Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7- Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 23.000
Letna inozemstvo	Lir	35.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
{
1
Leto XXXV. - Štev. 7 (1740)
Gorica - četrtek, 17. februarja 1983 - Trst
Posamezna številka Lir 500
Nekai itisH 8 Stovenski skmnsti Kler se kmio interesi telesa
Stranka primorskih Slovencev v Italiji, ki nosi ime Slovenska skupnost (SSk), je imela svoj deželni kongres in si tam izvolila novo vodstvo. Ob tem dogodku bi želel pribiti nekaj dejstev.
IZVOR STRANKE
Slovenska skupnost kot stranka ima svojo predhodnico v Slovenski demokratski zvezi (SDZ). O tej je znano, da je nastala kot koalicija dveh političnih skupin, katoliške in liberalne, iz Goriške in Tržaške. Med seboj so se povezali ljudje, ki so trdno verovali v demokracijo kot takšno. Saj so tudi svojemu strankinemu glasilu dali ime »Demokracija«.
Biti demokrat danes ni težko. Biti in nastopati kot demokrat v tistih povojnih letih je pa bila tvegana stvar. Priča prvi urednik »Demokracije« Andrej Uršič, ki so ga zahrbtno ugrabili in odpeljali v Jugoslavijo, kjer je izginil.
Ustanovitelji SDZ so torej trdno verovali v demokratični način družbenega življenja in so bili za ta ideal pripravljeni na katero koli žrtev. Okrog njih so se zbrali slovenski volilci, ki so imeli isto vero v svobodo in so zato volili lipovo vejico na občinskih, pokrajinskih in de-žalnih volitvah. Po potrebi tudi na državnih.
Ta volilni potencial je potem prešel na Slovensko skupnost. Naj zato ta stranka ne pozabi, da njeni volilci niso za kompromise z diktaturami. Ko bi bili za to, bi se bili po zadnji vojni pridružili Demokratični fronti in pozneje PCI ali PSI, kot so to storili premnogi rojaki. Res je, da se razmere spreminjajo in da danes ne ugrabljajo več urednikov demokratičnih časopisov, toda ideje ostajajo, diktature ostajajo in se lahko vsak čas povrnejo na prejšnje pozicije.
Vsled tega naj vodstvo SSk ne izgubi z vidika, da so njeni volilci demokratični in svobode željni slovenski ljudje. Saj če bi to ne bili, bi v v Italiji volili za kako drugo stranko in ne za SSk, kot to delajo drugi rojaki, ki iz svoje politične orientiranosti kujejo tudi gospodarski kapital.
SLOVENSTVO
Druga temeljna usmeritev SDZ je bilo njeno slovenstvo, njen boj za pravice slovenske narodne skupnosti v Italiji. Zato se je tudi imenovala »slovenska«. Njenim voditeljem in njenim nosilcem narodnost ni bila le neka prehodna vrednota, ki jo bo socialna preobrazba družbe odpravila, temveč del človeške osebnosti, ki človeka opredeljuje, da je Slovenec, Italijan, da je član neke narodne skupnosti.
Narodnost je bila in je še vedno tem ljudem neka trajna vrednota na lestvici kulturnih in duhovnih vrednot, ki niso naprodaj. »Slovenstvo« tem ljudem ni bilo samo lepa krilatica med vojno in revolucijo, temveč trden »čredo«, trdna vera.
Zaradi tega so številni, ki so se pred vojno borili v partizanih in za partizane, po vojni to skupnost zapustili, ko so se uverili, da je bila v vodstvu tega gibanja narodnost le neka prehodna vrednota, podrejena koristim revolucije, mednarodnega intemacionalizma ter interesom Sovjetske zveze. Vsled tega so po vojni številni pristaši OF pristopili k SDZ tudi na škodo svojih materialnih interesov.
Isto velja za današnje čase in nove mlade generacije. Komur slovenstvo ni fasada in le geslo ob Prešernovem dnevu, voli Slovensko skupnost. Tudi na to naj vodstvo te stranke ne pozabi.
AVTONOMNOST
Tretje dejstvo, ki je pa pomenilo novost v slovenski politiki, je bila avtonomnost SDZ od Cerkve in njenih predstavnikov, tj. odpoved tistemu pojavu v slovenski politiki iz preteklosti, ki mu pravimo »klerikalizem«. Hvala Bogu in našim Politikom, ki so to razumeli do časa. Udejstvovanje na političnem področju naj bo avtonomno, prepuščeno laikom in njihovi odgovornosti. Na tej odločitvi mora tudi SSk vztrajati, saj pomeni to zrelost laikov.
Mislim, da so navedena dejstva tri silnice, ki se jim slovenska stranka ne sme in ne more odpovedati niti od njih odstopati, da ostane slovenska demokratična stranka. Bolj jim bo ostajala zvesta, več volilcev bo imela, ker verujem v zorenje politične zavesti našega slovenskega človeka v zamejstvu, ki ne more trajno ostati na prikolici tujih strank.
K. H.
Kristjan naj bo brat vsem ljudem
V dokumentu, namenjenem pripravi na mednarodni evharistični kongres je med drugim povedano, da pripravlja Cerkev z Evharistijo bratski rod, kjer je eden del drugega in povezan z vsem človeštvom. Evharistija združuje ljudi v eno, četudi bi imeli nasprotujoče si interese. Kruh, ki ga z drugimi delimo, nas združuje, ker se ni mogoče zediniti s Kristusom in istočasno ostati brezbrižen, daleč od ljudi, ki so lačni in žejni, zapostavljeni, bolni in zapuščeni. Kristus se istoveti s temi ljudmi. Prva naloga in dolžnost kristjana je: vsakega človeka upoštevati in spoštovati.
Drugi vatikanski koncil zahteva, da naj imamo vsakega človeka za brata, da ne bi bili podobni bogatinu, ki se ni zmenil za ubogega Lazarja. Isto trdi sedanji papež, ko dolžnost medsebojne pomoči razteza na vse narode. Tudi dandanes moramo gojiti taka čustva do trpečih in zapostavljenih, ker kar storimo drugim, storimo Kristusu.
Zato, vse kar uničuje življenje: samomor, splav, rodomor, telesno In duševno mučenje, prodaja ljudi (suženjstvo, prostitucija itd.), izrabljanje delavca v nečloveških razmerah, ponižuje vsakega človeka, a najbolj tistega, ki je temu kriv in žali samega Stvarnika.
Naše spoštovanje mora veljati ljudem, ki drugače mislijo kakor mi o politiki, veri in socialni ureditvi. Tudi te smo dolžni ljubiti, da jih bomo lahko razumeli in se z njimi pogovarjali. Če je odpuščanje glavna zapoved naše vere, moramo biti pripravljeni odpuščati žalitve, nevoščljivost in sovraštvo. Niso vsi ljudje enaki med seboj po barvi kože, kulturi, vzgoji in jeziku, a vse, kar nasprotuje človeškemu dostojanstvu, moramo odpraviti, ker je v popolnem nasprotju z božjim načrtom.
Kristjan se bori proti zapostavljanju žene, ki ji ni dano, da bi si svobodno izbrala življenjskega druga ali svojo življenjsko pot in izobrazbo. Enako je proti vsaki socialni nepravičnosti, ker ta poglablja gospodarske in družbene razlike med posamezniki in med narodi. Vsak naj po svojih močeh sodeluje pri rešitvi skupnih problemov.
Nadvse hvalevredna je demokratična ureditev družbe, kjer vsi sodelujejo po svojih zmožnostih. Vsak kristjan naj se zaveda svoje odgovornosti do celotne družbe, naj pokaže, kako se lahko oblast združuje s svobodo, osebna iznajdljivost s solidarnostjo z družbo. A pri socialni ureditvi je treba dati prvo mesto človeku, ker je vse namenjeno človeku: sobota je za človeka in ne obratno.	B.	R.
POZABLJENI KURDI
Pred leti smo brali v časopisih o uporih Kurdov v Iraku. Kurdi so 12-milijonski narod, po veri muslimani suniti, njih poreklo je gorska planota Kurdistan, politično so razdeljeni med pet idržav: Irak, Iran, Sirijo, Sovjetsko zvezo in Turčijo. Povečini so poljedelci in pastirji, ki vodijo črede ovac in koz poleti na pašo v planine.
V borbi za avtonomijo v Iraku je Kurde podpiral Iran, ki je bil vedno sovražnik Iraka zaradi ozemeljskih nasprotij (petrolejska ležišča). Kurdski uporniki so lahko pribežali v Iran, kadar so bili preveč ogroženi od iraških čet. Ko pa je perzijski šah podpisal formalni 'sporazum z Irakom, je bila usoda Kurdov zapečatena. Splošno mnenje je: Kurdi so pogumen narod, ki se bori za samostojnost, a 'je žal narod brez prijateljev.
V sedanji vojni med Iranom in Irakom Kurdi zopet upajo na rešitev svojih narodnih problemov. Prav zadnje čase beremo v časopisih o stotinah Kurdov iz Iraka in Irana, ki iščejo politično zatočišče v Evropi.
KRVAVEČI AFGANISTAN
Podobna usoda čaka Afganistance. Afganistan, svoj čas angleški protektorat si je leta 1921 priboril samostojnost in postal ustavna monarhija.
Za Sovjetsko zvezo je Afganistan izredno važna strateška točka. Uspelo ji je strmoglaviti monarhijo in počasi vsiliti komunistični režim. Ves narod se je uprl tej diktaturi. Da bi zavarovale komunistični režim so pred tremi leti sovjetske čede vdrle v Afganistan in zavzele vse važne strateške točke.
Afganistan je zelo gorata dežela, najvišji vrhovi gorovja Hindukuš, ki se razteza na severovzhodu države presegajo 7000 m. Ta ogromni gorski masiv, skoro neprehoden, je naravni zaveznik za gverilo.
Po prihodu sovjetskih čet v Afganistan se je gverila še povečala. Zaradi represalij režima in okupacijskih tankov so začeli ljudje množično bežati v Iran in Pakistan. Po podatkih pakistanske vlade je v tamkajšnjih begunskih taboriščih preko dva milijona in pol afganistanskih beguncev. Če prištejemo še begunce v Iranu, lahko trdimo, da je zbežala več kot ena petina vseh prebivalcev Afganistana.
Prihajajo pa še vedno novi begunci (od 30 do 50 tisoč na mesec). Družine beže z vsem premoženjem, ki ga sestavljajo črede ovc in koz. V taborišča v Pakistanu so privedli preko tri milijone glav drobnice. Koze uničijo vse zelenje 50 km okrog vsakega begunskega taborišča. Ta taborišča se nahajajo najmanj 15 km od meje, da se preprečijo represalije afganistanskih režimskih čet. V najbližja taborišča prihajajo gverilci, da se odpočijejo in odhajajo zopet nazaj na bojne pohode.
Za ta ogromna taborišča skrbi organizirana mednarodna pomoč. Ta dobavlja za vsakega begunca pol kilograma pšenice na dan (glavna hrana Afganistancev). Visoki komisariat za begunce pa nudi ostale najnujnejše življenjske potrebščine. Vzidrzevanje taborišč stane dnevno en milijon dolarjev. Pakistan prispeva 45 %, gradi nova taborišča in vodi vso upravo. Za hrano pa največ prispevajo ZDA, Evropska gospodarska skupnost, Kanada, Japonska itd.
Kakšna je bodočnost beguncev? Sovjeti imajo velike izgube v materialu in ljudeh, a niti misliti ni, da bi jih bilo mogoče pregnati iz utrjenih mest z vojaško silo, posebno še, ker Afganistanci niso enotni; eni se navdušujejo za islamsko republiko po zgledu Irana, drugi so za bivšo monarhijo. Pri tem ostaja dejstvo, da je Afganistan le ena izmed figur na svetovni čahov-nici velesil. In dokler bo tako, se bo tragedija afganistanskega ljudstva nadaljevala.	V. S.
Sestal se le svet Krščanske demokracije
Zasedanje vsedržavnega sveta DC se je v soboto 12. februarja zaključilo z odobritvijo sklepnega dokumenta, ki je bil soglasno sprejet. V njem se daje popolna podpora stališčem in poročilu glavnega tajnika De Mite; odobrena so bila pogajanja, ki so prispevala k oblikovanju zadnje štiristrankarske vlade; izrečena je bila podpora Fanfanijevi vladi.
Na zasedanju so spregovorili vsi vidni strankini predstavniki. Ministrski predsednik Fanfani je utemeljeval zunanjo politiko vlade zlasti kar se tiče jedrskih izstrelkov in Bližnjega vzhoda, na notranjem področju pa se je pohvalil s sporazumom med družbenimi silami. Andreotti je govoril o odnosih do drugih strank ter dejal, da imajo laične stranke kljub majhnosti svojo težo in ne bi smele imeti kakega manjvrednostnega kompleiksa. Notranji minister Rognoni je pa poudaril uspehe, ki jih je Fanfanijeva vlada dosegla v boju proti terorizmu.
Glavni tajnik De Mita je v svojem poročilu dejal, da v sedanjem trenutiku ni možen drug sporazum 'kot med sedanjimi vladnimi strankami. To naj bi veljalo tudi za prihodnjo zakonodajno dobo. Danes ni druge izbire ;kot med Krščansko demokracijo in komunisti oz. med. zahodnim taborom in socialističnim. V Italiji trenutno tudi ni možnosti za tretjo laično ali socialistično alternativo. Tega naj se zavedajo predvsem italijanski socialisti, ki ne morejo biti istočasno zavezniki DC v vladi in obenem zavezniki komunistov. Te je obtožil, da podpirajo ekstremistične in anarhične manifestacije delavcev. Trenutno 'komunisti še nimajo tistega smisla za odgovornost, da bi lahko sodelovali v vladi. De Mita je nadalje pohvalil veliki prispevek tako papeža kot raznih katoliških gibanj za mir. Izrekel se ije tudi proti predčasnim volitvam.
iliiliiiiiilliiiliiiiiiiiliiiiiiiiiililliiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiillilliiilliniiiiiiilliiiiiiiiiliiiiiiliiiiiiliiliiilliliiiiiiiiiiiiiiiiiliiiliiiiiiiliiiiiiiiiillllllllliiiiiilllliiiiiiiiiiiiiilillllillliliiiiiiilllilliilililliillililillllliiliiiiiiillillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiliililiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Pogumna izjava izraelskih sodnikov
Smrtna žetev na pustno nedeljo
Silovit požar, ki je v nedeljo 13. februarja izbruhnil v Turinu v kinodvorani »Statuto« je povzročil smrt 64 oseb, povečini mladih ljudi med 20. in 30. letom. Naravno je žalostni dogodek vzbudil v Turinu in tudi drugod po Italiji veliko žalost. Pertini je taikoj pohitel v težko preizkušeno mesto, da izrazi svoje sočustvovanje prizadetim svojcem, v sredo 16. februarja pa se je tudi udeležil pogreba. Pogrebne svečanosti je vodil torinski nadškof kardinal Ballestrero.
Isti dan pa je v Dolini Aosta izgubilo-življenje 10 oseb, dve pa sta bili težko ranjeni. Nesreča se je primerila v kraju Champoluc, kjer so tri kabine ovalne oblike, vsaka s 4 smučarji, zadele druga v drugo in nato strmoglavile 20 metrov v globino.
Tako v Izraelu kot po ostalem svetu je močno odjeknila izjava posebne komisije, ki jo je vodil sodnik izraelskega ustavnega sodišča 69-letni Jicak Kahan o odgovornosti izraelske vojske in vlade pri pokolu, ki je bil izvršen nad palestinskimi begunci 16. in 17. septembra lani v taboriščih Sabra in Šatila v Bejrutu. Pokol so kot znano izvršili libanonski fa-langisti ob popolni brezbrižnosti izraelske vojske, ki jim je dovolila vstop ne da bi poskrbela za varstvo taborišč.
Pokol nedolžnih ljudi — komisija je ugotovila 700 pobitih in 300 izginulih — je zelo pretresel svetovno javno mnenje in imel silen odjek tudi v samem Izraelu. Pritisk na vlado je bil tako velik, da je moral ministrski predsednik Begin pristati na ustanovitev posebne komisije, ki naj bi ugotovila, kdo je odgovoren za ta pokol. Poleg omenjenega sodnika Kahana sta bila v komisijo vključena upokojeni general Jona Efrat in mladi, 45-letni sodnik vrhovnega sodišča Aharon Barak, ki je svoj čas kot pravni svetovalec pripravil besedilo mirovnega sporazuma med Izraelom in Egiptom.
Ti trije člani komisije so od konca lanskega septembra neutrudno in vztrajno iskali resnico, zasliševali prizadete, šli tudi v Bejrut, kjer pa jim libanonske oblasti (kjer imajo glavno besedo krščanski falangisti) niso šle na roko, ker pač nimajo interesa, da bi se o pokolu govorilo. Sad teh preiskav in zasliševanj je bilo poročilo, ki obsega 200 strani in je pomenilo za izraelsko družbo pravi moralni pretres, saj ni pričakovala, da bo Kahanova komisija sprejela tako ostre ocene, ki ne dopuščajo dvoma o tem, kdo je v resnici odgovoren za pokol palestinskih otrok, žena in starcev. Eno pa je pri vsem tem prišlo do krepkega izraza in na to so Izraelci kljub vsemu ponosni: komisija, ki je zmogla biti tako poštena in se ni na nikogar ozirala, je
dokaz, da je izraelska demokracija v osnovah še vedno zdrava.
KAJ JE KOMISIJA UGOTOVILA
Ariel Šaron, dosedanji izraelski obrambni minister je že, odkar je imel to mesto v vladi, za javnost sporna osebnost. Za ene je človek brez pomislekov, nasilen, brezobziren, nevaren za Izrael. Za druge pa je skupaj z Beginam borec za svetopisemski Izrael, ki naj bi obsegal vse ozemlje, ki si ga je osvojil kralj David. Zato ga mnogi obožujejo in brez pridržkov podpirajo. Saj je bil on tisti, ki je opral sramoto izraelske vojske, ki se je v oktobru 1974 dala ob Sueškem prekopu presenetiti od Egipčanov in bila vržena desetine kilometrov nazaj, pa je general Šaron nato šel v protinapad, prešel Sueški prekop in zajel celotno tretjo egiptovsko armado. Vse to še vedno v Izraelu ni pozabljeno.
In vendar: komisija se ni pomišljala tega narodnega junaka označiti za osebnega in neposrednega krivca pokola v bejrutskih palestinskih taboriščih, obenem pa priporočila Beginu, naj ga zamenja. Prav tako zahteva komisija odstop načelnika izraelske tajne obveščevalne službe brigadnega generala Jehošue Sagia, poveljnika izraelskih sil v Bejrutu generala Amosa Jarona pa naj se za tri leta suspendira. O Šaronu je dalje rečeno, da o posameznih dogodkih ni govoril resnice ne vladi ne komisiji, ki ga je zasliševala. Kar se tiče predsednika Begina, je komisija mnenja, da se je »obnašal ravnodušno in brezčutno«. Tudi zunanji minister Šamir ni brez krivde, saj je bil pravočasno obveščen o pokolih, pa ni ničesar ukrenil. Isto velja za načelnika generalnega štaba Ejtana.
BEGINOVA ZADREGA
Beginu ni ostalo drugega, kot da skliče vlado in zavzame stališče do ugotovitve
komisije. Seja vlade je bila dramatična in je trajala kar pet ur. Končno je vlada izglasovala resolucijo, ki sprejema ugotovitve Kahanove komisije in osvaja njena priporočila. Od 17 navzočih je samo Šaron glasoval proti in izjavil, da sam ne bo odstopil, razen če ga Begin z upravnim dekretom k temu primora.
V času, ko je vlada razpravljala, pa je prišlo prod vladno palačo do manifestacij in protimanifestacij. Pristaši mirovnega gibanja »Mir takoj« so vzklikali proti Šaronu in zahtevali njegov odstop, kar je razburilo Šaronove pristaše. Iz njih vrst je priletela ročna bomba, ki je enega od pacifističnih demonstrantov ubila, devet pa ranila. Seveda je ta krvavi spopad zelo vznemiril izraelsko družbo, kajti nihče si ne želi, da bi se Izraelci razbili v dva nasprotujoča se tabora.
Vendar je Begin znova dokazal, da je spreten politik. Šarona je pripravil do tega, da mu je dal svoj ministrski položaj na razpolago, nato pa ga je Begin nemudoma imenoval za ministra brez listnice. Tako bo Šaron ostal v vladi, preiskovalni komisiji je bilo ustreženo, Šaronovi pristaši pa so pomirjeni.
J. K.
■ Po klavrnem nastopu v Limassolu na Cipru, kjer je italijanska nogometna reprezentanca komaj izenačila s slabotnim ciprskim moštvom (rezultat je bil 1 : 1), so igralci na pobudo obrambnega ministra Lagoria obiskali italijanske mirovne sile v Bejrutu, kjer so se pomudili dve uri in pol. Namen tega obiska je bil dati priznanje rojaikom, ki daleč od domovine pomagajo pri ohranjanju miru v težko preizkušenem Libanonu. Trenutno jih je 1500, srečaaija pa se je udeležilo 600 vojaikov, Drugi so marali ostati na položajih, saj napetost ne pojenja in so atentati na dnevnem redu.
tem m im
Postni čas
16. februarja je bila pepelnična sreda. Z njo smo začeli štiridesetdnevni postni čas, ki nas pripravlja na praznovanje Kristusove smrti in vstajenja, tj. na veliko noč. Postni čas začenjamo na pepelnično sredo s pomenljivim obredom pepeljenja, ki se izvrši pred mašo. Ko duhovnik potrosi pepel na glavo vernika, ki se mu približa, reče: »Spokorite se in verujte evangeliju!« ali pa »Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš!«
Površno gledanje more v tem obredu videti nekaj pogrebnega. V resnici pa je prav nasprotno. Pepeljenje ni napad na človekovo dostojanstvo, temveč trdna o-snova zanj. Spomniti nas hoče, da je prišel čas, ko naj obnovimo življenje, ki je podobno življenju vstalega Kristusa. Pepel je znamenje minljivosti in smrti, križ pa znamenje življenja in večnosti. Oboje nam kaže vso resničnost našega življenja. Res je: prah smo in bomo morali umreti. Vendar pa smo po Kristusovi zmagi na križu poklicani k novemu, božjemu življenju.
Postni čas je čas preprostosti in ne čas praznovanja. Z evangeljsko čuječnostjo in neizprosno iskrenostjo do samih sebe naj bi dosegli odpuščanje grehov in obnovili, okrepili svoje duhovno življenje. Krščansko življenje in pokora sta tesno povezana med seboj.
To nam postane bolj razumljivo, če se spomnimo, da nam je Kristus zaslužil nadnaravno življenje s svojim trpljenjem, smrtjo in poveličanjem. Zdaj moremo to nadnaravno življenje ohraniti in v njem rasti samo za ceno odpovedi in žrtve. To je Kristus jasno povedal: »Kdor hoče priti za menoj, naj se sam sebi odpove in vzame svoj križ in hodi za menoj!«
POST PO NOVEM
Poprej je bilo vse bolj razločno in jasno. Imeli smo natančno postno postavo, da si je človek vsaj lahko predstavljal, da je nekaj storil. Zdaj pa je post postal manj jasna zadeva. Delo, ki nam tare živce, naš običajni način prehrane (ki često resda ni posebno obilna), so spremenili
Prva seja Zveze slovenske katoliške prosvete po občnem zboru, ki se je vršil 10. januarja, je bila v ponedeljek 7. februarja v sejni sobi ob Katoliškem domu v Gorici. Številna udeležba je pričala o zanimanju in pripravljenosti članov za oživitev delovanja te pomembne ustanove. To je poudaril tudi novi predsednik Emil Valentinčič, ki je podal nekaj ocen občnega zbora. Tako je podčrtal trud vsakega društva, ki je prišel do izraza iz bogatih poročil predstavnikov društev, in 'konkretnost pri intervencijah, ob katerih so se porajale želje in nove ideje za nadaljnje delo.
Po teh mislih je predsednik spregovoril o temeljih, na katerih sloni in bo slonela ZSKP še naprej. Predvsem naj bo ta ustanova še nadalje avtonomna. Zveza naj kaže odprtost v odnosih do drugih sorodnih organizacij in naj naveže ali ohranja stike z organizacijami v zamejstvu, matični Sloveniji in z italijanskimi organizacijami. V tem smislu bo Zveza še naprej sodelovala pri koncertni in gledališki sezoni na Gorišikem. Kjer je le mogoče naj se stiki okrepijo in naj zaživijo s pomočjo in odgovornostjo vseh društev in članov Zveze, čeprav — kot je prišlo v kasnejši debati do izraza — je to delo včasih težko.
Predsednik je nadalje podčrtal željo, da bi se nadaljevalo s tradicionalnimi prireditvami, katerim pa naj se dodajo še druge pobude kot npr. kvalitetna prireditev v jeseni ob začetku sezone, praznovanje dneva slovenske kulture s poudarkom na našem delovanju in z delitvijo priznanj ljudem, ki se dolgo let udejstvujejo na kulturnem in prosvetnem področju. Potrebna so tudi pogostejša gostovanja in zlasti večje število predavanj v mestu in po vaseh.
Predsednik je nato spomnil na nekatere pomembne obletnice, ki jih bo primemo proslaviti v letošnjem letu: jeseni bo stoletnica Pregljevega rojstva in 25-letnica pevske revije Cecilijanka ter 10-letnica glasbene šole; končno bi bilo primemo praznovati 75-letnico ustanovitve Krščanske kulturne zveze na Koroškem. Leta 1985 bo desetletnica smrti Toneta Kralja. Zveza bi se lahko že letos spomnila tega slikarja s prireditvijo.
Predsednik je predlagal tudi ustanovitev skupine, ki bi skrbela za umetniško vodstvo pri Zvezi ali bolje, ki bi navezo-
ljenje. Nove postne odredbe se obračajo dokaj močneje kot v prejšnjih časih na vest vsakega posameznika.
Postni čas je čas obnove in ta obnova lahko vsakomur pomeni kaj drugega, kakor ga pač navdihne ljubezen. Za nekoga pomeni post omejitev kajenja in pitja, za drugega strogo izvrševanje dolžnosti v njegovem poklicu in v družini, Večjo potrpežljivost pri težavah, ali več pozornosti za tisto, kar hoče drugi. Resničnosti ustrezen in pomemben način je tudi to, da za ljudi v potrebi in za dobra dela prihranimo nekaj denarja, ki bi ga lahko uporabili zase. V začetku postnega časa slišimo evangeljsko svarilo in povabilo: »Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.«
Predvsem pa bi morali v tem času skrbeti za molitev. Tako naj bi temeljito obnoaili jutranjo in večerno molitev, bolj zavzeto naj bi molili v družini pred jedjo in po jedi. Župnijske skupnosti vabijo v tem času k posebnim liturgičnim slovesnostim, katerih bi se kazalo udeležiti. Osrednja ljudska pobožnost postnega časa je gotovo križev pot.
Pri vsem tem bomo kaj lahko spoznali, da je postni čas primeren za premišljeno, pošteno in iskreno spoved. Dobra priprava na spoved so spokorne pobožnosti, ki jih verniki v nekaterih krajih radi in hvaležno sprejmejo in opravijo.
Pokora spada k bistvu krščanskega življenja. Krščanska svetost res ni v žrtvi in pokori, temveč v nesebični ljubezni do Boga in do bližnjega. Vendar te svetosti ni mogoče doseči brez pokore in odpovedi. Zato Cerkev prosi v začetku postnega časa: »Daj, da nam telesna pokora, za katero smo se v začetku postnega časa odločili, prinese duhovne sadove.«
Postni čas je znamenje pripravljenosti predati se Kristusu, da nas preoblikuje, popravi v nas, kar je zgrešenega. V postnem času mora dihati spokornost in krstna pripravljenost postati boljši ljudje in kristjani. Ves postni čas naj bi bil središče naše pozornosti križ, tudi kot opozorilo, da Bog kliče človeka k resnemu delu.	Dr.	LOJZE ŠKERL
vala stike s kompetentnimi ljudmi, ki bi z Zvezo občasno sodelovali ob pomembnejših prireditvah.
V dosedanji način dela je predsednik vnesel nekatere novosti. Prva je kratko poročilo o dejavnosti v preteklem mesecu, ki naj ga predstavniki društev izročijo ob vsaki mesečni seji. Poskrbeli bomo tudi za objavo preteklih prireditev vseh včlanjenih društev in drugih organizacij, ker marsikatere prireditve ali pobude niso nikjer zabeležene, še posebno, iker vsa obveščevalna sredstva ne skrbijo za redno in točno informiranje. Večjo skrb bodo morali člani polagati tudi na boljšo propagando ob posameznih prireditvah, ki čeprav kvalitetne, trpijo na udeležbi zavoljo premajhne sistematičnosti pri obveščanju.
Sledile so volitve ožjega odbora. Za podpredsednika je bil izvoljen Simon Komjanc, za tajnico Marilka Koršič, za zapisnikarko Adrijana Malič, za blagajnika Viktor Prašnik, za tisk je odgovorna Harjet Dornik, gospodar je Viktor Selva, referent za prosveto Božidar Tabaj, referentka za organizacijo Franka Žgavec, za arhiv pa bodo skrbeli sam predsednik skupno s člani društev.
»KATOLIŠKI GLAS« V VSAKO SLOVENSKO DRUŽINO!
Sledila so poročila posameznih društev (razen podgorskega) o delovanju v preteklem mesecu. Govora je bilo tudi o prireditvah, ki bodo na sporedu v prihodnjih tednih.
V teku vačera je bilo govora še o marsičem. Med drugim je telkla beseda o kriterijih podeljevanja posebnih podpor društvom, ki z gostovanji v oddaljenih krajih zastopajo Zvezo, o sodelovanju zborov na reviji »Primorska poje«, o možnosti ponatisa skladb, katere so bile nagrajene na natečaju, ki ga je lani priredila Zveza.
Medtem ko se ponovno zahvaljujemo dosedanjemu predsedniku dr. K. Humarju za delo, ki ga je opravil pri vodenju te organizacije od začetkov do danes, voščimo novemu predsedniku, da bi mu delo, ki bo po uvodni seji gotovo steklo, prinašalo zadoščenja in da bi znal vliti tej pomembni organizaciji na Goriškem in vsej naši skupnosti novega potrebnega zagona za kvalitetno delovanje. - h. d.
Pokrajinski odbornici za šolstvo v Gorici Mariji Ferletič smo zastavili nekaj vprašanj v zvezi z njenim delom na go-riški pokrajini. V tej številki objavljamo njen odgovor na vprašanje o šolstvu.
Letos poteče mandatni rok v pokrajinskem svetu. Ti si v odboru že tri leta. V njem imaš odgovornost za šolstvo, kulturo in šport. S kakšnimi problemi si se najbolj ubadala v svojem odborništvu?
Problemov je bilo veliko zlasti z ozirom na dejstvo, da sem se kot odbornica za šolstvo morala ukvarjati s poverjenimi deželnimi zakoni, ki večkrat niso bili jasni in so zato privedli tudi do nesporazumov v večini sami. Naj omenim tu zakon o pravici do šolanja, iz katerega so odbor, komisija za šolstvo in sam svet naredili največji problem na pokrajini.
Veliko ovir sem ugotovila tudi pri šolskih usmeritvah, zlasti z ozirom na dejstvo, da temu področju v preteklosti niso posvečali velike važnosti in so zato predložene prošnje ostale brez odgovora. Ko so v svetu ugotovili, da se šoli dajejo nove perspektive in da so predložene prošnje bile v večini sprejete, so začeli iznašati vsemogoče pomisleke samo zato, da bi se proces ustavil.
V Tržiču je uspelo izpopolniti sekcijo Industrijskega zavoda, ki je leta in leta deloval le z dveletko, nakar so dijaki morali v Gorico. Pri Tehničnem zavodu Einaudi v Staranzanu smo dobili specializacijo za zunanjo trgovino, specializacijo, ki jo je imela samo slovenska sekcija zavoda »Žiga Zois« v Gorici. Ko ne bi bili mešali štren, bi dobili še drugo specializacijo »ragionieri programmatori«.
Pri zavodu ITI smo dosegli specializa-
Leta 1982 smo se po vsem krščanskem svetu spominjali 800-4etnice rojstva velikega svetnika Frančiška Asišlkega. Razne pobude ob tej obletnici so vsaj nekoliko razgibale okostenelo miselnost tudi v naših krajih.
Med take pobude spada tudi deželna razstava, ki se navezuje na občečloveško in pristno krščansko pričevanje asiškega ubožca. Priredil jo je poseben odbor, ki mu je predsedoval prof. Renato Mezzena. Razstava je bila na gradu Sv. Justa od 30. oktobra lani do 6. januarja letos pod pokroviteljstvom dežele Furlanije-Julijske krajine in s sodelovanjem Avtonomne le-toviščarske in turistične ustanove iz Trsta.
Prireditelji so izdali lep katalog, iz katerega povzemamo, da se je nagradne razstave udeležilo veliko umetnikov (101 iz .tržaške pokrajine, 48 iz videmske, 26 iz goriške in 9 iz pordenonske), ki so ne glede na svoje versko prepričanje pokazali zanimanje za sakralno umetnost ter zavzetost za veliko Frančiškovo sporočilo, ki ga lahko strnemo v nenadkriljive kreposti:	ljubezen, uboštvo, bratstvo in
skromnost.
Katalog ima 110 strani. Uvodna prispevka sta napisala Renato Mezzena in Sergio Molesi. Ocenjevalna komisija, ki ji je predsedoval prof. Luigi Pavan, je podelila štiri nakupne nagrade »ex aequo« po štiri milijone lir, ki so jih prejeli Goričan Ful-vio Monai, Videmčan Arrigo Poz ter Tržačana Vittorio Porro in Sergio Stocca. V publikaciji so njihova štiri dela reproducirana na celi strani v barvah. Deset drugih razstavljenih del, 'ki jih je ocenjevalna komisija posebej zabeležila, pa je reproduciranih na celi strani v črno-be-lem. Sledijo biografske in umetniške predstavitve z majhno reprodukcijo razstavljenega dela za vsakega sodelujočega u-metnika .Med njimi smo izsledili dva Slovenca: Nina Gergoleta in 'Borisa Zuljana. Na koncu publikacije so še reprodukcije treh že umrlih umetnikov, zaradi česar so ta tri dela bila razstavljena, a se niso udeležila natečaja. - M. B.
Slovenci po svetu
Roman Rus - sedemdesetletnik
Mad rimskimi Slovenci je zelo znan Roman Rus, ki živi v večnem mestu že vsa leta po zadnji vajni. Prišel je tja kot begunec in se tam ustavil. Zaposlil se je v Dobrodelni pisarni in pozneje dobil službo v Vatikanu. Poleg tega je dosti let deloval pri slovenskih oddajah vatikanskega radia. Pripravil je v slovenskem jeziku »Vodič po Rimu«, ki ga je izdala Goriška Mohorjeva družba. Bil je med ustanovitelji društva »Slomšek« v Rimu. Zelo delaven je bil med zadnjim konci-
cijo v informatiki. Ta je vzbudila tudi pri Slovencih zanimanje, zato sem takoj z veseljem sprejela zahtevo po slovenski paralelki pri tem zavodu. Nezaslišane politične mahinacije so preprečile odobritev v lanskem šolskem letu. Letos pa je prošnjo odobril pokrajinski šolski svet in ko bo dospela v Rim, bom tam prošnjo od blizu podprla. Kjuib oviram mi je uspelo dobiti tudi triletko za sekcijo Kmetijskega tehničnega zavoda v Gradiški.
Stavila sem že tudi predlog za tehnični zavod za pilote in letalske operaterje. Imela sem že zagotovila za rešitev problema Glasbene šole v Gorci. Toda obe pobudi so zaustavili tako, da so jih odložili.
Veliko skrbi povzroča še nerešeno vprašanje poslopij za slovenske šole. Uspelo mi je spraviti tudi sekcijo šole »Žiga Zois« v Malo semenišče in to v perspektivi, da bi vse slovenske srednje šole bile koncentrirane v enem samem poslopju. Goriška občina pa je z vprašanjem trgovske šole odlašala iz leta v leto in (je bila v zadnjem trenutku prisiljena zasesti pokrajinsko poslopje v ul. Rismondo, katero sem pa jaz odklonila za sekcijo »Žiga Zois« prav zato, da bi slovenske srednje šole bile skupaj. Občina ni navdušena, da bi Malo semenišče bilo namenjeno slovenskim šolam, na drugi strani pa noče sprožiti postopka za novo poslopje za slovenske srednje šole.
Tudi ženski italijanski tehnični zavod ima velike probleme s prostori, zlasti ker se je število dijakinj močno povečalo nad vsa pričakovanja. Zanemarjanje vprašanja šolskih prostorov in telovadnic v preteklosti se danes zelo opaža in me na času drago stane.
iom, ko je bil zaposlen v tajništvu. Tudi njegovi otroci se udejstvujejo na raznih področjih cerkvenega življenja v Rimu.
Ta mož obhaja te dni 70-letnico rojstva. K življenjskemu jubileju čestitajo predvsem rimski Slovenci, pa tudi drugi. Med njimi tudi Katoliški glas, saj je bil več ht naš sotrudnik in še sedaj pošilja tu pa tam kak članek.
Bralci pišejo
Polom neke politike
Podpisani sem bil v letih 1955-60 univerzitetni študent na tržaški univerzi. Kot da bi bilo včeraj, se spominjam vseh bojev z.a samostojni nastop slovenskih akademikov ob volitvah na tej univerzi. Mimogrede bi rad omenil pogumne in težke nastope	od slovenske	liste	»Adria«	do
vsakodnevnega izbojevanja narodnostnih pravic na naši univerzi. Tisti, ki so takrat bili izvoljeni na listi »Adria« so nemalo pripomogli, da je danes vzdušje na tržaški univerzi kar se da demokratično. Zato gre moj osebni spomin hvaležnosti vsem bivšim univerzitetnim študentom, ki so takrat izbojevali marsikatero zaslugo v tem smislu.
Pišem	pa vam zato,	ker	sem 9. febr.
bral v »Primorskem dnevniku« članek, ki Ugotavlja, da je 9. in 10. februarja letos volilo približno 12.000 študentov na tržaški univerzi iti da ni bilo nikjer enega samega kandidata slovenskega jezika, kljub temu, da j,e kakih 350 do 400 slovenskih	univerzitetnih	študentov. To	so
dejstva in proti dejstvom ni oporekati, tudi zaradi tega, ker nisem tako seznanjen s stanjem na tržaški univerzi, kakor sem bil v času svojega študija na tej ustanovi.
Moja ugotovitev pa je tale: lepo, da se omenjeni list zavzema za prisotnost slovenskih kandidatov na raznih listah, vendar ni nikdar dal konkretne roke nam, bivšim študentom, ki	smo	se borili	za
samostojni nastop v okviru tržaške univerze. Nasprotno! Vedno je priporočal le kakšnega slovenskega kandidata na italijanskih tkim. naprednih listah.
Ce so danes te italijanske liste smatrale za potrebno, da ne kandidirajo na svojih listah slovenskih študentov, oziroma če slovenski študenti niso imeli za pametno, da bi kandidirali na teh listah, potem lahko samo potegnemo zaključek, ki je zelo jasen: polom politike, ki nas že preko 30 let prepričuje, naj se vključimo v italijanske stranke.
Rezultati so tu. Bo čez kako leto enak rezultat tudi na političnih listah in v političnem življenju naše narodnostne skupnosti? Bomo torej postali povsem politične sirote? Bivši slovenski akademik
■ Predsednik italijanske vlade Fanfani \ je za dva dni obiskal Pariz in se sestali s tamlkajšnjimi vodilnimi političnimi osebnostmi, v prvi vrsti s predsednikom Mit-terandom. Fanfanija je spremljalo kar pet ministrov: za zunanje zadeve, za industrijo in trgovino, za kmetijstvo, za državne udeležbe ter zakladni minister. Osrednja vsebina pogovorov so bili medsebojni odnosi, odnosi med Vzhodom in Zahodom, skrčenje jedrskega orožja v Evropi ter položaj na Bližnjem Vzhodu, zlasti v Libanonu.
■ Italijanska policija je v Rimu aretirala 46-letnega sovjetskega državljana Viktorja Pronina, ki je opravljal zadnjih šest mesecev funkcijo namestnika trgovinskega direktorja sovjetske letalske družbe Ae-roflot, dejansko pa je bil sovjetski vohun. V zvezi z njim je bil aretiran tudi 33-letni Azelio Negrin iz Genove, ki je ravnatelj nekega podjetja, katero izdeluje mikrofilme. Prav nekaj takega materiala, važnega s strateškega vidika bi moral izročiti sovjetskemu predstavniku, toda policija ju je prav v tistem trenutku presenetila in nato aretirala.
■ V Rimu so pokopali 20-letnega Paola Di Nella, ki so ga neznanci talko silovito pretepli, ko je lepil lepake desničarske vsebine, da je po osmih dneh umrl, ne da bi prišel k zavesti. Di Nella je bil aktiven borec »Fronte della gioventu«, zelo pa se je zavzemal tudi za zaščito okolja. Zahrbtni umor je žel splošno obsodbo, predsednik Pertini pa je smatral za u-mestno, da ije obiskal Di Nella v bolnišnici, izrekel svojcem sožalje ob smrti, uboj pa ožigosal z besedami: »Vsako nasilje in vsak teror, pa naj ima katero koli oznako, je vsega obsojanja vreden.«
■ Zbigniew Bujak, eden voditeljev varšavske sekcije Solidarnosti, ki živi v podzemlju, je izrekel kritične besede o ponašanju poljskega primasa Glempa. Dejal je: »Težko razumem primasovo politiko. Vtis imam, da smatra sedanjo vojaško vlado za redno oblast, čeprav je vsem jasno, da gre za praivo diktaturo. Razumem, da Cerketv ne more naravnost nastopati zoper tako oblast, smeli pa bi pričakovati, da podpre tiste, ki se zoper diktaturo borijo. In prav to manjka v primasovih izjavah.«
■ V Varšavi poteka pred vojaškim sodiščem razprava proti petim bivšim voditeljem »Odbora za družbeno samozaščito« (KOR). Jacek Kuron in njegovi sodelavci so bili skupaj z voditelji Solidarnosti internirani 13. decembra 1981. Lansko jesen je bila njihova internacija spremenjena v zapor. Zoper nje so sodniki poklicali na zaslišanje in pričanje iz Gdanska tudi bivšega voditelja Solidarnosti Lecha Wa-lensa. V Varšavi je Walensa prenočeval na škofiji in se tudi sestal z glasnikom poljskih škofov Alojzijem Orszulikom. Ali ga je sprejel tudi kardinal Glemp, se pa ni dalo ugotoviti.
■ Na otoiku Cipru je bil za grški del otoka ponovno izvoljen za predsednika Spiros Kiprianu, ki je prejel ob podpori komunistov absolutno večino 56,7 % glasov. Velja za pristaša linije pok. nadškofa Makariosa, tj. neuvrščenosti. Njegov tekmec, zahodno usmerjeni Glafkos Klerides je dobil 33,8% glasov, socialistični kandidat Vasos Lisarides pa 9,4%, Od 310.903 volivcev je za Kiprianuja oddalo glasove 137.791 ciprskih Grkov.
■ Izraelski ministrski predsednik Begin je imenoval na mesto odstavljenega obrambnega ministra Šarona 57-letnega Mošeja Arensa, ki je bil zadnje leto izraelski veleposlanik v AVashingtonu. Njegovo imenovanje je izraelski parlament že potrdil z 61 glasovi proti 56. Novi obrambni minister je po rodu iz Litve. Pri 14 letih se je pravočasno umaknil z družino v Ne\v York in bil med zadnjo vojno severnoameriški poročnik. Je odločen pristaš naseljevanja Judov v okupiranem delu Palestine in velik strokovnjak na področju izdelovanja letal. Politično popolnoma soglaša z Beginom, kar pomeni, da ni pričakovati, da bi se izraelska politika v kratkem spremenila.
Kritično mnenje o papeževih potovanjih
Dnevnik »El Pais« v Madridu je objavil razgovor s teologom Karlom Rahnerjem, v katerem ta kritično ocenjuje učinke številnih papeževih potovanj. Ta potovanja bi morala po Rahnerjevem mnenju usmerjati srca in razpoloženje ljudi do Boga, ne pa na papeževo osebo. Ljudi, ki proslavljajo papeža, bi bilo treba vprašati: Molite tudi kadar ste sami? Ali nosite svoj vsakdanji križ? Mislite na revne v svojem okolju in v Tretjem svetu?
post tako, da kar ne sodi več v naše živ-
Zavzeto v novo poslovno dobo
Katalog1182-1982Francesco
Delovanje ZSKP v januarju 1983
Objavljamo seznam prireditev, ki jih je
Zveza slov. katol. prosvete v Gorici ali
sama pripravila ali pa so jih organizirale
njene članice:
9-1. Dramski odsek PD Štandrež: premiera »Namišljenega bolnika« v domu A. Gregorčič v Štandrežu;
9.1. PD F. B. Sedej: božičnica v Sedejevem domu v Števerjanu;
10.1. 22. redni občni zbor ZSKP (Katoliški dom);
13.1. PD M. Filej, Gorica: večer, posvečen spominu nadškofa Cocolina ob prvi obletnici smrti (Katoliški dom);
16.1. PD M. Filej: Gradnikova proslava (Katoliški dom);
16.1. Zbor L. Bratuž: božični koncert v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah;
19.1. Občni zbor zbora Rupa-Peč;
23.1. Dramsiki odsek PD Štandrež: »Namišljeni bolnik« v dvorani na Humu v Goriških Brdih;
23. 1. Zbor L. Bratuž: božični koncert v ljubljanski stolnici;
24.1.	Smretkk:	Sokratov	zagovor -	Jože
Zupan (Katoliški dom);
27.1. PD F. B. Sedej: predavanje dr. Bernarda Špacapana o mamilih (Sedejev' dom v Števerjanu);
28.1.	Dramski	odsek PD	štandrež:	»Namišljeni	bolnik«, uprizoritev v Kr-
minu v okviru občinske gledališke sezone;
30. 1.	Dramski	odsek PD	štandrež:	»Na-
mišljeni bolnik«, uprizoritev v Katoliškem domu;
31.1. Zbor Rupa-Peč: večer posvečen spominu nadškofa Cocolina ob prvi obletnici smrti (v društvenih prostorih).
SKPD »Mirko Filej« vabi v četrtek 24. februarja ob 20.30 na
PREDAVANJE O VIRGILU ŠČEKU
ki bo v mali dvorani Katoliškega doma. Predaval bo prof. Tone Požar.
Goriški pevci na Mirenskem Gradu
V nizu svojih božičnih koncertov je mešani zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice prejšnji teden nastopil na Mirenskem Gradu. Morda je čas že mimo božičnega duha, vendar pa lepota in poslanica božične pesmi nič ne izgubita, še posebej če vsemu botruje tako posrečen okvir kot je Marijina cerkev na Gradu.
Goriški pevci so nastopili z vrsto božičnih skladb, od renesančne polifonije do sodobnih goriških glasbenikov. O teh so že pisala razna poročila, zlasti s koncerta v Ljubljani. V njih se preliva vsa bogata duhovnost našega narodnega pa tudi u-metniškega izročila v teku časa. Goriški pevci in pevke so s svojim nastopom uspeli pokazati številnim poslušalcem posrečen prerez glasbenega ustvarjanja na tam specifičnem področju vokalne literature. Posebej naj še poudarimo, da so občinstvo v glavnem sestavljali duhovnik} in sestre, zbrani na Mirenskem gradu od vsepovsod zlasti s primorske slovanske zemlje, od Kobarida do Istre, pa spet od Vipave do osrednje Slovenije. In prav to je dalo vsemu še nak lasten pečat. To je potem pokazala tudi prijetna družabnost v prijaznih samostanskih prostorih.
Celotni koncert je zelo primerno uvedla duhovna misel. Pa tudi zaključek koncerta je bil skoraj nenavaden: vabilo k trenutku molka, ki je sledilo navdušenemu aplavzu po zadnji siloviti sodobni skladbi, je pomenil obenem trenutek prave duhovne zbranosti. Misel hvaležnosti do izvajalcev, izrečena s strani organizatorjev, ki se je potam tako zgovorno odražala v svečanem molku, je bila kot krona celotnemu koncertu.
Zbor je vodil prof. Stanko Jericijo, pri orglah pa je bil Hilarij Lavrenčič. Smotrno je ves program povezoval Pavel Budin. - Bgsl
Pok. Ivanka Pregelj
Pretekli mesec je umrla v Redipugli v starosti 55 let Ivanka Pregelj, ki je skozi 17 let gospodinjila v župnišču pri župniku g. Ninu Luipieriju. Doma je bila iz Cola nad Vipavo. Bila je nadvse skrbna kuharica in pomočnica v vseh župnijskih opravilih, kjer je le mogla, čeprav je bila bolehna. Zadnje čase je zaradi bolezni veliko trpela.
Pogrebno slovo so opravili v župnijski cerkvi ob velikem številu vernikov in sed-
mih duhovnikov; od nje se je poslovil tudi v slovenskem jeziku msgr. Trevisan, dekan iz Krmina in se ji zahvalil za vse požrtvovalno delo. Na pogreb sta prišla njena brata in svakinja iz Cola, kamor so njeno truplo prepeljali v četrtek 17. februarja, da bo počakala vstajenja ob starših in bratu.
Pokojni Ivanki, ki je bila zvesta naročnica in bralka »Katoliškega glasa« naj dobri Bog povrne ves njen trud v službi duhovnika in za vse trpljenje, ki ga je velikodušno prenašala, g. župniku Lupie-riju pa iskrena zahvala za razumevanje in pomoč v njeni bolezni.
Šport
MOŠKA C2 LIGA
OLYMPIA TERPIN - ROZZOL 3 : 0
(15 : 5, 15 : 3, 15 : 13)
01ympia: Cotič M. in Š., Černič, Neubauer, Zadnik, Kuštrin, Terpin M. in A., Dornik, Špacapan.
V soboto 12. febr. si je goriška 01ympia Terpin priborila vstop v skupino ekip, ki se bodo v drugem delu prvenstva potegovale za prestop v višjo ligo. Ostali dve moštvi sta tržaški Inter 1904 in Vec-chia Pallavolo Trieste. Ostale tri ekipe prvega detla prvenstva (štandreška Juven-tina, videmski Rangers, tržaški Rozzol) pa se bodo borile za to, da ne izpadejo v D-ligo.
01ympijevci so se v soboto dobro zavedali dejstva, da je napredovanje v višjo ligo oziroma obstoj v C-2 ligi odvisen od tega, kako bodo v tej tekmi igrali. Zato so se otresli vsake živčnosti in treme in s preudarno, učinkovito in urejeno igro popolnoma zmedli nasprotnike, ki so izgubili dva niza, preden jim je sploh uspelo organizirati učinkovit odpor. Samo v tretjem nizu so se Tržačani postavili na noge in zaigrali učinkoviteje. Pa je to bilo premalo, da bi uspeli. - G. R.
Smučarske tekme ŠZ Olympije
V nedeljo 27. februarja bo ŠZ 01ympia organizirala svoje smučarske tekme za društvene člane, njihove svojce in simpatizerje. Tekme bodo v Rablju (Cave del Predil) in bodo obsegale veleslalom in smučarski tek. Tekmovalci bodo razdeljeni po starosti v razne kategorije; nagrajeni bodo tako posamezniki kot skupine (npr. zakonski pari, družinske Skupine ipd.). Rok za vpis traja do 24. febr. zvečer; vpisati se je mogoče pri odbornikih (Kranner, Vižintin, Vrtovec) ali pa v trgovini Košič v Raštelu in v baru Roman ul. Roma); vpisnina znaša 2.000 lir za mlajše in 3.000 lir za starejše. Udeleženci bodo imeli na voljo avtobus (ob 6,45 s trga C. Battisti); cena vožnje 3.000 lir za mlajše in 4.000 lir za starejše.
Obče znano je dejstvo, da je vprašanje globalne zaščite slovenske narodne skupnosti v Italiji obtičalo na mrtvi točki. Uradno sicer ne vemo, katerim vzrokom gre pripisati sedanji zastoj. Nekateri ga spravljajo v zvezo z zaprtjem meje jugoslovanskim kupcem v italijanskih trgovskih središčih vzdolž meje od Trbiža do Trsta.
Ker sta Osimski sporazum podpisali Italija in Jugoslavija, je povsem logično, da morajo zamejski Slovenci pritiskati na obe državi podpisnici, da se uresniči dogovor o zaščiti naše manjšine.
Enotna delegacija Slovencev v Italiji je v zadnjih letih večkrat romala v Rim in se sestala s predstavniki vlade, parlamenta in glavnih vsedržavnih strank (samo tajnik PSI Craxi ni sprejel slovenske delegacije!). V teh dneh se enotna delegacija spet odpravlja v Rim, kamor pride na uradni obisk jugoslovanski zunariji minister Lazar Mojsov kot gost italijanskega kolega Colomba. Tik pred odhodom v Rim pa so ostale komponente enotne (!) delegacije iz časopisnih vesti zvedele, da sta zastopnika SKGZ na svojo roko odšla v Beograd, kjer sta se srečala s predsednikom zvezne vlade Milko Planinc in s predsednikom SZDL Jugoslavije Grličkovom.
Razumljivo je, da je ta enostranska poteza SKGZ spravila vse ostale partnerje enotne delegacije v zapostavljen položaj, kolikor so bili povrhu postavljeni pred iz-
Tržaško skupno romanje
Začne se vpisovanje za letošnje skupno tržaško romanje od ponedeljka 4. do petka 8. julija. Obiskali bomo Novo Štifto pri Briksnu, Novo Štifto v Stamsu, Hei-ligen Blut pod Grossglocknerjem in Gospo Sveto. Potovali bomo z avtobusi in spotoma obiskali še Cortino d'Ampez-zo, Meran, Innsbruck, Grossglockner, Lienz in Celovec.
Vpisovanje traja do velike noči (3. aprila). Stroški za potovanje znašajo 240.000 lir. Ob vpisu se da na račun 100.000 lir. Celotna vsota naj bo poravnana do 1. maja 1983. Vpisujejo vsi dušni pastirji na Tržaškem. - Duhovska zveza.
Priprave na izvolitev novega škofijskega pastoralnega sveta
Slovenska Cerkev smo del škofijske verske skupnosti z vsemi pravicami in dolžnostmi, zato sprejemamo z vso odgovornostjo vsako skupno obveznost. Sedaj je ■na vrsti dolžnost skupne priprave in izvedbe izvolitve novega, po. vrsti drugega škofijskega pastoralnega sveta,
Škof Bellomi je določil dan volitev, ki bodo, kot znano, v petek 11. marca v cerkvi sv. Marije Velike v Trstu ob 20. uri.
Od 20. do 28. februarja naj vse župnije in verske organizacije skličejo vernike in člane, jim razložijo cerlkveni pomen dogodka, nato naj izvolijo ali izberejo (vsak duhovnik naj ravna po svoji uvidevnosti) delegate, ki bodo šli na volitve v marcu: župnija zbere do 20 delegatov, organizacije pa 10. Delegat, ki predstavlja župnijo, ne more istočasno predstavljati organizacije in obratno. Za mesto velja samo ena volilna lista in jo skupno sestavljata slovenski duhovnik in župnik, slednji pa pošlje poročilo-zapisnik pripravljalnemu odboru do 28. februarja. Oba skličeta svoje vernike ločeno, lista pa je enotna. Za mesto velja še to: vsak vernik voli v župniji, v katero redno zahaja.
Župniki in vodstvo organizacij pošljejo poročilo-zapisnik pripravljalnemu odboru na škofijo kar v slovenščini. V seznamu delegatov naj bodo navedeni še sledeči podatki: poklic, za poročene žene najprej dekliško ime in tudi oznaka, če je fant ali dekle (delegat je lahko vsakdo od 16. leta dalje).
V seznamu naj bodo talki delegati, ki bodo gotovo prisotni 11. marca na volišču. Ni dana možnost pooblastila, pač pa, če je nekdo v zadnjem trenutku zadržan, naj to sporoči župnija ali organizacija pismeno pripravljalnemu odboru novo ime ter tudi namesto koga vstopa, vse to do 10. marca.
Za nas je silno važno, da pošljemo čim-več delegatov, po možnosti predpisano število, ker pa vemo, kakšno je dejansko stanje, se čimbolj približajmo odmerjenemu številu. Verniki naj olajšajo delo duhovnikov s tem, da se javijo, bodisi kot delegati ali kot člani novega sveta. Vsak delegat voli in je lahko izvoljen. Vsak delegat bo moral vedeti, koga voli 11. marca; to bo nekoliko težavna stvar, a z dobro voljo bomo uredili tudi to. Za vsako drugo pojasnilo sem na voljo vsak dan ob uri kosila in večerje. Dušan Jakomin
vršeno dejstvo. Takšni enostranski koraki — resno opozarjajo v krogih enotne delegacije — rušijo osnovne temelje tiste akcijske enotnosti, ki jo SKGZ na široko propagira, v dejanjih, kot je bilo pravkar storjeno, pa kratkomalo zanika in zavrača.
Slomškov dom v Bazovici
Slomšek je pel: »Preljubo veselje, oj kje si doma«. Pri nas je bilo te dni veliko veselja. Skavtska organizacija je priredila prejšnjo nedeljo za najmlajše skavte pustno rajanje v našem domu. V torek so pa imeli pustno praznovanje člani pevskega zbora »Slomšek« in njihovi prijatelji tor sošolci. Saj res zaslužijo, da se poveselijo, ker teden za tednom od septembra do junija vadijo in nastopajo.
V sredo so ipusta vrgli skozi vrata in okna in ostali sami, da nadaljujejo z resno pripravo na »Pesem mladih«, ki bo 13. marca. Pravijo, da bo letos zelo slovesna, ker bo Zveza cerkvenih pevsikih zborov, ki revijo pripravlja in vodi pevsko delovanje na Tržaškem, letos praznovala 20 let delovanja.
Pa še majhen spodrsljaj. Ko je naš dopisnik opisal našo Prešernovo proslavo, je pozabil na malo Tamaro Ražem, (ki je lepo igrala na elektronske orgle in tako lepšala deklamacije Slomškovih in Prešernovih pesmi in rekov. Prav gotovo bo vesela, da je to pot nismo pozabili. - N. c.
Pastirsko pismo tržaškega škofa
Tržaški g. škof je za postni čas izdal daljše pastirsko pismo. V njem govori o pomenu Evharistije, tj. maše in obhajila za krščanske družine. S posebno pozornostjo prosi družine, naj molijo, naj skupno molijo. Med drugim pravi takole: »Sveta maša je prvenstvena molitev in v celoti ena sama molitev. Nekaterim njenim delom daje izrazit poudarek duhovnikovo povabilo: »Molimo!« Eno izmed teh zavzame izredno važnost, ko zbrano ljudstvo ponovi molitev, ki jo je naučil apostole sam božji Učitelj Kristus. To je klic: Oče naš!«
Ker vsi kličejo Boga za očeta, se vsi priznavajo za otroke. Ker vsi priznavajo Boga za edinega skupnega očeta, se vsi med seboj priznavajo za brate in sestre. Z očenašem v molitvi priznavamo in izjavljamo razveseljivo enotnost človeške družine. Očenaš je dejansko res družinska molitev. Še bolj pa postane družinska, ko družina poklekne pred Očetom našega Gospoda Jezusa Kristusa, po katerem biva vsako občestvo v nebesih in na zemlji.
V družini je mogoče najprej in globoko doživeti očetovstvo in materinstvo, otroštvo in bratstvo. Tu je pot, ki pelje k spoznavanju in doživljanju enakega razmerja z Bogom, ik spoznavanju in doživljanju bratske vezi med božjimi otroki.
Te globoke vezi se utrjujejo in se morajo utrjevati z molitvijo. Obogatiti se morajo z istimi čustvi in zahtevami, iki jih je narekoval Jezus in podaril Sveti Duh.
Družina, ki moli, je na varnem. Saj je kraj, kamor prihaja božje kraljestvo, ker pripravlja pot Bogu, ker ga kliče vsak dan v hišo in ga prosi, naj ji bo Oče, mu obljublja sinovsko vdanost in od njegove neskončne dobrote zaupno pričakuje kruha, miru in rešitve od hudega.
Prešernova proslava v Peterlinovi dvorani v Trstu
Prešernova proslava, ki sta jo v Peterlinovi dvorani v Trstu priredila Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev je bila vezana s podelitvijo nagrad udeležencem literarnega natečaja revije »Mladika« in priznanj za delo amaterskih gledaliških skupin »Mladi oder«.
Za letošnji literarni natečaj »Mladika« so organizatorji dobili štiri novele in pet ciklov pesmi. Gradivo je prišlo iz Avstrije, Slovenije, z Goriškega in Tržaškega. Komisija je sklenila, da ne more podeliti nobene prve nagrade ne za prozo ne za poezijo. Podelila pa je obe drugi nagradi ter izjemoma, čeprav razpis tega ni predvideval, dve tretji nagradi.
Drugo nagrado za novelo je dobilo delo »Na poti v Emavs«, ki ga je napisal Pavle Zidar iz Portoroža. Druga nagrada za poezijo je pripadla zbirki »Popotovanje na Kras«, ki jo je napisal V. P. Vidrih iz Kamnika. Dobitnika tretje nagrade za novelo sta Zlatka Obid Lokatos iz Trsta za novelo »Ko smreka cveti« in Lev Detela z Dunaja za črtico »Kača«.
Pred nagrajevanjem mladih gledaliških amaterskih skupin so organizatorji podelili posebno plaiketo znanemu avtorju dramskih tekstov in režiserju Lojzetu Ci-jaku ob njegovem življenjskem jubileju: 80-letnici. žal se jubilant ni mogel udeležiti večera zaradi bolezni; priznanje zanj je sprejel predstavnik amaterskega odra »Jaka Štoka«.
Nagrade natečaja »Mladi oder« (razpisali sta ga ZSKP iz Gorice in SP iz Trsta že osmič) so dobile skupine: dijaki srednje šole »F. Erjavec« iz Rojana za predstavo »Butalci«; igralska skupina PD »Hrast« iz Doberdoba za predstavo »Miklavžev večer v gozdu«; igralska skupina PD »Mačk olj e« za spevoigro »Rdeča kapica«; igralska skupina Marijinega doma v ul. Risorta v Trstu za posebno predstavo na misijonsko nedeljo; Slovenska zamejska skavtska organizacija za igro z naslovom »Srečanje v planinah«; skupina PD »Štandrež za izvedbo Goldonijeve komedije »Krčmarica«; srednja šola »Srečko Kosovel« z Opčin za igro »Nekoč in danes«; amaterski oder »Jaka Štoka« s Proseka in Kontovela za uprizoritev igre Lojzeta Cijaka »Slana voda«. Utemeljitve je na proslavi prebral predsednik SP Marij Maver.
Slavnostni govor na proslavi je imel predsednik DSI Sergij Pahor. V kulturnem delu sporeda je nastopil dekliški zbor Slovenski šopek iz Mačkolj pod vodstvom Ljube Smotlak. Spored je povezoval Saša Martelanc.
Zelo številno občinstvo si je lahko v Peterlinovi dvorani ogledalo retrospektivno razstavo del rajnega slikarja Toneta Miheliča. Razstavo, so odprli v soboto 5. februarja, prav ob slovenskem kulturnem prazniku. Gre večinoma za oljnate slike s priljubljenimi Miheličevimi motivi: kra-ške pokrajine, Kanalska dolina, Benetke, Pariz in nekateri drugi motivi.
Praznik vzhodne liturgije v Trstu
Kljub številnim pustnim prireditvam in slabemu vremenu je vendar letošnji praznik vzhodne liturgije pritegnil kar lepo število vernikov obeh narodnosti. Vršil se je v cerkvi sv. Marije Milostne v ul. Rossetti. Glavni cdebrant je bil p. Roman Scalfi iz Milana, somaševala pa sta dr. Markuža in g. Gregorič. Za uvodno besedo sta poskrbela msgr. Ravignani za italijanske in dr. Kosmač za slovenske vernike.
Priznanje zasluži ekumenski mešani zbor »Ars Nova« iz Milana. S svojim nastopom so pevci dokazali ne samo ekumensko temveč tudi duhovno kulturo. Vsi člani zbora so pristopili k obhajilu in sploh sledili celebrantu s prikloni in križanjem skozi vso liturgijo.
Po končani liturgiji je v župnijski dvorani sledil prikaz ruskih ikon z bogato zgodovinsko razlago p. Scalfija, zbor pa nam je vmes zapel pesmi, odgovarjajoče vsebini ikon. Da se je italijanski mladinski zbor iz Milana naučil toliko pesmi v staroslovanskem jezilku je vsekakor izredna zasluga p. Scalfija.
V ponedeljek 14. februarja na praznik sv. Cirila in Metoda je p. Scalfi predaval o današnji (krščanski Rusiji, ki praznuje tisočletnico svojega pokristjanjenja. Polno zasedeni dvorani, povečini mladih, je govoril o globokem duhovnem preobratu, ki ga ustvarjajo podtalna verska gibanja po celem ozemlju Sovjetske zveze. Največji dejavnik te duhovne revolucije je »Samizdat«. Samo v Litvi s približno 3 milijoni prebivalcev izhaja 18 prepovedanih publikacij. Binkoštnikov, ki jih je bilo pred kratkim komaj par desetin, je sedaj nad pol milijona, baptistov pa je že nekaj milijonov. Ob vpisu na univerzo so študentje v glavnem brez vere. Po končanem študiju se jih vsaj 80% spreobrne. Mnoge vidne osebnosti, čeprav se ne prištevajo med verne, pripomorejo k oblikovanju nove miselnosti, ki je značilno človeška in zato ikrščanska. Pri tem jim ne gre toliko za iskanje krivde v stalinizmu, marksizmu ali režimu nasploh, temveč za spoznanje ob odkrivanju duhovnih vrednot vere, človekovega dostojanstva in njegove odgovornosti. - F. V.
Novo vodstvo društva »Slovenski pravnik«
Društvo slovenskih pravnikov, ki poklicno delujejo na območju Furlanije-Julij-ske krajine s sedežem v Trstu, je nedavno imelo svoj občni zbor, iz katerega je izšel nov odbor, ki ga sestavljajo: Drago Štoka predsednik, Franc Škerlj podpredsednik in Jan Godnič tajnik.
Novi odbor »Pravnika«, ki ima v našem zamejskem prostoru močno tradicijo, saj so mu bili predsedniki med drugimi tudi dr. Abram, dr. Tončič, dr. Agneletto in dr. Bitežnik, se je zbral na svoji prvi seji in izbral smernice ter program za bodoče delo. Najprej je novi odbor ugotovil, da je treba strniti vse slovenske odvetnike v to društvo in ustanoviti samostojni odsek študentov prava; potem je obravnaval problem povezovanja slovenskih o-peraterjev, oz. družbenih delavcev na področju prava; zatem se je novi odbor zaustavil ob problemu, ki zadeva odnose s slovenskimi pravniki s Koroškega ter iz matične domovine.
Društvo Pravnik namerava s tem v zvezi čimprej sklicati širšo sejo vseh svojih članov, da to tematiko natanko poglobijo in dajo nato ustrezne predloge in zaključke.
★
Bazovica
Družino Križmančič (Izahove) je razveselilo rojstvo prvorojenca Mateja. Očetu dr. Franku in mami dr. Suzani Vregarc iz srca čestita lupnijska skupnost v Bazovici ter vošči vso srečo.
Klarise v Tretjem svetu
Samostani klaris se zelo širijo v deželah Tretjega sveta. V zadnjih 50 letih je bilo ustanovljenih 28 novih samostanov v Afriki, 36 v Aziji, 4 v Oceaniji, skupno 64 novih samostanov.
V Rim enotna delegacija - v Beograd samo SKGZ
Z GORIŠKEGA
Beseda o Virgilu Ščeku
Virgil Šček je bil duhovnik tržaške škofije. Po prvi svetovni vojni se je ves posvetil političnemu in socialnemu delu med primorskimi Slovenci. Svoje bivanje je postavil v Gorico in od tu vodil široko zasnovano politično in socialno dejavnost, ki je zajemala celotno Primorsko. Med drugim je bil poslanec v rimskem parlamentu in tajnilk Katoliškega tiskovnega društva (KTD) v Gorici. Pozneje se je zaradi raznih nasprotovanj umaknil v Avber ma Krasu, nazadnje pa kot upokojenec v Lokev pri Divači. Umrl je leta 1947 v Ljubljani.
O teim agilnem in tudi svojevrstnem [javnem delavcu bo predaval njegov prijatelj prof. Tone Požar v četrtek 24. februarja ob 20.30 v Katoliškem domu.
Jazz glasba v goriškem Avditoriju
Nedeljski dopoldanski koncert v okviru letošnjega ciklusa glasbenih nastopov v priredbi združenja »Lipizer« v nedeljo 6. februarja je bil ves posvečen jazz glasbi. Izvedla sta jo B. F. Dixieland Jazz Band ter Grupa Jazz in Improvvisazione Contemporanea. Najlepše je izzvenela klasična Baok O' Tovvn Blues Luisa Armstronga, ki jo je predstavila skupina Di-xieland, druga skupina pa se je izkazala z modernejšimi skladbami.
Naslednja glasbena matineja bo v nedeljo 20.	februarja.	Nastopil	bo	Massimo
Gon s klavirskim recitalom, - E. L.
Števerjan
Občinska seja.	Bila je	31.	januarja,
sprejeti so bili razni sklepi. Tako sta bila potrjena še za eno leto dva uslužbenca, ki sta bila sprejeta v službo po potresu leta 1976; določeno je tudi bilo, da uslužbenci lahko opravljajo nadure po potrebi. Sprejeto je bilo tudi, da se povišajo občinske pristojbine na uporabo električne eneirgije in sicer za 10 %.
Sledila je debata o razvoju turizma v naši občini, ki nudi še velike možnosti v tem oziru. Ob koncu je bil sprejet sklep, da tudi števerjanska občina pristopi h goriški	turistični	ustanovi,	da	bo lahko
uživala	ugodnosti,	ki jih za	talce ustanove
predvidevajo zakoni.
Gre predvsem za boljšo uveljavitev naših briških vin. Pri tem bi poudarili, da bi morali tudi vinogradniki sami pokazati večjo zavzetost in si ustvariti v središču občine kak razstavni prostor za svoja vina, da bi se ta še bolj uveljavila. Menimo, da bi od tega imeli večjo korist in manj dela kot z osmicami. Svet je tudi odobril obračun drugega dela izgradnje nove šole. Obračun znaša 300 milijonov lir.
Končno se je občinski svet ustavil ob problemu obnove poslopja, ki je sedaj last Skokovih na Jazbinah, ki je pa bilo nekoč last grofov Teufenbach. To zgradbo iz 16. stol. je ustanova Belle Arti razglasila za zgodovinski spomenik, in ga je treba ohraniti. V ta namen je dežela iz sklada za potresna področja določila vsoto 200 milijonov, izvedbo del pa je poverila občinski upravi. Sedaj je občina dala na dražbo obnovitvena dela za omenjeno stavbo.
Občinski svet tudi opozarja vse kmetovalce, naj bolj pazijo na ceste in poti, da jih pri oranju ne bodo spodkopavali, sicer bodo po zakonu kaznovani.
Jazbine
Biserna poroka. Cerkvena skupnost na Jazbinah je v nedeljo 13. februarja obhajala redko slovesnost biserne poroke. Učakala sta jo zakonza Ignac in Genovefa Bučinel. Domačini so jima postavili slavolok pred cerkvijo, cerkev samo pa okrasili kot za velike praznike. K zahvalni maši so jubilanta spremljali rujuni otroci, vnuki in pravnuki ter številni drugi sorodniki in vaščani. Domači pevski zbor je na koru pel med mašo, ki jo je daroval g. H. Srebernič, domači župnijski upravitelj dr. K, Humar je pa med mašo spregovoril priložnostne besede in izrekel čestitke in voščila.
Poudaril je, da jubilanta nista domačina z Jazbin, ker sta se semkaj priselila iz Višnjevika leta 1929. Bila sta kolona barona Teufenbacha. Kot taka sta imela zelo težko življenje kot vsi koloni v Brdih. Onadva morda še bolj zaradi številne družine, sa/j sta imela devet otrok. Danes so vsi poročeni in imajo svoje družine, le ena hčerka je pred leti umrla in pustila še majhne otroke. Preživela sta dve vojni. Posebno hudo je bilo med zadnjo vojno zaradi pogostih nemških čistk v Brdih, ko so gorela poslopja in tudi ljudje v njih. Po vojni sta pa le učakala boljše čase. Od barona sta odkupila hišo in vinograde ter se postavila na lastne noge. »Ignac Bučinel je postal svoj gospodar!«
je poudaril dušni pastir. Toda nista ostala zvesta le drug drugemu, zvesta sta ostala tudi svoji veri. Gotovo jima je prav ta zvestoba pomagala, da sta 60 let vztrajala v medsebojni ljubezni.
Po maši ju je ob slavoloku pozdravil tudi domačin Mario Klanjšček: »O srečna jubilanta, / sta biser učakala oba. / Težka bila je briška pot / po klancih in poljanah, / pod grofom in baronom. / Dve vojni sta prestala, J a briška žila je vzdržala. / Naj vaju Bog ohrani J v zdravju tu med nami / še polno, polno let!«
Ekumensko-Slomškova nedelja
bo v nedeljo 20. februarja v Gorici s sledečim sporedom:
■ ob 9. uri: v cerkvi sv. Ignacija na Travniku mašuje in govori mariborski škof dr. Franc Kramberger;
■ ob 10,30: v Katoliškem domu srečanje mladih z mariborskim škofom;
■ ob 16. uri: v Katoliškem domu Slomškova akademija s predavanjem škofa dr. Krambergerja o naših svetniških kandidatih. Nastopi ekumenski zbor iz Gorice. Predvajan bo film »Sledovi« o Baragovem življenju.
Vabljeni vsi, ki vam je pri srcu krščanska edinost in želite, da bi imeli
čiimprej slovenske svetnike!
DAROVI
Za Katoliški glas: M. Ž. 10.000; Hilda Mahnič 7.000; Olga Zalar 17.000; Štefanija Valente 47.000; Emilija Biščak 7.000; Berta Mišič 7.000; Mila Biscemi 7.000; Marica Širca 7.000; N. N. 7.000; Armando Skok, Jazbine 25.000; Minini 7.000; Julči Brelih 15.000; družine Stopar, Sacchi in Moro v spomin na pok. Lojzko Podgornik 15.000 lir.
Za Katoliški dom: N. N. 25.000; N. N. 100.000; Marijina družba 25.000 lir.
Za Alojzijevišče: Gabrijela ob prvi obletnici smrti moža Stanislava Lestam
50.000 lir.
Milka Velikonja, Gorica: za Zavod sv. Družine 10.000, za Alojzijevišče 10.000, za cerkev v Novi Gorici 10.000 in za Katoliški glas 10.000 lir.
M. Ž.: za katoliški tisk 50.000 in za Katoliški dom 50.000 lir.
Za cerkev v Števerjanu: družina Boris Hladnik 500.000; N. N. 100.000; Slavica Planinšček 30.000; N. N. 40.000; PTT 50.00; T. A. 100.000; družini Dornik in Hlede namesto cvetja na grob Slavice Pintar 80.000; Ignac Maraž (posojilo) 1.000.000 lir.
Za cerkev na Jazbinah: sin ob biserni poroki staršev Bučinel 100.000 lir.
Ana Ožbot, Sovodnje: za cerkev na Peči in za cerkveni pevski zbor Rupa-Peč po 15.000 lir.
Za župnijsko dvorano v Nabrežini: Me-ry Pertot-Callierotti v spomin na očeta Adolfa ob 80-letnici rojstva 50.000; ob blagoslovu v kamnolomu 2.267.300; Gruden 5.000; N. N. 5.000; B. B. 100.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: stanovalci hiše št. 135 v Alpinski ulici, Opčine 45.000; Leopolda Vremec 10.000; Marija Sosič 5.000; razni 21.000 lir.
V spomin na brata Viktorja: Marija Ban za lačne po svetu 10.000, za Katoliški glas 5.000 lir.
Za cerkev na Banah: Aliče Krevatin namesto cvetja na grob Rože Malalan 10.000; ista v spomin na pok. starše 15.000 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: Marija Movlja-Čufar 10.000; N. N. 50.000; Amalija Pečar, Gropada 10.000; Kristina Kalc in hčerka Zorka, Gropada 15.000; Marija Vodopivec v spomin pok. moža Vinkota 5.000; Josipina Mahnič 10.000; Titty Smec-chia 10.000; Porporati, Trst 10.000 lir.
Fani Furlan, Trst: za Sv. goro 10.000 in za slovenski dušnopastirski center v Trstu
3.000 lir.
Za kapelo p. Leopolda pri Domju: Kaluža, Trst 20.000; Viktorija Skok, Trst v spomin na brata Franca ob obletnici smrti 20.000; L. Križman,Trst v spomin pok. Lojzke Podgornik 20.000; N. N., Trst v spomin iste 20.000; družine Stopar, Sacchi, Moro v spomin iste 15.000; družina Sacchi, Rovigo 10.000; N. N., Domjo 20.000; N. N., Trst-Domjo 100.000 lir.
Za cerkav v Ricmanjih: Olga Demark, Ricmanje namesto cvetja na grob Lina Cheber 10.000; družina Cheber, Ricmanje ob smrti moža in očeta Lina Cheber 50.000; Ernesta Dobrila, Pulje ob smrti brata Danila Kuret 20.000; družina Kuret, Žavlje ob smrti moža in očeta Danila Kuret 20.000; Pepca Felicjan, Domjo 50.000; Ana Hrvatič in Ines, Log v spomin na svoje pokojne 20.000 lir.
Za misijonarja Štanta: Kati iz Avstralije 50.000 lir.
Za misijon p. Kosa: N. N., Opčine
30.000 lir.
Za misijone: Vladimir in Ivan Ščuka v počastitev spomina Vladimira Vodopivca, očeta našega zeta Jurija 50.000; Marija Žerjal 15.000; Lidija Podgornik v spomin mame Lojzke 20.000; Fani Mahne in Nella Alberti v spomin pok. Pavle Pertot 20.000 ter Anica Slokar 10.000; Šolske sestre pri Sv. Ivanu v Trstu 350.000; učenci osnovne šole »O. Župančič« pri Sv. Ivanu v Trstu
18.000 lir.
Za lačne po svetu: Slavica Kocjančič ob drugi obletnici smrti moža Edija 15.000; L. Križman, Trst v spomin pok. Lojzke Podgornik 20.000 lir.
N. N.: za katoliški tisk 5.000 in za misijone 5.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
OBVESTILA
V Kulturnem domu v Gorici nastopi SSG iz Trsta s Strindbergovo igro »Smrtni ples« v nedeljo 20. febr. ob 16. uri (red A), v ponedeljek 21. febr. ob 20.30 (red B) in v torek ob 20.30 (red C).
V Društvu slov. izobražencev v Trstu bo v ponedeljek 21. februarja ob 20.15 govoril Tomaž Simčič o življenju in delu skladatelja Igorja Stravinskega ob stoletnici njegovega rojstva.
V okviru predavanj, ki jih prireja NŠK v Trstu, bo v sredo 23. februarja ob 18.30 v Kulturnem domu v Trstu govorila dr. Ksenija Rozman o klasicizmu in romantiki v slovenskem slikarstvu.
Slov. Vincencijeva konferenca v Trstu vabi k sv. maši za duhovne poklice, ki bo v župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu v Trstu v četrtek 24. febr. ob 17. uri.
Slovensko pastoralno središče - Gorica s skupino izobražencev in študentov vabi na predavanja o aktualnih temah pod skupnim naslovom
VEČERI PRIČEVANJA IN ISKANJA
Predavanja bodo v štirih zaporednih sredah zvečer v Katoliškem domu v Gorici. Začetek ob 20.30,
2.	marca: p. dr. Lojze Bratina, »Kocbekovo versko oznanilo«.
9. marca: Taras Kermauner: »Kako me opredeljuje Jezus?<.
16. marca: Vinko Ošlak, »Moje osebno izkustvo Boga«.
23. marca: dr. Jože Krašovec, »Kako nam je Bog blizu?«.
Po predavanju razgovor s predavateljem. Vsak naslednji dan, v četrtek ob 20. uri bodo ista predavanja v novi cerkvi v Novi Gorici.
»Dokler človek veruje v nov začetek in v njem krepko zastavi, ostane mlad. Njegov pogled je obrnjen v prihodnost. Z zaupanjem in odločnostjo se poda znova na pot« (Nadškof Šuštar)
Postni govori
Na sporedu so na radiu Trst A v postnem času vsak torek in petek ob 16.45.
Petek Iti. febrruarja: Kreposti in krščansko življenje (Jože Kunčič).
Torek 22. februarja: Teološke in božanske kreposti: vera, upanje in ljubezen (dr. Lojze Škerl).
Petek 25. februarja: Potrebnost, koristi in dobrote vere (Rudi Bogateč).
ZAHVALA
Po dolgi bolezni je 9. februarja umrla naša draga mama
j' :	!
Marija Pavlin vd. Markič
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali in se udeležili pogreba. V spomin pokojne darujemo za Katoliški glas
50.000	lir.
Sinovi z družinami
Štandrež - Gorica, 14. februarja 1983
ZAHVALA
Zapustila nas je naša draga mama
Jožefa Furlan
Zahvaljujemo se vsem, ki so se udeležili pogreba in nam bili kakorkoli v tolažbo.
Družine Furlan, Donda, Pelling
Plače - Gorica - Dallas - Adelaide,
3.	februarja 1983
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Ml M t
Spored od 20. do 26. februarja 1983
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cer- j kve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Sne-žna kraljica«. 11.00 Sestanek z... 11.15 Nabožna glasba. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek. 14.10 Nediški zvon. j 14.40 Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Človek v sodobni družbi. 10.10 C. Saint-Saens: Samson in Da-lila, opera. 11.25 Beležka. 12.00 Gledališki glasovi. 13.20 Gospodarska problematika.
14.10	I. Hergold: »Nož in jabolko«. 14.55 Naš jezik. 15.00 Veselo športno popoldne.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Revija ZCPZ v Trstu (Slov. šopek, M. Kogoj, S. Križ, Ropentabor, Fantje izpod Grmade, Rojan).
18.00 Od Milj do Devina.
Torek: 8.10 Integracija prizadetih otrok v normalni šoli. 10.10 Oddaja za otroški vrtec. 10.20 C. Saint-Saens: Samson in Dalila, opera. 11.25 Beležka. 12.00 Od Milj do Devina. 14.10 I. Hergold: »Nož in jabolko«. 14.30 Šolska glasbena ura za mladino. 16.00 Slovenci v ZDA. 16.45 Postni govor. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Revija ZCPZ v Trstu (Mačkolje, Devin, Opčine, Boršt, N. sv. Anton). 18.00 P. P. Pa-solini: »Ubesedovanje«.
Širite „ Katoliški glas“
Sreda: 8.10 i&prehodi po tržaških predmestjih. 10.10 Koncert. 11.00 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole. 11.30 Beležka.
12.00 Pod Matajurjan. 13.20 Trst ponoči.
14.10	I. Hergold: »Nož in jabolko«. 14.55 Naš jezik. 15.00 Dijaška tribuna. 16.00 Družba sv. Mohorja. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Harmonikarji glasbene šole v Čedadu. 18.00 Na goriškem valu.
Četrtek: 8.10 Slovenska ekonomija na Tržaškem. 10.10 Koncert. 11.00 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole. 11.30 Beležka.
12.00 Na goriškem valu. 14.10 I. Hergold: »Nož in jabolko«. 14.30 Otroški kotiček: »To je pa laž!«. 15.00 Beseda ni konj.
16.00 Povejmo še kaj o otrocih. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Violinist Tomaž Lorene in pianistka Alenka Šček. 18.00 Četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 Četrtkova srečanja. 10.10 Koncert. 11.00 Oddaja za srednjo šolo. 11.30 Beležka. 12.00 Roža mogota. 13.20 Naša gruda. 14.10 I. Hergold: »Nož in jabolko«. 14.55 Naš jezik. 16.00 Sprehodi po tržaških predmestjih. 16.45 Postni govor.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Zbor Citta di Thiene. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 8.50 Imena naših vasi. 9.00 Sobotni trim. 10.10 Koncert. 11.30 Beležka. 12.00 Glasnik Kanalske doline. 14.10 I. Hergold: »Nož in jabolko«. 14.30 Otroški kotiček: »Najdi-hajdica«. 15.00 Iz studia neposredno. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Skladatelj Franc Pollini. 18.00 »Ljubljanske solinarce«.
Knjižne novosti v Katol. knjigarni v Gorici
M. Mate: Bosopeta druščina. Mladinska povesit.
Dr. Franzot-Zor: Kozmetika in mi. (Notranje ravnovesje, zunanja urejenost ter malo kozmetike, in človek je skoraj popoln.)
R. Jacquette: Tusitala ali pustolovsko življenje Roberta Louis Stevensona. (Ta knjiga oživlja velikega angleškega pisatelja preteklega stoletja.)
A. Podbevšek: Rihard Jakopič. (Pisatelj je bil dolgoletni Jakopičev prijatelj.)
K. Brenkova: Kruh upanja. Spomini na Prežihovega Voranca.
Herlin: Skrivne moči nadčutnega.
F. Bernik: Tipologija Cankarjeve proze. (Mešanje slogov stopnjuje že tako poudarjeno mozaičnost Cankarjeve proze, ki jo poskuša raziskava približati bralcu v kar najbolj razvidni, hkrati pa celoviti in ne-preustvarjeni podobi.)
Ivo Pirkovič: Svobodna republika pod Gorjanci.
Zora Tavčar: Veter v laseh. (Pripoved o doraščanju neke generacije. Knjigo odlikujejo širina razgledov, globok etični čut ter razgiban slog, jezikovno svež in poetičen.)
Oton Župančič: Zbrano delo. 8. knjiga.
Majda Smole: Graščine na nekdanjem Kranjskem.
Slovenske gore. (Rastline, živali, človek v slovenskih gorah. Seznam vseh slovenskih vrhov nad 2000 metrov, 17 avtorjev, 59 fotografov, 344 strani, 470 barvnih reprodukcij.)
ZAHVALA
V goriški bolnišnici je 11. februarja umrla naša draga sestra in teta
MARIJA HLEDE
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali, zlasti še msgr. kanoniku Francu Močniku za pogrebno mašo in besede tolažbe, pevoem, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Družine Perko, Hlede In Gravner
Gorica, 15. februarja 1983
Ali ste kdaj pomislili, kaj vam lahko nudi vaša banka ?
Obrtniki, za utrditev in razvoj vaše dejavnosti:
1. za nakup strojev in za plačilo raznih poslovnih stroškov, kredite E.S.A. z ugodno obrestno mero;
2. za gradnjo ali nakup delovnih prostorov ter za nabavo večjih strojev, kredite ARTIGIANCASSA;
3. za kratkoročne finančne potrebe, kredite z jamstvom konzorcija CON.GA.FI.;
4. za uporabo strojev in druge opreme po izredno ugodnih pogojih, leasing Italease.
J j Banca Agricola Gorizia J	Kmečka banka Gorica
Gorica, Korzo Verdi st. 51 - Tel. 84206/07
vam ne nudi samo denarja