BEJLI 
ROURAŠ 
STR. 5 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 15. februarja 2007 • Leto XVII, št. 7 

Slovenski kulturni praznik za porabske učence in dijake 

»…ČE NAČRTUJEMO ZA VSE ŽIVLJENJE, VZGAJAJMO OTROKE« 
»Če načrtujemo za eno leto, posejajmo žito, če za deset let, posadimo drevo, če za vse življenje, vzgajajmo otroke,« je povedal ravnatelj OŠ Grad Viktor Navotnik na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, ki ga je priredila Državna slovenska samouprava za vse slovenske osnovno- in srednješolce prav na dan praznika. Ob 8. februarju je učence, učitelje, vzgojiteljice, člane Državne slovenske samouprave in povabljene goste pozdravil predsednik omenjene krovne organizacije, Martin Ropoš, ki je med drugim dejal: »Slovenci po vsem svetu 8. februarja praznujemo dan slovenske kulture. Čeprav je ta dan povezan z žalostnim dogodkom, kajti leta 1849 je na ta dan umrl najbolj znani slovenski presnik, France Prešeren, vsi Slovenci ponosno slavimo dan slovenske kulture. Kaj pomeni kultura za človeka posameznika, kaj za narod? Vse, kar je človeško. S kulturo se sreča majhen otrok, ko mu mamica pripoveduje pravljice, ko mu babica zapoje prvo ljudsko pesem… Kultura nas objema, ko se sprehajamo med čudovitimi zgradbami, ki so jih načstovali in gradili arhitekti v starodavnih ali v današnjih časih… ko gremo v knjižnico in vidimo v knjige skrite sanje, misli, čustva avtorjev… 



Tudi Slovenci, ki živimo izven Slovenije v Porabju, imamo svojo kulturno dediščino. Otroci v vrtcih, šolah in odrasli moramo poskrbeti, da jo ohranimo ter da spoštujemo vse tiste, ki nam jo posredujejo v katerikoli obliki…« 
Da na gornjeseniški šoli načrtujejo za vse življenje, torej vzgajajo otroke, so dokazali s svojim programom, v katerem je pravzaprav sodelovala vsa šola. Učenci višjih razredov so sestavili recital iz najpomembnejših Prešernovih pesmi, povezovalka je predstavila nekaj glavnih potez Prešernove poezije. Potem so se zvrstile vse kulturne sku-pine, ki delujejo na šoli, mala in srednja folklora, pevska zbora, glasbeni krožek, gledališka skupina. Ker pač imajo na šoli le 55 učencev, nekateri učenci sodelujejo v dveh, treh skupinah. Največ aplavza so poželi najmlajši, učenci 1. in 2. dvojezičnega razreda, pa ne le zato, ker so »mali«, temveč ker so nastopali zelo samozavestno. Program so zaključili učenci OŠ Grad, ki so predstavili odlomek iz Županove Micke. Prav zanimivo je bilo poslušati in gledati Linhartovo veseloigro, prevedeno v prekmurščino. Prevod so pripravili učiteljica in učenci skupaj, zato je še bolj dragocen. 
M. Sukič 
2 




KNJIGA OD VELKE LJUBEZNI 

Na kratko povedano je kniga »Pesem Črnih mlak« ljubezenski roman, pravimo leko celou, ka je tou – erotična nanizanka, stera nisternoga med nami nalejci dobi, ka de jo rad štöu. Na začetki vsakšoga poglavja je v domanjoj rejči spisana kratka vsebina vsega, ka de se v tistom poglavji godilo, dale pa je tou napisano v knjižnoj slovenščini, po »slaskom«. Za naše porabske bralce je Ružičova knjiga sploj nej preveč žmetna za razmeti, poleg toga se dosta vsega v njej ranč pri nas v Porabji ali indrik na Vogrskom godi. 

ERNEST RUŽIČ:
 PESEM ČRNIH MLAK 

Roman. Izdala založba Franc-Franc, s sodelovanjem Zveze Slovencev na Madžarskem, ki ju zastopata Feri Lainšček in Jože Hirnök. Izšlo v knjižni zbirki med Rabo in Muro, M. Sobota 2006. Uredil Franc Just. 
Knjiga »Pesem Črnih mlak« je, na kratko povedano, ljubezenski roman, rekli bi lahko celo – erotična nanizanka, ki z lahkotnostjo pritegne bral
ca. Za naše porabske bralce ni težko razumljiva, poleg tega pa je na začetku vsakega poglavja v domačem govoru napisana celo kratka vsebina tega, kar se bo v tistem poglavju zgodilo, nato sledi besedilo v knjižni slovenščini. »Pesem Črnih mlak« skuša zbuditi pozornost že s skrivnostnim naslovom. Na to še posebej lahko pomislijo bralci iz Porabja in vsi, ki poznajo staro pripovedko o Črni mlaki, iz katere se vsakih sedem let dvigne iz vode zvonik – in ki je nekoč vzela pastirja … kakor je zgodbo v knjigi Kralič pa lejpa Vida objavil Karel Krajcar. Kaže, kakor da Ernestu Ružiču gre za opisovanje resničnih oseb in dogajanja. Bralec sklepa, da v vsem sledi resnici: da so resnične marsikdaj žgečkljive erotične zgodbe, prav tako, da so prave osebe, ki so vanje vpletene, resnični pa so seveda le kraji, kjer se vse skupaj dogaja. Na koncu knjige manjka samo še znani varovalni stavek, kakor 
»Vsi dogodki in osebe so izmišljeni, podobnost je zgolj slučajna«. Toliko dogodkov, krajev, ljudi in sploh vsega je, kar brez težav prepoznamo! Izrecno zapisan je na primer pisatelj Lainšček, pa lončar Dončec, kipar Király, profesor Francek Mukič, učitelj Karel Krajcar in še marsikdo … tudi za slikarja, glavno osebo, bi si kdo mimogrede zamislil kak živi približek. Toda avtor je dovolj spreten, da bralca s svojo pripovedjo lahkotno pelje zdaj na eno, zdaj na drugo stran polja, po katerem ga vodi domišljija. 
Osrednja oseba, slikar in profesor Andraž, morda že poznih srednjih let, ločen, se lovi v trikotniku treh žensk ter med umetnostjo in šolo, ki jima je osebno še najbolj zavezan. Naj poenostavimo: ena ženska, morda najpomembnejša, a poročena, ga privlači v platonično ljubezensko zadoščenje, druga ženska ga zaplete z močno seksualnostjo, tretja, najmlajša, nastopa kot nekakšna nevtralna prijateljica in ga zaposluje intelektualno. Andraž pri vsej tej zapletenosti položaja, v katerem večkrat plava kot zamašek na viharni vodi, išče neko osebno avtonomijo, notranjo svobodo, poljubnost odnosov ter po moško stereotipno razumljeno, divjo erotiko. Nosilno temo romana ter metodo pripovedovanja lahko najdemo kar v knjigi, v naslednjih besedah (str. 68), zato jih povzemam: »Ljubezen, o kateri bi se zelo rada pogovarjala in zelo nerada o njej govorila.« Avtor se veliko več in bolje kot z ženskami ukvarja z moškim, z njegovimi načrti, nazori, pogledi, dvomi, iskanjem in izmikanjem, z oklevanjem med ženskami, saj jih osrednji »junak« doživlja tudi kot past, ogrožujočo njegovo »kronično zaljubljenost v umetnost« (glej str. 116). Taka zasnova literarnih oseb sodi v tipologijo berljive književnosti, kjer vodi predvsem radovednost, kako se bo razpletla napeta, z erotiko pogosto začinjena zgodba. Prav na koncu nas avtor preseneti z mitičnim vrhuncem, zapisanim s popolnoma drugačno fantazijo, kakršno sicer kaže skozi vso knjigo, tudi v variacijah na temo seks. Pravzaprav je literarni umik v mit in magijo dober ali vsaj možen izhod tudi v realnem vsakdanjiku, ki ga pogosto zaznamujejo odnosi, zaznavni v knjigi Pesem Črnih mlak. Najbolje ali najnatančneje 

Dogodki, pomembni tudi 

za Porabje 
Veleposlanik RS Ladislav Lipič se je 2. februarja v Monoštru sestal s predstavniki porabskih slovenskih organizacij in inštitucij, med njimi s predsednikom Zveze Slovencev na Madžarskem Jožetom Hirnökom, predsednikom Državne slovenske samouprave Martinom Ropošem, s poslovnim direktorjem Radia Monošter Francekom Mukičem, s članico predsedstva Zveze Slovencev, obenem vodjo gospodarske družbe Zveze Andrejo Kovač ter urednico časopisa Porabje Marijano Sukič. Gospod veleposlanik je navzoče seznanil s pripravami na nekatere dogodke, ki bodo zaznamovali leto 2007 in prvo polovico leta 2008. Izpostavil je skupno sejo madžarske in slovenske vlade, ki naj bi predvidoma potekala oktobra 2007 na območjih, kjer živita manjšini. V prvi polovici leta 2008 bo Slovenija predsedovala Europski uniji, to je priložnost, ki jo mora izskoristiti 

tudi slovensko zamejstvo, zato se postavlja vprašanje, kaj lahko Porabje ponudi oziroma pridobi. Stekle so tudi priprave na zasedanje madžarsko-slovenske manjšinske mešane komisije, ki naj bi potekalo v dveh delih, prvi del seje naj bi bil spomladi, drugi pa jeseni, po skupni seji obeh vlad. Ob reševanju tekočih zadev (šolstvo, infrastruktura, frekvenca za radio) bi morale slovenske organizacije postaviti prioritetni vrstni red najpomembnejših nalog, ki bi se jih ob tako aktivnem političnem dogajanju med državama dalo verjetno lažje uresničiti. Ali naj bi to bila infrastruktura (v prvi vrsti cestna povezava med dvema deloma Porabja) ali Slovenska hiša in zbirka na Gornjem Seniku, v kateri bi lahko delovala tudi turistično-informacijska pisarna ali kaj drugega, se bo potrebno odločiti v zelo kratkem času. Samo veleposlaništvo pa lahko posreduje in najde sogovornike za reševanje določenih nalog. 
bi jih označili kot nenehno približevanje in odmikanje, nekaj med iskanjem bližine in bežanjem pred njo, nekaj med ljubeznijo in niti ne plitvo erotiko. Nazadnje, a ne najmanj pomembno je, da je »Pesem Črnih mlak« že dvanajsta knjiga (med njimi je nekaj zbornikov, nekaj pesniških zbirk in nekaj proze), kjer najdemo literaturo Ernesta Ružiča, pesnika, pisatelja in novinarja. Skupna lastnost 
(Ur.) 

vseh Ružičevih književnih del je med drugim ljubezen – do ženske, do umetniške besede, do pripovedovanja in do krajev, ki geografsko ležijo v koncentričnih krogih na območju Slovenija – Madžarska 
– Avstrija. Njegov novinarski in leposlovni interes se, drugače povedano, v večjem ali manjšem risu giblje najraje okoli tromejnika, ki oklepa njemu (in meni, če smem dodati) tako ljubo Porabje. 


Peter Kuhar 


Porabje, 15. februarja 2007 

3 




Veseli pajdaši v gledališči Thália 

„Narod živé v geziki. Narodnosti (nemzetiségek) tü. Gledališče je gledalo v rosagi živeči lidaj, vüpanj pa idealov”, etak začne svoje mišlenje v prospekti letošnjoga gledališkoga srečanja Javnoga sklada za narodne in etnične manjšine (Közalapítvány) v Budimpešti, direktor za programe Frigyes András. Pero Lásztity, s strani gledališke komisije Javnoga 
sklada, nas spaumni kratko na zgodovino srečanja manjšinskij gledališč. Prvo srečanje so si vözbrodili 1992. leta, gda so se zglasile štiri gledališke sku-pine, Hrvati, Nemci, Romi pa Srbi. Potejm so znauvič samo za deset lejt, 2003. leta, sprajli vküper srečanje, gda se je že nota pokazalo osem manjšin z desetimi gledališkimi skupinami. Na letošnjom srečanji je pa že edenajset manjšin predstavilo 16 iger. Srečanje je letos dobilo za nauvo ménje ARCUS (mavrica, szivárvány), ka dostafele gezikov, kultur, sodelovanj pa lepote ranč tak farbasto kak mavrica, ali v latinskom geziki arcus. Cilj ARCUS-a je kvaliteten, dober program poniditi gledalcom pa popestriti (színesebbé tenni) kulturnoumetniško živlenje Budimpešte, najbola pa pomagati pri tejm, naj bau narodnostno gledališče priznani tau gledališkoga živlenja na Vogrskom, med tejm, ka z enim znamanöja maust med evropskimi pa domanjimi gledališči. Porabski Slovenci smo oprvim bili na srečanji 2003. leta, gda je gledališka držina Nindrikindrik ZS zašpilala igro Pismo iz Merike v gledališči „Pesti Vigadó”, 2004. leta sta se zglasili že obadvej skupini, Nindrik-indrik z igro Sto je bujo sausada, števanovski Veseli pajdaši ZS pa z igro Na biroviji. 2006. leta so samo Veseli pajdaši bili z igro Šaula včera, šaula gnes pa na letošnjom ranč tak, gda 
so zašpilali igro Kartešpilarge. Letošnjo srečanje je držalo keden dni, Veseli pajdaši so bili na redej v soboto, 3. februara v gledališči Thália. Porabske skupine zvöjn špilanja se furt morajo brigati za tau tü, naj zavolé gledalcov bau pri slovenski igraj. Letos je vodja Veseli pajdašov Laci Kovač za en bus valaun lidi spravo vküper z Verice, Števanovec, Otkauvec, Slovenske vesi pa Varaša. Prišli so penzionisti, srejdnji letniki, mladi pa mlajši tü. Lepau! Naj se vsakši tak dobro pozna cejli den, kak srečno so vküper prišli, so se brigali Veseli pajdaši, so se napuna vrtili na busi z ijrašnjo števanovsko palinkov, reteši Ane Ropoš pa pogačami, Zveza je kumar leko prišla na red. Tak brž smo gora prileteli do Székesfehérvára, ka smo obed meli že namesto djüžine. Gda smo opravili delo za svojo tejlo, smo se brigali za düjšo tü. V velkom varaši v Budimpešti nas je najprvin pozdravo podpredsednik Državne slovenske samouprave Ferenc Kranjec pa nas sprvodo na kratek ogled varaša. Dočas smo leko kam prišli, smo se redno vönakraužili za mujs, vejpa tri-štiri poti so bilé zaprejte pred Parlamentom, stere so stražali redno gora opravleni policaji, zajek za seov z grajkov. Ka nam v najlepšom spomini ostane, so umetniško bogastvo pa lepote bazilike sv. Štefana. Po ogledi Trga herojev (Hősök tere) smo si komautno vsedli v dvorano gledališča Thália, gde smo se leko srečali s peštarskimi Slovenci. Organizatorji so med gosti pozdravili gospau Lipič, ženo veleposlanika RS. Veseli pajdaši so ranč tak razveselili publiko s svojo komedijo Kartešpilarge, v pravom gledališči, kak bi go oprvin vidli. Tröjdili so se, naj v najbaugšoj formi zašpilajo svoje vloge (szerep) z nauvo igralkov vred. Marijana Fodor, Marija Kosar pa Aniko Kovač so se potegnile v kaužo stari ledjenov, steri najvekšo veseldje majo v kartanji v vaškoj krčmej pa v dobrom špriceri. Pokazale so, kašno poštenjé majo drügi pijanci pa oženjani moški v očaj stari ledjenov. Samo ka so se vsi trgé zanikoj volo vzeli za ženitev pa se njim je pršikalo se redno nacecati tü. Zakoj pa kak se njim spremenilo živlenje, kak so leko tolerantne žene do tašni možauv, kak ji vejo porazmeti ali kak njim zapovejdajo, ji držijo v rokaj, sta pokazali Berta Dončec pa Irenka Svetec. Krčmarice (Gyöngyi Domiter) buma tü nejmajo léko delo nej s pijanci (v špili Pišta Žöks) pa nej z njinimi ženami. Tau igro je napisala pokojna Irena Barber, špilati go je pa nota navčo Laci Kovač. Gda smo svojo düšo tü napunili z dobrimi čütenji, smo se veselo napautili domau. Igralcom se lepau zavalimo za pozvanje, za tröjde pa njim gratulejramo. Javnomi skladi za organiziranje srečanja pa finančno podporo skupine, Državnoj slovenskoj samoupravi za ceringo vstopnin pa polonje pautne ceringe, Slovenskoj zvezi pa za pogostitev. 
Klara Fodor 




USTANOVLJENA KROVNA 
ŠOLSKA KOMISIJA 

Narodnostno šolstvo v Porabju doživlja iz leta v leto take in drugačne spremembe, žal, v zadnjem obdobju je mnogo več negativnih: demografska slika pokrajine je katastrofalna – čez nekaj let bo po porabskih vaseh le še tu in tam kakšen prvošolček, vsekakor premalo za vsaj skromen razred. Šolska politika je neizprosna: narodnostni razred naj bi štel vsaj 8 učencev. In v porabskih razredih je že zdaj tako število prava redkost. Kaj storiti? Stati križem rok in čakati, da bo kdo kaj postoril namesto vas? Mar nimata Slovenija in Madžarska kar nekaj, na vseh srečanjih, konferencah in simpozijih, tako zelo opevanih in hvaljenih meddržavnih sporazumov, ki bi menda naj tudi Porabskim Slovencem zagotavljali enake pravice – tudi do izobraževanja v maternem jeziku, ne glede na število učencev – kot jih imajo v Sloveniji prekmurski Madžari? Ja, gospodje politiki in vam podobni, lahko je govoričiti, pisariti in se trepljati po ramenih v toplih konferenčnih dvoranah in ob obloženih 

mizah… In ugotavljati, kako je – seveda po vaših zaslugah – med državama vse idealno urejeno. Porabska šolska stvarnost pa je neizprosna: svetle gornjeseniške zvezdice prenovljene šole in razvijajoče se dvojezičnosti kar hitro zagrnejo grozeči oblaki števanovske negotovosti: vprašanja statusa šole, črna proračunska luknja, skrhani medsebojni odnosi in med vsem tem sicer dobronamerno novo občinsko vodstvo, ki si zelo prizadeva za pozitivne rešitve, a grehi preteklosti so skoraj nepopravljivi… In vsakega malo bolj poučenega opazovalca lahko stisne pri srcu, ko se srečuje z nedolžnimi, radovednimi pogledi nič hudega mislečih učencev… Njihova usoda bi morala zanimati učitelje in vodstvo šole in še koga vsa ta leta, ko so se problemi samo še poglabljali, odgovorni pa stali križem rok, predvsem pa z neznosno lahkostjo pozabljali, da gre za usodo narodnostne izobraževalne ustanove in da so tudi sami pripadniki narodnosti. Vsaj večina… Ta, ne ravno rožnat uvod je bistvo vsebinskega dela, s katerim naj bi se v prvi vrsti ukvarjala novoustanovljena krovna šolska komisija v Porabju. Ustanovni sestanek je na pobudo obeh slovenskih krovnih organizacij potekal 24. januarja v Monoštru. Čeprav ima Državna slovenska samouprava svojo šolsko komisijo, ki je neposredna partnerica države (odloča, daje mnenja, priporočila in ocene v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na narodnostno šolstvo), sta obe krovni organizaciji začutili potrebo po ustanovitvi skupne komisije. Sestavljena bo iz 5 članov, vsi so pedagoški delavci – 2 predstavnika Državne slovenske samouprave, 2 iz vrst predsedstva Zveze Slovencev in zunanja članica, avtorica tega zapisa. Poglavitna naloga komisije bo strokovno ukvarjanje z aktualno šolsko problematiko, dajanje mnenj in priporočil Šolski komisiji pri državni samoupravi, kot ena od prihodnjih nalog pa tudi ustanovitev Javnega sklada za porabsko šolstvo. Komisija bo o svojem delu sproti obveščala javnost. Seveda se člani zavedamo vseh težav in pasti na naši poti, prav tako ne pričakujemo čudežev, a verjamemo, da velja poskusiti, z zaupanjem vase in v pozitivne spremembe… 

Valerija Perger 


Porabje, 15. februarja 2007 

4 




Sakalauvski penzionisti 
so držali fašenek 

Drüštvo sakalauvski upokojencev je prejšnji keden melo fašenek, ka ga vsikšo leto držijo v kulturnom domi. Zdaj so se zberali v tretjoj vöri, pa se najprva malo pogučavali. V štrtoj pa so meli obed, te pa so eške fanke tö djeli. Po obedi so stare videoposnetke gledali o borovom gostüvanji pa o nouvi meši našoga dühovnika. Vodja kluba, Margit Makoš, mi je pripovejdala malo 
o tom drüštvi. 
»Mi tü v Sakalauvci mamo klub 
penzionoistov že od leta 1998, 
tak ka k leti mo svetili deseto ob
letnico. Zdaj mamo vse vküper 27 členov. Do tega smo se sploj dobro poznali, radi vküp ojdimo, na leto večkrat kama demo, gnauk šegau mamo malo daleč titi. Eno trikrat pa tü v Sakalauvci vküp pridemo, ka malo špejk pečemo pa tašo kaj. Na Gorenjom Seniki smo tö bili, gnauk smo bili na Janezovom brejgi, te na drugo leto smo pa ojdli na Grbenjšček. Pa te tašnoga ipa mi furt tam djejmo. Z avtobusom se pelamo gora na Gorenji Senik, te tam po cejli bregaj zapojdimo pejštji vse, pa te nota pridemo nazaj v ves pa demo na obed. Tau se vsikšoma sploj vidi. No, da pa daleč tö šegau mamo titi. Lani smo sploj daleč ojdli, na dva dni v Szeged, Ópusztaszer. Vsikšoma se je trno vidlo, ka so prajli, ka do tega, ka smo ojdli, eške nikdar nej tak dobro bilau, pa eške so nikdar nej tašo lejpo kaj vidli kak tam. Tam v Ópusztaszeri, tisto ka je tam, ne moreš ranč z rečjauv tapovedati, tisto samo leko vidiš. Zatok malo pejneze tö vtjüpoberemo, pa te tak zatok demo. Ej nas je bilau že več tö, dapa steri so bola stari dje pa več ne morejo, tisti pravijo, ka več ne do šli. Sé v Sakalauvce leko pridejo, dapa daleč ne morejo titi. Dapa pravim, zdaj nas je 27, zdaj pá djeso tašni, ka so pravli, ka cujstanejo k nam. Čakamo jih radi, če pridejo. Gnes smo vtjüper prišli, ka mamo fašenek. Tau vsikšo leto držimo. Lani smo ga mogli na Gorenjom Seniki držati, ka je tü vse raztrgano bilau, ka so kultur popravlali. Tam pa so Senčarge tö meli fašenek, tak ka smo eške več vidli, kak smo 
brodili. Na Gorenjom Seniki za fašenek v krčmej eške graubo plešajo. Te so nas gorapozvali pa smo tam bili.« Pripovejdala je tüdi, kak je bilau gnauk, kak so inda fašenek meli, gda so eške mladi bili: »Tak je bilau, ka so igrali na fašenek v krčmej. V tretjoj vöri so začnili igrati. Taša šega je bila, ka so doma šunko küjali pa krofline pekli, pa so te vse nesli v krčmau. Kak so vtjüp sejdli, so te na stole vösklali pa tam djeli pa pili. Pa gda so plesali, te so fejst na vistja skakali, ka pravijo, če više skače, vekši len zraste. Dapa gda je paunauč sé išla, je vsikši domau išo. Te so enjali igrati. Tistoga ipa so tü ciganji igrali. Tau je sploj lepau bilau, dja sam sploj rada plesala. Četrtek je pa mali fašenek, te so ciganji bőgő (bas) »pokapali«. Tisto je tö tašo lejpo bilau. Igrali so pa te bőgő dola djali. Tam vsi kaulek so djaukali, ka je bőgő mrau. Tau je znamenüvalo, ka se je začno post pa se je več nej smelo nej igrati pa nej plesati«. 
Niki Vajda 



Porabje v mojij očaj 

Kama segne moj spomin, je bilau Porabje skaus v mojom živlenji, ali odnosa do njega sam kak dejte nej mejla. Za mene je tau bila samo Madžarska, kama odi mama včit popejvat Porabske Slovence. Če glij je moja omama bila Madžarka, me je mama nigdar nej včila madžarščine. Nejsam ščela, zatau, ka se mi je nej vidla nej madžarščina pa nej Madžarska. Kak deca smo si tü dosta vicov na račun madžarščine zmislili. Ka se fčeli pravi »bere med«, troti pa »jebe, ne bere med«, ka je pejska kuča »lajoš kišta« pa radio »larmaš kišta«, je vsakšo dejte pri nas znalo. Ali z lejti se je neka zgaudilo. Spoznala sam, ka sam tak jeziki kak državi delala velko krivico. Madžarščina kak tüdi porabska prekmurščina mi je v tom časi prišla v vüjo, Madžarska pa vsela v srce. Ešče posebno pa Monošter pa Števanovci, kama mamo vozim na pevske vaje, gda našomi oči kaj vcuj pride. Navadila sam se na lidi, pa rada se pošpancejram po vilicaj Monoštra. V Števanovcaj pa se sedem na klaup pri cerkvi, pa uživam v tišini. Teva dva bisera na meji dostakrat priporoučam mojim pajdašom, zatau ka je v Soboti ešče izda bole Lenti poznani, kak pa te tau rosaga. Tak je Monošter za mene grato prava mala metropola, z najbole zapletenim krožnim križiščom, keroga sam ge koli vidla. Tak sam prvič sama skaus vozila s strajom, ka mo vse ta zmlatila, zatau mi je švic s čele teko. Pa sam se toga tü navadila. Zdaj sam že kak stari maček, gda letim skaus njega. Pa nej samo te, gda moram mamo na probo pelati. Tü sama se vsedem v auto, pa izlet doj vdarim, malo idem nabavit kaj na piac pa v Penny market, pa v hotel Lipo na kakše palačinke, te pa pomali nazaj proti daumi zavinem. Pa srečam kakšo mamino pevko, kere vse lepau slovensko gučijo, pa gda kakšo rejč spregučimo. Glij zatau se tam počütin sigurno. Sigurno zaradi Porabskih Slovencov, kere sam na Madžarskom spoznala. Znam, ka če bi se mi kaj zapletlo, pa si ne vejm pogučati, se mam na koga obrnauti. K mojim lidam, keri nej samo slovensko rejč držijo pri živlenji, liki so tü nasmejani, gda koli jih vidim. Tak sam se navadila na lidi na Zvezi kak tü na ženske, s kerimi mama vsakšo srejdo slovensko popejvanje vežba. Te ženske pa rejsan leko samo občudüvlem, kak vrlo odijo na vaje. Za njih nega nej mraza, nej vročine, kera bi jih leko stavila, gda se peški pa z biciklinami po par kilometrov morajo pripelati na vaje. Glede toga so zaneslive, kak tüdi ostali, kere sam tam mejla priliko spoznati. Zatau sam tüdi sama kak članica slovenskoga dobrodelnoga drüštva Leo club Murska Sobota staupila z njimi v stik. Porabce sam v vsej tej lejtaj vzela za svoje, zatau sam bila vesela, gda smo s klubom šli s porabsko deco vküper vozit s čuni po Muri. Pa bili smo trno hvaležni, gda so prišli za dobrodelne namene nastaupat v Soboto. Ešče zdaj se spominjamo v klubi, kak smo se lüšno meli tisti večer, gda so nam števanovska pa monoštrska gledališka skupina pomagali pripraviti večer komedije. Porabci bi mogli držati vküper, pa s tem mislim tü na porabsko deco. Ene med njimi naša mama vči plesati pa popejvati v slovenskom jeziki. Gda jih gledam, sam srečna, ka so nej napravili napake tak, kak sam jo ges kak dejte. Znam, ka je ešče dosta dece okauli, ka se neščejo včiti slovenskoga jezika, tak kak sam se ges nej ščela madžarskoga. Mislijo, ka ga nedo nücali, tak kak sam ges mislila, ka nemo nücala madžarščine. Ali zdaj bi najbole na cejlom svejti srečna bila, če bi si sama v gostilni znala bar kavo sprositi brez toga, ka bi mogla v nemščini gučati s kelnarom. Glij tau mi je žalostno, ka sam kak dejte mejla priliko pred nausom, pa sam je nej ščela videti. 

Simona Rituper 


Porabje, 15. februarja 2007 

5 


Če je samo što gde v bližini omejno rouraša, me je polejala takša ica kak srejdi najvekšoga leta. Pa nej samo zatou, ar je vsakši mejsec prišo k nam, bole zatou, ka sam mislo, ka rouraši živijo v rouraj. Vsigdar je samo oudpro dveri nej ka bi sploj pokloncko, njegve črne oči pa so se zapičile v mené, kak če bi me ščele pogesti. Zatou sam se skrijo pod sto, on pa neje pa neje ščeo oditi. Nous sam si tiščo, ar je cejli smrdo po dimej pa po sajaj, zatou sam bio gvüšen, ka je živo v samom pekli. »Istina je, črni rouraši živijo v pekli, zatou so cejli vrageči,« mi je dopovedavo oča, gda sam cejli prestrašeni prišo vö. »Gledaj ga,« je pokazo na črnoga moža, šteri je po snejžnom tiri vozo s prdašom, »s tistimi kefami, štere ma, pa more vsakši den pometati peč pa kotle v pekli, ar je tam vsakši den več grejšnikov.« Gledo sam ga kak zaklani. Požejro sam sline pa molo Boga, ka toga črnoga stvoura nigdar več ne srečam. »Kakši pa so te ruoraši v nebesaj?« sam pomodrüvo. »Bejli kak snejg, mali,« me je oča poboužao po čeli, »bejli, ar so angleski.« Tistoga večera sam si vtepo v glavou, ar mi je mama pravila, ka sam včasi dober kak angeu, ka mo za fašanek bejli rouraš. Istina: cejli keden pred fašankom sam premišlavo, kak se morem oblejčti v bejloga rouraša. »Najbougše je, ka idemo k peki, ar so peki cejli bejli,« me je potolažo oča. 
Milan Vincetič 
»Pa peki nejso rouraši,« sam se prouti postavlo. »Kak pa misliš, ka pomejčejo peči, v šterij pečejo krüj? Če bi jih pomejto črni rouraš, bi se krüj zasmoudo,« je kcoj pravila mama. Nikaj: gda sam se na fašanek gor zbüdo, me je na stoli že čako bejli rourarški gvant. Zabezekno sam od sreče, ar so bilé tüdi kefe bejle, pa tisti kolobar drodnate kefe, šteroga je rouraš noso prejk plejč kak pükšo, tö. Prestapo sam okouli kak maček kouli vrejle kaše, gda je poklonckala mama. Nikaj neje pitala, samo z očami mi je velejla, ka se moram friško gor napraviti, ar je fašanek samo eden den. 
Ne spoumnim se, kelkokrat je vdarilo v törmi, gda sam zavino k prvi kuči. »Kusta repa, dugi len – fašanek je cejli den,« sam zapopejvo, gda mi je odprla debela gazdarca, pa mi stisnila v žepko neka drovnij pejnezov. »Ka pa si ti, mali?« me je ščela poboužati po glavej. »Bejli rouraš,« sam se friško odmekno, ar je mejla zamazane rokej. 




BEJLI ROURAŠ 

»Belih sam ešče svoj živi den nej vidla,« se je začnila smejati. »Taka nej, ar so angelski, vi pa mate delo samo s črnimi, vražečimi,« sam se postavo. Vala Bougi, ka sam meu nabrüšene peté, ar je skoučila po meklou. 
»Tüdi ti boš grato vražeči, samo če te pravi rouraš sreča,« je kričala za menov, gda sam strajoma zavino k potoki. Rejsan: obodo sam že skoro vse kuče, pri ništernij pa so že znali, ka sam bejli rouraš, zatou me nejso niti spitavali, zakoj mam na sebi pekovsko oubo, lače pa kaput. Vseposejdi so me bili veseli, v mojij žepkaj je že cingalo dosta 


pejnez pa tüdi fank sam se že prenajo. Te pa naidnouk, kak če bi spadno z neba. Nej: kak če bi zraso iz tau. Bilou je že fejst kmično, pa ga zatou nejsam vpamet vzeo, gda se je kak kakšen pozoj postavo pred mené. »Ti boš z nas, črnih rourašov, delo nemake!« je zakrilo z rokami. »Ge pa si že vido, ka so saje bejle, če gli so z nebes?« 
Otrpno sam. Pa zapro oči. Čako sam, ka de me njegva rouka, štera je bila naidnouk vekša kak od medveda, strousila kak slepovouš. Tüdi če bi ščeo, ne bi mogo napraviti niti stopaja. Kak koli: čüto sam njegve roké, štere so me kak pero zgidnile nekam visiko, te pa posadile na nekši stolec. Gda sam prišo k sebi, nejsan mogo vörvati očem: posado me je na njegov moped, ga zakurblo, te pa pomali začno pelati po snežnoj tiri. Prijo sam se za njegve rokave, ar je tü pa tam začnilo prdaša zanašati. Za šinjekom sam čüto njegvo vroučo sapo, štera je dišala po domači palinki, gda pa sva privozila na glavno cesto, bi od veseldja najrajši zadjufkao. Spoutoma sva se ešče stavila v gostilni, gde sam doubo pouleg pejnez tüdi dvej oranžadi. Kak koli jim je dopovedavo, ka obstajajo tüdi bejli rouraši – naj si samo poglednejo mené – bole so se smejali z njega. Gda se mi je že začnilo drejmati, me je pa posado na svoj prdaš pa zavino prouti mojomi doumi. »No, sta kaj zmejtala?« se je oča postavo na prag. »Ges sam za pekeu, on pa za nebesa,« je pokazo na mené, »zatou drüg drügomi ne odiva v zeldje. Je tak, mali?« Prikumo sam, pa se pomali spravo s prdaša. »Vej je pa bole črni kak ti, Karči,« oča neje mogo zadržati smeja. 
»Neje črni, liki šekasti,« je pridala mama pa ponidila rouraši kupico klintona. »Zdaj si takši kak naš žitek: malo bejli, malo črni,« se je oča pa, kak vsigdar, delo čednoga. »Bole je takši kak kokošeči drek,« se mi je dugo v nouč motala v glavi rourašova opazka, za štero ešče gnesden mislim, ka drži bole kak pes djejša (ježa). 


Porabje, 15. februarja 2007 

6 



NAČRT PROGRAMOV ZVEZE SLOVENCEV 
NA MADŽARSKEM za leto 2007 

Ponedeljek, 8. januar 

Nadaljevanje začetnega in nadaljevalnega tečaja slovenskega jezika 2006/2007. 
Sreda, 17. januar 

1.
 seja predsedstva Zveze Slovencev. Sreda, 31. januar 


2. 
(izredna) seja predsedstva ZS. Petek, 9. februar Otvoritev fotorazstave iz Gorice v Italiji in predstavitev dveh knjig z naslovoma Shojene poti 2., v spomin na Jožeta Vilda, in Pesem Črnih mlak avtorja Ernesta Ružiča v okviru slovenskega kulturnega praznika v Slovenskem domu v Monoštru. 


Nedelja, 11. februar 

Slovenski kulturni praznik v kulturnem domu na Gornjem Seniku. Predstavitev CD-ja ljudskih pevcev ZS Gornji Senik in premiera igre z naslovom Djilejš starišov/Roditeljski sestanek v izvedbi otroške gledališke skupine ZS DOŠ Gornji Senik. 
Nedelja (pustna), 18. februar 

Pustni ples in maškerada Društva porabskih slovenskih upokojencev v restavraciji Lipa. V programu bo nastopila FS Društva upokojencev iz Ljutomera. 
Petek, 2. marec 

Nastop Vlada Kreslina v Slovenskem kulturnem in informativnem centru. 
Torek, 13. marec, ob 9. 00 uri in 10. 30 uri 
Lutkovna predstava z naslovom Zgodba o dobrem volku v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana v kulturnem domu v Slovenski vesi. Predstave se udeležijo porabski vrtci. 
Sobota, 31. marec 

Koncert Folklorne skupine Marolt iz Ljubljane v gledališču v Monoštru. 
Ponedeljek, 9. april 

Velikonočni koncert po sveti maši v cerkvi v Števanovcih. Premiera igre z naslovom Najvekša vrejdnost gledališke skupine Veseli pajdaši ZS Števanovci v domačem kulturnem domu. 
Nedelja, 15. april 

Premiera kratkih gledaliških iger z naslovom Zabadanje in Kaulakvrat v izvedbi gledališke družine Nindrik-indrik ZS Porabje in Rdeča kapica preveč v izvedbi Mladega porabskega gledališča ZS gimnazije Monošter. 
Sreda, 18. april 
3. seja predsedstva Zveze. 
Nedelja, 22. april 

Srečanje porabskih otroških amaterskih skupin Zveze Slovencev in cerkvenega zbora Gornji Senik v gledališču v Monoštru. 
Sobota, 12. maj 

Piknik porabskih kulturnih skupin v Sakalovcih. 
Sobota, nedelja 19. in 20. maj 

MePZ Avgust Pavel ZS Gornji Senik bo sodeloval na Mednarodnem srečanju slovenskih pevskih zborov „Pesem ne pozna meja” v Trbovljah. 
Sobota, 26. maj 
Porabski dan v Sakalovcih. 
Sobota, nedelja 2. in 3. junij 
Ekskurzija predsedstva Zveze. 
Sreda, 6. junij 

Izlet Društva porabskih slovenskih upokojencev v Sárvár na Madžarskem. 
Sobota, nedelja, 16. in 17. junij 
38. Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, ki se ga bo udeležil 35. MePZ Avgust Pavel z Gornjega Senika. 
Sreda, 20. junij 
4. seja predsedstva Zveze. 
Od 24. junija do 1. julija 
Tabor Za materinščino v Monoštru ali Aktivne počitnice na podeželju v Veliki Polani. 
Nedelja, 8. julij 
10. obletnica delovanja folklorne skupine ZS Sakalovci v Sakalovcih. 
Nedelja, 15. julij 
Predstavitev porabske kulture v Mosonmagyaróváru, Sopronu in v okolici živečim Slovencem v Mosonmagyaróváru. 
avgust 

6. 
mednarodna likovna kolonija v Slovenskem kulturnem in informativnem centru. Sobota, 18. avgust 

7. 
državno srečanje Porabskih Slovencev na Verici v soorganizaciji lokalne samouprave. 


Od 19. do 26. avgusta 
37. Koroška likovna kolonija mladih v Avstriji. 
Sobota, 1. september 
Tekmovanje v kuhanju „lecsója” na Gornjem Seniku. 
Nedelja, 2. september 
Piknik Društva porabskih slovenskih upokojencev na Dolnjem Seniku. 
Sobota, 8. september 
2. športno srečanje Prekmurcev in Porabcev v Slovenski vesi. 
Sobota, 8. september 
Na vabilo TD Straža Novo mesto bo gostovala Folklorna skupina Gornji Senik. 
Sreda, 19. september 
5. seja predsedstva Zveze. 
Sobota, 13. oktober 
1. Srečanje slovenskih folkloristov v gledališču v Monoštru. 
Ponedeljek, 5. november 
Začetek jezikovnih tečajev 2007/2008. 
Sreda, 14. november 
6. seja predsedstva. 
Petek, 16. november 
Literarni in glasbeni večer. 
Sobota, 25. november 
Srečanje Društva porabskih slovenskih upokojencev ob koncu leta v Slovenskem domu 
december 

Decembrski in novoletni običaji: licija, betlehemski koledniki v izvedbi porabskih osnovnošolcev 

7 

Rozika Čeh 

Kak smo se včili v nedličkoj 
osnovnoj šouli 

Mi, deca z Gajiča, 
smo jako žmetno čakali tisti den, ka mo začnoli oditi v šoulo. Doma so nam povedali, ka naj poslüšamo maloga lapca, gda de ružo po bobeni i šteo s papira: Na znanje se vam davle... Deca morejo priti v šoulo... Rejsan smo bili zadovolni, tudi gizdavi, gda smo šli po našoj vesi. Prvi den nas je leko pelo eden od starišov, ka je Nedlica jako duga ves. Trbelo si je zapomliti, po šterom kuniki moramo iti, ka ne bi što zabloudo. Sprijala nas je vučitelica, ništernoga malo pobožala, nej je pa znala gučati po našem, ka je prišla s Kranjskoga. Vej smo ranč nej vsega razmili, ka smo se záto malo bojali, telko je bilo novoga. Obečali smo pa vsi, ka mo jo bogali i mo vrli. Tak smo se začnoli oboji mantrati: vučitelca pa mi, njeni učenci. Nikak nam je nej šteo iti v glavo kranjski jezik, kak smo mi pravili. Starišje so nam doma pomagali pri včenjej, kelko so znali. Računstvo nam je šlo v glavo, jezik pa zlejka ne. Tü smo bili v velkoj nevoli. Najraj bi gučali kak doma. Šče zdaj znam, kak so se edna mamca (babica) zmešali, gda je njüva vnükica prinesla opravičilo. Napisali so, ka je Micka nej mogla priti v šoulo, gda je šou dež, ka je nej mela deževnika. Ništerni učenci so skimavali z glavami, druEdnouk smo zvedeli nikaj jako veseloga za vse. Meli smo se dosta včiti, tüdi pesmice na pamet. Meni se je najbole vidla Stoji učilna zidana... Te je pa edna učenka, važna čefka v razredi, prevzela komando za vse dekle. Skrile smo se na dvorišči v eden kout, ka nas nišče ne bi čüo, ka mo si zgučavale. »Znate, ka vam povem,« je čefka začnola, »zdaj je za nas vse jako važno tou, kak se doma včimo. Za špilanje nemamo več nikaj časa. Zvedla sam, ka trbej napraviti, ka mo vse znale brez trüda, brez včenja. Gda mo večer šle spat, te si naj vsakša dá pod vankiš zvezke i knjige, pa de te znala, ka njoj vse pride sámo od sebe v glavo. Probajmo! Samo dečkom i starišon nikaj ne smejte povedati!« Komaj sam čakala, ka se zvečeri. Spala sam vküper s teticov Veronov na velkoj posteli. Pazila sam, ka me nedo videli, ka bom delala. Najprle sam djala vse šolske zvezke i knjigo pod debeli prt, te pa šče gor vankiš. Gda je že bila kmica, sam samo čüla, kak so se odprle dveri, ka so prišli tetica spat. Malo so poglédnoli, kakša je posteo i bili zadovolni, ka je bila fajn potepkana. Te sva si zmolili Sveti angel, varuh moj..., se lepo prekrižali, pa sam že čüla, kak tetica frčejo. Jes sam nej mogla zaspati, ka me je jako moto visiki vankiš. Po posteli sam se premesam nej pravila, bila sam tüo kak müš. Gda sam se naraji obrnola, te sam začütila, kak se je poškálo zvezek pa zleto pod postelo. Vej sam si več ne vüpala redno odiavati. Ne vem sama, v kakšom straji sam prespala noč. Prlé sam se zbidila kak tetica i vpamet vzela, ka so zvezki pa knjiga bili nakli. Friško sam gor skočila i se vlačila pod postelov. Te so se tetica obüdili pa so se šče bole zusagali kak jes, ka so mislili, ka sam spadnola dol s postele. Brečali so: »Ka delaš? Bog pomagaj! Se ti je kaj zgodilo?« Jes sam samo naednok vse gor pobrala i djala v ceker, ka so šče tetica ranč nej znali, kakši cirkus sam si napravila. Več sva si nikaj nej o tom gučali. Zajtra zaran sam odbežala v drügo ižo, ka me naj nišče ne čüje, kak bom vse ponavlala. Štela sam sama sebé poslüšati, kak bom znala novo pesmico. Odprla sam knjigo i premetavala zvezke. Vpamet sam jemala, ka je v mojoj glavi nikaj ne novoga, ka se tak počütim, kak če bi v njoj mela slamo ali sečko. Pred seov me je bilo sram, ka sam čefki vörvala. V tom premišlavanji sam bila sama, pa sam vseglij mela srečo, ka sam v šouli nikaj ne bila pitana tisti den, ka sam samo jako pod klop gledala, gda so gospa vučitelca spitavali. S pajdašicami sam nej gučala nikaj o tom, kak so se one včile, 



Otroška gledališka skupina ZS je predstavila igro Roditeljski 
sestanek 




ka je mela strgano 
marelo. 
vsakši raz-sam čüla: »Ka se ti gnes tak dečinsko pamet. Ne 
mo. telko meleš? Maš vroči-vem, če so drüge bile 

gi se smejali pa so pravi
li, ka bi naj napisali, 
Učenci OŠ Grad so odigrali odlomek iz Županove Micike v 

no? Te noga boli?« Nikaj bole čedne kak jes. 
prekmurskem prevodu 

Porabje, 15. februarja 2007 
tavala se pa ta, ka sam ka me je bilo sram, če bi 

Te bi tetico zbidila. Naednok zvedele, ka sam šče mela 



PETEK, 16.02.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.45 JASNO IN GLASNO, 11.35 DUHOVNI UTRIP, 11.50 V 80 ZAKLADIH OKOLI SVETA, ANG. DOK. SER., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.30 ROŽMARINKA IN TIMIJANKA, ANG. NAD., 14.25 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 MALI MOZART, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: OTOŠKI STRAHOVI, 16.25 ŠTIRJE PROTI ZLODEJU, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 ZNOVA ODKRITI STONEHENGE, ANG. DOK. ODD, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 ŽELEJČKI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ZAČNIMO ZNOVA, DRUŽ. NAN., 20.30 NA ZDRAVJE!, 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 KULTURNI PREGLED, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.20 ZNOVA ODKRITI STONEHENGE, PON., 1.10 DNEVNIK, 1.50 INFOKANAL PETEK, 16.02.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.15 SLOVENSKI VENČEK, 13.10 FRASIER, AM. NAN., 13.35 NE IZGUBI LADJE, AM. FILM, 15.00 ŠTUDENTSKA, 15.20 ZDAJ!, 15.50 LESTVICA NA DRUGEM, 16.40 SP V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), 22.30 POMARANČE NISO EDINO SADJE, ANG. LIT. NAD., 23.25 VEM, KDO SI, ŠPANSKI FILM, 1.15 ZAČETNIŠKA SREČA, ANG. FILM, 2.45 INFOKANAL  
SOBOTA, 17.02.2007, I. SPORED TVS 6.05 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.55 POLNOČNI KLUB, 12.10 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 UMKO, 14.00 OBISK V AKVARIJU, POUČNA ODD., 14.10 VRTILJAK, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 VRTILJAK, 18.40 POZABLJENI IGRAČI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, UTRIP, EUTRINKI, 19.55 AMELIE, FRANC. FILM, 21.55 HRI-BAR, 23.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.35 POD RUŠO, AM. NAD., 0.30 ZAKLETA DVOJČKA, KAN. FILM, 2.10 DNEVNIK, 2.25 INFOKANAL SOBOTA, 17.02.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 6.55 ŠTUDENTSKA, 7.15 TEKMA, 8.05 TARČA, 9.40 SP V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 12.30 SKOZI ČAS, 12.40 SP V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 17.00 ZDAJ!, 17.25 LP V ROKOMETU, KRIM MERCATOR -AALBORGH, 20.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.15 15 LET SKUPINE BIG FOOT MAMA, KONCERT, 23.30 VRTILJAK, 1.30 VRATOLOMNA VOŽNJA JANE HALL, ANG. NAD., 2.25 INFOKANAL  
NEDELJA, 18.02.2007, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.50 ŠPORT ŠPAS, 10.20 SVET VODNIH ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 10.50 NA OBISKU, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA -VIKEND PAKET, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 SNEŽINKEC FLOK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, ZRCALO TEDNA, 19.55 SPET DOMA, 21.45 DRUŽINSKE ZGODBE, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 POZDRAVLJENA, BABILONIJA, IT. FILM, 0.55 DNEVNIK, 1.20 INFOKANAL NEDELJA, 18.02.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 7.45 SKOZI ČAS, 7.55 TV PRODAJA, 8.25 KULTURNI PREGLED, 8.40 SLOVENSKI MAGAZIN, 9.05 MED VALOVI, 9.40 SP V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (M), 15.15 EP V UMETNOSTNEM DRSANJU - REVIJA, 17.15 KONCERT, 18.20 FILM, 20.00 ČUDEŽNI VLAK, FRANC. DOK. ODD., 20.50 FRASIER, AM. NAN., 21.30 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 22.15 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 23.05 UMETNOST GLASBE IN PLESA: KIROV PREDSTAVLJA NIŽINSKEGA - POLOVSKI PLESI, ŠEHEREZADA, 0.05 INFOKANAL  
PONEDELJEK, 19.02.2007, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.50 MOJ POKAL, IGR. FILM IZ IZRAELA, 11.05 SANJSKA DEŽELA: V VRTINCIH ENERGIJ - KAMNIK, RAZ.-POT. SER., 11.30 ŠTIRJE PROTI ZLODEJU, NEMŠ. NAN., 12.00 KOLUMB IZ PLEČNIKOVE ŠOLE - PORTRET DANILA FÜRSTA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SPET DOMA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 16.05 SEJALCI SVETLOBE: NEDOKONČANA ZGODBA, OTR. NAN., 16.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: VRTEC, 16.35 BINE: PUST, LUTK.-IG. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 SUROVA NARAVA, ANG. POLJ. SER., 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 NINA NANA, RIS., 18.45 JOKO! ŽAKAMOKO! TOTO!, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ROŽMARINKA IN TIMIJANKA, ANG. NAD., 20.50 OSMI DAN, 21.20 PRVI IN DRUGI, 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 DEDIŠČINA EVROPE: ZRAČNI MOST, NEMŠ. NAD., 0.30 SUROVA NARAVA, PON., 1.20 DNEVNIK, 2.00 INFOKANAL PONEDELJEK, 19.02.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 12.55 ZNOVA ODKRITI STONEHENGE, ANG. DOK. ODD., 13.45 VRTILJAK, 15.45 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 16.30 SLOVENCI PO SVETU, 17.00 MOZAIK, 18.00 POROČILA, 18.10 TEKMA, DEBATNA ODDAJA ZA MLADE, 19.00 VSE O ŽIVALIH: ORANGUTANI, ANG. DOK. NAN., 19.30 MI ZNAMO, IZOB. ODD., 20.0 BITKA ZA POPOLNOST, ANG. DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ARITMIJA, 23.00 SOUTH PARK, AM. RIS., 23.20 CITY FOLK, LJUDJE EVROPSKIH MEST: BARCELONA, 23.50 FILM, 1.25 INFOKANAL  
TOREK, 20.02.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 12.00 DRUŽINSKE ZGODBE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 OBZORJA DUHA, 13.50 NA OBISKU, 14.20 OSMI DAN, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TABALUGA, RIS., 16.10 AFNA FRIKI: ZNANOST, POUČNA ODD., 16.35 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 VSE POTI VODIJO K VODI, DOK. ODD., 18.10 RESNIČNA RESNIČNOST, 18.35 ANČINE NOGICE, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 20.55 TUNEL UPANJA, DOK. MESECA, 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 PODOBA PODOBE, 23.20 DOLGOPRSTNICA, ANG. LIT. NAD., 0.10 DNEVNIK, 0.50 INFOKANAL TOREK, 20.02.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.45 SUROVA NARAVA, ANG. POLJ. SER., 13.35 DOBER DAN, KOROŠKA, 14.05 GLAS(BE)NI VEČERI NA DRUGEM: ARITMIJA, 15.05 STUDIO CITY, 16.05 PRVI IN DRUGI, 16.25 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 LABIRINT, 19.00 TRENUTNO STANJE, ANG. NAD., 20.00 PAGANINI, IT. FILM, 21.20 SILENTIUM, AVSTRIJSKI FILM, 23.15 DOMOVINA, NEMŠKA KRONIKA, NEMŠ. NAD., 0.15 INFOKANAL  
SREDA, 21.02.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.10 KNJIGA MENE BRIGA, 11.30 RESNIČNA RESNIČNOST, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 PODOBA PODOBE, 13.50 ODPETI PESNIKI, 14.00 TUNEL UPANJA, DOK. MES., 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ŠOLA PRVAKOV II, RIS., 16.05 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 Z VAMI, 18.30 ŽREBANJE ASTRA IN LOTA, 18.40 MEDO POPI, RIS., 18.45 VRAN DOKOLENKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PUNČKA ZA MILIJON DOLARJEV, AM. FILM, 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.15 OMIZJE, 0.25 Z VAMI, 1.15 DNEVNIK, 1.55 INFOKANAL SREDA, 21.02.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.30 GLAS(BE)NI VEČERI NA DRUGEM, 12.50 VSE POTI VODIJO K VODI, DOK. ODD., 13.20 SVET VODNIH ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 13.50 BITKA ZA POPOLNOST, ANG. DOK. SER., 14.40 HRI-BAR, 15.45 LESTVICA NA DRUGEM, 16.30 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.10 KALEJDOSKOP, 19.05 VIZUM ZA PRIHODNOST, BOS. NAD., 20.00 GLASBENA ODDAJA, 21.10 IMPROVIZACIJA V VERSAILLESU, SCAPINOVE ZVIJAČE, TV PRIREDBA PRESTAVE DRAME SNG LJUBLJANA, 22.35 KRISTIJAN KRAJNČAN CONTEMPORARY JAZZ ENSEMBLE, 23.05 OTROCI IN ODRASLI, FINSKI FILM, 0.45 INFOKANAL  
ČETRTEK, 22.02.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.10 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 ZAČNIMO ZNOVA, DRUŽ. NAN., 13.50 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KLJUKEC S STREHE, RIS., 16.10 USPELI BOMO, KRATKI DOK. FILM IZ FINSKE, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 ŠTAFETA MLADOSTI, 18.20 DUHOVNI UTRIP, 18.40 POLICAJ ČRT, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 20.45 V 80 ZAKLADIH OKOLI SVETA, ANG. DOK. SER., 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 KNJIGA MENE BRIGA, 23.10 GLASBENI VEČER, 0.55 DNEVNIK, 1.35 INFOKANAL ČETRTEK, 22.02.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.20 SP V NORDIJSKEM SMUČANJU, TEKI - EKIPNI SPRINT (M IN Ž), 9.35 Z VAMI, 10.55 SMUČARSKI MAGAZIN, 11.20 SP V NORDIJSKEM SMUČANJU, TEKI - EKIPNI SPRINT (M IN Ž), 14.10 ČUDEŽNI VLAK, FRANC. DOK. ODD., 15.00 SP V NORDIJSKEM SMUČANJU, 16.30 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 SLOVENSKI VENČEK, 19.00 Z GLASBO IN S PLESOM ... GLASB. DOK. FILM, 20.00 VOJNA V HARLANSKEM OKROŽJU, AM. FILM, 21.40 HUFF, AM. NAD., 22.35 POTNIK NA VSEH SVETIH DAN, FRANC. TV FILM, 0.15 SOUTH PARK, AM. RIS., 0.40 HANNA K., FRANC. FILM, 2.25 INFOKANAL  
ali 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB 


Ka je tau? 
Janoš pita: »Pepi, ka je tau…na stejni je, čarno je pa ma tri noge?« 
Pepi premišlavle, te pa pravi: »Neman pojma!« 
Janoš pa v smeji: »Ja, klavir (zongora)!« 
Pepi se njemi prauti postavi: »Kak je leko klavir na stejni? Nauro ne guči!« 
Janoš pa njemi nazaj: »Tebé pa naj nika nej briga, kak mam ge 
svojo kučo vö zriktano!« 


Vrag de se ženo 
Vsakši lübezen v življenji nüca. Na, pa se ešče sam vrag ščeu oženiti. Ali prakse je nej meu, pa je šeu samoga Boga pitat, kak si naj ženo najde. Pa njemi on stanačiva: »Tak ti povem. Idi po parki pa füčkaj za ženskami. Kera se obrne na füčkanje, tiste nej meti, ka je tista kurva.« Vrag si dobro zapaumni tanač pa se v park odpravi. Vidi fejst babo pa zafüčka… ali baba se obrne. Tebé nemo meu, si vrag premišlavle, ka si kurva. Ide dale, pa palik dobra baba pred njim ide. Zafüčka… pa se baba obrne. Na, pa sreča tretjo pa štrto, pa füčka, pa se vsakša obrne. Pa je že cejlo vöro füčko, pa nej sreče meu. Te pa vidi, pred njim ide ena lejpa mlada, lüšna, pa dobro rit je mejla. Zafüčka… ona pa nika, ide dale. Še idnauk zafüčka… pa pali nika, ne obrne se. Ešče tretjič zafüčka, ona pa nika… No, zdaj pa mi povejte, ka je návuk te zgodbe? Ja, če si nej kurva, te vrag vzeme! 

Marta 
Prišo je v ves velki funkcionar, ka de prej diskusijo meu. Pa se 
paški Marta gor po vesi, pa jo sauseda stavi: »Ja Marta, kama pa 
se pa tak paščiš?« 
Marta pa cejla zalecana: »Ja, idem na diskusijo!« 
Sauseda pa nazaj: »Ja, ka pa te tau je?« 
Marta: »Nemam pojma, ali ge sam se za vsakši slučaj mujla!«


 -SR
SLOVENSKE ODDAJE 
NA MADŽARSKEM RADIU 

Od 1. februarja 2007 naprej lahko poslušate slovenski program na srednjem valu (MW ali AM) v nedeljo od 6.00 do 6.30 ure na 1251 kHz (Regionalni radio), ponovitev pa v ponedeljek od 13.00 do 13.30 na 1188 kHz (Prekodonavje /Dunántúl), v Budimpešti pa na 873 kHz (Kanal MR4). 

ČASOPIS
 SLOVENCEV NA 
MADŽARSKEM 

Izhaja vsak četrtek 
Glavna in odgovorna urednica 
Marijana Sukič 
Naslov uredništva: 
H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
ISSN 1218-7062 

Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. 
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija 

Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v 
zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične 
manjšine na Madžarskem. 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 5.200 SIT