V Chant du printemps kakor tudi v drugih dveh povestih je pač premalo življenja, zavija se vse preveč v abstraktnost. — Korna je institutka, ki z doktrinar-nim zanosom razklada svojo socijalno ljubezen tako, da imamo občutek, da je Korna zavoljo dolgih poučnih razgovorov in ne nasprotno.
Spisi proizhajajo iz M-ove prve dobe pisateljevanja; kažejo le njegov pisateljski talent, ne pa dovršenega dela, ki bi si ga želeli. Premalo doživimo, preveč slišimo«.
Matasovič obeta več, nego nam nudi pričujoča zbirka prvencev, katerim bodo sledili še trije deli.
»Susreti«  so zelo  primerni tudi za sedanji mate-
rijalistični  čas in ne  kažejo  samo ad maiora,  temveč
tudi ad meliora!                                        ,    ^       ,
A. K—rd—n.
Rad jugoslavenske akademije znanosti i umjet-nosti. U Zagrebu.  1918.  Knjiga 218.  Cena K 4.
Dve znameniti študiji je prinesla ta knjiga: 1. 0 Branku Radičeviču (sp. dr, Tihomir Ostojič), str, 1—155, 2. o Juriju Matiju Šporerju (spisal dr. Fr, Ilešič), str. 156—222. — Branko Radičevič je že nekoliko naš znanec. Letošnji Dom in Svet str. 91 ns. govori o njem. Napisal je v kratki dobi svojega življenja in pesnikovanja (1824—1853) 41 liričnih in 6 epskih pesmi. Vsebina pričujoiče razprave je: a) Koliko je vplival na Branka Byron s svojimi pesnitvami, snovno vzetimi iz iztoka, t. j. Djaur, Abidska nevesta, Gosar (morski ropar) in Oblega Korinta, in b) podrobno se ocenjujeta epski pesnitvi Brankovi G o j k o in Hajdukov grob, lirična Djački rastanak (glej Dom in Svet n, m.) ter P u t, satira na književne razmere (slična v nekem oziru Prešernovi Novi pisariji). Končno c) obdeluje v rokopisu ostalo nedovršeno pesnitev Ludi Branko (doživljaji srbskega dijaka v avstrijskem velikem mestu, t. j, na Dunaju). Branko je ljubljenec srbske mladine še danes. Vsak Slovenec naj bi se seznanil z njim, preden poseti Sremske Karlovce, — Dne 2. maja 1. 1848. so dijaki kirurgične šole v Ljubljani prosili svoj profesorski zbor, naj bi deloval na to, da se osnuje v Ljubljani vseučilišče; dva dni pozneje so se o tem posvetovali profesorji bogoslovja, filozofije in kir, šole; dne 11. maja je že sestavljena dobro utemeljena peticija za vseučilišče v Ljubljani. Kdo je bil duša vsemu temu gibanju? Tedanji ravnatelj ljubljanske kir. šole Hrvat Jurij Matija Šporer (prim. tudi Polec-Senekovič, Vseuč. Zbornik). Popolno biografijo tega slavnega Ilirca nam podaja tukaj dr, Fr. Ilešič (v hrvatskem jeziku), in sicer v štirih poglavjih: I. Šporerov život (1795—1884), II. Šp. liječnički rad, III. Šp. kao beletristički pisac, IV. Opčena karakteristika Djure Matije Šporera. Dr. Ilešičeva monografija je aktualna 1. za zgodovino ilirizma, 2. za zgodovino vseučilišča v Ljubljani in 3. za raziskavanje kulturnih razmer v stari Avstriji, zlasti pred 1. 1848. Predniki Šporerjevi so bili seveda Nemci; ti so »dali« Hrvatom poleg Šporerja StroBmajerja, Lisinskega, Veberja-Tkal-čeviča i. dr.                                                                r^
Zbornik za narodni život i običaje južnih Slavena.
Na svijet izdaje Jugoslavenska akademija znanosti i uinjetnosti. Kniga XXIII. Urednik Dr. D. B o r a n i č. U Zagrebu, 1918. Cijena 6 Kruna.
Zaslužna publikacija prinaša na 320 straneh mnogovrstnega narodopisnega gradiva raznih panog duševne in materijelne kulture, V prvem delu (Sitni priloži) se bavi Juraj Božičevič z nastavkom priče o vragu. Njegovo tolmačenje ni neverjetno. Slovenec dr. 11 e -š i č podaja noivih usporednic z vsebino Prešernove balade »Neiztrohnelo srce« in dve ruski inačici motiva, kako se stvari uničujejo med sabo, kakor ga imamo Slovenci v narodni pesmi: »Prišla je miška iz mišnice«. Ivan M i 1 č e t i č priobčuje drobno črtico, kako kršču-jejo Hrvatje v Šopronjski županiji mladega junaka.
V drugem delu podaja Jos. Kotarski iz Lobora 56 pesem, 7 pripovedek, 3 šale, 47 ugank, razna nazi-ranja in prazne vere ter vrsto prislovic. Žal, da ne omenja pri tem niti slovstva, kjer je morebiti to že priobčeno, niti ne omenja inačic, ki jih morajo imeti taki proizvodi po raznih krajih. V tem pogledu so »Prilike iz stare hrvatske glagolske kriige«, ki jih je nabral R. Strohal, visoko nad njimi; pri vsaki »priliki« nam pove »bileška«, odkodi da je vzeto besedilo'. Razen vsebinske vrednosti imajo te prilike tudi interesantno jezikovno plat. — Velike važnosti je Andro J o v i č e -v i č e v članek »Narodno gospodarstvo u Crnoj Gori«, ker nas seznanja z načinom gospodarjenja naših črnogorskih bratov. Taki članki bi morali biti ilustrovani; pisatelj seveda ve, kako je to ali drugo orodje, ki je opisuje po autopsiji; drugače pa je to pri čitatelju. Posebno zanimiv je odstavek o čebelah; črnogorski čebelarji se poslužujejo nedvomno še prazgodovinskih metod. »Vjerovana« iz Zaostroga v Dalmaciji od Stjepana Banoviča so gotovo dobrodošlo gradivo, ki pa ni na višku znanstvene publikacije iz istega razloga, kakor članek Kotarskega. Zgodovinska črtica »Mjesto Boljun u Istri koncem 16. i poičetkom 17, vijeka«, ki jo je napisal R. Strohal, je vse hvale vredna, — R u b i č e v e »Narodne pjesme« (50) in Bučarjeve »Narodne pripovjedke« so dobro došlo gradivo, ki ga bo znanstveno šele obdelati, — Andrija Lindariča »Ženitba« na otoku Čresu je preprost a važen opis, do-čim priobčuje Ante Liepopili po sodnih zapisnikih iz 1. 1666 in 1736—1744 preiskave o »Volkodlakih« ter o prazni veri v dubrovniški okolici, — Juričevi »Razgovori« iz Otoka v Slavoniji nam kažejo mično sliko o interesnih krogih hrvaškega kmeta in so za psihologijo velikega pomena. — »Mani prinosi«: Kmet-stvo (iz Zlatarja), Naizred (iz Bukovice v Dalmaciji in drugod) in koledarska pravila zaključujejo knjigo. Pri poslednjih zopet pogrešamo znanstvene globine, ki nam tolmači odsev vplivajočih kultur. Tako n. pr, pravi kmet v Konavli (Dalmacija): »Ako velo ne izveluje, maro če izvragovat« — to je v bistvu isto, kakor italijanski, bolj obrušeni: »Se gennajo non genniza e feb-brajo non febbriza, maržo genniza, febbriza e marziza«. Take vsporednice bi bilo omeniti.                      /v/ —
30. IV. 1671. Spomen spis. Izdao odbor za proslavu Zrinskih i Frankopana u Osjeku, Uredio R, F. M a -gjer (1919).
Knjižica je lokalnega izvora in pretežno efemer-nega pomena, nekak tolmač prireditev ob priliki prevažanja ostankov leta 1671, usmrčenih hrvatskih vel-možev, Petra Zrinskega in Fr, Krist, Frankopana, Zgodovinski obris, ki ga je priredil Milutin M a y e r, je kratek posnetek iz  velike  publikacije Matice  Hrvat-
245