★ TVintcrVòka, BORBA Mi smo ostati trdno pri svojih zahtevah in za sebog imamo neomajnega bramica naših pravic - Sovjetsko zvezo, T ito Leto II. — Štev. 19. Ajdovščina, sobota IS. maja 1946 Cena 4.— lire Naenkrat pa te črte »Čutimo io pio, krepko, tooemško roko, čutimo zdravo, zvesto slovansko kri, čutimo utripanje bratstva in edinstoa, pogum se nam jekleni in o težki uri nam je dobro pri srcu.« Tako je napisal veliki mojster slovenske besede Oton Župančič o pozdravu generalisimu Stalinu in zunanjemu ministru Molotovu ob priliki sedanjega zasedanja Sveta zunanjih ministrov. Težka je danes misel primor site-'Ja člopeka, težka, toda nehote človeku ume v še težje čase nazaj. Petindvaj-^ tet je od tega, odkar so o usodi e zemlje odločali »mešetarji« sami, tople, krepke, tovariške ]eke. 0, vsi ljudje vedo, najtrše pa *c to primorsko ljudstvo, kaj je tekrat sledilo. • Sili smo prodana zemlja, prodano Pjdstvo, s katerim so hoteli zamašiti objestno požrešnost Italije. Tako smo 'ti izročeni na nemilost enega naj-Podlejših zavojevalcev. Res je, samo Volkulja je lahko skotila take zveri, 1 So v prvih dneh vdora na našo ^enitjo začele pobijati in požigati po nutih domovih. Svet je takrat govoril 0 tniru, nam pa so zažgali Narodni om v Trstu, svet je mirno govoril ? Koiru, nam pa so pljuvali v usta ttl nam vlivali ricinovo olje, svet je ^°!jortt o miru, na Bazovici pa je eya naša kri, svet je govoril o miru, ^ Pa smo kakor psi crkavali po zaporih, svet je govoril o miru, v nas Po je rasel upor, gnev, silna zahteva Po življenju, po pravici. Pa, to je l‘° takrat mogoče, ko smo bili pro-Kn*, mešetarsko prodani, ko še ni do tople, krepke, tovariške roke. Cim pa smo začutili njo, smo se mignili, vstali in ta vstaja je po-enila zlom vsega nasilja. O, vi, ki ones pišete krivične črte in jih mesarsko brezsrčno skušale vrezati v Te(te naše zemlje, vi niste občutili .ke, uporne pesti istrskega kolona, !lste slišali kletve rudarjev od Idrije Trema, o vi, vi.niste občutili silne k0(} upornega primorskega ljudstva, I te s svojim uporom dvignilo klic: '^en iz naše dežele, proč, ne boste aril gospodovali!« Z vašim ljudstvom zavezniki in skupno smo se bo- II in vi ste vedeli, da teče naša kri, a gore naši domovi, da bingljajo v etru nad ruševinami naših vasi na te^Petih vešalih naši talci, nedolžni ^r°ci in žqne. O, vedeli ste, da besni našem uporu ranjena fašistična 'Ver.' O, že takrat ste tudi vedeli, da °če primorski človek osvoboditi svo-1° deželo. Vedeli ste, prav vsi sle njjeli rn obljubili ste nam. celo samo-'očbo. In mi smo se osvobodili, 0 svojo zemljo smo osvobodili in ® bi takrat prisluhniti našemu srcu, 1 culi v njem samo en radosten utrip 'ase pesmi: »Ni nam žal krvi za lobodo Slovenije.« Pa ste prišli sami med nas. Čuti ' e našo kleno besedo, videli porušeno domove, vse to ste videti in go-oa'tli ste z nami, z ljudmi s Primor- 1 t Povor,P' rn morali ste čuti °krat utrip srca naše zemlje, saj ste lil med nami. Naenkrat pa te črte. Nehote se spomni besed našegd Tita, ki P je izrekel v Zagrebu pred našo u adino vsemu svetu. O, tudi vam, 1 bi jih morda radi tako enostavno Preslišali, kakor ste pozabili vse to, ttr ste videli in slišali pri nas. Toda o besede so tudi naš klic, ki se po-'juvlja, odmeva in milijoni so ga sli- ''Dobil sem karto teh kombina-Cih na tej karti je bilo vse prečrtano fem Iju, da nisem, vedel, čigava je 'otera linija. Tu Wilsonova, tu neke ('uge, Morganova, ameriška, angle-'s' a' francoska in vrag vedi kakšna Toda ostane eno: če gledaš vse te nekaj stisne okoli srca in se vprašaš, zakaj vse lo, zakaj si toliko Prizadevajo, da bi nam odtrgali del e‘.esa, da znova izročijo nas žive pod uli jarem. Vprašaš se, zakaj prav Kaša junaška dežela mora bili tako Nepravično kaznovana, a je dala oliko žrtev za skupno stvar zaveznikov.« Kakor zlobna kača, ki se boji s svojim ostudno slinastim životom. Prilepiti se na zemljo, oškropljeno 8 Krvjo junakov, se zvijajo te črte po zemlji. Te krivične, tisočkrat Krivične črte so za nas, vaše zavez-žaljive’ Ali ste pomislili na to, kaj si ob tem trenutku misli o vas kmetica iz Brd, ki vas je v svojem preprostem domu vsa vesela pričakala in pozdravila v lepi, preprosti slovenski besedi! Ali ste pomislili, kaj si bodo o vas mislile mladenke iz Šmarij, ki so vam prinesle toliko cvetočih češnjevih vej v pozdrav! Ne, tega verjetno niste pomislili. Prav tako niste pomisliti ha tržaškega delavca, ki vam je ne enkrat povedal, da noče v Italijo, na briškega kolona in istrskega ribiča, na vse te niste pomislili, ker bi drugače ne mogli pisati takih črt. Prav tako pa niste pomislili, da pomeni pisati take črte, spustiti znova na našo zemljo zver, katero smo le z največjimi napori in z največjim žrtvovanjem izgnali z nje, niste pomislili, da bi se na ta način vrnil na naša pogorišča tisti, ki jih je požgal! Na vse to niste pomislili. Prav tako pa niste pomislili, da danes Primorska ni več hrana za požrešne obje stneže po Italiji, ampak da bedi nad njo topla, krepka, tovariška roka, da utripa v njej bratstvo in edinstvo in da v lej zemlji jekleni slednje srce. In te vaše črte?... Prisluhnite klicu tistih, ki bodo na Primorskem živeli, delali, se znojili. Prisluhnite klicu primorskega ljudstva in slišali boste, kaj je njegova pravica. Sto-tisoči manifestirajo in okorne roke pišejo resolucije Vam, svetu zunanjih ministrov in terjajo s krvjo plačano' pravico. O, vi veste dobro, da režejo vaše »znanstvene« črte naše vasi na dvoje, da ločijo skedenj od. hiše, da ločijo brata, od sestre, otroke od staršev, da so neusmiljena krivica. Tudi to veste, da ste jih potegnili kar povprek, da sekajo naše ceste. Tako bi radi napravili s lemi črtami, kakor paglavec, ki potrga ujeti živali noge in se potem smehlja njeni neubog-Ijenosti. Ali veste, da dobi tak paglavec pri nas krepko klofuto? Ob teh trdih dejstvih se človek spomni dveh stvari: Preprostega primorskega ljudstva, desettisočev, sto-tisočev nezlomljivih src, ki jeklene, stotisočev neupogljivih misli in stoli-sočev krepkih, zdravih rok, katerim je blagor domovine in pravica ljudstva najvišji ukaz, in silnega našega Prvo poročilo o tekmovanju naših ljudi: Za obnovo so napravile naše množice v coni B v 329.883 prostovoljnih urah storitve v vrednosti 9,187.001 liro v zavesti, da delajo zase, za Tita, za Jugoslavito Primorsko Ijrudstvo podaja obračun svojega prvega tekmovanja in dasi so 'naši ljudje tokrat prvič v življenju smeli pristopati k smotrnemu načrtnemu delu, niso izostali visoki uspehi, saj so napravili 22.600 komadov opeke, odstranili 1140 m‘ ruševin, popravili 190 km cest, napravili novo, 5 km dolgo cesto, pripravili 1643 m kamenja, nadalje 997 m peska, zbrali 6023 q železa, pripravili 1180 m drv, zasuli 27.608 m jarkov, napravili 861 m drv v gozdu, pripravili 1220 m apna. To so številke, ki v glavnem govore o tem, kaj so naši ljudje storili za obnovo. Poleg tfga pa so v tem tekmovanju obdelali 1,173.869 nv zemlje, posadili 31.478 sadnih dreves, 204.585 gozdnih dreves, nadalje očistili 45.425 sadnih dreves. Nadalje so dosegli močan dotok ljudi v zadruge, sindikate in razne organizacije, kar je imelo za posledico poživitev vsega dela na Primorskem. Nadalje so manifestirali enotnost ljudstva julijske Krajine s tem, da so zbrali 348.070 kg razne hrane za stavkajoče brate v Trstu, poleg tega so zbrali 315.379 lir v iste namene. Svojo veliko ljubezen do Jugoslovanske armade so izrazili v delovnih urah, ki so jih posvetili pomoči v pranju in šivanju naši armadi, v 3.974 urah. najboljšega zaveznika Sovjetske zveze, ki je edina potegnila - meje tam, kjer je čutila našo pravico. Ob lej misli pa ne moreš pozabiti besed naše« Tita: »Za seboj imamo neomajnega branilca naših pravic Sovjetsko zvezo, katere predstavnik Molotov brani odločno, kot da je tam nekdo od nas, našo pravico. Brani jo zalo, ker je globoko prepričan, da je to, kar brani, pravična stvar. Prav tako pa ne moreš pozabiti možaka od Cerknega, ki je dejal, ko so pisali resolucijo: »Še to napišite: in kdor sovraži Sovjetsko zvezo, ta je. naš naspi'otnik, ker sovraži našega prijatelja, našega zaščitnika.« In ob teh mislih smo močni, trdni, nepopustljivi, jekleni in nam je res dobro pri srcu. Vse to izvršeno delo pa moremo še v večji meri razumeti, ko si ogledamo številke, koliko delovnih ur je naše ljudstvo opravilo. Povsod so bili preseženi načrti glede delovnih ur in tako so dosegli pri delu za obnovo v Idriji 28.584 delovnih ur, v Ilirski Bistrici 130.951 delovnih ur, v Postojni 32.714, -v Tolminu 15.514, v Herpeljah-Kozini 19.964, v Ajdovščini 48.583, v Grgarju 27.563 in v Kopru ravno 25.000 delovnih ur. V tem času opravljeno prostovoljno delo in plod tega dela s6 ocenili strokovnjaki po prvih poročilih na 9,187.001 liro. Danes, ko delajo naši ljudje načrte za novo tekmovanje, ki mora roditi še večje uspehe, se na to delo pripravljamo v zavesti, da so za obnovo tega koščka Jugoslavije, za obnovo v Julijski Krajini s svojim prostovoljnim delom v 329.893 urah doprinesli 9,187.001 liro; ta zavest v naših ljudeh budi ognja, pri katerem ne smejo in ne morejo izostati še večji uspehi. To prvo tekmovanje, ki ga naše ljudstvo z vsem ponosom lahko zapiše med tekmovanje ostalih narodov Jugoslavije, nam je ustvarilo pogoje za to, da lahko preidemo h gradnji požganih vasi, k obnavlja- nju naših cest, ker imamo za to pripravljenega dokaj materiala, ker smo za to pripravili lesa, opeke, peska in ker smo se utrdili v spoznanju, kaj more roditi prostovoljno delo. V tej zavesti se danes formirajo na Primorskem delovne brigade, v tej zavesti danes primorsko ljudstvo obsoja vsakogar, ki stoji ob strani ali ki se celo upa razpravljati o našem prostovoljnem delu. Devet milijonov lir smo napravili s prostovoljnim delom, devet milijonov lir smo skovali iz nič in kdor danes govori proti udarniškim nedeljam, proti prostovoljnemu delu, ta je naš sovražnik, ta noče obnove naših vasi, ta noče, da bi se popravili naši domovi, ta hoče hlapčevskega bednega ljudstva, in dobro vemo, da se protivi proti našemu udarniškemu delu samo zato, ker vidi v tem utrjevanje naše moči, on pa je prijatelj fašizma, katerega ni nikdar obsojal, ko je na najsvetejše praznike našega ljudstva požigal domove, razbijal, rušil in moril. Tudi v tem tekmovanju so naši ljudje spoznali, kdo je res pravi prijatelj ljudstva in kdo je njegov sovražnik. Prijatelj je samo tisti, ki z ljudstvom dela, vsak drug pa je njegov sovražnik. PREDLOG STRUCNU&KA SOVJETSKE DELE6ACMG. PREDLOG STRUČNJAKA FBANCUSkE DELEGACIJE PREDLOG STUUČNilAlU ENGUSKE DELEGACIJE PREDLOG DTRUCNJAKA OtlEGACUH*. ORŽAVUE óftASlCE- PripravUamo se na novo tekmovanje Naše ljudstvo se pripravlja na novo tekmovanje, ki ga bo v coni B proglasilo na rojstni dan maršala Tita 25. maja in bo trajalo do 25. avgusta. Po podjetjih so delavci postavili delovne norme, tiste norme, ki so jih dosegli z dosedanjim tekmovanjem kot osnovo za začetek tekmovanja. In na osnovi tega grade načrt z,a bodoče delo, ki mora pomeniti v naši proizvodnji odločilen korak naprej. Enotni sindikati so izdali poziv svojemu članstvu, da se v času tega tekmovanja vse dnine prostovoljnega dela podore v fond za obnovo. Mladinske organizacije so pristopile k organiziranju delovnih brigad in že formirajo svoje edinice, ki bodo dale osnovno množično delovno moč. Organizacija naših žena je sklenila, da bodo žene pomagale pri vseh delih, pred vsem pa bodo gospodinjile brigadam, prale in šivale obleko. Prosvetna zveza je izdala proglas, v katerem poziva prosvetna društva, naj v ■ času tega tekmovanja čisti dohodek v seji prireditev podore v fond za obnovo. Posamezni okraji so na svojih skupščinah skleniti, da poleg celotnega okrožnega dela izvedejo obnovitvene akcije tudi v domačih okrajih. Tako se je okraj Idrija obvezal, da obnovi vas Vojsko, okraj Ajdovščina da obnovi vas Cesto,, okraj Koper bo obnovil vas Gabrovico itd. Posamezne organizacije pripravljajo napoved tekmovanja ostalim organizacijam, posamezni okraji pa pripravljajo naje zajel ,vse naše ljudstvo in nihče noče zaostajati, vsak hoče poved tekmovanja okrajem in vasem. Val delovnega poleta s svojim iznajdljivim, požrtvovalnim delom v največji meri pospešiti obnovitvena dela. Tako se pripravlja ljudstvo v coni B na svoj veliki praznik, rojstni dan maršala. Tita z željo, da ta dan izrazi v pozdravnih resolucijah maršalu Titu delovne obveze kot najprisrčnejši dar delovnega ljudstva svojemu najboljšemu voditelju. Spored Titove štafete v LRS 20. maja 1946 ura Kranj * • 14.45 Črna 15.30 Lesce 12.30 Črhomelj 14.00 Litija 14.10 Dolnja Lendava 5.00 Ljubljana 17.10 Dravograd 17.55 Planina 13.10 Krško 13.17 Postojna 12.20 Ljutomer 6.10 Rateče 9.10 Majšperk 12.50 Razdrto 11.15 Maribor 12.45 Ribnica 8.50 Rogaška Slatina 15.15 Slovenjgradec 7.20 Tolmin 14.00 Sv. Ana nad Tržičem 12.30 Trbovlje 14,24 Škofja Loka 13.35 Zi-dani most 16.00 Tolmin 8.00 21. maja 1946 Ajdovščina ura 8.45 22. maja 1946 ura Bohinj 9.15 Metlika 6.45 Celje 10.10 Mirna 6.30 Idrija 9.00 Novo mesto 9.30 Ilirska Bistrica 9.30 Samobor 14.05 Jezerski vrh 14.25 Stična 6.10 PROTESTIRAMO Včeraj in danes so se začela po Primorskem protestna' zborovanja, na katerih ljudstvo najostreje obsoja predloge zastopnikov Anglije, Amerike in Francije, ki predlagajo razkosanje in cepljenje Julijske Krajine. Ljudstvo najostreje obsoja krivico, ki mu jo skušajo naprtiti po-edinci pod krinko zavezništva. Zborovanja so se pričela, čim je ljudstvo zvedelo za razne razmejitvene. črte, in najprej je spregovorila Vipavska dolina, ki je v raznih vaseh, kot so Ajdovščina, Št. ^id, Col in Vipava priredila množične manifestacije za našega edinega odkritega zaveznika bratsko Sovjetsko Zvezo in demonstracije proti nezavezniškemu postopanju z najpoštenejšim zaveznikom primorskim ljudstvom v korist Hitlerjevega najdoslednejšega sodeloval-ca, še včerajšnjega zavojevalca — Italije. Na teh zborovanjih je ljudstvo sprejelo neštevilne pozdravne re- solucije generalisimu Stalinu, zunanjemu ministru Sovjetske Zveze Molotovu, maršalu Jugoslavije Titu, zastopniku Jugoslovanske delegacije v Parizu Edvardu Kardelju, v katerih izraža svojo prisrčno zahvalo za odločno zagovarjanje pravic primorskega ljudstva. Prav tako pa je na teh zborovanjih je sprejelo ljudstvo resolucije, ki jih je poslalo Svetu zunanjih ministrov, kjer ostro obsoja mešetarjenje s. primorsko zemljo, ki je vse prej kot dostojno zaveznikov, in zahteva, da se kot edina predlagana rešitev upošteva predlog, ki ga je dala naša res odkrita zaveznica, bratska Sovjetska zveza. Taka zborovanja so se vršila po vseh okrajih in povsod je odmeval en. sam klic, klic, ki ga ni mogoče ne prevpiti, ne zabrisati s krivičnimi črtami; Julijska Krajina je in ostane jugoslovanska in zato mora biti priključena v celoti k Jugoslaviji. Skupščine - tribuna ljudske oblasti V preteklih dneh so se po naših okrajnih središčih vršile skupščine krajevnih odposlancev naše mlade ljudske oblasti. Te skupščine so pokazale visoko zavest naših ljudi, ki budno spremljajo vse življenje in dogodke v deželi, nadalje so te skupščine pokazale, da je naša oblast edina kos težkim nalogam, ki se danes postavljajo pred primorsko ljudstvo z ozirom na to, da hoče tudi naše ljudstvo z neomajno voljo in v najkrajšem času izbrisati sledove fašizma, obnoviti svojo domovino in ustvariti pogoje za boljši in srečnejši jutrišnji dan naših ljudi. V zadnjem času so se izvršile tri okrajne skupščine, in sicer v Ajdov-šči-d 28. 4., 12. maja pa v Idriji in v okraju Herpelje-Kozina. Če pogledamo prerez teh zadnjih skupščin, bomo ugotovili nekaj. Osnovna moč naše ljudske oblasti je v tesni povezavi same oblasti z ljudstvom, ki se čuti v celoti dolžno, da pomaga svojim voljenim pri delu. In če pogledamo potem sklepe te ljudske oblasti, bomo ugotovili, da so jasen odraz prve ugotvovitve. Vse tri skupščine so podale jasno dejstvo, da je prostovoljno delo našega ljudstva, tekmovalni polet v ljudskih vrstah ustvaril silne pogoje pri izvrševanju nalog naše ljudske oblasti. Jasno se je to odražalo tudi v gospodarskih postavkah, kjer so bile eden izmed najmočnejših faktorjev prostovoljne storitve našega ljudstva. Ce pogledamo samo ugotovitve skupščine v Idriji, bomo v referatu o gospodarski obnovi srečali, da so tam ljudje napravili vsega skupaj 47.000 prostovoljnili ur in poleg tega še 3500 rudarskih dnin. Nadalje, da delujeta v okraju dve gospodar- ski zadrugi s 15 poslovalnicami, ki oskrbujeta 72 odstotkov prebivalstva. Samo, če dobro razumemo te številke, potem moremo razumeti, zakaj je bilo pri proračunu 47 odstotkov pribitka dohodkov, dočim so bili izdatki znižani za 38 odstotkov. Prav ta idrijska skupščina je med ostalimi važnimi sklepi posvetila največjo pažnjo obnovitvenemu delu v okraju in zato so na predloge, ki so jih prinesli odposlanci iz vasi, sklenili, da v bodočem tekmovanju posveti okraj Idrija vse svoje sile obnovi Vojskega. Nadalje so sklenili, da bodo z živino pomagali pred vsem prizadetim kmetom in da bodo v okraju zgradili šest sušilnic za sadje. Na osnovi tako uspelih skupščin, ki so sicer še v nekaterih primerih kazale gotove napake, pred vsem pri pojmovanju reševanja problematike z ozirom na krajevno ali okrajno merilo, so se naši zastopniki ljudske oblasti dobro pripravili na okrožno skupščino, ki se vrši v soboto, 18. t. m. in ki ima glavno nalogo podati pregled dosedanjega dela in nakazati smernice za bodoče delo. Nehote se človek vpraša, kako brezsrčni so tisti, ki bi radi ljudstvu vzeli njegovo oblast iz rok ,kako brezsrčni so tisti, ki'so to v coni A že napravili. In prav uspehi oblasti v coni B utrjujejo naše množice v borbi za ljudsko oblast v coni A, kjer jim je bila oblast nasilno vzeta, kjer se je dejansko ljudem iste krvi, izišlim kot zmagovalci iz iste borbe, z istimi težnjami in pravicami, vzela osnovna možnost, da bi popravili to, kar jim je fašizem razdejal in‘ uničil in da bi si zagotovili lepši in srečnejši jutrišnji dan. Prvega maja so pokazali svoje krvave roke Tudi iz Goč so šli 1. maja telovadit v Trst. In tudi teh niso pustili pri miru šovinistični razgrajači v Trstu. Večja skupina'izzivačev je napadla skiipino Godčanov in pri tem napadu je zločinski provokator sunil v ledja tovariša Mesesnela Stojana iz Goč št. 74, ki sedaj leži v bolnišnici. Ob isti priliki je bil ranjen še en domačih, katerega pa so policisti aretirali in zaprli in je še danes v zaporih v Trstu v ulici Tigri. Ta zločin jasno kaže na tesno povezanost fašističnih tolp, ki z noži in boksarji napadajo poštene proti- fašiste v Trstu, in med civilno policijo, ki jim daje pri teh zločinih polno zaščito s tem, da zapira tiste, ki se branijo, to se pravi protifašiste. Domačini so pred dnevi obiskali zaprtega tovariša in so mu nesli nekaj hrane ter 1200 lir, kar so zbrali po vasi, toda zaprti tovariš je te stvari odklonil in sporočil iz zapora, da imajo gladovno stavko. Tudi to je eden izmed živih primerov, kakšno usodo bi radi zapisali našemu ljudstvu tisti, ki so potegnili po sredi primorske zemlje razmejitvene črte. Tako so proslavile pa dobre žene in matere praznik zmage Med tem ko so se v Ajdovščini na trgu zbirale tisoglave množice, da proslave dan Zmage 9. maj, se je zbrala skupina naših žena iz Črnič, Brij, Sv. Mihaela, Vrtovč, Ustij, Kamenj, Gojačevega, Podkraja, Bitovelj, Užic in Cola in se odpravile v bolnico v Idrijo z obloženimi jerbasi, da obiščejo in obdarijo tiste, ki so pač za zmago največ doprinesli,_ tiste, ki so za našo zmago nad fašizmom prelivali svojo kri, — naše ranjence. Ta skupina žena se je* prav tiho odtrgala od burnih manifestantov v Ajdovščini, tiho, kakor se zna samo odpraviti žena in mati, ki gre obiskat svojega človeka. Nad vse veseli so jih pozdravili in sprejeli bolniki idrijske bolnice in v njih očeh si videl, da jim ni žal svojih žrtev, ker vedo, da je zmaga dalj časa zadržale v bolnišnici. Nato so izročile darila, ki so bila res ljudska in da to ljudstvo ni in ne bo nikdar pozabilo tistih, ki so se zanj borili. Naše žene so šle od bolnika do bolnika, se prav po domače pomenkovale z njimi in se nad vse razveseljiva. Žene so prinesle 69 kg peciva, tri velike torte, 1380 cigaret, 145 kg češenj, 440 jajc, 108 litrov vina, 12 litrov žganja, 12 litrov mleka, 2 kg medu, 5 kg pomaranč, 10 litrov kisa in ogromno solate. Istega dne so žene iz Skrilj obiskale bolnišnico v Postojni in rav-notako obdarovale bolnike. S tem je naša žena pokazala, da razume, da še traja maš narodno osvobodilni boj in pokazala je, da je dobra, skrbna mati. Trst se ne sme loviti od Julijshe Krajine, kajti to bi pomenilo odsekati glavo od telesa. Molotov »To Istro nam hočejo rezati, deliti...« Kaj so napravili za obnovo v Istri • Pred dnevi je prišel k nam možak iz Istre, trd je bil njegov izraz, trd kakor gruda, v katero vlaga istrski človek svoje sile, svoja življenja, da mu potem rodi še tršega istrskega vina. In ta možak se je prišel pritožit, ker se ne piše in ne govori o obnovi v Istri. »Tudi mi delamo, ker smo tudi mi Titovi«, je dejal možak in tudi o našem delu mora svet zvedeti. Možak je potegnil kos papirja iz žepa in dejal: »Piši, tovariš, piši, mi ne znamo pisati, ker nam niso pustili fašisti, da bi se temu privadili.« In potem je govoril: »Samo 28. aprila tega leta smo v 80 krajih delali, 1112 nas je bilo in napravili smo 5724 delovnih ur. Ne samo kmetje, tudi iz Kopra, Izole in Pirana so prišli. Kako je lepo, odkar ni več fašistov in se poštenjaki med seboj razumemo. Pomislite: Italijani so prišli pomagat v slovenske vasi, v naš popolnoma porušeni Kubed, kjer pripravljamo apno za obnovo, ali Hrasto vj e, kjer pripravljamo les za našo tako poškodovano Gabrovico. Ne, ne, ljudje ne smejo misliti, da smo Istri-jani pod fašizmom otopeli, nikakor ne, še upornejši in delavnejši smo. Pa poglejmo vasico Zabavlje, ki je v enem samem mesecu napravila 859 ur prostovoljnega dela. Pripravili so precej. Popravili poti, odstranili ruševine, napravili apnenico in les za obnovo. ,. Ne znamo tako vse povedati, med seboj se že pomenimo in vemo tudi, da so italijanski koloni v Ankanaru prekoračili delovne norme za 40 odstotkov. In prostovoljno delo je v koperskem okraju zajelo že tak razmah, da tehnična baza sama razporeja delovne sile. Zadnjič enkrat smo skupno s cestno upravo sklenili, da bomo odstranili nekaj nevarnih ovinkov na poti v Šmarje. In res, 12. maja nas je delalo 142 ljudi, prišli so tudi iz Kopra, 35 jih je bilo, 25 iz Gažona in 12 iz Pomjana.« Možak je kar naprej govoril. Nikjer ni imel ničesar zapisanega, toda vedel je tako natančno, da ga ne bi mogel zmotiti, pa je začel naštevati: »V Črnicah je napravilo 16 ljudi 75 delovnih ur, v Zrnjevcu je šlo 34 ljudi odstranjevat ruševine in popravljat poti in so pri tem delu napravili 136 delovnih ur. 32 ljudi iz Koromačev, Hervoje in Mavraž je pri enakem delu napravilo 128 ur, 20 Koper-čanov se je udeležilo pri delu apnenice v Kubedu in napravili so. 120 ur. 32 ljudi iz Pirana je v 160 urah pripravljalo gradbeni les, 138 Pirančanov je v 560 urah obnavljalo ceste, 12 ljudi iz Poletičev je porabilo za čiščenje cest 36 ur. 12 ljudi iz Padne je v 66 urah popravilo šolo, 105 ljudi iz Boršta je za popravo šole porabilo 420 ur. 60 ljudi iz Tuljanov in Soko-ličev je pri popravljanju poti porabili 360 ur. Pri Sv. Antonu je 151 ljudi obnavljalo hiše v 703 urah. 40 ljudi iz Rižane je napravilo 143 ur za obnovo ceste, 42 ljudi iz Laborja je za popravo poti in šole napravilo 174 delovnih ur. Iz Loparja in Gradišč je 15 ljudi napravilo 240 delovnih ur. Bezovica je s 16 ljudmi v v 96 urah obnovila cesto. 16 ljudi iz Cezarjev je v 96 urah obdelalo zapu- ščeno zemljo. 7 ljudi iz iste vasi pa je v 49 urah napravilo nekaj oblek za šolske otroke. 35 ljudi iz Pobegov je šlo obdelovat zemljo po vojni prizadetim družinam in pri tem delu porabilo 140 delovnih ur. Ljudje, 53 po številu, iz Topolovca in Ankarana so porabili 236 ur za popravo ceste. 31 ljudi iz Bonimijev je obdelalo polja dela nezmožnim družinam v 224 urah. 35 Timjančanov je v 105 urah počistilo ruševine, 41 ljudi iz Gabro-vice je 239 ur popravljalo cesto, 51 ljudi iz Dekanov je 180 ur delalo na njivah, 84 Pirančanov in nekaj ljudi iz Trsta je opravilo v 640 urah obnovitvena dela pri zgradbah. »Pa seštejva, če znate seštevati,* je dejal možak, »in videli boste ,da res delamo.« In seštevala sva. Samo v 28 krajih, o katerih je on vedel povedati o udarniškem delu, je 1084 ljudi napravilo 5337 delovnih ur in v vrednosti za težke stotisoče- »Še mnogo bi vedeli povedati o delu v koperskem okraju, saj se sedaj pripravljamo, da obnovimo našo Gabrovico in da pomagamo Smarjaffl pri obnovi. Toda za danes naj bo dovolj. Takrat pa bom spet prišel iu spet bova pisala in spet bova seštevala, toda takrat bodo še večje številke, to rečem,« je dejal ponosno možak, »zakaj vsak dan moramo napraviti več, ker smo vsak dan bolj trdni in močni in ker vsak dan znamo več.« Tako pa dela in obnavlja Istra, ki je k milijonom za obnovo primorske zemlje doprinesla tudi dobršen kos. V ospredju političnega dogajanja v svetu je zdaj vsekakor zasedanje Sveta zunanjih ministrov, kjer je priilo predvsem pri vprašanju pripadnosti Julijske Krajine in Trsta do različnih mnenj in so tudi izvedenci zavezniških dežel podali različne predloge, izmed katerih pa edino Sovjetska mejna črta ustreza stvarnosti v Julijski Krajini in željam primorskega ljudstva. V zvezi s tem razpravljanjem je velikega političnega pomena govor podpredsednika jugoslovanske vlade Edvarda Kardelja pred Svetom zunanjih ministrov 3. maja v Parizu, kjer je zagovornik jugoslovanskih pravic jasno razčlenil, da predlagane črte niso plod ugotovitev razmejitvenih komisij, ampak da se v njih kaže cela vrsta napačnih tolmačenj dejstev. V svojih ugotovitvah je tovarii Kardelj podčrtal, da kažejo angleški, ameriški in francoski razmejitveni predlogi jasno tendenco za kompromisom in je obenem postavil trdno stališče vlade FLRJ, ki si nikakor ne more osvojiti predloženih predlogov, predvsem zato, ker ti predlogi v bistvu ne vsebujejo tega, kar bi moralo biti osrednje, to je, da ne poročajo o proučenih ekonomskih in geograiskih karakteristikah teritorija Julijske Krajine. Kljub jasnim ugotovitvam, ki jih je komisija dobila na licu mesta, ugledajo ti predlogi skoraj natančno tako, kakor jih je predlagala Italija. Jasno je, da v teh predlogih potem tudi prepuste Trst Italiji in ne upoštevajo, da bi omenilo prepustiti Trst Italiji največjo rivico, ki se lahko zgodi Jugoslaviji. Ob isti priliki je tovariš Kardelj tudi naglasil, da je Julijska Krajina bila prečesto žrtev svojega sosednega agresorja in da se pravi podvzeti kakršen koli delček jugoslovanskega ozemlja Julijske Krajine ugoditi včerajšnjemu napadalcu na škodo zaveznika. Tovariš Kardelj je naglasil, da ostane Jugoslavija pri svojem predlogu meja, ki je bil svetu zunanjih ministrov predložen septembra 1945. Prav tako pa je velikega pomena izvajanje tov. Tita, ki je na III. kongresu ljudske mladine Jugoslavije jasno osvetlil vprašanje raznih predlogov, ko je med drugim dejali Hotel bi reči nekaj besedi o vprašanjih, ki bole vsakega našega državljana. To je predvsem vprašanje naše Istre. Tovariši in tovarišice, ko smo se borili za osvoboditev naše dežele, nismo nikoli izgubili izpred oči, da je treba osvoboditi naše brate, ki so izven naše dežele. Mi smo to svojo nalogo izvršili. Izvršili smo jo tem laže, ker je tudi ljudstvo v Istri in Slovenskem Primorju dalo vse od sebe, se borilo za osvoboditev, da bi bilo v Jugoslaviji. 2e leto dni se trudimo, da bi to svojo pravico tudi definitivno in formalno dosegli. Nekateri naši zavezniki nam odrekajo pravico na to. S tem odrekajo pravico tamkajšnjemu ljudstvu, ki pravi, da hoče v Jugoslavijo in da ima pravico biti v Jugoslaviji. Oni imajo neke druge kombinacije. Vi veste, da je bila tam zavezniška komisija, ki je proučevala etnični karakter Julijske Krajine. Ona je podala poročila in na osnovi teh poročil je prišlo v Parizu med štirimi velesilami do pogajanj. Ta pogajanja niso doslej privedla do uspehov, ker smo mi dejali: Nočemo ni-t česar popustiti v svojih prvotnih zahte- vah, ki so najpravičnejše. Mi smo ostali trdno pri svojih zahtevah in za seboj imamo neomajnega branilca naših pravic — Sovjetsko zvezo, katere predstavnik Molotov brani odločno, kot da je tam nekdo od nas, našo pravico. Brani jo zato, ker je globoko prepričan, da je to, kar brani, pravična stvar. Bile so razne kombinacije. Dobil sem karto teh kombinacij. Na tej karti je bilo vse prečrtano sem in tja, da nisem vedel, čigava je katera linija. Tu Wilsonova, tu neke druge, Morganova, ameriška, angleška, francoska in vrag vedi kakšna še. Toda ostane eno: Če gledaš vse to, te nekaj stisne okoli srca in se vprašaš, zakaj vse to, zakaj si toliko prizadevajo, da bi nam odtrgali del telesa, da znova izročijo naš živelj pod tuji jarem? Vprašaš se, zakaj prav naša junaška dežela mora biti tako nepravično kaznovana, a je dala toliko žrtev za skupno stvar zaveznikov. Konferenci velikih sil smo postavili našo zahtevo na podlagi etničnih, gospodarskih, geograiskih in strateških razlogov. Pozneje Je bilo sklenjeno, da se bodo upoštevali samo etnični momenti in mi smo na to pristali. Če bi se upoštevala tako imenovana Atlantska pogodba, tedaj bi videli, da želi ogromna večina Italijanov, Hrvatov in Slovencev, brez razlike na narodnost, ▼ novo Jugoslavijo. Toda oni nočejo tega upoštevati, temveč samo etnični moment. Vprašam vas, kakšen etnični karakter *' nanjih ministrov, je demokratični sv*‘ zabeležil vesel dogodek, ki ga predstavlja podpis pogodbe o prijateljstvu, vzajemni pomoči in sodelovanju med FLR" in Češkoslovaško. Narodi, ki so preli* nemalo krvi v borbi proti fašistični®1 osvajalcem, na ta način utrjujejo vzdrževanje mednarodnega miru in varnosti i® onemogočajo ponovne napade s strani Nemčije ali katere koli druge države, ki bi se z njo neposredno ali na kakrš*® koli drug način udeležila. Prav tako P* ne smemo prezreti samega mladinskcg* kongresa, ki se vrši v Zagrebu, kjer mladina Jugoslavije podaja pregled svojež* dosedanjega dela in si zadaja jasne smernice, ki jo bodo vodile v ustvarjalnem delu bodočnosti. Poleg osrednjih političnih vprašanj, * katerih danes razpravlja Svet zunanjih ministrov, ne smemo prezreti spomenic* bolgarske vlade, ki je bila poslana Svetu zunanjih ministrov in v kateri bolgarski narod, ki fe ogorčen nad zločini in proti' Ijudskim delovanjem svojih bivših voditeljev, sporoča, da morajo ustrezati re-paracijske zahteve Grčije resnični škodi in izgubam, ki jih je povzročila bolg*«' ska uprava in bolgarski državljani. Nadalje v tem memorandumu omenja bolgarska vlada zahteve Grčija po reviziji bolgarsko-grške meje, ki naj bi se popravila v prid Grčije, fn navaja, da bi bila potrebna revizija, toda v korist Bolgarije, ker ima polno pravico na TrakijO' Rodna gruda je sprejela svojega sina, ki je dal za njeno svobodo svoje dragoceno življenje Tisoči naših ljudi so spremili Srebrniča na zadnji poti , ^ritnorslco ljudstvo je položilo v Oniačo zemljo v Solkanu pri Gorici Celjske ostanke velikega borca za J^odo Julijske krajine in zvestega .^valca enotnosti delovnega Ijud-1, V tovariša Jožeta Srebrniča, dne 11. julija 1944. leta pri iz-, evanju svoje službe domoyini uto-^ v Soči, * •' ' r ? Njegovo truplo je bilo prenešeno .^časnega pokopališča v njegov ®)*tni kraj, ki ga je nadvse ljubil in katerem je vedno hrepenel. Veličasten pogreb, ki ga je Ijud-Vo Pripravilo svojemu nepozabne-borcu, priča, kako priljubljen je y v Julijski krajini Jože Srebrnič; nedeljo so se že zgodaj začele 4 Mojcah pri Gorici zbirati velike Jožice ljudstva, da pospremijo Sre-^kevo truplo na domače pokopa-Peš, na vozovih, kolesih in ka-j^onih so prihajali ljudje na veliko k ^adiSCe, kjer je stal v črno odet Ob katafalku so stali predstavniki i asti in ustanov, pevci in pevke, * »«ti številni pa so bili prijatelji in ?Variši pokojnega, s katerimi je .Upaj trpel po ječah in s katerimi !* ^®lal. Bila je dolga vrsta teh, ki |lh j® imperialistična Italija vlačila ječah leta in leta, ker so se bo-za svobodo svojega naroda, ker zahtevali pravice za delovno Ijud-v°- Katafalku nasproti se je raz-?°redila velika množica ljudstva, ki j? Privrela z vseh strani cone A, 'udie iz Trsta, Gorice, Tržiča, Ko-.^ida, Bovca pa tudi iz daljne Gra-7®ke, Krmina in drugih krajev. Višje «eri 0(j katafalka so stale štiri čete Partizanov in garibaldincev. Cete so da •e razdeljene v šesterostopih, tako 1 so stali v eni vrsti po trije par-lzani in trije garibaldinci. Pred ljudstvom so se postavili v dveh dolgih vrstah nosilci vencev. Skoraj vsaka večja vas je prinesla na pogreb svoj venec, da bi pokazala svojo ljubezen do moža, ki ni zatajil želja in zahtev, teh vasi pod'najtršimi pogoji, ko so ga vlačili po zaporih. Vence so dali pokojniku tudi delavci raznih tovarn. Med drugimi je bil viden lep venec, ki so mu ga poklonili delavci tekstilne tovarne iz Krmina. Ura je bila tričetrt na devet, ko nega ljudstva. Prikazal je delo pokojnika in dejal, da se je pokojni Jože že v mladih letih odločil, da se priključi borcem za svobodo in srečnejše življenje. Govoril je o njegovem življenju, ki je prav za prav niz trpljenja in odrekanja. Od avstrijskih časov, ko je avstrijska reakcija preganjala Srebrniča kot izdajalca, pa vse do zloma italijanskega fašizma je moral okušati le grenkobo življenja. Ko so Avstrijci poslali Srebrniča v prvi svetovni vojni na rusko fronto, je po nekaj dneh pobegnil s 25 prijatelji na rusko stran - v prostovoljno ujetništvo. V Rusiji je učakal februarsko revolucijo leta 1917., nato pa še Oktobrsko socialistično revolucijo. Takoj po februarski revoluciji se je tovariš Srebrnič pridružil boljševikom. Oktobrske revolucije Srebrnič ni le dočakal, temveč se je je tudi aktivno udeležil. Med slovenskimi vojnimi ujetniki je deloval kot agitator za ideje velike Oktobrske revolucije. V Moskvi je bil med vodilnimi člani odbora, ki je sklical konferenco zastopnikov vojnih ujet-nikov-socialistov in je na konferenci zastopal Slovence. Ta konferenca je sprejela resolucijo, ki je zahtevala za prebivalstvo Trsta in Julijske krajine pravico do samoodločbe. Tovariš Regent je dejal, da se pokojni Srebrnič ni boril samo z besedo, temveč je pokazal s pogumom in junaškimi dejanji, da je neuklonljiv borec za ideje naprednega človeštva. Nato je govoril tovariš Jaksetich, ki je dejal, da je kljub žalosti ob izgubi dragocenega Srebrničevega življenja v naših srcih vendar občutek vedrine ' in veselja. Napolnjuje nas namreč trdna vera, da bo ljudstvo doseglo to, za kar se je Srebrnič boril in za kar je tudi daroval svoje življenje. Leta 1924. ga je ljudstvo izvolilo na listi Komunistične partije za poslanca v rimski parlament. Izvoljen je bil torej tedaj, ko je fašizem začel močno razsajati in ko je Italija začela še bolj kruto zatirati ljudstvo v svojih deželah, zlasti pa ljudstvo v krivično pridobljenih krajih. Srebrnič je kljub nevarnosti ne-uklonljivd* branil v parlamentu in Žalni sprevod je krenil iz Gorice proti Solkanu so prinesli partizani in garibaldinci na katafalk pokojnikovo krsto, ovito z rdečo zastavo. Ob katafalk se je postavila častna straža partizanov in garibaldincev. Po pozdravnem govoru je množico nagovoril tovariš Regent, član pokrajinskega komiteta KPJK. V svojem govoru je poudaril, da se danes poslavljamo od zaslužnega sina slovenskega naroda in požrtvovalnega borca za svobodo in pravice delbv- Rojcah m zbrane množice poslavljajo od svojega priljubljenega borca povsod interese svoje dežele. Zavoljo njegove neuklonljivosti in borbenosti ga je Italija obsodila na zapor. Ko je kazen prestal, je leta 1939. odšel v Jugoslavijo, kjer je začel delati za zmago delavskega razreda s pisano besedo. Reakcionarna Jugoslavija se je ustrašila njegovega dela ter ga je, čeprav je bil Slovenec, izročila fašistični policiji, ki ga je znova zaprla. Iz zapora se je rešil septembra 1943. leta in odšel takoj v partizane. Nato se je množica razvila v sprevod, ki se je pomaknil naprej proti Gorici. Sprevod se je pomikal po glavnih ulicah Gorice nad dve uri. Solkan, rojstni kraj Jožeta Srebrniča, je bil v zastavah in zelenju. Prebivalci so stali po ulicah in se poslavljali od svojega dragega rojaka. Na solkanskem pokopališču, ki je razrito od bomb, so se od pokojnika poslovili njegovi prijatelji in znancr Ljudstvo, ki ni moglo na pokopališče, pa je napolnilo prostor na hribu nad cesto, ki vodi k Soči. • V imenu prijateljev pokojnika se je na grobu poslovil od njega tovariš Krese-Jošt, ki je bil priča nesreče Srebrniča in tovarišev. Za Joštom je spregovoril tovariš Gašperini, tajnik lista »11 Lavoratore«. Na koncu pa je pevski zbor zapel še dve žalostinki. Primorska mladina se pripravlja, da sre pomagat gradit »Mladinsko progo« Dosedanji delavni polet in herojstvo mladine Jugoslavije je naletel na veliko priznanje ne samo v naši državi, temveč tudi izven njenih meja. S svojim sedanjim delom in prej z borbo je jugoslovanska mladina dobila neomajno zaupanje svojega ljudstva. Prvega maja, v času velikih priprav mladine za III. kongres, so prve delovne brigade slovesno pričele graditi »Mladinsko progo« Brčko—Banoviči, ki jo bo mladina vseh narodov Jugoslavije poklonila svoji ljubljeni domovini. Primorska mladina je sledila pozivu maršala Tita, ki ga je dal v novoletni poslanici. V predkongresnem tekmovanju je naša mladina dokazala vsem onim, ki nas še vedno skušajo odtrgati od matere domovine, da hoče iti po poti vse ostale jugoslovanske mladine »Naprej — v boljšo bodočnost«. Za osvoboditev Trsta in Slovenskega Primorja so padali najboljši bratje vseh jugoslovanskih narodov — prav zato se čuti dolžna primorska mladina, da pomaga našim bratom pri obnovi porušene domovine, predvsem pri gradnji »Mladinske proge« Brčko—Banoviči, Okrožni odbor ZAMJK za Vzhodno Primorsko bo do 28. maja organiziral delovno brigado 250 mladincev in mladink, kateri bodo organizirani v delovnih enotah odpotovali iz Postojne na delo v Brčko. V pripravah za gradnjo te proge 'smo dosegli že precejšnje uspehe. Vendar smo pri vsem dosedanjem delu ugotovili naše napake in pomanjkljivosti. Tolminsko okrajno tajništvo ZMJK je najbolj pravilno seznanilo ne samo mladino, temveč vse ostale masovne organizacije iri organe oblasti o pripravah za graditev »Mladinske proge«, prav zato je želo velike uspehe, tako da imamo več prostovoljcev, kakor jih je. bilo določenih za ta okraj, Prav tako je šlo pravilno na delo s kompanijo za graditev te proge okrajno tajništvo ZAMJK za Vipavsko. Ker je vipavski okraj najbolj zajel kmečko mladino, je ta lahko za zgled vsem ostalim, izrazito kmečkim okrajem, kakor je postojnski in bistriški. Več okrajnih tajništev ZAMJK še oportunistično postavlja vprašanje soudeležbe kmečke mladine pri raznih naših akcijah z utemeljitvijo, da je pfav ta mladina prezaposlena pri poletnem poljskem delu. Res je, da je kmečka mladina pri delu na polju potrebna. N. pr. postojnski okraj ima 68 vasi. Poslala bo na gradnjo te proge vsaka druga’ vas ali celo tretja po enega mladinca. Kmečko mladinko ali mladinca, ki bo šel na gradnjo te proge, bo sevada vsekakor treba nadomestiti. Tu pa je naloga vse ostale mladine, da nadomesti z delom odsotnega mladinca, ki je šel na gradnjo mladinske proge v Brčko— Banoviči. Kmečki mladini naj pomaga tudi srednješolska in delavska mladina. Če bomo tako delali, ne bo več govora, da ne bomo poslali določenega števila mladine na skupno delo. Po vseh ostalih okrajih se vršijo priprave, vendar se opaža pri nekaterih mladinskih forumih, da niso izvršili prave popularizacije in se niso povezali z vsemi množičnimi organizacijami in organi oblasti. Odpravimo vse dosedanje pomanjkljivosti in seznanimo vso mladino s to veliko akcijo. Vsak mladinec in mladinka mora vedeti, da zgraditev te »Mladinske proge« ni samo veliko delo, ampak je tudi velika šola. Naša primorska mladina se bo vrnila prekaljena v duhu bratstva vseh jugoslovanskih narodov in bo pokazala s tem, da zanjo ni življenja izven jugoslovanskih meja. Ker nas loči samo dober teden dni od 28. maja — od dneva odhoda naše brigade, moramo z našim delom pohiteti z novim poletom za čim-večji uspeh te naše akcije. »Skupni v borbi —- skupni pri delu« je danes parola vsakega mladinca in mladinke, ki je včlanjena v Zvezo antifašistične mladine Julijske krajine. Studeno iz postonjskega okraja prednjači Zaključilo- se je prvomajsko tek-movanje, ki je veliko doprineslo k načrtnemu podvigu gospodarskega življenja. Toda naše množice se niso zavedle samo tega, da je treba obnavljati samo na gospodarskem področju, temveč so istočasno pričele graditi nove temelje naši kulturi in prosveti, ki jih okupator ni prav nič manj razbijal. Danes se prav tako obnavljajo tudi. kulturno-prosvetni domovi, postavljajo se v njih odri in na njih se danes prirejajo prireditve, potom katerih se naše ljudstvo uči in hkratu tudi zabava. Eno izmed najaktivnejših društev v postojnskem okraju je društvo »Lipa« na Studenem. Do kraja je izpolnilo svoje obveze prvomajskega tekmovanja. Tako so vaščani iz gozdov nabavili les, ga zamenjali za suhe deske ter z njimi popravili dvorano in postavili oder. Nabavili so si tudi kulise za 4 različne scene. — Nabavili so tudi zaveso in novo društveno zastavo ter izdelali 200 novih sedežev. Pri tem delu jih je sodelovalo 56 prostovoljno in so napravili skupno 1151 udarniških ur. Največ udarniških ur sta napravila tov. Ostanek Franc in tov. Križman Anton. Tudi pevci s6 še v celoti odzvali klicu Prosvetnega društva in so se medtem redno udeleževali pevskih vaj, tako da so vaje znašale skupno 1836 ur. Postavili so si tudi nov Stenčas, na katerem se dopisi tedensko menjujejo. Ko je bil dom urejen, so ga vaščani z veliko slavnostjo tudi Divorili. Ob priliki te otvoritve je bil izveden lep kulturni program. Med točkami sporeda je bil najprej otvoritveni govor in pozdrav gostov. — Sledila je deklamacija »Nove zarje« (Zorin). Nato je moški pevski zbor zapel Foersterjevo »Pobratimjo«, —> Sledila je nato zopet deklamacija »Hoste« (Kajuh). Dramatski odsek je nato odigral Ogrinčevo veseloigro v treh dejanjih »V Ljubljano jo dajmo«. Moški pevski zbor je zapel še Hajdrihovo »Jadransko morje«. Za zaključek pa je mešani pevski zbor zapel še Volaričevo »Slovan na dan«. Samo iz tega primera, ki ni edinstven, vidimo, kako močno voljo ima naše kmetsko ljudstvo za ustvarjanje na kulturno-prosvetnem polju in kako lahko tudi ustvarja tam, kjer ima svojo ljudsko oblast, Prekop padlih borcev V nedeljo 12. aprila so v Sv. Luciji slavnostno prekopali pet padlih partizanov-borcev, 'domačinov iz Sv; Lucije in okolice. Te žalne svečanosti se je udeležilo ljudstvo i? vseh okoliških vasi Sv. Lucije in Tolmina, nad 4000 po številu in s tem izkazalo padlim žrtvam zadnjo čast in pokazalo hvaležnost tistim, ki so umirali v zavesti, da grade ljudstvu svobodo. Ko so pevci zapeli: »In kadar svoboda zasije nam spet!« je desettisočglava množica zavzeto prisluhnila sili, ki je lila iz ponosne žalortinke, in zdelo se je, da ji odgovarja vsa zemlja, vsa ta pokrajina, ki so jo stoletja zatirali in poniževali in ki bi jo kljub tolikim dragocenim žrtvam, med katerimi je na najvidnejšem me-s(tu tovariš Srebrnič, radi ponižali še enkrat. Krsto so pogrebci položili h krstam partizanov, ki so pokopani na solkanskem pokopališču. Na ta skupni grob bo primorsko ljudstvo romalo, da počasti spomin svojih borcev. Na prostranem trgu, kjer so stale krst£, pokrite s cvetjem, je tovariš France Mervič v imenu vseh soborcev in tovarišev spregovoril lepe poslovilne besede, ob katerih je marsikomu zablestela solza v očeh. Za njim je spregovoril tov. Zadnik M. Za tem je pevski zbor iz Sv. Lucije zapel »Nazaj v planinski raj«, »Žrtvam« in »Vigred se povn»««. Žalni sprevod je krenil -na pokopališče, kjer so se zvrstili sorodniki, predstavniki naše oblasti in vojske, nosilci vencev različnih množičnih organizacij in ustanov, nakar je sledila ogromna množica ljudstva. Krste so nosili na ramah tovariši borci, katere je spremljala mladina s pomladanskim cvetjem. Ko so položili krste v grobove, je častna četa izstrelila salvo — in poslala tovarišem-borcem zadnji borbeni pozdrav, nato pa je spregovoril še zastopnik JA. Za njim je tovariš Savo v imenu Okrajnega odbora OF spregovoril nekaj toplih besed v zahvalo njim, ki so nam priborili zlato svobodo. Pri nas se bodo pričela redna kmetijska posvetovenia Ta posvetovanja imajo namen zbližati vse ljudi, ki so neposredno vezani v delo pri urejevanju našega kmetijskega gospodarstva, to so kmetje, kmečki delavci, kmetijski referenti, kmetijski strokovnjaki in ljudske množice na sploh, ki so pri kmetijskem gospodarstvu v največji meri zainteresirane. Zato mommo tem kmetijskim posvetovanjem posvetiti polno pažnjo in jih tudi dobro pripraviti. Osnovna posvetovanja bodo po krajih, kjer bodo prisotni vsi volivci in organi ljudske oblasti. Na teh posvetovanjih se bodo ljudje pogovorili o tem, kako gospodarijo, iznesli svoje predloge za izboljšanje gospodarstva, za utrditev gospodarstva itd. Ti sestanki bodo redno mesečno. Prav tako bodo okrajna kmetijska posvetovanja, katerim bodo prisostvovali vsi krajevni kmetijski poročevalci, to je člani krajevne edinke, ki bodo znali iznašati gospodarska vprašanja, nadalje člani okr. kmetijskega o'dseka in po potrebi tudi član oddelka za kmetijstvo pri Poverjeništvu. Na taka okrajna kmetijska posvetovanja naj kmetijski referenti povabijo tudi referente za zadružništvo, načelnike oddelkov za gospodarstvo na okraj ili, upravnike kmečkih posestev, drevesnic, strojnih postaj, mlekarn, učitelje in učiteljice, tako da bodo na takem posvetovanju res zastopani vsi tisti, ki lahko bistveno pomagajo pri razpravljanju o dvigu in izboljšanju našega kmetijskega gospodarstva. Ti dve osnovni zborovanji v krajevni edinici in na okraju morata res zajeti vso kmetijsko problematiko in ji morata dati značaj težnje pò izboljšavah, po tem, kaj bi se vse po-krenilo’, da bi bila naša kmečka produkcija večja, izdatnejša, da bo naš kmet lahko v večji meri podprl svojega delovnega tovariša v tovarni in v uradu. Ta posvetovanja bodo torej obdelovala vprašanja, ki jih je mogoče rešiti v okviru kraja ali okraja. Vsa vprašanja širšega značaja kot je obnova živinoreje, sadjarstva, vinarstva, potreb v kmetijstvu glede nabave plemenske živine, novih strojev, škropil itd. pa bomo reševali na mesečnih kmetijskih posvetovanjih, ki jih bo sklicevalo Poverjeništvo. Poleg prej omenjenih stvari bomo govorili tudi o izboljša vah, o naselitvah na naši zemlji, o obnovi kmečkih hiš, naseljih, o ureditvi cen kmetijskim proizvodom, o ureditvi plač, socialnega zavarovanja, prirejanja kmetijskih strokovnih* tečajev, kmetijskih in gospodinjskih šol, živinorejskih zadrug, uvedbe knjigovodstva v kmetijstvu in ustanavljanja strok, knjižnic. Jasno pa je, da se morajo vsi kmetijski poročevalci in načelniki okrajnih kmetijskih odsekov, ki se' bodo teh posvetovanj udeležili, na to dobro pripraviti, zavedati se moraijo, da imajo ta Širša posvetovanja namen, da vnesejo v naše gospodarsko življenje načrtnost, povezavo med strokovnjaki in ljudskimi množicami ter strokovnimi organizacijami ter da imajo namen seznanjati naše ljudi z dosedanjimi izkušnjami in jim prikazovati napake pri delu. Nasi ljudje morajo zato posvetiti polno pažnjo pripravam teh kmetijskih posvetovanj, organizaciji posvetovanj, ker je samo na tak način mogoče, da bodo posve-tovamja res odraz ljudske težnje in da bodo sklepi stvarni. Tutti pri tej stvari mora naše lijudsto zajeti zavest, da moramo tudi na posvetovanja gledati kot sredstvo za uspešnej Še tekmovanje, za uspešnejše- izpolnjevanje naših delovnih obvez,* za uspešnejšo obnovo nase dežele. Otvoritev zadruge je ljudski praznik Zadružništvo v Koperskam okraju Prebivalstvo koprskega okraja si organizira svoje kulturno in gospodarsko življenje, ne glede na mirovna pogajanja v Parizu in ne oziraje se na vse mogoče predlagane črte, ki bi krvavo sekale Istro, kajti vse ljudstvo Istre je trdno prepričano, da bo končno le zmagala pravica in pamet, da bo to tudi uradno jugoslovansko, kar je po srcu in po željah ljudstva. Zanimanje za zadružništvo se je v koprskem okraju zelo razvilo. Po prvem hipu nezaupanja, zaradi bridkih izkušenj iz fašistične dobe, je ljudstvo popolnoma razumelo pomen in važnost zadružništva. Lahko bi rekli, da sedaj v koprskem okraju gospodarske zadruge rastejo skupno z obnovitvenimi in dobro delujejo. Ljudstvo otvarja podružnice s kulturnimi prireditvami, otvoritev zadruge je ljudski praznik. Svobodno je zadihala Istra, sproščeno in intenzivno se razvija sedaj na kulturnem in gospodarskem polju, da nadomesti, kar je zamudila v 25 letih suženjstva, da se ustvari življenje res vredno človeka. V Kopru j e bila ustanovljena Okrajna gospodarska zadruga 7. XI. 1945. V mestu samem so poleg centrale še 3 poslovalnice za jestvine, tekstilne produkte, sadje, kmetijsko orodje in gnojila ter mlekarna. Na pobudo odseka za zadružništvo, ki je med prebivalstvom razvil uspešno propagando o zadružništvu in po zaslugi centrale same, imajo že sledeče vasi poslovalnice: Rižana, Strunjan, Lazaret, Sv. Jernej, Belvedur, Šmarje, Sv. Anton; v najkrajšem času pa bodo poslovalnice še v Ospu, Sočergi, Pomjanu, Borštu, Pučah in Sičjolah, tako da bodo čimprej delovale zadruge prav po celem okraju. Centralna zadruga v Kopru je vzela v najem pred kratkim »Consorzio agrario« z mlinom in vsem inventarjem, ker ta ni mogel več biti kos svoji nalogi. Produkcija v mlinu samem se je-takoj znatno povečala, ker v zadrugi se dela vestno in udarniško. Centrala vrši priprave za konserviranje paradižnika v lastni režiji. Okrajna zadruga je do sedaj nabavila" 33 vagonov superfosfata, 6 vagonov apnenega dušika, modre galice 3 vagone, žvepla 6 vagonov, semenskega krompirja 8 vagonov, semenskega fižola 2 vagona, otrobov in drugega 3 vagone, semenskega ovsa 1 vagon. Od kmetov je odkupila do sedaj skupno okrog 50 vagonov cvetače, graha, špinače, črešenj, salate in novega krompirja. Poslovalnice nabirajo produkte, vsak večer pa jih kamioni odpeljejo. Tukajšnje produkte izvažajo večinoma v Reko in Ljubljano, od koder dobimo raznovrstna gnojila, kmečko orodje in semena, ki jih je zadruga že prej od tam dobila in že prej razdelila med kmete. Zadrugi gre zasluga, da je istrski kmet dobil pravočasno gnojila, galico in semena. Rpv-no zaradi tega so tudi cene produktom dobre, če bi pa kmetje sami prodajali, bi padli v roke raznim mešetarjem, cene bi padle, in v skrbeh in stiski bi bili za gnojila in semena. Sedaj dajejo kmetom tekstilno blago, kuhinjsko posodo, železnino in drugo. Poslovalnice vršijo tudi razdelitev hrane od PRERAD-a, cene so v poslovalnicah iste kakor v centrali. Gospodarske zadruge so za koprski okraj ogromne važnosti. Kmetje, posebno v obalskem pasu, pridelajo mnogo južnega sadja in vina za izvoz. Dobro se spominjajo še onih časov, ko so metali v morje gnile paradižnike in grah, ker jih niso mogli prodati na trgu zaradi preveli- ke konkurenc^ iz Italije; bili so tudi v rokah raznih izkoriščevalcev in me-šetarjev. Zadruga skrbi, da kmet dobro proda svoje pridelke in mu dobavi vse potrebno po normalnih cenah. -Kmet čuti, da je zadruga res njego- Vas Prešnica, zgled zavednosti Iz vasi Prešnica smo prejeli sledeče poročilo: »Na seji krajevnega narodno-osvo-bodilnega odbora smo postavili kot sklep, da zberemo vse neporavnane račune, izdane od bivšega IX. korpusa tržaškega vojnega področja in vipavskega vojnega področja. Do danes se še ni nihče javil, da bi v uradu KNOO na sedežu v Ocizlji va, sàmi ciani si izvolijo vodstvo, vs^ j predložil potrdila ali račune, katere sodelujejo. Zato je otvoritev zadruge mj p0tem predložili okrajnemu v vasi pravi praznik delovnega ljudstva, ki'hoče'postati tudi gospodarsko neodvisno. Pred dobrim tednom so otvorili poslovalnico v Rižani. — Zbrala se je množica iz vseh sosednjih vasi, od Ospa *do Hrastovelj in Kubeda, prišlo je več godb in pevskih zborov, ki so posamezno ali skupno izvajali s petjem ali godbo pester program narodnih pesmi. Pregledali so politični položaj, poslali so resolucijo tov. Kardelju v Pariz, poslušali recitacije pionirjev. Lazaret-Bertoki leži skoraj ob morju, med izlivom reke Rižane in Koprom. Vas je popolnoma slovenska, le nekaj družin je italijanskih. Polje je tu bogato, lega krasna. Vsaka pest zemlje je skrbno obdelana; grah, krompir, paradižnik, trte, češnje, lige, breskve, žito, koruza, vrtnina in zelenjave vse vrste, vse božje dobrote rastejo na tem koščku naše zemlje. Kjer končajo njive in vinogradi, teče široka cesta, ob cesti morje, koprski zaliv in Jadransko morje. Od ranega jutra do poznega večera je kmet na polju, ker ni dežja, nosi sedaj vodo od daleč, da se vse ne posuši. V nedeljo je KI tu praznik, že od daleč si lahko opazil pri zvoniku, na visokih drogovih slovenske in rdeče zastave. Otvorili so poslovalnico zadruge. V Lazaretu je bila ustanovljeno že leta 1909 »Konzumno društvo«, leta 1926 so ga fašisti zaprli in v prostorih so ustanovili »Dopo lavoro«. Nek tovariš iz okraja je orisal pomen zadruge, posebno v sedanjem težkem povojnem času.. Nastopili so posebej in skupno pevski zbori iz Bertakov, Lazareta, iz vseh treh Škofij in iz Elerjev, pod spretnim vodstvom tov. Loredana, godbe iz Škofij in Bertokov so pod vodstvom tov. Cunje Karla med odmori igrale razne marše in kompozicije, ki jih je komponiral domačin iz Čežarjev, padel kot partižen; prav lepo so zaigrale Majcenov venec »Slovensky cvet«. Zadruga je postavljena. - Istrski kmet pridno obdeluje zemljo; trte letos prav dobro obljubljajo, žvepla je, modre galice tudi, treba je še dežja in vina bo kot vodé. Zginejo naj še vse umetne črte in bo hrane za vse v popolni svobodi! Tako naše ljudstvo ustvarja svoje zadruge, s petjem, s kulturnimi prireditvami. Želi si napredka, kulturnega razvoja in gospodarske neodvisnosti, v napredni državi — v svoji ljudski Jugoslaviji, in ni je sile, ki bi ga ustavila na tej poti! izvršnemu odboru v Herpeljah-Ko-zini v izplačilo. V vasi Prešnica je bil sklican množični sestanek ter smo ljudem obrazložili,' naj zbero vsa zgoraj omenjena potrdila, da jim bodo n akna d-no izplačani računi. Kljub temu, da ima vas Prešnica precejšnje število takih potrdil, za katere bi jim izplačali denarne vsote, se je ljudstvo na sestanku soglasno izjavilo, da nihče ne zahteva nobenega izplačila ter da prostovoljno darujejo ljudski oblasti za obnovo naše domovine to, kar bi se moralo izplačati.« Vas Prešnica je v času narodno •osvobodilne borbe mnogo žrtvovala. V narodno osvobodilni borbi je sodelovalo vse, kar je bilo sposobno za orožje. 64 vaščanov je bilo v enem dnevu odpeljanih v nemška koncentracijska taborišča. Toda v tej vasi doživi človek tako spontano dejanje ljudstva, ki se danes bori z najtežjimi prilikami, ko z lastnimi silann obnavljajo svoje razbite domove in kljub občutnemu pomanjkanju de‘ lovnih sil sami obdelujejo vse svoje polje. To ljudstvo pa se res zaveda v celoti, zakaj je toliko žrtvovale Čim so izvedeli prebivalci iz območja KNOO Krvavi potok, so se tudi oni odpovedali izplačilu potrdil v prid obnove. Tako dela in živi tisto Primorsko ljudstvo, ]x> čigar zeffllj1 si upajo nekateri brezvestneži nesramno risati črte, ,‘ki bi ločile 0 ljudstvo od njegove .prave domovine Jugoslavije. Delavci iz tovarne Falersa 80 prispevali za otroka žrtev vojne 2099 lir in s tem pokazali svoj cU do tistih,- ki so ostali brez očetov. Žene iz Ilirske Bistrice so prispevale za tiskovni sklad 1000 lir, za žrtve vojne sirote pa so darovale W-"' lir, žene iz Trnovega pa 3678 lir- OBJAVA Dne 25. IV. 1946 je bila v Trstu pred uredništvom »11 Lavoratore« ukradena dovolilnica za avtomobil VUJA, in si cer trikotnik z rdečo zvezdo št. 1824. Navedena dovolilnica se proglaša za neveljavno. v teku dveh nedelj pri planiranju izvršilo 334 'prostovoljnih ur. složljivi trebovalo za temelj mizarske delav niče. Ker je postavitev te mizarske de lavnice nujno potrebna ne samo ' šemu mestu, pač pa celemu okraju ■ šenih Vse za načrtno obnovo Podružnica delavcev in nameščen-1 Enako so tudi vsi razpon ^ cev gospodarske stroke si je zadala I vozniki v našem mestu dovaža nalogo, da bo pripravila apnenico. V grušč, katerega se bo ogromno V° ta namen se je večje število članov' z nekaterimi strokovnjaki lesne stroke udeležilo dve nedelji dela pri čiščenju gozda v Strugu pri Beli ter na ta način pridobilo že 80 m drv, katera bo porabila za apnenico, ki bo služila za zidavo mizarske delavnice ter za povečavo telovadnice poleg tehnične šole, katera bo služila za gospodarska in sindikalna zborovanja ter za razne kulturne prireditve. Del elanov podružnice gospodarske stroke si je vzelo za nalogo s prostovoljnim delom pri planiranju za postavitev mizarske delavnice. |Tako je 46 delavcev in nameščencev s vrbo obnavljanja naših poru«’ ^ domov, se pričakuje sodelovanje P prostovoljnem delu vsega za “C sposobnega ljudstva ter tudi vozu kov, kajti zavedati se moramo, de bomo edino s prostovoljnim dem omogočili za celokupnost cenene m zarske izdelke ter nakup istih gočili širšim slojem. _ , Posnemajmo elan delovnega l)u stva Sovjetske zveze, katero si )® pridnimi rokami ustvarilo mogoč00 državo, ki je postala zaščitnica vse ga naprednega delovnega ljudstva. Tudi gozdni delavci tekmujejo voljnimi urami in 222 plačanimi ura mi posadili skupno 30.855 sadik, 8 vod- V okviru prvomajskega tekmovanja so si tudi gozdni delavci nadeli nalogo prispevati s prostovoljnim delom pri letošnjem spomladanskem pogozdovanju. Tako so gozdni delavci s 1370 prostovoljnimi urami, šolska mladina iz Idrije, Idrijskega Loga, Zadloga in Idrijske Bele s 536 prostovoljnimi urami, ZMS iz Zadloga in Idrijskega Loga s 72 prosto- se je izvršilo pod strokovnim stvom gozdarskega osebja. Nadeiaml! se, da se bodo tudi pri jesenski sa ditvi odzvali v prav takem števil0, kar bo precej pripomoglo pri pOsPe_ ševanju našega gozdarstva, ki je va_ žen faktor v našem narodnem gosP° darstvu. OBVESTILA ZAHVALA Vsem, M so stali ob strani težke bolezni in ob prerani izgubi naše nad v«e ljubljene hčerke IVICE SEDMAK dijakinje II. razr. nižje gimnazije. izrekamo najtoplejšo zahvalo. Kruta usoda nam jo je ugrabila tako zgodaj, v cvetu njenega življenja, v 13. latu starosti. Iskreno se z h^lju emo vsem, ki so jo v tako obilnem številu spremil, na njen. zadnji poti in ji darovali toliko vencev, šopkov in cvetja. Prisrčna hvala čč. duhovščini, gg. zdravnikom, pevcem za v srce segajoče žalostinke, njenim sošolkam id vsej mladim. Vsem iskrena hvala! Koritnice pri Ilirski Bistrici, 13. maja 1946. Žalujoči: Ivan in Josipina, starša, Lidija, sestra, in ostalo sorodstvo. GREGORČIČEVA ZALOŽBA V TRSTU je izdala doslej sledeče leposlovne knjige: Koledar za leto 1946; M. Puco.va: Svet brez sovraštva; D. Feigel: Ruske humoreske. Do 15. maja izidejo še: France Bevk: Med dvema vojnama; France Bevk: Kaplan Martin Čedermac. Izšle so tudi sledeče mladinske knjige: O. Umki les: Triglavov polet; V. Winkler: Mladec Dragožit. Že v .nekaj tednih bo izšla tretja knjiga: Tako je bilo trpljenje. (Doživljaji mladine v Slov. Primorju in Trstu), v .kateri piše naša šolska mladina o svojih vtisih in doživetjih v narodnoosvobodilni borbi. Knjige Gregorčičeve založbe so umetnostno na dostojni višini, za kar nam jamčijo njih avtorji, med katerimi prednjači France Bevk, in obenem so tudi najcenejše na današnjem slovenskem knjižnem trgu. Dobijo se pri: Upravi založbe — Trst — Ul. Carducci 6, H.; . Slovenskih knjigarnah na Primorskem: Ljudski založbi (vse okrajne podružnice). ' ŠIRITE LEPO SLOVENSKO KNJIGO! ODLOK o obratovalnem času v trgovskih in obrtnih podjetjih Po predhodnom Zaslišanju Okrajnih NO odborov ter po doseženeni sporazumu med .oddelkom za notranjo upravo in oddelkom za trgovino, in preskrbo se za poletno dobo t. j. za čas .od 1. maja do 30. septembra določa obratovalni čas v trgovskih in 'obrtnih podjetjih takole; • Člen 1. Oh delavnikih so odprte: 1. Trgovine: od 8. do 12. in od 15. do 19. ure. 2. Obrtne delavnice in poslovalnice: od 8. do 12i in od 15. do 19. ure. . 3. Trgovine z zelenjavo, mesnice, j pekarne in mlekarne: od 7. do 12. in od 16. do 19. ure. 4. Trafike in prodaje časopisov: od 8. do 12. in od 15. do 19. ure. 5. Trgovine z zelenjavo, sadjem, svežimi ribami, cvetlicami in podobno, ki se obavljajo v večjih mestih na jav.nih trgih in tržnicah (na stojni-cidì): od 7 ure nepretrgoma do 19. ure. Člen 2. Ob nedeljah in praznikih so od-prte: • . . 1. Trgovine z zelenjavo, sadjem, ribami in podobno, kakor tudi pekarne, mlekarno in mesnice: od 6. do 11. ure. 2. Brivnice: od 8. do 12. ure. 5. Trafike in prodaje časopisov: od 8. do 12. ure. Člen 3. Gostinski obrati so odprti ob delavnikih, nedeljah in praznikih od 7. do 23. ure. Podaljšanje obratovalnega časa v posameznih upravičenih primerih dovoljuje na prošnjo lastnika gostinskega obrata Krajevni ozir. Mestni NO odbor. _v . Permanentno podaljšanje obratovalnega časa sme na prošnjo lastnika dovoliti Okrajni NO odbor posameznim gostinskim podjetjem v večjih pristaniščih in na večjih železniških postajah, ako prihajajo oz. odhajajo potniške ladje in potniški vlaki pred 7. uro zjutraj in po 23. uri zvečer. Člen 4. Vsi obrati morajo imeti na vhodih v poslovne prostore na Člen 5. Ob času, 'predpisanem za zupiran'e se morajo zapreti dohodi v prosi0 ■’ ki so določeni za promet s stranka®^ Strankam, ki so v času zapiranj0.^ poslovnih prostorih, je treba P08- j,ri kair pa ne sme trajati več kot tC.e ure po času, določenem za zapira0! Člen 6. Ta odlok stopi v veljavo dno l-018^ ja in z istim dnem preneha velj0 urnik, ki je določen v členih L. ^ 3 odloka o odpiranju in tapiranju govskih in obrtnih obratov od 20.0 vembra 1945 (Uradni list št. 5 od 5.0 cembra 1945). Za načelnika oddelka - pomočnik- Lazar Josip. Za poverjenika - pomočnik: Janežič Andrej. Tiskovni sklad Tiskovni sklad do sedaj 222.923 !’f' 878 din. Tiskovni sklad 18. V. 1946. Podružnica ESDN, Tovarna vezanih plošč, Št. Peter na Krasu ...................r.200l'f Tov. Šole N. Z. v S.v. Križu, okr. Ajdovščina.............5.12?^ Izgubljeni so bili razni dokument*. denarnico vred na ime Nusdorfer A*0', zija - Špacapan, roj. 21. V. 1909 v DZ Ijanu, sedaj bivajoča v štnrjah, Sn* škova 24, na poti iz Ozeljana do gh0. „ vidnem mestu1 označen čas obratovanja. ceste postaje Otave. Najditelja pros**0’ da dokumente vrne na upravo »Prin*0 , ske borbe«, denar si pa lahko obdrži ** nagrado. Dokumenti postanejo s ** ■ ■ dnem za vsakogar drugega neveljoV° ’ — Nusdorfer Alojzija, Šturje - Aj**0 ščina, Slomškova 24. _ Dne 30. aprila t. 1. sem izgubil v Žani denarnico s sledečimi doku men , Osebna izkaznica štev. 1314, izdana .t. Okrajnega odbora — odsek za notraHJ .zadeve, Postojna; izkaznica S.I.A.U V 79, izdana od Okrajnega odbora SIA*" vojno knjižica s sliko, izdana janunG. 1946 od Štaba IV. Armije v Ljublj*10/ stara vojaška izkaznica: potrdilo od^ kovanj: Orden za zasluge naroda 'j stopnje, red hrabrosti; denarna vs0* 1600 lir. — Omenjeni dokumenti so *' dani vsi na ime Keber Marijan,. TC,‘-poročnik J.A. — Navedeni dokunien so neveljavni. — Kebjer Marijan, P° močnik Tehnične baze, Postojna. »Mffloraka bwJ»< izba ja tedenska m Ajdosižtoi, — Diejuje Albreht Roman.