnostmi, prek katerih je moč obravnavati vse kulturne probleme na nje- nem območju. Predvsem pa je treba ugotoviti interes občanov po izobraževanju in kulturni za- bavi. V občini je treba ustvariti dovolj propagande za zanimanje ljudi za sodelovanje v kulturno- prosvetni dejavnosti. Bilo bi po- trebno razširiti glasbeno šolo na Tomažu in v Središču. Ustano- viti je treba večje število zabav- nih ansamblov in načrtno usme- riti vse kulturne prireditve za prihodnje leto. Tudi na področju filma je treba napredovati, pred- vsem v boljši izbiri filmov itd. Tudi v bodoče je treba prirejati literarne večere in skrbeti za vzgojo knjižničarjev. Mopedist povzročil nesrečo in pobegnil Dne 12. t. m. ob 15.50 se je na cesti II. reda v vasi Osluševci voznica osebnega avtomobila MB-il-S? Jožica Polajnko pri- peljala do txlcepa, po katerem se je v tem trenutku pripeljal mopedist ter ji zaprl pot. Ko je opazila nevarnost, je pričela zavirati, vendar je avtomobil zaradi poledice zaneslo na levo stran cestišča, čez rlvametrski nasip na travnik, kjer je obstal. Pn padcu se je Polajnkova po glavi precej poškodovala in je bila prepeljana v ptujsko bol- nišnico. Na avtomobilu je nastalo približno za 50.000 dinarjev .^kode. Kot je bilo pozneje ugotov- ljeno, je povzročil nesrečo še doslej neznani mopedist z rde- čim Hvosedežnim mopedom, oblečen v rjavi suknjič, pokrit / rjavim klobukom, brez očal, ki se je peljal v smeri Ptuja. Komu je kaj znano o mopedi- st u, naj sporoči najbližnji po- staji LjVI. Vinjeni mopedist se je poškodoval pri nesreči Dne 12. rlrcenihra ti. ob 16."O se je nr. cesti 11. reda v Sredi- šču vinjen mopedist Ivan Hor- vat peljal proti Kogu in je za- radi vinjenosti padel ter si po- škodoval fflavo na desni strani. Zaradi precejšnjega padca je dalje časa obležal v nezavesti. Ker prihaja v občini do cestih np«.reč zaradi vinjenosti v ce.st- i nem prometu, bo treba glede i na živlienjs.ko osroženost. pro- ti vini^^nim voznikom ostreje mkrepati. Problematika urbanističnega programa _ (Nadaljevanje z 2 strani) tričar, čevljar, šivalnica); — gostinski obrat; 8-letna šola z najmanj 5 učilnicami, v Dor- navi z najmanj 4 učilnicami; — otroško varstvena ustanova; — zdravstvena postaja obsega- joča najmanj splošno ordinaci- jo in zobno ambulanto; - kul- turni dom obsegajo, dvorano, knjižnico ter prostor za druž- heine organizacije in strokovna društva; — enostavnejše šport- no igrišče (v povezavi s šolo); — objekt za javno in komu- nalno upravljanje s funkcio- nalnimi prositori (delavnice, garaže ipd.); — pošta; — po- kopališče; — pokrito avtobus- no postajališče. 9. Kot kraji in okoliši za tu- riizem in oddih prebiivalstva se določajo: a) Dornava; b) Gomila; c) graiH Bori; d) Ptuj z Mestnim vrhom; e) Ptujska gora: f) Ve- liki in Mali Okič; g) Vurberk; h) ?.etale. Za te kraje in okoliše se bo- do izdelale programsike osnove z ureditvenimi elejmenti in po potrebi zazidalni načrti, v ko- likor niso ti kraji že upošteva- ni v točki 3. Za čas do izdelave urbani- stične dokumentacije se bodo določile začasne meje turistič- nih okolišev in osvojila se bo- do določena načela, ki naj šči- tijo te kraje in okoliše pred neustreznimi posegi v turistič- no-rekreaoijsiki prostor. Ukrepi iz prejšnjega odstat- ka bodo izvršeni najkasneje v enem letu po sprejetju tega sklepa. 10. Na območju občine .je mnogo kulturno-zgodovinskih spomenikov, ki jih je potrebno vključiti t turistično gospodar- stvo; zato bo zaščita kulturno- zgodovinskih spomenikov tesno povezana z gospodarsikimi ukre- pi v gbčini. Zaščito določenih kultu rno- z god ov i n sik i h s pom e - nikov pa je potrebno obravna- vati tudi t republiškem me- rilu. 11. Cestno omrežje se bo moderniziralo v skladu z go- spodarstvom in urbanističnimi potrebami občine ter regije, pri čimer se bodo upoštevale kot osnove vsega omrežja avtomo- bilske: Alpe-Panonija (V—Z) in Ptuj—K rapina—Zagreb (S—J). Pri modernizaciji se bodo kot prioritetne upoštevale komuni- kacije regionalnega in medre- gionalnega pomena ter pove- zava občinskih subgravitacij- skih centrov s Ptujem. 12. Da bi se prostor občine čimbolje izkoristil, se bodo za- čela ali nadaljevala naslednja vodnomelioracijska dela: od- prava poplav, osuševanje pre- vlažniih in zamočvirjenih zem- ljišč ter zagotovitev vode za namakanje. Vodnomelioracijska dela za- jemajo tri območja (projekte): Pesnico, Dravinjo in Polskavo z Zg. Dravskim poljem. V Pesniški dolini se bo nada- ljevala regulacija Pesnice in pri- tokov ter melioracija zelo za- močvirjene zemlje. S tem se bodo pridobile površine za rastlinsko proizvodnjo, ki bo omogočila večjo proizvodnjo živine. Poleg hirlromelioracij se boflo opravile agromelioracije. V sušnih obdobjih bo potrebno ponekod namakanje. Na območju Polskave in Zg. Dravskega polja se bodo izva- jali naslednji ukrepi: zadrže- vanje padavinske vode na rav- nico in na obrobna gričevja, odprava poplav, osuševanje za- močvirjenih zemljišč, zagotovi- tev vode za namakanje. Na- makanje bo izvedeno predvsem na težkih tleh ob Polskavi ter pritokih in delno na srednje težkih tleh do bližnje Hotinje vasii. Podrobnejši pregledi površin, kjer se bodo izvajala vodno- melioracijska dela. kakor tufli lokacija namakalnih kanalov, so razvidni iz karte hidrome- lioracij, ki jo vsebuje >Okvir- ni program razvoja vplivnega območja IMuja«. 15. /a preskrbo s pitno vodo naselij in drugih uporabnikov na območju občine se zaščiti skupno 16 kvadr. km površin prvenstveno pod gozdovi. Po- drobneje se l>odo območja za- ščite določila na temelju pro- jektivov vodooskrbe. Do iizde- lave projektov se določa kot rezervat za črpališče gozdni kompleks na Dravskem polju (okrog Kidričevega). 14. Za vsa naselja iz točke 5 je izdelati enotno vodovodno omrežje z vodnimi črpališči v območjih podtalnice na Drav- skem polju. !>tudija voHopre- skrbe naj določi sistem posa- meznih lokalnih vodovodov; le-ti se bodo kasneje priključili na enotno vodr>vodno omrežje, ki bo predvidoma oskrbovalo Slovenske gorice, Drav-sko po- lje m Haloze. Potrebne količine vode za naselja: potrebna predvideno toda na dan število v litrih prebivalcev Ptuj 50.000 ^,000.000 Cirkovci 800 240.000 Cirkulane 800 240.000 Dornava 1.500 450.000 Majšperk 800 240.000 Podlehniik 800 240.000 .Naselje pri Desencih 900 270.000 Kidričevo 2.000 bOO.OOO Navedene količine vode bodo potrebne za oskrbo prebival- stva; za proizvodnjo bodo po- trebne dodatne količjne, ki jih je izračunati na temelju po- drobnejše fwognoze rassvoiia gospodarstva v posameznih na- seljih. 15. Izgradnja HE SD-2 bo zahtevala rekonetrutcijo seda- nje kanaliaaciijsike mreže v Ptuju. Potoka Grajena in Ro- goznica bosta speljana t zajez- je. Čistilne naprave za kanale se bodo iizvedle ločeno za levi in desni breg Ptuija. S projek- tom kanalizacije mesta je po- trebno rešiti detajlne proble- me odkajanja kanalskih voda z oziirom na perspektivo stebla prebivaliStva. Za ostala naselja, ki se bodo razvijala, se bodo izvedli lo- kalni kanalizacijski sistemi s oiistilniimi napravami na teme- lju predhodtniih študij i-n pro- jektov. V razvoju električ. omrežja se bodo gradile nove transfor- matorske postaje na območjih naselij, ki se bodo razvijala, in pri drugih velikih potrošnikih električne energije. V strnje- nih naseljih se morajo vodi ka- bli rart i, kjer je le možno. V Ptuju je zgraditi poleg omrež- ja še 15 transformatorskih po- staj v sklopu novih zazidav. V ostalih naseljih, ki se bodo raz- vijala, je predvideti po 1 novo transformatorsko postajo za vsako naselje. 16. PTT služba bo organizi- rana takole: — v Ptuju avtomatska tele- fonska centrala; — v naseljih iz točke 3-c pol- avtomatska telefonska centrala. V Ptuju naj se programira na 15 prebivalcev en telefonski priključek, v ostalih naseljih pa na 10 prebivalcev en tele- fonski priključek. Vsa naselja iz točke 5 (ra7,en spalnih naiselij Ptuja) bodo imela v okviru poštne službe še: pisemsko in paketno služ- bo ter brzojav. 17. Vse območje občine ima zagotovljen radijski iu televi- zijski sprejem s pretvorniki na Pohorju tako, da dodatna grad- nja pretvornika oziroma oja- čevalcev ni potrebna, B. UREDITVENO OBMOC)E PTUJA 18. Ureditveno obmr>čje Ptu- ja se bo razprostiralo na levem in desnem bregu Drave in bo merilo 2.160 ha. Pri sestavljanju urbanistič- nega projekta bo potrebno od naravnih činiteljev upoštevan spremembo vodnih razmer za- radi gradnje HK SD-2. ker sp bo vodno korito na 'ireditve- nem obmor-ju spremenilo v akumulacijsko jezero. Pri pro- storskem planiranju mesta je potrebno upoštevati prirodne oblikovnf* vrednote mesta (sta- rega mesta), kar velja zlasti za izvedbo tehničnega objekta v okviru projekta SD-2. Na ureditvenem območju naj se organizira in projektira z.^- ščitni ter rekreacijski zeleni pas. Slednji zlasti zaradi turi- stičnih razlogov. 19. Na ureditvenem območ;ii mesta prebiva 9.400 ljudi, od tega 44'/« aktivnih in 56'"■/n vzdrževanih. Za obdobje 50 let fdo leta 1991) je predvideti po- rabit prebivalstva na "0.000. Največji del prebivalstva bo zaposlen v industriji in jjroiz- vodni obrti (45"/«). Organi-zaci- ja proizvodnje v ra.rmeronia močnem kmetijskem zaledju bo zahtevala v mestu še razmero- ma veliko število zaposlitev v kmetijski in gozdarski panogi, vendar znatno manj kot v ostalih proizvodnih panogah skupaj. Ker je mesto gravitacijski center velikega in gosto nase- ljenega območja, se predvideva nadaljnji razvoj terciarnih de- javnosti, kjer bn zaposlenih okro^ ■^9*'/o od vseh oseb. ki KoHo imele zapo^^litev t mestu. 20. Glede na gospodarski in demogrrafski razvoj Ptuja bodo v perspektivi potrebne nasled- nje površine: Zazidalno območje "SO ha l^ivno zelenje 2160 ha 21. Primarno cestno omrežje bo naklonjeno na sistem avto- mobilk medregionalnega pome- na, na katerega se mesto nave- zuje z dvema priključkoma. Primarni sistem cestnega omrežja bo delil mesto na osnovne funkcionalne cone: — mestno jedro; staro me- .sto; — stanovanjske cone; — proiktodne cone. Celotno mrežo bo povezova- la prometna hrbtenica proti Mariboru in Ormožu. 22. Mesto Ptuj bo oskrbova- no s pitno vodo iz enotnega si- stema gravitacijsikega -vodo- voda. Celotno zfl-zidalno območje mets»ta bo k analizirano v osnov- na zbiralnika ob Dravi, ki bo- sta vezana na čistilni in pre- črpovalni napravi "nižje Ptnja. Mesto bo oskrbovano s pli- nom po daljinskem plinovodu. Z električno energijo se bo me- sto osikrbmnailo prek razdelil- nih trans-IrMranatorsikih postaj s kabelsko mrežo 220 — 560 V. 25. Komuntaliio transportne in skladiščne cone ter avtoservisi naj se predviidijo ob železniški progi. 24. Upoštevaijoč detnografsko- ekonomski razvoj mesta, pri- rodne faktorje in faktorje, ki omejioijejo gradhjo, potrebe ze- lenega pasTi ter sistem komu- nalnih naprav, se določa na- siledinja »»eja ureditvenega ob- močja mesta: Sever: Meja teče prek Mest- nega vrha; zajema Rogoznico, del Raibeljčje vasi, zavije v loku do Grajene po glavnih kotah 226 in 511, nato prečka Dravo na koto 225. Zahod: Iz kote 225 na desnem bregu Drave poteka vzhodno od Skorbe. Zahodno od glavne kote 228 (križišče ceste Pra- gersko—Maribor) zavije proti jugovzhodu. Jug: V jugovzhodni smeri preseka meja Hajdino, prečka železniško progo ca 700 m ju- govzhodno od hajdinske posta- je in v loku izključuje iz ure- ditvenega območja smer proti vzhodu na koto 215. Vzhod: Iz kote 215 se meja usmeri prek kot 216 na Dravo, poteka med naseljima Budino in Spuhljo, vključuje Brstje in se na koti 225 usmeri proti se- verozahodu na koto 226, C. KONČNE DOLOČBE 25. Ta sklep in podrobnejši podatki iz elaborata o razvoju vplivnega območja mesta Ptuja se bodo upoštevali pri nadalj- njem planiranju družbeno-go- spodarskega življenja občine in pri ustreznih projektih. V pri- meru večjih odklonov v raz- voju občine od predvidevanja po tem sklepu, zaradi nepred- videnih okoliščin, bo občinska skupščina naročila pri organih urbanistične službe popravek okvirnega programa mesta Ptuja in njegovega vplivnega območja. 26. Nadaljevati je izdelavo urbanističnega projekta Ptuja, to je izdela naj se program ureditvenega območja Ptuja. Na temelju tega programa se bodo naročili prT Zavodu y.a ur- banizem Maribor po potrebi parcialni zazidalni načrti. Pri Zavodu za urbanizem Maribor se bodo naročili tudi ureditveni ali zazidalni načrti za naselja iz točke 5 in za tu- ristične okoliše iz točke 9 v ro- kih, ki jih bo naretkovala hi- trost razvoja občine. Taikoj pa se bo naročil urbanistični pro- jekt naselij Majšperk iin Dor- uave. 27. Poleg naštetih projektov v tem sklepu bo občinska skup- ščina naročila še naslednje študije ali projekte za naselja iz točke 5: a) idejne načrte glavnih pro- metnic; b) idejni projekt vodooskrbe; c) idojne študije odplak; d) idejne projekte regulacije potokov in melioracij (v območju zazidave); e) trase in sistem telegraf- sko-telefomskega in elek- tričnega omrežja. Študija vodoosikrbe bo mo- rala upoštevati tudi velike po- trošnike vode izven nasdiij. Vse študije in projekti iz te točke naj se izgotove do konti ca leta i%4. Predlog sklepa je bil tadi do- polaiijen z dodatnimi nalogčum, ki jih je potrebno upoštevaJtj. pri nadaljanjem prostorsikem načrtom vanju, in to: 1. Preštudirati je treba način oskrbe z daljinskim plinom za naselja iz točke 3 in to pred- nostno za Ptuj ter naselja na desnem bregu Drave. 2. V zvezi z gradnjo HE SlD-2 je potrebno takoj iadelati pro- gram in projekt nove kanaUza- cije iz Kidričevega do Drave. V programu je treba upoštevati: — persipektivne potrebe to- vaime glinice in aluminija; — potrebe naselij Kidričevo in Hajdina; — odplake in deponij odpad- nega materiala TGA, ki danes ogrožajo kvaliteto podtalnice; — odplake bodočih industrij- skih in kmetijskih objektov v tej coni. 3. Preprečiti je treba škodlji- vost plinov iz TGA, ugotoviti območje vpliva plinov in na te- melju teh analiz izdelati projekt zaiščite. Okvirni program s predlogom sklepa bo dan v razpravo ob- činski sikupščini s predlogom, da ga sprejme na prvi prihodnja seji skupščine. Sele po tako osvojenem okvirnem programu bo zavod za urbanizem pričel z izdelavo urbanističnega progra- ma razvoja ureditvenega ob- močja mesta z ureditvenima elementi. Ta elaborat bo ponov- no obravnavan po strokovnih svetih in občinski sikupščini, na- to pa bo dan v šir.šo razpravo z javno razgrnitvijo za dobo treh mesecev. Nato bo predložen še zborom občanov ter tako ob- delan z vsemi pripombami ob- čanov predložen ponovno občin- ski skupščini, da ga sprejme. Sprejeti program obravnava na- to še okrajna sikupščina, potreb- no pa je tudi soglasje republi- škega sekretariata za urbanizem, stancyvanjsko izgradnjo in ko- munalne zadeve SRS. Namen objave tega programa je, da setrnanimo čimveč obč.a- nov o penspektivnem in komu- nalnem razvoju naše občine, da bodo čimveč sodelovali v bodo- čih razpravah in tako doprinesli .svoj delež k .smotrni urbanistič- ni ureditvi mesta in krajev v na'š.i občini. Prepričani smo. da bodoči razvoj naših naselij za- nima slehernega obča.na naše občine ter pričakujemo aktivno sodelovanje pri bodočih razpra- vah o predloženih urbanisitičnih o!>novah. Zasnežena ptu.iska kolodvorska četrt Dopisujte U Tednik! stran 4 Stran 3 Vsakoletno množično poslavljanje od starega leta Priprave na letoSnjp novoletno praznovanje po Ptnju in po oko- lici sc v tehničnem oziru mnogo ne razlikuje od enakih priprav v prejšnjih letih. Vse društvene in gostinske dvorane in sohane horio prijetno segrete, stene okrašen»», svetloba pravljična, mire pogr- njene in pri njih dovolj stolov. Ponekod bodo nase opozorili z lepaki, mogoče celo z reklamo v kinu ali časopisju. Obljubili jim bodo prijeten večer, s programom, z godbo in plesom, s specialiteta- mi in s prijetnim presenečenjem za Novo leto. Vsi prireditelji se zavedajo, da je vsakdo priprav- ljen za novoletno praznovanje ne- kaj žrtvovati. Nekateri bodo od- potovali na obiske ali v planinske domove, večina pa jih bo prazno- vala v kolektivih, doma. v Hru- štvenih dvoranah ali v gostiščih. Povsod bo pretesen prostor. Glede na vsa gornja predvide- vanja so se domislili ponekod nove prakse. Povabijo si goste, ki so pripravljeni priti, k njim pri- čakovat novo leto. Gostje plačajo 1000 .d,o 2000 din 7.^ rezervacijo in si zagotovijo z njo mizo in sedeže, izbrano družbo in večerjo ter se zavarujejo pred v(^asih vsiljivimi vinjenimi posamezniki, ki so spo- sobni pokvariti razpoloženje ce- lotni dnižbl Nikomur ne gre več- za goste ob vseh pogojih, ampak za goste, ki so se prišli veselit in zabavat, ne pa samo pit in raz- grajat. V PtuJn veljajo rezervacije za Narodni dom. za hotel In grajsko re«;tavraoijo ter restavracijo v Ki- dričevem. V ostalih prostorih si bodo za- gotovili goste iz vrste svojih red- nih obiskovalcev, zlasti kjer jim bodo priskrbeli godbo, god- beni-avtomat ali gramofon, če bo zmanjkalo godbenikov in jim pri- pravili okusne priboljške ter pristno domače vino. I Ob takšnih množičnih prazno- vanjih Ptujčani vedno znova ugo- tavljajo, da je v Ptuju premalo dvoran s potrebno kapaciteto, le I del ljudi pride ob razpoložljivih kapacitetah na svoj račun, ostali pa so naravnost prisiljeni ostati v kolektivnih prostorih ali doma in si tam pripravljati prijetno noč. Stroški so ^ieer manjši, jestvine rtoma pripravljene, pijače raznih barv in mori. Povsod je sicer pri- jetno razpoloženje, ponekod celo bolj sproščeno kot v javnih loka- lih. V stanovanjskih zgradbah je drugače; tam je le potrebna ob- zirnost do sostanovairpv. Ob vseh teh ugotovitvah je pri- šlo že pred leti več kolektivov do spoznanja, da je najboljše imeti novoletno praznovanje v podjetju. Na dan 31. decembra se zberejo v nekaterih večjih pa tudi manj- .ših kolektivih v Ptuju pa tudi drugod vsi člani kolektiva nekaj ur po končanem delovnem času, povečini zvečer, praznično oble- čeni, ženske z urejenimi frizura- mi, moški kot pravi kavalirji. Prej zberejo denar ali pa jim sin- dikalna organizacija pripravi pre- senečenje. Ob novoletnem progra- mu in nagovoru, ob okusnem pri- grizku in zadostni pijači se prav prijetno razživijo, zapojejo in za- plešejo enako kot drugi po javnih lokalih. Strež.niki - sodelavci se prav strokovno potrudijo, >re- darji« skrbijo za red, da ni kaj narobe in nikdo več ne misli na to, da bi šel še v javni lokal. V večjih podjetjih pripravijo 31. decembra dopoldne direktorji sprejeme za ožji krog sodplavcev in za povabljene goste, ostalema, širšemu krogu sodelavcev pa po- skrbijo za primeren priboljšek med južino. Marsikje sp spomnijo tudi upokojencev in tovarišev v bolniških posteljah. V samem Ptu- ju je sprejem za predstavnike ko- lektivov, ki ga Je, fvpj^as pripra- vil prpdsednik okraja, odkar je občina, pa predsednik občine. Ta je v grajski restavraciji ali pa v hotelu. Kako bo to letos pripravljeno v Ptuju, v večini kolektivov in pod- jetij, ni več tajnost. Ne bo vse mogoče tako obširno, bo pa prav gotovo ob najboljši volji, da bi bilo razpoloženje tega dne in ve- čera skladno z neštetimi željami in čestitkami za srečno in veselo novo leto. -vj. V LJUTOMERU SEMINAR ZA VODSTVA AKTIVOV ZMS V Ljutomeru je bil včeraj eno- dnevni seminar za vodstva akti- vov ZMS iz ljutomerske občine. Na seminarju so obravnavali na- loge ZMS v prihodnjem obdobja. Namen seminarja je bil poživiti delo mladinskih aktivov, posebno sedaj v zimskih mesecih. Na seminarju so ugotovili, da so dramske sekcije že začele pri- pravljati odrska dela. Večjo skrb pa bo potrebno posvetiti idejno vzgojnemu in strokovnemu iz- obraževanju. nD. B. Sestavljen okvirni program stilcov s sosednimi občinami v ietu 1964 Na druRi redni seji odbora dobrih stikov med oi>činami Cakovec, Varaždin in Ptuj, hi je bila Ifi. decembra 1963 v sin- dikalni klut>ski sobi, sta podpre dsednik odhora Ivica Domislo- vič in tajnik Rudi Posavec iz Varaždina . skupno s ptujskimi odborniki z veseljem ugotovila, da so rodili dosedanji stiki res- no žel.io in odločno voljo, da bi te stike, «rečan,Ta. i?5menjave iz- ku.šenj. uresničevanje ramih o bojestranskih pobud in predlo- gov itd., dalje širili. Namen te seje je bil sestaivili okviren program izmenjiav pri- reditev, predavateljev, srečanj, obisikov iitd. na vseh področjih v 1964. letu, začenši pri .šodarjih pa v,=:e do odraslih. Ta okvirni program bo predložen v soboto, 21. decembra 1%3, v obravnavo skojp-ščini most s stalnimi stiki. Na območju občin Cakovec, Ormož. Varaždin in Ptuj delu- je vrsta organirarij in društev, ki so pripravljena pokazati do- sežke svojega dela tudi pred ob- činstvom izven meja svo.le ob- čine, v mestih in na podežel.iu, v obliki razstav, predavanj, kulturnih prireditev, .športnih tekmovanj turizma, tiska in ra- dia itd., za kar ohstaja.io poleg dobre vnlje tudi realne možno- sti, zlasti če so tako organizira- ne, da bo vedno zagotovljena polna udeležba občinstva. Dose- danja srečanja in izmenjave so potrdile, da ni mogoče primer- jati velikih političnih in osta.lih vrednot tega sodelovanja in so- žitja z materialnimi stroški. Na obeh straneh se organizatorji tega dobro zavedajo in z njimi vsi vplivni faktorji, ki podpirajo tovrstno dejavnost in se je tudi sami aktivno udeležujejo. V okvirnem programu za 1964. leto in za tretji teden bratskih sti'kov in sirečanj, ki bo v Ca- kovcu od 23. do 30. aprila 1964, so upo.števane možnosti udeležbe najagilnejših kulturnih in dru- gih sikupdn z območja ptujske občine v Cakovcu na raznih pri- reditvah, ki bodo deiloma v sa- mem Cakovcu, deloma pa v nje- govih večjih krajevnih skupno- stih. Feliks Bagar je na seji pou- daril, da je s takšno, na širino zasnovano dejavnostjo sindikal- no delo preseglo meje lokalne de.javnosti in to ob podpori osta- lih organizacij in društev v ptujski in sosednjih občinah, in je prevzelo iniciativo za uresni- čevanje socialističnih načel na vseh možnih področjih, ter je pridobilo zanj širok krog sode- lavcev. V tem smislu sta se iz- razila tudi omenjena gosta iz Varaždina ter navzdči odborni- ki Vida Rojic, Vinko Cebek, Aleksander Glazer. Jože Maučec in Stane Stanič, ki so tudi dali svoje predloge za okvirni pro- gram. -vj. KalNataša< Polenišak redna občna zbora. V JuTšincih je podal referat dosorireditev. I Po obsežnosti tehničnih pri- prav večera lahko verjamemo I prirediteljem, da so opravili pre- cejšnje delo, predno je vse ste- klo po programu. Po vsem pa, kar so povedali v rajigovoru pred mikrofonom domači športniki in gostje smo se lahko vsi pre- pričali, da v ši)ortu ni lahko priti do slave in zmag, da so te pošteno zaslužene. Vsi sikupaj, ki so nastopili in so jih gledalci videli in slišali ta večer, predstavljajo mlajšo uspelo generacijo športnikov raznih panog. Na čelu ji je Igor Curin, ki je bil imenovan ta ve- čer za prvega športnika glede na dosežene uspehe in glede na največje število glasov za ta na- ziv. Funkcionarja zveze .Stane Kanduč in Janez Strafela sta se po prireditvd pohvalno izrazila, še posebej pa sta se zahvalila vsem, ki so jima pomagali pri priipravah in gostom, ki so pri- šli na prireditev iz dipugth kra- jev. Ob primerni informiranosti javnositi je mogoče doseči v Ptu- ju, ne glede na katerokoli drugo prireditev, številne gledalce tu- di na prireditvah, ki jih prirejajo športniki. To potrjuje, da je velik del ljudi v Ptuju, ki vsaj pod- pira, .spremlja in vzpodbuja šiportnike, če jih že nimamo pri- like videti kot sotekmovalce v njihovih vrstah. vj Rodile so: Terezija Šmigoc, Sp. Leskovec 21 — Vilktorja; Ge- novefa Matjašič, Borovci 48 — Marijo; Matilda Forštnarič, Stojnci 95 — dečka; Ana Verlič, Biš 34 — Erno; Frančiška Vo- grinec, Ljutomerska 24 — Dragi- co; Amalija Magdič, Kamen- ščak 22 — Dušana; Veronika Furman, Dobrina 96 — dečka; Frančis.ka Lesjak, Apače 39 — Albino; Marija Kelenc, Mure- tinci 57 — deklico; Rozalija Zaje, Sela 34 — Franca; Fran- čiška Kodrič, Kočice 6 — Jane- za; Elizabeta Kelc, Pohorje 14 — Frančeka; Marija Troko, Si- kole 3 — Frančeka; Milica Pe- tih, Trstenjakova 6a — Bojana; Marija Ferčal, Biš 40 — Štefani- jo; Nežka Mlakar, Skorba 17 — Mileno; Frančiška Ozmec, Se- nešci 61 — Zvomka; Silvestra Laura, Brstje 12 — deklico; Ma- rija Rožanc, Mala vas 30 — Aleksandra; Leopoldina Lukič, Breg 14 — deklico; Elizabeta Fuks, Jiršovci 62 — Branka; Marija Drevenšek, Gerečja vas 14 — Silva; Erika Urbančič, Go- rišnica 40 — deklico; Ivana Pukšič, Formin 19 — Zaliko, Jožica Plajnšek, Lancova vas 12 — Jožico; Marija Zoreč, Sp. Hajdina 12 — deklico; Marija Kukec, Godeninci 11 — Jurija; Albina Štuhec, Mairiibor, Meljski hrib 20 — Albino; Alojzija Za- vratniik, Strežetina 11 — dečka; Elizabeta Vogrinec, Kog 77 — Sonjo; Margaireta Mlakar, Pre- pelje 13 — Dito; Marjana Fajt, Šikole 40 — Marjano; Marija Majhen, Lancova vas — deklico; Anica Vaupotič, Babinci 10 — dc -Mco; Ema Sok, Hajndl 25 — Martino; Genovefa Slavinec, Kamenščak 48 — deklico; Neža Sakelšek, Plajnsko 24 — Draga; Marija Feguš, Podlehnik 6 — Marijo; Terezika Košajnc, Budi- na 2i5 — Jožeta. Poroke: Jožef Vogrinec, Mej- na cesta — Rozalija Pajnkihar, Mejna cesta; Miroslav Erjavec, Krčevina pri Ptuju 6 — Jožefa Draško'vnč, Krčevina pri Ptuju 6. Smrti: Frančišek Femec, Na tratah 4, rojen 1891, umrl U. de- cembra 1963; Marija Žemljic, Pavlovski vrh 40. rojena 1888, umrla 14. decembra 1963; Franc Šimenko, Spuhlja 55, rojen 1895, umrl 17. decembra 1963. V Ormožu bo ustanovljen ob- činski odbor Ljud- slce telinike 2e vrsto se je v Ormožu kazala potreba po ustanovitvi občinskega odbora ljudske teh- nike. Ta organ "bo skrbel tudi v tej občini kot v ostalih za tehnično vzgojo in usposablja- nje mladine. V ta namen so ustanovili na prvem sestanku iniciativnega odbora tričlanski odbor, ki bo pripravil vse potrebno za usta- novni občni zbor, ki bo 5. ja- nuarja prihodnjega leta. Na us.tanovni zbor bodo povabili med ostalimi tudi zastopnike organizacij iin društev. Do usta- novnega občnega zbora bodo tudi med ostalim določili komi- sijo za kmetijsko-tehnično izo- braževanje, komisijo za vzgojo mladine in komisijo za vklju- čevanje mladine v industrijo. Vse tri navedene komisije bodo imele v tej pretežno kmetijski občini polne roke dela. Čeprav bodo imele komisije precejšnjo odgovornost v vzgoji mladine, se pred zadnjo komisijo postavlja še toliko večja skrb in odgo- vornost, zaradi prevzgoje ter preusmerjanja mladine in kme- tijstva v industrijo. Tehnično bodo mladino izobraževali v seminarjih, ki jih bodo usta- navljali, seveda po potrebi. Ustanovili bodo foto-amater- ski klub, brodarsko sekcijo in prek občinskega odbora Ijud- sike telinike bodo pomagali AMD Središče in AMD Ormož. Menijo, da bodo člani šolskih tehničnih krožkov avtomatično postali člani ljudske tehnike. Namen ustanovljenega občin- skega odbora ljudske tehnike bo, da bo skrbel za pravočasno tehnično vzgojo in prevzgojo mladine v občini. Zinka: Zima je prišla Sneg zemljo pokriva, narava le spi, drevesa ledeno ie ivje krasi. Zemlja je zmrzla, na mlakah je led; ves svet je v meglo zimsko objet. Vse v hiši se stiska in kuri peči: še muca se zime, mraza boji. Le Janez veselo vzklika ko ptič, se drsa na ledu, ne zebe ga nič. Sedaj se spotakne, razbije si nos, pogleda podplate: že skoraj je bos. Pri peči zdaj revež se kislo drži, se luknja na nosu in v podplatu reži. Člani sindikatov prejmejo nove članske knjižice V sindikalndh podružnicah so pričeli s pripravami za zame- njavo članskih knjižic. Cto uvedbi novega načina oibraču- navanja Članarine in finančne- ga poslovanja v sindikalnih po- družnicah s 1. januarjem 1964 bodo vsi člani sdndakatov pre- jeli nove člansike knjižice. Zamenjava članskih knjižic je zelo odgovoama naloiga sindii- kalnih podružnic pa tudi posa- meznega člana. Ta odgovornost bo prišla do izraza pri izraču- navanju članarine, ki jo je član plačal vse do danes, ker je po- trebno vso vrednost vpisati v novo knjižico. Sleherni član sin- dikaita si bo v svojo knjižico na- lepil znamkice, ki jih je prejel za plačano članarino. Vsekafcoc je v interesu člana sindikata, da si xiredi svojo knjdžioo, da bo iz nje razvidna celotna vplačana članarina, ker je to osnova za priznanje denarne pomoči v pri- meru, če je trenutno brez dela, ali pa se zmajde v nesreči in prosi sindikalno organizacijo za pomoč. Člani, ki jim manjkajo znamkice, naj se o^bmejo na bla- gajnika svoje podružnice, ki jim bo dal vse potrebne napot- ke, da si bodo uredili dokazila o vplačani članirini. Urejeno knjižico naj člani oddajo bla- gajniku podružnice, ki bo iz nje vpisal vse potrebne pnda^flcft v novo člansko knjižaco. No'^ knjižice bodo člani prej^ <)o 31. marca 1964, v primeru, da član odide v drugo podružnico, preden je bila zamenjana knji- žica, mu mora to pred ocflicdm izročati podružnica, kaitere Stan je bili doslej. Ker prihaja vsakodnevno na občanski sindikalni svet TnOQ0D vprašanj, kako se bo v bodoSe potrjevalo plačevanje čflanasrane, ker so znamkice ukinjene, db- \'eščamo člane, da se bo članari- na obračunavala po plačJIkii listi delovne organizacije, ki eJuži knt uradni dokument, da je &m članarino plačal, ker bo to raoh vidno iz posebne kodoro v piai- čilni listi. Mesečino se bo čS^kh rina knjižila v karton člana, M ga izpolnjuje blagajnik jhjdiruž- nice. Ob konca vsakega leta pak se bo vpisala skupna vrednost članairine v knjižico Slana, V primeru, da član odade iz po- družnice med letom v driigo po- družnico, se mu vpdše vrednoit, ki jo je do takrat vplačal. Vse informacije in pojasnila lahko dobijo člani pri tajofflm in blagajniku podružnice ter prt predsedniku nadzornega odbo- ra, ki so v tej zvezi sodelovali na enodnevnem seminarju, ki ga je organiziral v ta namen občin- ski sindikalni svet Ptuj. FB • Med snemanjem svojega najnovejšega filma »Moja dra- ga gospa* je Audrey Hephurn izjavila: >i>SliSala sem, da se je Ava Gardner med pripravami za snemanje novega jilma od- ločila za shujševalno kuro. Hrepenim po tem, da bi našla redilno kuro, ker sem v prvem tednu snemanja shujšala za cel kilogram. Pa tudi brez te- ga nimam preveč kilogra- mov ...« ODLOKI OBČINE PTUJ Po 13. in 14. členu odloka o ag- rotehničnih ukrepih za pridelo- vanje pšenice, koruze, krompirja in krme na travnikih ter sanaci- je sadnega drevja v občini Ptuj' (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 19/63) in po predlogu kmetij- skih zadrug izdaja svet za kme- tijstvo in gozdarstvo pri Občin- ski skupščini Ptuj NAVODILO za izvajanje odloka o agroteh- ničnih ukrepih za pridelovanje pšenice, koruze, krompirja in kr- me na travnikih ter sanacije sad- nega drevja v občini Ptuj. 1. Glede na možnost preskrbe z reprodukcijskim materialom, teh- nično opremljenost kmetijskih zadrug se bodo v letu 1964 s ci- tiranim odlokom predpisani agro- tehnični ukrepi izvajali na slede- čih območjih in v naslednjem obsegu: a) Proizvodni okoliš dravsko — ptujsko polje 1. Za pšenico: — proizvodnja samo visokorod- nih priznanih sort pšenice; — obvezna zamenjava semen (tistih, ki tega niso storili v le- tu 1962 in 1963); — prvenstveno oranje s trak- ,torjem do 25 cm globoko; — obvezna setev pšenice s se- jalnicami; — obvezna uporaba 850 kg mi- neralnih gnojil na ha za osnov- no gnojenje in za dognojevanje; — obvezno zatiranje njivskih plevelov s herbicidi na čistih po- sevkih s posevki in vmesnimi po- sevki pa mehanično; — prvenstvena žetev s kombaj- nom. Te agrotehnične ukrepe so ob- vezni izvršiti vsi pridelovalci pše. niče na območju vseh katastrskih občin proizvodnega okoliša drav- sko — ptujsko polje. 2. Za koruzo: — postopno uvajanje hibridnih sort koruze pri čemer je obvezna zamenjava semena vsako drugo leto; — obvezno jesensko globoko prvenstveno traktorsko oranje do 35 cm; — obvezna uporaba 1500 kg mi- neralnih gnojil po ha za osnov- no gnojenje in dognojevanje. Tam, kjer se gnoji s hlevskim gno- jem pa 1050 kg mineralnih gnojil po ha; — obvezni sklop 40 do 60 tisoč rastlin po ha; — obvezno zatiranje njivskih plevelov. Te agrotehnične ukrepe so ob- vezni izvršiti vsi pridelovalci ko- ruze na območju katastrskih ob- čin: Stojnci, Muretinci, Mala vas, Gajevci, Placarovci, Formin, Bu- kovci, Nova vas pri Markovcih, Markovci. Zabovci, Borovci, Spu- hlja, Brstje, Rogoznica, Podvin- ci, Pacinje, Hajdina, Skorba, Slo- venja vas, Hajdoše, Pobrežje, Apače, Lovrenc, Stražgojhca, Si- kole, Pleterje, Pongerce, Zg. Ja- blane, Sp. Jablane. Cirkovce, Dragonja vas, Mihovce in Zupeč- ja vas. 3. Za krompir: — prvenstveno traktorsko ora- nje v jeseni; — obvezno gnojenje s 300 me hlevskega gnoja in 900 kg mine- ralnih gnojil po ha; — obvezno skupno zatiranje ra- stlinskih bolezni in škodljivcev- Te agrotehnične ukrepe so ob- vezni izvršiti vsi pridelovalci krompirja na območju katastr- skih občin: Stojnci, Muretinci, Mala vas, Gajevci, Placarovci, Formin, Bukovci, Borovci, Nova vas pri Markovcih, Markovci, Za- bovci. Spuhlja, Brstje, Sp. Breg, Zg. Breg. Hajdina, Skorba, Haj- doše, Slovenja vas, Gerečja vas, Njiverce, Pobrežje, Jurovci, — levi breg Poljskave, Lancova vas, Barislavci, Sela, Tmovci, Apače. Lovrenc, Zupečja vas, Pleterje, Mihovce, Starošince. Dragonja vas, Cirkovce. Zg. Jablane, Sp. Jablane. Pongerce, Sikole m Stražgojnca. — obvezna zamenjava semena krompirja na 13 posajene povr- šine. Ta ukrep so dolžni izvršiti pri- delovalci krompirja na območju katastrskih občin: Stojnci. Mure- tinci, Mala vas, Bukovci, Borov- Simna so našli pred namestni- kovo hišo. Tlačani so se bili zo- pet zbrali in vpili v okna. Izve- deli so, da se je grof Strassoldo skozi zadnja vrata v spremstvu mušketirjev umaknil v grad. Hiša je bila prazna. »Na grad, na grad!« so vpili puntarji, ki jim je vino vlilo poguma. »Na grad!« Množica se je po strmi ulici vsula proti gradu. A ustavila se je pred vnanjimi vrati, nad ka- terimi se je šopiril v kamen vklesan avstrijski orel. Bila so zaprta. Stražili so jih mrki mu- šketirji. »Naprej!« so vpili tisti, ki so pritiskali od zadaj. »Zakaj stoji- te? Ali se mar bojite galjotov? Porinite jim vile v trebuh! Ce- snite jih s sekiro!« »Potrpite,« se je oglasil pomir- jajoč glas. »Naši odposlanci so pri glavarju.« »Da bodo zopet brili norce iz nas!« »Tega je dovolj! Ali bomo še dolgo plesali na njihove dude?« Odprla so se mala vrata. Skoz- nje so prišli Ivan Gradnik. Gre- gor Kobal in Lovrenc Kragulj. Bili so nasmejani. »Kaj ste dosegli? Ali nas zo- pet vlečejo za nos?« »Naše bodo izpustili,« je rekel Ivan Gradnik. »Vse?« »Vse. Toda pod pogojem, da se takoj vrnemo dompv. .y^.e prt- tožbe bodo preiskali in skušali popraviti storjene krivice.« »In ti jim to verjameš?« je za- vpil neki dvomljivec. Ivan Gradnik ga je ostro po- gledal. »Misliš, da bi se nam upali la- gati?« je vprašal. »In če so nam tudi lagali, ni še vseh dni konec. Ni še vseh dni konec! Si razumel?« Dvomljivec je molčal. Odprla so se grajska vrata. Skoznje so se usuli možje, ki so bili ujeti pri Solkanu. Za njimi so prihajali vozniki in konji blagom. Zmagoslavno vpitje se je razlegalo v mesto. Prednji odlomek je iz Franceta Bevka knjige »Iz iskre požar«, ki je izšla v letošnji redni zbirki Prešernove družbe. Poleg te knji- ge je Prešernova družba izdala v redni zbirki letos še knjige: Koledar 1964; Ivana Tavčarja »V Zali«; V. Nekrasova »V rodnem mestu«; dr. Franceta Smerduja »Naš zdravnik« ter Franceta Pla- nine »Slovenija in njeni kraji«. Poleg navedenih knjig dobi vsak naročnik po lastni izbiri še eno izmed štirih reprodukcij umet- niških slik. Priporočamo našim bralcem, da postanejo, če že niso, naročniki knjig Prešernove družbe in njeni člani, ker za tako malenkosten znesek ne morejo in ne bodo do- bili nikjer drugje tako lepih in zanimivih knjig. Stran 6 »TEDNIK« — sobota, 21. decembra 1963 Stran S Odloki občine Ptuj (Nadaljevanje s 5. strani) ci, Nova vas pri Markovcih, Haj- dina, Skorba, Hajdoše, Slovenja vas, Pobrežje, Lovrenc, Zupečja vas, Dragonja vas, Cirkovce, Zg. Jablane in Sp. Jablane. 4. Za krmo: — obvezna uporaba 800 kg mi- neralnih gnojil na ha. Osnovno gnojenje mora biti izvršeno do 20. februarja, dognojevanje pa v mesecu aprilu s 100 kg in po prvi košnji s 100 kg dušičnega gno- jila; — do 1. aprila morajo biti oči- ščeni vsi travniki, da bodo spo- sobni praviloma za strojno koš- njo; skopani in očiščeni dovodni in odvodni jarki ter potoki ob travnikih in pašnikih; — prvenstvena strojna košnja, največ trav v polnem cvetu, toda najpozneje do 15. junija, 2. koš- nja pa do 31. avgusta; — obvezna uporaba očiščenega semena detelje. Te agrotehnične ukrepe so ob- vezni izvršiti vsi pridelovalci kr- me na območju katastrskih ob- čin: Formin, Gorišnica, Zamušani, Moškanjci, Zagojiči, Sobetinci, Mezgovci, Dornava, Prvenci, Bo- rovci, Bukovci, Nova vas pri Markovcih, Markovci, ZabovcI, Spuhlja. Brstje, Rogoznica, Pod- vinci. Pacinje, Ptuj, Sp. Breg, Zg. Breg. Hajdina, Skorba, Haj- doše, Slovenja vas, Gerečja vas, Pobrežje. Sturmovci, Jurovci — levi breg Poljskave, Lancova vas, Barislavci. Sel a, Trnovci, Apače, Lovrenc. Zupečj'a vas, Pleterje, Mihovce, Dragonja vas, Starošin- ce, Cirkovce, Sp. Jablane, Zg. Ja- blane, Stražgojnca in Sikole. b) Proizvodni okoliš Slovenske gorice 1. za pšenico: — proizvodnja samo visokoTOd- nih in priznanih sort pšenice; — obvezno gnojenje s 600 kg mineralnih gnojil za osnovno gnojenje in dognojevanje. Te agrotehnične ukrepe so ob- vezni izvršiti vsi pridelovalci pšenice na območju katastrskih občin: Nova vas pri Ptuju, Jane- žovci, Drstelja, Svetinci, Deslnci, Levanjci, Sp. Velovlak, Trnovska vas, Biš, Drbetinci, Grlinci, Hla- ponci, Bratislave! — del, Hvale- tinci, Vitomarci, Ločič, Zg. Velo- vlak, Placar, Krčevina pri Ptuju, Grajena, Gabrnik in Juršinciv 2. Za koruzo: — postopno uvajanje hibrid- nih sort koruze pri čimer je ob- vezna zamenjava semena vsako drugo leto; — obvezno jesensko globoko oranje do 35 cm; — obvezna uporaba 800 kg mi- neralnih gnojil na ha za osnov- no gnojenje in dognojevanje; — obvezno zatiranje plevelov. Te agrotehnične ukrepe so ob- vezni izvršiti vsi pridelovalci ko- ruze na območju vseh katastrskih občin proizvodnega okoliša Slo- venske gorice. 3. Za krmo: — obvezna uporaba 800 kg mi- neralnih gnojil na ha. Osnovno gnojenje mora biti izvršeno do 20. februarja, dognojevanje pa v v mesecu aprilu z 100 kg in po prvi košnji z 100 kg dušičnih gno- jil; — do 1. aprila obvezno očistiti vse travniške površine, da bodo te praviloma sposobne za strojno košnjo, skopati in očistiti vse do- vodne in odvodne jarke ter oči- stiti potoke ob travnikih in paš- nikih; — 1. košnja mora biti opravlje- na, ko je največ trav v polnem Cvetu, toda pajpozneje do 20. ju- nija; 2. košnja pa do 31. avgusta; — obvezna uporaba očiščenega semena detelje. Te agrotehnične ukrepe so ob- vezno izvršiti vsi pridelovalci krme na območju vseh katastr- skih občin proizvodnega okoliša Slovenske gorice. 4. Za sadovnjake: — obvezno čiščenje sadnega drevja pred zimskim škroplje- njem; — obvezno zimsko in dvokratno polletno škropljenje sadnega drevja. Škropljenje sadnega drev- ja izvaja organizirano kmetijska zadruga na svojem območju; — obvezno gnojenje sadovnja- kov na površinah nad 10 arov z najmanj 600 kg mineralnih gnojil na ha. Te agrotehnične ukrepe so dolž- ni izvršiti vsi lastniki oziroma koristniki sadovnjakov na ob- močju katastrskih občin: Ptuj, Krčevina pri Ptuju, Krčevina pri V., Grajena, Grajenščak, Drste- Ija, Nova vas pri Ptuju, Dolič, Vintarovci, Ločki vrh, Janežovci vrh, Bišečki vrh, Vitomarci, Dr- betinci, Kukava, Rotman, Senčak, Zasadi, Bratislave!, Prerad, Po- lenšak, Polenci, Kicar in Pacinje. c) Proizvodni okoliš Haloze 1. Za pšenico: — proizvodnja samo visokorod- nih in priznanih sort pšenice; — obvezno gnojenje s 600 kg mineralnih gnojil na ha, za osnov- no gnojenje in dognojevanje. Te agrotehnične ukrepe so ob- vezni izvršiti vsi pridelovalci pše- nice na nižinskih območjih pro- izvodnega okoliša Haloze. 2. Za krmo: — obvezna uporaba 600 kg mi- neralnih gnojil na ha. Osnovno gnojenje inora biti izvršeno do 20. februarja, dognojevanje pa v mesecu aprilu s 100 kg in po prvi košnji s 100 kg dušičnih gnojil; — do 1. aprila morajo biti oči- ščene vse travniške površine, da bodo te sposobne praviloma za strojno košnjo, skopani in očišče- ni dovodni in odvodni Jarki ter očiščeni potoki ob travnikih in pašnikih; — 1. košnja mora biti opravlje- na, ko je največ trav v poln«n cvetu, toda najpozneje do 20. ju- nija; 2. košnja pa do 31. avgu- sta. Te agrotehnične ukrepe so dolžni izvršiti vsi lastniki oziro- ma koristniki travniških površin v nižinskih predelih katastrskih občin: Zavrč, Dolane, Cirkulane, Pristava, Medribnik, Meje, Zg. Leskovec, Sp. Leskovec, Mala Vamica, Dravci, Vareja, Ljut>- stava, Dravinj"ski vrh, Podlehnik, Starostna, Kozminci, Zakl, Ja- blovec, Zg. Pristava, Bolečka vas, Dolena, Dobrina, Zetale, Dokle- ce, Skrblje, Stogovci, Ptujska go- ra, Podlože, Sestrže, Sveča L, Sveča II. in Lešje. 3. Za sadovnjake: — obvezno čiščenje sadnega drevja pred zimskim škroplje- njem; — obvezno zimsko in dvokrat- no letno škropljenje sadnega drevja. Škroplj^enje sadnega drev- ja izvaja organizirano kmetijska zadruga; — obvezno gnojenje sadovnja- kov na površinah nad 10 arov s 600 kg mineralnih gnojil na ha. Te agrotehnične ukrepe so dolžni izvršiti vsi lastniki oziro- ma koristniki sadovnjakov na ob- močju katastr.skih občin; Zavrč, Dolane, Medribnik, Cirkulane, Pristava, Brezovec, Paradiž, Va- reja, Dravci, Sp. Leskovec, Zg. Leskovec, Dravinjski vrh, Zg. Pristava, Bolečka vas, Dolena, Doklece, Jurovci, Stogovci, Ptu]"- ska gora, Podlože, Sestrže, Lešje, Skrblje. Sveča II, Zetale, Dobri- na, Jablovec, Zakl, Kozminci, Stanošina in Podlehnik. 2. Lastniki oziroma koristniki sa- dovnjakov v tistih katastrskih občinah, ki niso navedene v tem navodilu so prav tako dolžni po določilih temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci obvezno očistiti sadno drevje in izvršiti zimsko škrop- ljenje. 3. Vsi pridelovalci krompirja na območju katastrskih občin, ki ni- so navedene v tem navodilu, so dolžni po določilih temeljnega zakona o varstvu rastlin pred bo- leznimi in škodljivci zatirati ko- loradskega hrošča in škropiti pro- ti krompirjevi plesni. Škroplje- nje izvaja organizirano območna kmetijska zadruga. 4. Po določilih citiranega odloka ni obvezno gnojiti z mineralnimi gnojili tistih travnikov, ki so za- močvirjeni, vedno podvrženi po- plavam in tistih na katerih se tudi z gnojenjem ne doseže več kot enkratna košnja. 5.__ Da se bodo predpisani ukrepi izvedli v letu 1964 so kmetijske zadruge dolžne poskrbeti za po- trebno mehanizacijo in naročiti zadostno količino reprodukcij- skega materiala. Številka: 320-25/62-5-NE^ Datum: 19. nov. 1963 Predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo ing. Sonja KRAVOS Iz programa RTV Ljubljana NEDELJA. 22. IkECEMKRA 6.0O—8.00 Dobro jutro! 6.05—«.10 Poročila in dnevni koledar. 6.30—6.35 Napotki za turiste. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila. 7.40 Pogovor s poslušalci. 8.00 Mladinska radijska igra. 8.35 Iz al- buma skladb za mladino. 9.00 Poročila. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav- ljajo — 1. 10.00 Se pomnite, tovariši... 10.30 Ura popularne orkestralne glasbe. 11.30 Nedeljska reportaža. 11.50 KiUrist Stanko Prek izvaja Paganinijeve sklad- bice za kitaro. 12.00 Poročila. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — D. 13.00 Napoved časa, poročila. 13.10 Ob- vestila In zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 13.50 Koncert pri vas doma. 14.10 Nekaj melodij — nekaj ritmov. 16.00 K*a- poved časa. poročila. 15.05 te francoske elasbe. I6.00 Humoreska tega tedna. 16.20 Vaš glasbeni avtomat. 17.00 Poročila. 17.05 Hammond orgle. 17.15 Radijska igra. 17.43 Glasba iz znamenitih oper. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razgled- nice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Izbe- rite svojo popevko. 21.00 Njihovi roko- pisL 22.00 Napoved časa. poročila. 22.10 Zaplešite z nami. 23. 00 Poročila. 23.05 Melodije za lahko noč. 24.00 Zadnja po- ročila. PONEDELJEK. 23. DECEMBRA Dobro Jutro! 5.15—5.20 Po- ročil* te vremenska naiMved. 6.00—6.10 Napoved časa. poreCda. 7.00—7.15 Na- poved Saša, poročila. 8jM Poročila. 11.00 Pozor, nimaš predn««tll 12.00 Poročila. 124» ZaMvna glasba. 12.15 Kmetiiski nasvet!. «25 Priletne melodUe. 13.00 Napoved časa. poročila. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30—14.35 Glasbeni sejem. 14.00—14.05 Poročila. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 17.00 Poročila. 17.05 Glasbena križanka št. 6. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Zveneče kaskade. 18.45 Po- ta sodobne medicine. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radij- ski dnevnik. 20.00—22.00 Simfonični kon- cert Orkestra Slovenske filharmonije. 22.00 Napoved časa. poročila. 22.10 S popevkami po svetu. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Plesna glasba. 24.00 Zadnja poročila. TOREK. 24. DECEMBRA 5.00—8.00 Dobro jutro! 5.15—5.20 Po- ročila in vremenska napoved. 6.00—6.10 Napoved časa. poročila. 6.20—6.35 Za- četni tečaj angleščine. 7.00—7.15 Napo- ved časa, poročila. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Poročila. !2.05 Zabavna glasba. 12.15 Radiiska kmečka univerza. 12.25 V oavilionu za- bavne glasbe. 1300 Napoved časa. poro- čila. 13.15 Obvestila in zabavna glasha. 13.30 Simfonične rapsodiie in plesi. 17.00 Poročila. 17.05 Koncert po želiah oo-^lu- šalcev. 18.00 Poročila — aktualnosti di- ma in v svetu. 18.10 Instrumentalni so- listi zaMTTiP ?!asbe. 1R 25 P1p<:ni orVp. ster RTV Ljubljana In njegovi solisti. 18.45. Na mednarodnih križpotjih. 19.00 Obve- stila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Skupni program jRT. 20.20 Radijska igra. 21.20 Večer OOEZ BDUBflSJlS SfUBJV BUBfpm