Iz slov. šole, za slov. šole. Zaani Licbteasteiaov predlog je razburil med drugimi tudi učiteljstvo, posebao tukaj aa Štajarskem Vse je začeio kričati, največ pa ai-novi Abrahamovi, bodi ai krščeai ali Bekračeai,.kakošaja Bevaraoat da žuga od oaega predloga šolatvu ia aarodu. Ali imamo mi slov. učitelji rea vzrok razgreti ae za ali proti temu predlogu? Po mojih mislik Bikakor ae! Vsak izmed nas, ki je navajen samo malo dalje gledati, kakor špica aosu aega, gotovo lehko razvidi, da cela ta atvar ima aa aebi zaačaj politike ia ae zadeae aas alov. ueiteljev ia aaše alov. šole toliko, kolikor se tega marsikatert straši. Poglejmo ai celo stvar tako lepo bladnokrvao ! ,,Veraka" ima postati aaša aarodaa šola. — Ali je bila mari aaša aola brezveraka ? — Ne. — Tega amo si veadar vsi ucitelji aveati, da brezveraka odgoja je neapametfla, absurdaa; taka šola in odgoja ae odgovarja sloveaaki Baravi. — Ali aismo delovali mi učitelji v soglasji z duhovaiki v aarodaem dubu doaedaj v prid ia koriat aašega aaroda"? — Čemu torej, pitam, ae je aam strašiti Lichteasteiaovega predlopa ali poatave ? Mar-li za to, da ae bi aaša narodaa duhovščiaa dobila aadzorstva nad aašo narodao šolo? Jaz mislim, da bi to bilo za aas maaj aeugodao, kakor do zdaj, ko so nadzor stvo imeli ia imajo do daaes še aekateri možje, superpedagogi v rokah, ki aiti razvoju Baše slov. šole, aiti aam slov. učiteljem aiao se pokazali preveč prijazai, ter so ovirali razvoj aašega aarodaega sloveaskega šolatva (saj še dozdaj aimamo prav za prav čistib aarodaih slovenskib šol.) Ne morem si toraj aikakor raztolmačiti poatopaaja aekaterih gg. tovarišev ia uč. dru§tev, kakor n. pr. aoaedaega okraja Ormuškega, ki tako, rekel bi, na komaado Štajarskega Lehrerbuada, kateremu, mimogredč, omeajeao, amo mi slov. učitelji trn v peti ia aaše šolstvo deveta briga, — pomaga izraelakim kričaeem, bodisi krsčeaim ali nekrščenim, aa noge, ter jim napeljuje vodo aa BJihov mlia. Vsi zaamo, da je Lichteaateiaov predlog • pomaajkljiv; iz tega pa aikakor ne moremo _ aklepati, da bi doaedanja šola in šolaka postaya 'bila popolaa. Oaa je delo človeške modroati, ter tudi človeške aepopolaosti. Nemški liberalci ao jo aam skovali ia aemški modrijaai jo hočejo ¦ zopet prekovati. Pustimo jih torej, aaj se zde- rejo med seboj. Mi pa alov. učitelji, ki smo se vedeli do aedaj, izogniti še vseb šolakih pre- pirov, bodemo tudi za naprej zaali delovati aa prid ia korist Baroda, za razvoj in povzdigo aašega Barodaega aolatva; kajti poatava, če bi bila ae tudi boljaa ia popolaiša, ostaae le mrtva beseda, ako je ae oživi izpolnjevatelj sam; tako je tudi vest ia dober ucitelj v šoli živa poatava aam ob sebi, če le deluje aa korist svojega na- roda. Rekel aem, da iaterkoafeaioBalna šola našim razmeram, duhu našega Baroda aikakor ne odgovarja. A poglejmo si proteataatske ia židovske šole, tu vidimo, da ravno proteatantje ia židovi, imajoci svoje šole, ohraBili so ai jib koBfesijoaalae za se, ter se aajveu braaijo dati taistim obličje brezversko. Ib glejmo. kakošea hrup delajo zoper drugoverake šole; česar aami aočejo to bi drugim radi obeaili, prav po židovski Zato, sloveflski tovariši, ae dajmo ae aikakor raotiti; mi aimamo vzroka potegovati se niti pro niti coatra Licbteaateiaov predlog. Naša naloga aaj bo, delovati za povzdip:o našega Barodaega šolstva, to pa Bajležje dosežemo s tem, ako se vai alov. učitelji združimo v eao celoto; in ravno zdaj imamo k temu priložaost, ko se oaaavlja ,,zaveza sloveaskib učiteljev" za aloveaske dežele. To Vam avetujem kot Vaš tovariš. J.