prejeli smo pismo
Pasji lajež v Glinški ulici
V nekdanji tako mirni ulici posebno med hišama št. 9-11 je porušen mir in sožitje med stanovalci in sosedi. Dva stanovalca v isti hiši Glinška 9 imata dva velika, velika psa na dvorišču pod okni hiše, kjer lajata noč in dan. Kakšen skrajno brezobziren od-nos imata lastnika psov do drugih stanoval-cev oziroma sosedov je podatek, da sta bila že večkrat opozorjena s strani stanovalcev, bili smo tudi na krajevni skupnosti na porav-nalnem svetu, ker pa na trdovratna lastnika psov ne vpliva nobeno prepričevanje in tako da same ljubezni psov in njihovih gospodar-jev moramo prenašati pasji lajež cele noči kakor tudi smrad njihovih iztrebkov pod okni spalnic. Stranke z dojenčki si ne upajo po dvorišču kjer lajež vznemirja otroke in matere, kar lahko negativno vpliva na zdravje otrok. Ne gre za prijateljski odnos do živali ali sovraštvo, ampak znosno življe-nje ob nevzgojenih živalih in njihovih gospo-darjih.                                  PRIZADETI
Večerna razmišljanja
Fredi Kumara in njegova žena Klotilda sta v večrenem mraku tiho »kupčkala«.
»Ti, Klotilda, daj, prižgi luč! Ničesar več ne vidim.«
»Si nor? Pri tej dragi elektriki? Poglej v kuverto za elektriko, prazna je.«
Fredi Kumara je polglasno zagodrnjal in se zazrl v temno nebo nad Goricami.
»Saj pravim, eni si gradijo vile v Neumu. mi pa životarimo.«
»Tak, nehaj že. Saj vidiš, ljudi zapirajo! Ne jczikaj v luno. Vse se vidi vse se ve...«
»Kaj pa misliš? Meni ne morejo prisluško-vati po telefonu. Vidiš, nekaj pa je v teh Goricah tudi dobrega.
Telefonov še nimamo, zato nam ne more-jo streči po besedah. Vsaka stvarje za nekaj dobra.«
Phžgal je cigareto in krepko potegnil.
»Presneti tobak! Mar se še ni dovolj po-dražil? Vlečeš in vlečeš ne da bi pomislil koliko litrov mleka pokadiš. In kaj boš, ko boda tvoja pljuča opešala? Menda vidiš, da je naše zdravstvo povsem na psu.«
»Ej, žena, samo črno vidiš. Res je, tudi mene motijo vile v Neumu, Budvi, ogromno število službenih vozil najboljše znamke, vsakovrstne bonitete funkcionarjem, trapa-sta proslava dneva mladosti v Beo-gradu,...«"
»Človek, tiho! Ne šimfaj na zveznem ni-voju, domačega se drži. Mene Mikuličevih 6:2 nič ne prizadene! Bolj me žuli nedogra-jen pločnik v Goricah, slabe avtobusne zve-ze, neurejena kanalizacija, cesta skozi vas. pozimi pluženje, neužitna voda ...«
»Uh, babnica, saj vem, in telefon bi že rada, a ne?«
»Normalno, da. Čas biže bil, da ptt poka-že pripravljenost in končno pride od besed k dejanjem.«
»Naj ti povem koliko stane trenutno prik-Ijuček v Novem mestu? 2.500.000 din.«
77, Fredi, pa saj Novomeščani ne zakupu-jejo telefonskih kompleksov; samo o prik-ijučku govorim.«
»Tudi jaz, draga, tudi jaz.«
»Ta zadeva je precej podobna tisti z benci-nom. Šinigoj govori eno, direktor Petrola pa drugo. Občani pa tankamo kakor pač nane-se. Največkrat nič.«
»No, ja, za naju penzionista bo že kako. Pomembnoje. da vsi veliko govorimo kaj bi morali. Morali bi, morali bi...«
VANJA FORJANIČ-RANKEL