Lkt aa kariati a«U*»kt|« IJmUIv«. Delav«« »a opra-vttaai da vaaga, kar pra- duciraje. TU« |MHr »• davafad ta tka lalarMli al tka «trk* ia« «Uee. Wockera ara «atitlad tr*l| wkat tkay prWiMt * «L * Kntarad aa »aaond-cla«» matur. Dac. t, lt«7, at tka paai afftaa al Cklaaco. ll|., undar tka Aet of Convr«.. »f Marck Srd. lil t. Offiei: 4008 «. It St., CHIcigo, m. Delavci vseh dežela, združite se!" PAZITE aa itevilka v oklapaju, Id aa aakaja polag vataga na »lova, prilaplja-naga »podaj ali aa ovitku. Aka ja ($24 ) itevilka ........ tedaj vam • prihodajo številka aaiega liata potaže aaraiaiaa. Proaimo, pa« a ovita ja takoj. Stev. (no.) s slovensko glasilo jugoslov. socialistične zveze. •k chicago, ill., dne is. septembra, (september 16) 1917. leto (vol.) xii« Davčni zakon. Po dolgih debatah je senat sprejel novo davčno predlogo. Če jo presojamo s st alinea ljudskih iuteresov, ne moremo nikakor reči, da je zadovoljiva. Ampak obenem se mora tudi reči, da skorsj ni bilo pričakovati kaj druzega, kakor to, kar je prišlo. ¡Senat*obvladujeta dve stranki, obe stoječi na kapitalistični podlagi. Kdor se spominja, kako so velekapitalisti lani prepevali ea volilne sklade republieanske in demokratične stranke, ne more uoben trenotek dvomiti o tem, če le kaj premišlja. Nesreča je pač v tem, da premišljajo aiue- riiki volilei vse premalo o takih rečeh. a Zelo razumljivo je pač, da ne razvije nobena kapitalistična stranka pri volitvah tistega prapora, ki bi jasno označil njene namene in cilje. Stranka, ki bi naravnost povedala, da zastopa interese trustov in uiiljardarjev, ne bi imela nobenega upanja/ da zmaga. Kajti ljudske mase so gotovo nasprotne velekapitalizmu. V*a umetnost velekapitalistične politike pa tiči v tem, da skriva svoje namene kakor mačka kremplje. To ji je tembolj olajšano, ker ve veči-na ameriškega delavstva preklicano malo o temeljnih pojmih socialnega znanja. Le malo odstotkov jih na primer dobimo, *ki vedo kaj na-tančnejšega, zakaj 'njrh plače mali» zaležejo in zakaj je vsako zboljšanje inetzde v kratkem «a-I sii vsled podrsžitve življenskih potrebščin razveljavljeno. v Ne da ne bi opažali draginje. To bi bila seveda prevelika slepota. Toda njenih pravih vzrokov ne poznajo, ker se jih nikdsr niso naučili zasledovati do korenin. Tako so površni v vseh rečeh, ki se tftejo socialnega vprašanja, tega najvažnejšega vprašanja naše dobe. a Zato imajo agitatorji kapitelkitičnih strank pri volitvah lahko nalogo. Namesto da bi morali govoriti o temelji^;, \praaanjih, o nasprotju med interesi dela in kapitala, si lahko pomagajo s nekaterimi lepimi frazami o postranskih rečeh, nasMksjo svoje ksndidste kot "dobre može" in dosežejo brez trud* uspeh. Kadar izdelajo na tak način izvoljeni zastopniki zakone, Iri niso delavskemu ljudstvu v prid, se volilei čudijo, pa se jim niti ne sanja, da so to sami povzročili in da niti ne more biti drugače. Tako je tudi z davčno predlogo. Če bi jo bili izdelali ljudje, ki zastopajo resnične interese širokih slojev, bi morala izgledati vse drugače, nego izgleda sedsj. Ampak vse kritiziranje in tarnanje ne pomaga zdaj nič, kajti kar je sprejeto, je sprejeto; kadar postane kakšna reč zakon, tedaj je zakon. a Sicer, če hočemo ostati popolnoma pri resnici, moramo reči, da so razmere še nekoliko bolj žalostne. Niti toliko kritiek m nezadovoljnosti z davčno predlogo ne bo med ljudstvom, kolikor bi stvsr zaslužila; najžalostnejše je namreč to, dk se veliki deli ameriškega proletariata sploh ne zaafenajo za taka vprašanja in niti ne vedo, kaj delajo v kongresu gospodje, katerim so pri volitvah dali svoje glasove. Čitanje delavskih čsso-pisov jim je zoprno, ker fe preresmo in 14 previsoko ;M če pa vzamejo meščanski list v roke, se pa tudi ve, kaj iščejo v njem. Ker je masa volilcev v jeseni izročila moč kapitalističnim strankam, ne more biti sedaj drugače, kakor da prevladuje kapitalistična politika in <(a ima tudi davčna predloga pretežno kapitalističen značaj. \ v' e Da ima dežela v času vojne velike finančne potrebe, se razume $amo po nebi. To se pravi: • Uprava čuti te potrebe v vojni dobi bolj, kakor v mirnih časih. Finančna vprašanja so zanjo v vojni same nujndkti. Vojna gre za zmago, vsa sredstvs zmsge pa veljajo denar. In tako je za vlado imperativno, da dobi toliko denarja, kolikor ga zahtevajo interesi vojne. Če bi imels današnja država tisti namen, ki ga baje ima po trditvah njenih advokatov, če bi bil namreč njen smoter čim večje blagostanje vse-«a prebivalstva, bi bila finančna vprašanja tudi v miru veliko bolj nujna, nego so in davčni zakoni bi morali vse drugače izgledati, nego navadno izgledajo, v V dobi vojne vidimo v proračunih miljarde, kjer ao v miru mlljoni. Ako bi se v naši družbi vodila ljudska politika — o socialistični še ne govorimo — bi morali tudi v miru biti vladni, dr-lavni, občinski dohodki mnogo večji, nego so. Le , rohneti proti velikim držsvnim izdatkom je de-magogično; s socialističnega stališča, ki je osno-Vano na resničnih ljudskih potrebah, bi morali biti jsvni izdatki neprimerno večji, kakor so več- alimanj v vseh kapitalističnih deželah. e Za splošno blagostanje ljudstva bi se morala na primer zdravstvu posvetiti neskončno večjs Mga. Ljudsko zdravje bi se moralo smatrati za javno zadevo. Človek je nedvomno najdragocenejša snov družbe in države. Imeti bi morali torej uredbe, ki hi zagotavljale vsakemu prebivalcu brez feieme pcpolnorma brezplačno zdravniško Pemoč, obširen brezplačen pouk o higieni, brezplačna zdravila. Akcije za eatiranje nalezljivih bolezni in za preprečenje bolezni bi morale biti javne. Ustanavljanje zdravilišč za jetioue, hiralnic itd. ne bi smelo biti prepuščeno privatni dobrodelnosti, smpak bi morala biti naloga organizirane družbe. To bi veljalo mnogo denarja, kajpada. Ao}-pak zdrava ljudska politika ni v tem, da se varji na vseh 'koncih in krajih, temveč da se najdevf> viri za tkite dohodke, ki so resnično .potrebni. Mnogo javnega denarja se potroši za boj zoper kužne živinske bolezni. Niti v sanjali nam ne pride iia misel, da bi grajali to. Kaj- se mora vča-si ostro kritizirati, je graft, ki se pogostouia ugauja tudi pri teh rečeh. Ampak stvar sama na sebi je gotovo dobra. Toda ni li vendar absurdno, da izdajaifo velike svote za ohranitev živine, v časi tudi za o-hranitev zverjadi, nimamo pa dovolj denarja za ohranitev človeškega Življenja T Naj se kdo postavlja na kakršnokoli stališče glede na vojno; priznati se mora, da je njen«tte-posredni cilj uničevanje. In zopet prihaja vprašanje: Ni'li kričeča aitomalija, da potroši človeštvo biljone in biljone za uničevanje, pa nims navidezno nikdar dosti denarja za nje vanje, graditev in ustvarjanje t • Če je kultura resnična potreba človeštva r* in mi mislimo, da je, — tedaj so javni izdatki zanjo smešno majhni. Že za ljudsko solitvo je po večini dežel po mačeltovsko poskrbljeno in dvaj4 seto stoletje je osramočeno z ogromnim številom analfabetov, ki hodijf še po ?vetu- Z ozirom na velikanski napredek znanosti je pa ljudskošolska izobrazba za našo dobo pppolitoma nezadostna in tftkler ni vsskemu duševno normalnemu človeku omogočen vsaj popoln srednješol-ki pouk, dokler ne more vsak dovolj nadarjeni -otrok užiti vsega znanja, za katero ima v sebi sposobnosti, ne more imeti družba popolne koristi od zmožnosti svojih Članov in ne moremo govoriti o resnično kulturni dobi. . V , > Ali samo ob sebi se rdsume, da bi bilo »a izvršitev takih nalog zopet treba ogromnih svot, k i jih ne najdemo v normalnih proračunih modernih kulturnih dežel. Demagog bo tudi tukai WM: VaiCtfjrrr ltffft z&gOVafJa ske interese, bo zahteval več šol, več učiteljev,' več knjig, več višjih izobraževslišč, več knjižnic, muzejev hi drugih' kulturnih nsprsv. Se neštete druge potrebe ims ljudstvo, za katere bi morsla družba skrbeti, ako bi razumela, da so ljudske potrebe njene potrebe. Pri tem pa nastaja vedno vnovič vprašanje: Odkod dobiti . sredstva t • ,e 8edaj je to vprašanje na dnevnem redu vojne potrebe. Predloženo je bilo tistemu 'kongresu, ki ga je ljubo ameriško ljudstvo lani izvolilo. In kongres rešuje to vprašanje na svoj način, «tako kakor je bilo pričakovati od njega z ozirom na njegovo sestavo. Socialistično ga ni mogel rešiti,' ker sam ni socialistično sestavljen. In če je davčni zakon tak, da bo delavsko Ijud-stvoN nosilo veliko večja bremena, kakor bi bilo treba, si morajo za to ljubi volilei serai potrkati na prsi. Eno dobroto je storil zadnji senat takorekoč zadnji trenotek s tem, ds je opustil davek na kavo, čaj, sladkor in kakao. Preračun jeno je bilo, da prinese ta davek 80 miljonov dolarjev. Toda če so s tem indirektni davki nekoliko zmanjšani, se vendar ne more reči, da je dobil davčni zakon demokratičen značaj. Glavni problem predloge, takorekoč njen preizkušni kamen je bil davek na vojife profite. Pri tem se je imelo pokazati, če bo kapitalizmu naložen tisti vojni delež, ki bi bil opravičen z o-tzirom na splošne interese dežele in z ozirom jia koristi, ki jih ima velil^ kapital od vojne. Senat >< se je pokazal napram kapitalizmu zelo milostivfe-ga in mu je olajšal butaro, kolikor je le mogel. Resnično, ne čudimo se zaradi tega. Bilo bi nedosledno, če bi bilo drugače. Večini senata ni zaradi tega niti treba očitati nepoštenosti ali hudobnosti. Glasovala je enostavno tako, kakor je morala; ostala je zvesta tistim interesom, za katere je bila izvoljena. Njepo stališče je kapitalistično, torej morajo biti tudi njeni sklepi kapitalistični. Mala opozicija v senatu je šla za tem, dA se vojni prof iti visoko obdavčijo. To je bil hvalevreden napor, toda ostal je brezuspešen. To ni bilo slučajno, smpsk je moralo priti tako. Hvalevredno je bilo, kajti če bi bili predlogi opozicije sprejeti, bi bila bremena širokih ljudskih man vendar precej olajšana. Ampak — tudi to je treba priznati — dosledno ni bilo; tajci demokratični predlogi se namreč ne strinjajo z duhom strank, katerim pripadajo predlagatelji. In nedosledni so tudi v tem, da ostajajo v strsnkah, s katerimi so v očitnem nasprotju. » Ko je bil davčni zakon sprejet, je senator Johnson, ki pripada opoziciji, objavil izjavo z o-žirom na davek na profite, v kateri pravi: "Dvoje nasprotnih in nespravljivih filozofij o vojnem obdavčenju je merilo svoje moči v zveznem senstu in se v vročem boju borilo za zma- go. Večina je vztrajala na najmanjšem davku za vojne dobičke, medtem ko je manjšina nastopu!a .za najvišje dopustno obdavčenje teh profitov, ki jife je zahvaliti izključno vojnemu stauju. Na kratko povedano je bil sedaj od senatove večine zavržoni načrt manjšine ta, da se izračuna poprečni kupčijski dobiček zadnjih tr h .ct' neposredno pred vojno, da se ta 'odrsčun.i od o-groinnega letnega dobička v vojnem letu in da se ta razlika — torej le diferenca rped dobičkom v miru m dobičkom v vojni — ol>davči s 70 do 80 odstotki. . Če je imela n. pr. kakšna korporacijn Jeko.n treh let pred vojno enkrat 75.000, drugič HKI.000, tretjič 125.000 dolarjev letnega dobička, je bil ppprečni profit treh let 100.000 dolarjev. Ako napravi ta kOrporaeija v vojnem lctu*:IO0.OOO d> larjev dobička, se odbije od tega «tyjipeaUiol poprečni mirovni profit; owtanek, v tenj torej stotisoč dolarjev, naj bi so obelili 70 do bO odstotki. Senat je končno določil davčno kvoto *a te nadprofite z 31 odstotki, za nekaj uialega več, kakor »o začetkoma predlagali skrajni zastopniki velekapitala. Za sestavo manjšino je bilo sledeče stališče merodajno Glavne atroške vojne naj bi nosili tisti, ki imajo dobičela od vojue. Davčno breme obtežuje velike mase našega ljudstva manj, če se pritegnejo ogromne svote, ki se kujejo k vojne in iz nevarnosti, ki izvira iz uje za narod. Če se zahtevajo od ljudstva največje žrtve, letve krvi iu življenja, tedaj liaj bi se zahtevala vsaj primerna žrtev tudi od bogastva, ki se iztlači iz uarodovih žrtev. In treba bi bilo, da ne bi pošto, pal. preveč zapravljivo s svojo krvjo, pa ne preveč varČuo s svojimi dolarji. , Ta imčela je veČina skušala omajati s trditvijo, da bi manjšina s predlaganim visokim ob-dačenjein oškodovala kupčije dežele in ohranila produktivnost industrije. Ta trditev pade takoj v vodo, Če se primerja z dejstvom, da nalaga Anglija na vojne profite 80 odstotkov davka, in da niso bile kupčije na Angleškem po zanesljivi sodbi finančnih strokovnjakov nikdar boljše in dobički nikdar ne večji, kakor prav sedaj. "Anglija j* mu vt>: mrmn stotkov od vdjnih dobičkov, in mi smo dali svojim korporaeijam 100 odstotkov. Anglija je vzela v drugem letu 60 odstotkov od vojnih dobičkov, in mi smo dali svoji industriji polnih 100 odstotkov. Anglija je vzela v tretjem vojnem letu 80 odstotkov od teh nadprofitov, mi pa jemljemo s strahom in trepetom komaj 31 odstotkov in darujemo tistim, ki so si iz naše krize dobesedno napravili miljone, skoraj 70 odstokov od letošnjih vojnih profitov. Vsak dolar, ki se ga danes branimo vzeti od teh bajeslovnih vojnih profitov, od profitov, ki dajejo pacifistom povrni, da govore o kprpora-eijski vojni, mors navsezadnje plačati mali trgovec, mali posestnik in poprečni drflavljan. Danes imamo finančen rezervar, iz katerega lahko zajemamo, rezervar vojnih profitov, ki ga jo ustvarilo ljudstvo s svojimi patriotičnimi denarnimi doneski zš financiranje boja za demokracijo. Tisti trenutek, ko se konča vojna, ni več tega rezervarja. Seveda kriče tisti V ljudje, ki spravljajo profite: "Čakajte, čakajte, čakajte!M Mislijo namreč, da naj čakamo, dokler ne bodo imeli svojih vojnih profitov varnih v žepu, dokler se ne konča vojna z nezaslišanimi obveznostmi in dolgovi, ki bodo pritiskali na nas. Tedaj bo morarmali mož in popreoni posestnik plačati ves račun. In če pride ta "čas, se bo trgovec, mali kupčevalec, farmar in navadni posestnik, s skrbmi gledajoč ogromno narasle davke, začuden vprašal, zakaj je bil tako ravodušen in len, ko so se prijatelji ameriškega naroda resno trudili, da bi olajšali njegovo breme, in prisilili ti«te, ki profitirajo od vojne, da plačajo pri-rifrren del za vojne stroške.M . i • Z «lohnsonovuni besedami hPdo malega lahko popolnoma soglašali. Omeniti bi morali le to, da pade glavno breme na delavski razred, česar senatna manjšina ne spoznava^ ker ne zna presojati takih reči z razrednega stališča in ne opaža, da tudi njegovi trgovci, mali kupčevald in navadni posestniki ne morejo odvaliti svojih bremen nikamor drugam kakor na pleča delavskega razreda. ' Ali še na nekaj se je ob taki priliki vredno ozreti. KAkorkH je večina v svoji politiki dosledno kapitalistična, je vendar navsezsdnje njeno postopanje kapitalističnemu sistemu bolj nevarno, kakor politika manjšine. Nehote je velekapitalizem bolj revolucionaren, kakor srednji sloji, ki so najbolj konservativni. Sklep večine je za enkrat velekapitalistom ohranil največji del njihovih profitov. Ali s tem, da bo masa neprimerno bolj obremenjena, ji bo velekapitalizem sam prej odprl oči. (k bi kapitalizem malo bolj gledal v l*»doe-nost in njen razvoj in malo manj na momentar.i profit, bi bil moral z obema rokama sprejeti predlog manjšine. Kajti s tem predlogom bi si bil o-skrbel argument, ki M za nekaj časa lahko uspešno rabil proti socializmu. Ne da bi se dal socializem s takimi ukrepi resnično pobiti. Ampak pri nezavednih masah se z njimi marsikaj opravi. Filozofija, ki je zavita v take ljudstvu prijazne predloge, se izrablja sledeče: "Zakaj bi se ukvarjali s težkim delom ¿s socializem, ki zahteva tak ogromen preobrat vsega družabnega sistema, toliko truda, toliko požrtvovalnosti! Glejte, tudi v sedanjem sistemu »e lahko pomaga širokim slojem. Mi nalagamo kapitalistom velike davke, in s tem razbremenjujemo ljudstvo. Tako ostane podlaga sistema lahko neizpreinenjena, lju-zuanja, da se nasprotni razredni interesi ne dajo izravnati. Za delavstvo ne zadostuje, da sede v kongresu njegovi 'prijatelji," ampak, zastopniki njegovih razrednih interesov morajo biti tam. e Prav pa ima Jehnuon, če upozarja na brezbrižnost in lenobo mas v trenbtku, ko so taka važna gospodarska vprašanja na dnevnem redu. Ali če me bi bil tudi on površen, bi se manj čudil. Kdaj pa je republičanska ali pa demokratična stranka kaj storila, da bi bila uvedla ljudske mase v resnično politično življenje! # Zdaj niso volitve. Kako morejo opozbiooalni senatorji zdaj pričakovati od "trgovcev/ malih kupčevalcev, farmarjev in navadnih posestni-r," da se bodo zanimali za aktualna gospodarsko politična vprašanja, za delo v senatu, ali pa da bi celo aktivno posegli v politiko! Vedno so bili vzgajani, da je pri volitvah treba glasovati za "dobre može," ki bodo prav o-pravili svojo nalogo. In v jeseni so vsi tisti ljudje glasovali za može, ki so se jim zdeli ltdobri". Zdaj pa po »tari navadi čakajo, da store ti dobri možje, kar je prav. In če ne stoVet No, kaj naj počno trgovci, prekupci, farmarji itd.! Lahko bi demonstrirali, protestirali, petieio-nirali. .Vmpak kdo naj to uredi! Sami nimajo iniciativnega diiha, ker so bili vedno nasprotno 'poučevani. . Republičanska ali demokratična stranka pa ne bo napeljavala takih akcij, ker Stojita večini obeh strank na drugem stalisču in ker ne bo nobena izmed njih protestirala sama proti sebi. Tudi bi prav malo zalegli protesti tistih slojev, ki jih navaja Johnson. Vpliv bi lahko imele mase, to je delavstvo. Ampak žal tudi te mase še niso dovolj zbujene, niso politične šolane, prepuščajo v strokovnih unijah delo voditeljem, politično se pa vedejo brezbrižno napram organizaciji, ki je poklicana, da zastopa njih razredne interese. Dokler ne bodo te delavske mase so- • cialistične, bodo v kongresu veljali kapitalistii*- * ni interesi. Poročila iz Kodamja pripovedujejo: Glasilo katoliškega centruma 4olje, za stanovanja, obrati vrednostnih papirjev, dohodke iz akcij, iz obligacij ter podjetniški in trgovinski dobiček. Prav jasno je razvideti, da ne dobe tisti, ki delajo, za svoje delo toliko, kolikor lii morali dobiti, drugače bi gotovo ne hodili raztrgani in lač-ni — in tisti, ki nič ne delajo, pa bi ne živeli v izobilju. Pravice ni! Z mezdnim delom postanejo uslužbenci odvisni od delodajalcev.* In prav tako, kakor ni v mestu tovarn za delavce, ni na kmetih zemlje za kajžarje in male k met iče. Tovarne so v rokah tovarnarjev, polje iu gozdovi, pa v rokah velikih posestnikov. Kmet obdeluje zemljo v potu svojega obraza, veleposestnik, gra-ščak pa se zabava v mestu za žulje ubogega kmetici, ki mora delati in še plačevati najemščino od zemlje, ltudar robota v rudniku — vnak dati mu preti smrtna nevarnost — lastnik rudokopa pa si z dobičkom, ki mu ga rudar s težkim delom napravi, sladi že tako sladke urice prijetnega svojega življenja. Cilj socializma je, da dobe kajžarji in inali kmetje zemljo velepoaestnikov v svoje roke, na kateri bi potem skupno gospodariti. Tovarne morajo priti v roke tovarniških delavcev. Iz zaaeb-nega premoženja naj se napravi narodno, občinsko, deželno, skratka družabno premoženje — in to bode potem kolektivizem, ki prcpix*te ljudi tako moti. Skupna I ms t aeiulje, tovarn, rudnikov, skratka vseh predmetov, s katerimi «e dela, izdeluje, predeluje, obdeluje, pridobiva, in skupno delo vseh, ki *o zmožni za delo in izdelovanje — to je cilj socializma. Socializem noče deliti, ampak hoče vse premoženje in vso zemljo spraviti v celoto, ki 1m> last vseh, v porabo vsem. Socializem pa hoče, da bi bilo ua skupnem imetju skupno delo in da bi prejel vsakdo resnično nagrado za svoj trud. Zato n. pr. zahtevajo runki revolucionarji, da dobi ljudska družlia vse cerkveno p*e ¿oženje, da pride vsa zemlja v roke narodu — da se raalaete oni, ki sedaj delavca razlaščajo, odvzemajoči mu pra-eljena vada in se vtakne v votlino stave tako, da mora polh z glavo poseči vanjo, da doseže vado. Ko pa jo poprime, klinček popusti in pade na dno stave, zmet pa stisne sprednjo deščico tfavzgor in polha za vrat. Ako zmet ni silna, zamudi, in torej treba krepkih prstov in dobre vaje, da se pravilno proži. Recimo, da je 30 stav, pa je treba dodobrega poldrugo uro, da so vse naprožene. Sprednji deščici nasprotna je daljša ter ima na podaljšku luknjo za raženj. Vsako naproženo past nese polhar v roki do mesta, kjer jo misli nastaviti. Tam jo dene na raženj in potem skrbno od tal v rogo-vilo, kjer ima stati. Ako se stave pokladajo bolj na daleč od ognja, se prožijo vsaka na svojem mestu, ¡11 to je tem bolj mučno. Ko bi ti, ljubi bralec, mogel sedaj predstaviti četvero ali petero dobro izvežbanih polharjev iu bi potem jaz sprožil debato o pravilnosti mest*, na katero je skrinjice postavljati, slišal bi doeti beued in tudi ostrih, kajti o tem debata šc ni končana in menim, da ne bo nikdar dognana, dokler bo še kaj polha in polharjev. Temu pritrdi vsak, da polh ne pleza rad po gladki šibi navzgor, in tudi to velja vobče, da ga baje ni boljšega za atave, nego na nizki hojici ali smrečici ali tudi na drugem mladem drevesu, ki raste ob visoki šibi. Kjer sega vejevje mladega drevesa ob prve veje šibe, tja postavi ali obesi skrinjico, in goto-vol bo večkrat v eni noči držala. Kaj pa potem, ako ni takih drevesc? Kam staviti, ako Je sapa, kam pred polnočjo, kam po polnoči, kam o deževju, kam spričetka lova, kam kasneje, ko postanejo polhi že bolj debeli? Kdor si upa največ starcev ujeti, ta je bolj premeten, kajti le-ti odločujejo dober plen pri štetvi. Vidiš, Miha," poreče stari Luka, "jaz sem lovil nekoč že kasno jeseni, ko so drugi le še par repov prinesli domov, pa seui jih privlekel domov celo butaro, pa kakšnih, pa niti ene stave nisem imel od tal, le po skadah sem jih pokladal pa po prelazih. Ali to treba znati, živali treba vedeti navado!" — "Kaj boš govoril," ga zavrne Miha, "enkrat se ti je ravno posrečilo. Kadar polh že po tleh pobira, takrat je bolje, da doma ostaneš pri svoji stari. Skoraj bi ti tudi ne verjel, da je bilo .v butari, kakor ti praviš, kaj mastnih; kake zakasnele pritlikavce si pobiral.^' — Vmes po-segne potem se Illepov Janez ¡11 ni ga več konca celo nedeljsko popoldne in tudi, ko so mati gostil 11 ičariea že luč postavili na uiizo in voščili dober večer, ne prenehajo veščaki. Ko je kaj cvea-ka, pokliče si ga šc vsak eno merico in čim daije v noč, tem debelejši postajajo polhi in te« nt jih je. Mati gostil niča rica morajo tudi še eno Škatlico vžigalic postaviti na mizo. No, pa kaj sc bomo sedaj razgovarjali, mrak se že dela in mi smo že dodobrega utrujeni »lačni pa, kar se da. Pot v gozd je bila dolga. V reber smo hodili in še precej nesli in dobrih šest in tudi sedem ur nismo ničesar užili. Prav prilefce se nekoliko počitka in še bolj to, kar se dene pod zob. Požirek takega, ki nekoliko strese, tudi ne škoduje, in na vse to pa nekoliko dima iz lullce, ki smo jo najprvo oenažili Se za celo noč. Prve oglas« ne daleč od nas. "O, kaj si že vstala?" ji zvezde se prikažejo in najbolj radovedna sova se odzdravi kak zgovomež. "Le dragam pojdi, tukaj bomo mi lovili!" Čeprav ni najmanjše sapice. vendar jame po listju šumeti. Vcžbano uho to ališi. (Dalje prihodnjič.) Etbin Kristan. Savičev pesimizem. Da je resnično tisto življenje, o katerem govore ljudje, tedaj bi moral kaj čutiti ob vseh teh spominih, s katerimi je združeno vse pregrozno trpljenje minolih let. Ali nič se ne giblje v srcu, duša je mirna, vse tiste slike gleda bolj ravnodušno kakor otrok ilustracije v šolski knjigi. Torej je življenje vendar le domišljija, nič se ne godi v resnici, vse samo v fantaziji; Vse je laž-njivo in šele, kadar pride konec, se izkaže resnica, katero sluti on. In pričakoval je konca . . . Dolgo je sedel nepremično pred svojo svetilko in zrl vanjo. In misli so mu plavale v nir-vano. Slabejo in slabeje je brlela svetilka, luč jc pojenjavala. Videl je, kako se njeni zadnji ostanki tema. Bavič jc ostal na svojem stolu in gledal v temo kakor prej v svetlobo. Za njega sc ni izpre-menilo nič. Kako dolgo je sedel ? Počasi mu je legalo nekaj težkega na prsi in ga jelo dušiti. Ko je bila že vsa soba polna neznosnega smradu, se je zbudil iz svojih čudnih sanj. . Mehanično je vstal in odprl okno. Zunaj je sanjala hladna, bistra noč, ne nebu so migljale zvezde, po listju je šumela tihotna sapica. Čisti vzduh se je z]il v soibo in polagoma je izginil smrad. On ni opazil ničesar. Užival je mir, veličasten mir, ki niti je bil simbol zaŽeljenega cilja — absolutnega konca . . . Ko se je zjutraj abudil, se je počutil zelo neprijetno. Vsekakor je predolgo sedel v smradu, ki ga je provzročila svetilka, ko je ugasnila. Po duši se mu je prelivalo nekaj tesnobnega kakor neugodne slutnje, katerim ni našel ne vira ne smotra. Oddal jc na pošto pismo, s katerim je naznani^ da sprejme profesorsko mesto ua ženskem učilišču. < Iu ko jc ležalo v nabiralniku, se je Savica zopet polotila tista negotova tesnoba. Zdelo se mu je, kakor bi se približevalo nekaj, česar ni vajen. Slišal je šepetajoči glas, ki mu je pripovedoval, da se nekaj rzpremeni v njegovem - življenju. Bolelo ga je, a ni se mogel otresti nejasnih slutenj. Šepet ga je spremljal povsod. Kaj naj bi se izpremenilot Ali še ne pride konec? „ Saj je jesen — jesen, — ne samo tam zunaj, temveč tudi v duši, in jeseni sledi zima, neizogibno; tedaj zamre življenje in vsega mora biti konee. Danes je že več velega listja na tleh, nego ga je bilo včeraj; nočna sapa je izvrševala svoj .posel. Jesen napreduje in priti mora čas. Zakaj, odkod, čemu torej tiste slutnje? 'Na oknu neke hiše je zagledal, cvetlice v loncu. Zdele so se mu kakor ironija, a nehote jih je moral večkrat pogledati. ______ Srečal je berača ter mu dal novčič. Takoj si je očital, da je to neunvno, neizmiselno. A čutil je, da bi ga bilo še bolj bolelo, ako bi mu ne bil dal ničesar. Bili so čudni simptoni. Savič jih je sovražil in — bal sc jih je. Zapustil je mesto. Tam zunaj je bila trava pokošena, zadnje dni ni opazil tega. Danes mu puliti naproti tista čudna, opojna duhtotoa. Dvignil je pogled. Nad glavo ymn je frfotalo jato ptic, ki so hitelf^na jug. Cttiruf Po kaj? Saj mora priti koucc. Ali naj t)i bil prevarjen tudi v tem ? Kako dolgo še, kako dolgo? VIII. Savič je popravljal šolske naloge svojih 11-čerik. 3:le so take, kakršne so šolske naloge navadno. V nekaterih je vse mrgolelo napak, neka-• tere so bile jako korektne, a te so ga večinoma najbolj jezile. Težko jim je bilo kaj očitati, a vendar so bile včasi take, da bi jih človek kar raztrgal. Puste, prazne — rfli korektne. Vseskozi pravilni ornamenti, nolbeiia črtica pretanka ali predebela, noben krog preširok ali preozek, a brez vsake ideje ... Popravljanje šolskih nalog je jako dolgočasna reč. Savič je pa jako potrpejfrjiv človek Toda danes se mu hoče nifr potrpljenja utrgati vsak čas. Da bi bilo v teh spfsankah le količkaj lastnega ! Pa nič, nič! • Pregleduje, nalogo za nalogo — vse po eneni kopitu . . . •Končno nekaj druzega. No, kaj je to? . . . Kaj, to dekle filozofira? "Pesimizem ni nič druzega nego bolezen. Vidi sc nam resničen, kadar tiči vzrok bolezni globoko v duši. Tedaj napravlja lahko globok vtisk. Večinoma pa ne izvira iz duševnosti, temveč samo iz domišljije. In pogostoma je samo manira . . . Pesimizem ni niti opravičen niti utemeljen. Svet, narava, vse življenje v svoj! celoti in v posamičnih delih glasno priča proti pesimizmu ..." Kdo je to dekle, ki se upa tako odločno obsojati pishnizemt , Ta naloga je vendar mikavna. Savič se ne strinja s tehii nazori — seveda ne; saj ni treba še posebej povdarjati tega. Savič je vtelešeni pesimizem in drugi ljudje sc sčasoma že še prepričajo, da ima prav. A priznati mora, da je ta naloga zanimivo spisana. Nekaj primitivnega je v njej, kar prav nič ne diši po knjigah; in prav to mu ugaja. To dekle torej obsoja pesimizem. Kdo pa je pravzaprav: kako se imenuje? Tonka Hrastova. Ej, ta! — Tonka ... Tudi zanimivo. V osmem razredu nobeno dekle ne rabi diminntiva za svoje ime. Samo gospice so, ki sc nočejo imenovati tako kakor mala dekletca ali kvečjemu "Backfis-chi'\ Same Josipine, Albertine, Antonije. Torej Tonka Hrastova jc tista, ki trdi, da svet, narava ¡11 vse življenje obsoja pesimizem. Glej, glej! Kaj pa ve ta Tonka o svetu, o naravi o življenju? Kar je čitala v šolskih knjigah in kar so ji povedali profesorji. •No, no, le počakaj, dekle! Pridejo drugi časi. Pa kaj veš ti o pesimizmu? Kaj pa je utemeljeno v svetu, v naravi, v življenju? Ha, ha, ha! Dekle je morda zaljubljeno, seveda, v osmem razredu ima že vsaka svojega oboževalca, pa ga bo imela tudi Tončka. Zato pa sinja v srebrni mesečini, kadar bezeg duhti in slav-ček drobi, o sladkih slasteh ljubezni. Tako sodijo vsa mlada dekleta, razlika je samo v tem, da so nekatere pogumne, druge pa ne, nekatere znljo povedati, kaj mislijo, druge pa nič. No, le počakaj! O tem optimizmu in pesiaii*-11111 se že še pomeniva. Savič je popravljal svoje naloge, a jezil »c ni več ta večer. Kadar mu je prišla prav dolgočasna naloga v roko, se je spomnil Tonkinega filozofiranja in vse hudovanje mu je pregnal blagodejen humor. Kar čudil se je, odkod je prišlo to? Humor! Tega že dolgo ni poznal. Malo prej sc je celo na ves glas zasmejal, kar se že ni zgodilo od tistih časov . . . Ali ne postaja nezvest svojemu načelu? Ah, kaj? V njeni sc ni nič izprcnicnilo, on ne more postati več drugačen nego je. Pa če se en», krat zasmeje, ni škode. »No, no, kar se tiče dru-gega, že pove Tonki svoje mnenje. (Dalje prihodnjič). ' . Ruska republika je razglašena. To je .uspeh ruskega ljudstva. Ce naj se kdaj razglasi jugoslovanska republika, mora to biti del* jugoslovanskega ljudstva. Révolta generalarriKornilova. misija je prebila eno nsjhuših km »voje rt-voludje, In prebila jo je dobro. Mam ao doslej znani pač le vidni dogodki, ne poznamo p* zane-aljlvo vsega,'kar je skrito za njimi. Niti ljudem na Ruskem ne more biti vsaka posameznost popolnoma jasna, dokler nI vsa stvar do dna pretkana. V ¿asu takih dogodkov, kakršni so se odi-grali zadnji teden, ae seveda ne more preiskavati m teoretizirati; v taki krizi odločajo le dejanja. V tem zmialu so tudi ravnali v Petrogradu, in da so ravnali dobro, dokazuje uspeh. (ieneral Koncilov, vrhovni poveljnik ruske armade, se je uprl provizorični vladi, ker ni hotel Kerenskij, kakor ae poroča, izročiti njemu sb-solntne oblasti. Kako se je v njegovi glavi sro. dila ta misel in kakšen je bil njegov pravi namen, se more pa? le ugibati. Kakor je znano, je bila pred kratkim v Moskvi konferenea, na katero je prišel tudi Komi. lov, ki je bil tam burno pozdravljen. To je bilo lahko razumeti. Kornilov je bil na glasu kot izvrsten junak. Na bojišču je izvršil znatne reči. Sedaj je bil vrhovni poveljnik ruske armede, to-rej tisti mož, od katerega se je največ pričakovalo v boju zoper zunanjega sovražnika. Ali so ga zmedli izrazi teh simpatij in ga navdahnili z tmislijo, da ga pozdravi Rusija kot svo-jega ml rešeni k a, 4e poseže po najvišji oblasti in obljubi deželi, da ji nS ta način pribori zmago f • Kornilov je zagovarjal, naj ae v armadi vpelje železna disciplina. To je točka, v kateri ni bilo popolnega sporazuma. Tudi provizorična vlada je hotela disciplino. Hotel jo je tudi delsvski in vojsški svet. Bili so pa različni nazori, kfko naj se doseže taka disciplina in kakšna sredstva naj se porabijo za ta namen. Kornilov je vse svoje življenje prebil kot vojak. In ne sme se pozabiti: Kot vojak carskega sistema. Pripoveduje se o njem, da Je bil revolucionarnega duha in da je simpati*lral z revo-• lueiouarji ie kot mlad častnik. To je mogoče. Ali tudi če je res bilo tako, je bila njegova okolica vedno vojaška. Praktično je videl le tisto disei-plino, ki je vladala v kasarni. Naenkrat je prišla revolucija, ki je tudi vo-jelko življenje popolnoma kpremenila. In rusko armado je dohitela znana katastrofa v Galiciji. Hovek, ki je pred vsem drugim vojak, pride lahko do zaključka, da se more v takem položaju vzdržati disciplina le z najbolj drastišnhni, brezobzirnimi sredstvi Teh pa vlada ni hotela porabiti. \ Lahko je mogoč*, da je to vcepilo Kornilovu v glavo misel, da moi^ biti na ta način vse izgub-Ijono. Lahko je mogoče, da je po tem uvaževanju cen smatral vlado za oviro zmage. Prokfamacija, ki jo je izdal, je izražala take misli. Na konferenci v Mbskvi se inu je zadelo, da je njegova po-pularnost brezmejna; tako je računal, da mu bo tudi večji »del armade navdušeno sledil, posebno je pa najbrž pričakoval, da bodo vsi generali hi višji častniki tia njegovi strani, ker je bilo lahko misliti, da bodo imeli o disciplini enake nazore kakor 011. Nekdo je pravil, da je Kornilov hotel kneza I>olgoruke#a posaditi na carski prestol. Take govorice se lahko smatrajo za anekdote. Gotovo je pa, da je velik del buržoaaije vsaj m tiho simpatijo pozdravil vojaški upor; kajti kapitalistični krogi so pričakovali, da bo delavski vpliv ubit, če pride vlada v vojaške reke. , Ni izključeno, da je bil med temi krogi, morda meti konstitueionalno demokratično stranko in Kornilovom sporazum. Ne more se pa to trditi, ker — vsaj doslej — ni dokaza za to. Ampak sporazum bi bil prišel sam od sebe, Če bi bila revol-ta imela uspeh. Toda tega uspeha ni bilo. f'e se je Kornilov sanašala na simpatije armade, se je prevaril. Voj-nka je — skoraj bi se lahko reklo do zadnjega moža — ostala zvesta provizoričnl vladi. Razuu dveh treh generalov, ki so kc tudi zmotili v «itn aeiji, so vsi izjavili, da podpirajo vlado. Oddelki, ki so bili peljani proti Petrogradu, so zaptislill Kornilova, ko so izvedeli, kakšna naloga jim je bila dodeljena. Kevolta, ki je prvi trenotek vzbujala grozo, je bila v manj kakor enem tednu končana in sicer brez prelivanja krvi, Kornilov je jetnik jjrovizorične vlade, armada pa je oatala nedotaknjena od protirevolucionarnega strupa. Brez posledic pa vendar ni ostala ponesrečena akcija Kornilova. Kadetski ministri so odsto-pili, največ zaradi tega, ker je bila njih stranka kolikor tolikor kompromitirana. Začasno so vsi državni posli v rokah petih mož hi sicer: M. Kerenskij, m in isti'*k i predsednik, M. Tereščenko, minister zs zunanje zadete, general Vjerkovskij, vojni minister, admiral Verderevskij, mornariški minister, M. Nikitin, prometni minister. Ts vlsds je obenem razglasila rusko republiko. P reklamacija, ■ katero je bilo to naznanjeno, se glasi; Revolta generala Kornilova je zatrta. Toda velika je vsled tega povzročena zmeda in velika je tudi nevarnost za usodo in svobodo dežele. Smatrajoča za potrebno, da se napravi konec zunanji negotovosti o organizaciji države in spo-minjajoča se na soglasno in navdušeno odobravanje republičanske ideje, ki se je izražale ua( dr-žavni konferenci v Moskvi, izreka provizorična vlada, da je ustavna organizacija, po kateri se upravlja ruska država, republičanska in s tem razglaša rusko republiko. Kerenskij, ministrski preeraHie glasov A ko je bil izvoljen, je že čez lrrstek čas vstopil v —• Šušteršičev kkib. Mimogrede naj bo povedano, da je storil ravno to tudi dr. Gregorin, ki je «kandidiral izrecno kot liberalec in dobil pri oijih volitvah pomoč socialistov. . » ■*• Toda Grsfensuerju se je zgodila krivica, in pri tem na« ne morejo motiti nobeni strankarski oziri Bil je od avstrijskega vojnega sodišča po krivem obsojen, in baš njegov slučaj kaie zelo zgovorno, kakšna 44pravičnost'' vlada 1 pri ees. kr vojnih sodiščih. Dunajska socialktična "Arbeher Zei-ttnhg" je pisala o tem slučaju: 4'Med poslance, ki so bili začssa vojne obsojeni hi katerim daje sedaj amnestija svobodo, spada tudi koroški poslanec Franc Grafenauer, slovenski klerikalec. Obtožen in obsojen je bU zaradi zločina motenja javnega mini; obravnava se je vrnila 26. maja 1916; dne 2. junija je bila razsodba potrjena in 5. junija je bil Grafenauer ¡¿ročen ječi. Sedel je torej, preden ga je dosegla amnestija, trinajst mesecev v težki ječi. Kaj po je storil? V zagatnem zraku narodnega sovraštva nosijo seil a j vsi tisti, ki so bili pred kakim vojaškim sodiščem obsojeni, ime " veleizdajalcev ", čeravno so bili obsojeni zgolj zaradi motenja javnega miru ali razžaljenja veličanstva; v take razlike se za-grizenec, ki ljubi kratke, krepke izraze, ne spušča. In ko se zve, da je bil neki poslanico težko kaznovan ter da je izvršil zločin tako blizu vojnega pogorišča, mora pač tudi isti, ki zna skiibno ločiti, biti mnenja, da se je moralo nekaj zgoditi, kar je bilo za državo, ki se nahaja v vojni, resnična nevarnost. • Kako tudi ne? O razpravi se seveda ni objavila niti besedica, ampak poročalo se je ča-aopisom samo o obsodbi in tudi to s tenden-eioznim dostavkom, da «e je takoj izvršila. V na- slednjem bomo natančno po razsodbi poročali, če-sa je bil pravzaprav kriv mož, katerega si predstavljajo sedaj ljudje kot velikega zločinca. Na-ciqnalyy2jindovci, ki se še vedno ne morejo pomiriti, da ao tiste tendenčne razsodbe razveljavljene, naj zvedo, za kakšne razsodbe so se poteaali hi potem spoznajo, da ni dobro, ako človek odobrava polittaia preganjanja in se z njimi druži. Razsodba o Francu Grafenanerjn se glasi do-besedno: V imenu Njegovega Veličanstva cessrja I Sodišče e. in kr. 10. armadnega poveljstva kot rawodilno domobransko vojno sodišče v Celovcu je po glavni razpravi, ki se je vršila dne 26. maja 1916 v &t. M oho ru pod vodstvesn e. in kr. major* ja Rudolfa VVanggo, dodeljenega genersiueimj štalni in pod vodstvom c. kr. majorja avditorja f-vana Seeligerja, v navzočnosti c. kr. narednika Stanislava Kotzbeeka kot zapihnikarja, e. kr nad-poročnika-avditorja dr Arturja Wolffa kot toži-telja, obtoženca Grafenauerja in odvetnika dr. Vladialava Pogana kot zagovornika, o obtožbi proti Orafenauerju zaradi zločina motenja javnega miru po par. 65 a) in b) kar., zak., vloženi dne 11. maja 1916 in raztegnjeni dne 26. maja 1916 in o tožiteljevem predlogu, naj se obtoženec kaznuje v smislu obtožnice, razsodilo: Frane Grafenauer, rojen dne 2. dec. 1860 v Brdu pri Af. Mohoru. tjakaj pristojen, .rim. kat. vere, oženjen, izdelovatelj orgel, posestnik in dr-zavrni poslanec, stanujoč v Brdu pri At. Mohorju, odlikovan z zlstim zaslužnim križcem s krono, je spoznan krivim, da se je: a) 1. 1. 1915 neke dni, katerih ni mogoče natančneje določiti, v gostilni Jožefa Lederitocha v Dulah, tore^j javno, nasproti le-temu opetovano izrazil, da je Rusija velika država in ima več žita, pri čemet «icer ni naravnost rekel, da bodo Rusi zmagali, ampak je govoril sem in tja tako, da je imenovana priča, dasi ne more podati natančnejšega besedila njegovih izjav, dobila vtis, da bi bilo obtožencu ljubše, ako bi zmagala Rusija. 2. Poleti 1915 nekega dne, katerega ni mogoče natančneje določiti, v kuhinji župnišča v Brdu ob navzočnosti župnika Sturma, sestre I>ucije Hturm in Marije 'Pipp, torej pred več ljudmi, z besedami nasproti Mariji Pipp, ki je hotela za svojega padlega brata plačati sv. mašo: 44Matevž (brat) tli mrtev, bil je razborit človek, ni bil tako neumen, da bi se tam boril, sam je šel na ono stran in bi hH neumen, če bi zopet semkaj prišel, tam je zemlja in svet boljši nego tukaj" —• poizkušal hu jokat i k zaničevanju proti enotni državni zvesi monarhije ; b) Januarja 1916 v kuhinji gostilne Ane Lede-ditseh v Brdu nasproti Julijani Platzer in Erne-stini Lederitseh, torej javno in pred več ljudmi z besedami: 4'Kaj zato, če ima katera (tukajšnje dekle) Rusa, naj ga le ima, čč ga ima rada, da je le brhek fant. Zaprli bodo eno, drugo in tretjo, toda izpustili jo bodo zopet, ker jih potrebujemo za delo" — pozival, vnemal ali skušal zapeljati k nepokorščini, uporu aH odporu proti odredbi javne oblasti, in sicer naredbi poveljstva jugozapadne fronte z dne 12. novembra 1916 tičoče še prepovedi občevanja civilnih oseb z vojnimi jetniki. S tem je izvršil zločin motenja javnega miru po par. §6 a n b) kaz. zak. in se zato v smislu par. 6y kaz. zak. oz. par. zakona z dne 15. novembra 1867 obsodi na PET LRT težke ječe, poostrene s '¿4-urnim samotnim zaporom vsak mesec tekom vse kazenske dobe, pri čemer se mu v smislu par. 56. a) kaz. zak. od 14. marca 1916 tekoči preiskovalni zapor vračuna v kazen." "Arbeiter Zeitung" pristavlja: 44Mož je torej izvršil zločin hujskanja k zaničevanju proti enotni državni zvezi (par. 65 a), ker je dejal, "da je Rusija velika država in ima več žita." Sicer 41 ni naravnost dejal, da bodo Rusi zmagali, (o tem ni nobenega govora); ampak "govoril je tako tja in sem", da je gostilničar, čeprav ne ve, kaj je Grafenauer dejal, "dobil vtis, da bi bilo obtožencu ljubše, Če bi Rusija zmagala.M Vojno sodišče torej ne ve, kdaj se je zločin izvršil (neke dni, katerih ni niogoče natančneje določiti"!), ne ve, v čem je obstajal (kajli! edina priča ne more niti povedati, kaj je dbtoženee rekel): a zadostovalo je, da je gospod Lederitsch "dobil vtis". O tem, dali je tu res šlo za kaznivo dejanje,, v tem slučaju pravzaprav ni razsojali sodišče, marveč gostilničar. Kajti njegov "vtis" ni samo dokaz, marveč ves dejanski položaj. Drugo zločinsko dejanje obstoja v tem, da je Grafenauer zopet "nekega dne, ki sc ne da natančneje določiti" (na tem, ia se čas nikoli ne more natančno določiti, se vidi izvor procesa^ čisto gotovo deniKiciacija), v farovški kuhinji neki ženski (citirano iz razlogov razsodbe), ''neki revni ženski, katere mož in brat sta bila padla, kot edino tolažbo rekel: "Tvoj brat ni mrtev, bil je razborit človek, on je šel sam tjakaj in bi bil neumen, Če bi zopet prišel, tam je zemlja in svet boljši nego tu." Morda neumna tolažba* tsda kje naj bi bilo tu hujskanje k sovraštvu ali zaničevanju proti enotni državni ivezill Morda je mogoče to, ako hočemo približno opazko v farovški kuhinji velevažno preiskovati, smatrati za odobravanje nenravnega ali kaznivega dejanja ("bil je razborit človek"); toda povzdigniti to v zločin motenja javnega miru, kaj takega more priti na um pač le vojnemu sodišču. •Potem je mož, le pomislimo, pozival, vnemal, skušal zapeljati k nepokorščini, uporu, odporu. ("loveka spreleti kurja polt. Nepokor-ščina, upor, odpor, to mora biti vendar nekaj strašnega. In kaj% se je zgodilo! Mož je v neki kuhinji nasproti dvema ženskama napravil o-pazko, 44 nič zato, če ima kako dekle Rusa, naj ga le ima." Gotovo ne posebno okusna opazka, toda kje naj tu tiči zločin! "Zločin" je, da je z besedami pozival in vnemal k uporu in odporu proti prepovedi občevanja civilnih oseb z vojnimi ujetniki! Ne verno, kakšno kazen določa na-redba poveljstva jugozapadne fronte z dne 12. novembra 1915 za prestopek prepovedi; vemo pa, da poveljstvo tu sploh nima ničesar prepovedo-vati; prepovedi za državljane morejo dajati samo civ^ne oblasti. Dalje vemo, da so drugod te prepovedi izdale politične oblasti in sicer na temelju patenta z dne 11. aprila 1864 in da je najvišja kazen za prestopek te prepovedi 14-dneven zapor. Torej, kdor prepoved prekrši, se more kaznovati s 14-dnevnim zaporom, kdor pa prestopke odobrava, dobi pet let ječe. Modrost in pravičnost vojnega sodišča!" Osnova ruske_0emokracije. Ruska demokracija je zrušila carsko oblsst. S tem je izvršila en del svoje naloge. Drugi del je organizacija novih razmer. Vse, kar je sedaj na Ruskem, je provizorično in si uit le kot pripravs za définit i vno ustanovitev države. Ureditev novih razmer ni nič manj važna od odst ranit ve starih. Pa tudi lažja ni. Vèasi je celo manj težave z razrušitvijo starega, kakor k zgradbo novega. Prav to se sedaj zelo jssno kaže na Ruskem. In to je tudi vaien nank za delavski razred, čigar naloga je ustanoviti popolnoma nov red na svetu.- Kako se ruska demokracijs pripravlja zs nove razmere in na kakšno podlago jib misli postaviti, pove osnova delavskega in vojaškega sveta, ki je bila izdelana kratko po prvem dejanju revolueije in kaže, da se ruski revolucionarji ne zadovoljujejo s nobenim površnim deJom, ampak so dobro preučili razmere doma in v tujini, da bi našli, kar ht» bilo za Rusijo najboljše. »Načrt delavskega in vojaškega sveta «e «lasi : Kardinalno vprašanje, ki se predloži ustavodajnemu zboru, je vprašanje organizacije državno oblasti. Ustavodajna'akupfičina ima odločiti, kakšno obliko bo Imela v Rusiji zakonodajen oblast to je, določiti mora, kdo bo zakonodfl-jftlee; ka vo bo organizirana eksekutivna obla*f, t0 je ,kdo bo izvrševal postave, in končno mora ustavodajna skupščina organizirati sodnjjstvo, to je pojasniit, kdo bo sodil ruske državljane radi nepokorščine ali kršenja postav, kdo bo branil te državljane in kdo zopet ustanavljal kršene pravice. # Te tri oblasti skupaj—zakonodaja, ekseku-, tiva ali izvrševalna oblast in sodnijatvo — tvorijo vsebino državne oblasti. Revolucija je i^očila državno oblast v polnem obsegu v roke narodu. Namesto nesramnih besed "osnovnih zakonov" strraoglavljenega državnega reda, ki so sc glasile:' "Imperatorju vseh Rusov pristoja vrhovnfa oblast, edina vladajoča sila.. Biti pokoren njegovi oblasti, ne le Iz strahu, temveč iz vestnosti, je zapovedal sam Bog," — je proklnmirala revolucija neomajno in iieizpremenljivo geslo: ''Vrhovna obhist, vlado ruske države pripada narodu." Narod je sedaj v polni posesti državne oblasti in ustavodajna skupščina naj v osnovnem zakonu, konstifuciji, vzakoni obstoječe razmerje, to je demokratično republiko v Rusiji. Povratek k monarhiji v Rusiji je izključen. Narod^4robi vsakega, kdor bi drzno poizkušal iztrgati mu državno oblast In jo izročiti kakšnemu novemu tiranu. Nobenega dvoma ni, da bo prvo dejanje n-starodajne skupščine proklamaclja repnhllke v Rusiji. Ta akcija pomeni, da pripade državna o- blast v Rusiji zanaprej narodu. Da pa ostane ta oblast v resnici v rokah naroda, bo morala ustavodajna skupščina ustvariti sistem republičan-«kih institucij, pod katerim bo narod kot celota vedno l^hko kontroliral državno oblast in izvajal nanjo direkten in indirekten pritisk. Delo ustavodajne skupščine za ustvarjenje republičanskih organov demokratično organizirane državne o-blastl bo najbolj komplicirano in najbolj odgovorna Vsled tega je potrebno, da se že sedaj pri-fne z razpravljanjem o teh vprašanjih na ljudskih zborovanjih in volilnih shodih, da lina oh času sestanka ustavodajne skupščine demokracl-ja na razpolago izdelan načrt organizacije repu-bličanskih Institucij. V K v ropi, v Ameriki in Avstraliji obstoječe republičanske institucije lahko slutijo v številnih ozirih kot koristni vzorci pri izdelan ju teh načr-tov. Kljub temu pa se ruska revolucija ne more zadovoljiti s tem, da hi priprosto kopirala institucije inozemskih republik, predvsem zaraditega ne, ker so obstoječe republike v večini slučajev razredne republike, to je državna oblast v teh republikah ne pripada narodu, temveč le bogatini razredom. Republičanske naprave v teh republikah so večinoma tako prikrojene, da ni delavskim masam mogoča udeležba pri državnem življenju in aktivno sodelovanje pri državnih funkcijah, in mnenje .ljudstva se nadomešča z mnenjem, to je z voljo razredocv,ki imajo lastnino v rokah.Poale-dica tega je, da ne služi vlada, to je državna ob-last v večini republik obrambi in varstvu delavskih mas, temveč njih zatiraju. Res je, da se ne izvršuje zatiranje delavstva v republikah s tako okrutnostjo kakor se je vršilo pri nas v Rusiji za časa absolutističnega režima. Kljub temu pa je treba zavreči številne republičanske institucije starega in novega sveta pri zgrajditvi rusko republike ustavodajni skupščini. Vzemimo na primer vprašanje predsednika republike. Predsednik v republiki se prikazuje kakor glavar države, prav tako kot predstavlja v monarhiji monarh vrhovno državno oblast. V večini slučajev so sestavili osnovne zakone republik zastopniki posodujočih razredov, ki so pri določitvi pravic in dolžnosti predsednika dotične re-publike kopirali pravice monarhov v evropskih državah. Posledica tega je, da so predsedniki re-publik večinoma neke vrste začasni monarhi Predsednik Združenih držav Severne Amerike razpolaga na prirper z obrambno silo na kopnem in morju, z oboroženjem naroda in milico. Predsednik Francija ima v svojih roksh vojaštvo. Pri tem je trelia seveda pripomniti, da ni-so predsedniki aami voditelji. To pomeni le, da i-memtjejo povcHnike armad in mornaric. Pri nas a 4~e A u '(Konce na 6. at rani.) PROLETAREC .UIT ZA 1MTIKZSB D1LAVSK1GA UUDITVA. IZHAJA VS4J1I TOBEK. . —- Uataik te lidtjauij. —» Jattttaruska diliski titkmi Anifci V *Mct(i, Illinois Msiotnina: Za Amiriko $2.00 aa celo ft*», $1.00 ta pal lota. 'U Evropo * to sa salo loto. $1.24 s« pol bts. O g Ime i pa degevotu. Pri spremembi ti—lift* ji pilit nevtga nasnamti tudi start naslov. Vm pri tot bo Slad« nerednega itU la drugih nrr^inoati, jo poiiljoti predaedniku družbe , i Fr. Udovich, 1844 S. Racine Ave. _Chicago. 111. PROLETARIAN mirovni pogoji. tilth Slivio firtaii't Pibitkiif Ctaptiy J Cli iwp,_ Ulimit.___________ Sabecription rates: United Sutea and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half jaar. Foreign eountriea $2.(0 a year, fttt for half year. -:- Advertising rates em agreement. M A SLOV (ADDRESS): «PROLETAREC^ Sita w. SI. STSEST. . CHICAGO. ILLINOIS VPRAÔANJE KURIVA. Poleg živeža spada kurivo med najvažnejše življenske potrehšči-ne in * bližajočo zimo se njegova * važnost še povečava. Vprašanje, kaj bo s kurivom, če ga bo dovolj in počem da bo, je torej akutno. Zvezna uprava kuriva je v tej zadevi optimistična in pravi, da bo premoga dovolj za felika podjetja in za male konsumente. U-pravitelj kuriva dr. (Jarfield ho-•oe baje doseči, da se razveljavijo pogodbe, po katerih bi bila cena premoga višja, kot je sedaj dolo v če na od zvezna uprave. Naprositi hoče najprej premogovniške kapitane, ki so napravili pogodbe sa dobavo premoga po višji ceni, da se odpovedo prof i tu in privošči jo kupcu, da je deležen dobrote, ki mu jo prinaša cena, kakršno je določila vlada. Verjetno je, da se bodo operatorji upirali temu pametnemu pri» •poročilu, ker znižuje profit in si domišljajo, da je po Leverjevem sskonu pravica na njih strani. Odkar je izbruhnila vojna, so pro-fitarji večkrat dokazali, da tirja-jo profit, kakor je $hylook zahteval neizprosno svoj funt mesa. < e se bodo profitarski operatorji o-pirali na to točko v Leverjevem zakonu, se lahko urežejo, zakaj Lcverjev zakon določa, da lahko predsednik zapleni ob vsakem ca-,su ves premog, dokler traja vojna. In če se predsednik posluži te določbe, gre lahko profit raktmi žvižgat. Predsednik lahko razpolaga s premogom po svoji volji, operatorji pa dobe ceno sa premog, ki jo je določilo vlada. Operator, katerega premog je zasežen, ker se ni hotel prostovoljno pogoditi glede cene, ne bo mogel izpolniti svojih pogrnib za dobavo premoga. In to mu lahko nakoplje tožbe od strani naročnikov, ki so naročili premog, pa ga ne dobe. . . Trgovci s premogom se silno jeze, ker je dr. Uarfield odločil, da ne iaOrejo biti člani, odbora za razpečavanje premoga in določanja cen. Bila bi seveda največja absurdnost, če bi jim bilo to dovoljeno. To bi bil volk za ovčjega pastirj;i. Iz Anglije je došla vest, da je bil veliki atlantski parnik "Minnehaha" torpedi ran blizo irske o-bali in petdeset oseb je izgubilo življenje. Parnik je prevozil pot med New Yorfcom in Londonom šestindvajset k rat hi vsakikrat je imel ukrcanih 16,000 ton munici-je in drugih potrebščin. Parnik je odplul iz New Yorka pred tedni in je ukrcano blago razložil v Londonu. Zdaj je bil na povratku. Ukreanega je imel malo blaga in konja za dirko, vrednega flflO^OO Parnikn je zapovedoval kapitan Frank Claret, oficir v mornariški rezervi. Nahajal *c je v'skupini šestih parnikov, ki so jih sprem-ljevali razruševalci. Parnik je bil zadet na desni strani, kjer se nahajajo stroji. Razstrclba je ubila več oseb pri stroju in v skladišču za premog. Poljedelski department navaja v svojem poročilu, da znaša |»olj-aki pridelek v državi Colorado 104:9 odstotkov. Pridelek je za 4:9% nad normalo. V diplomatičnih krogih se zopet širijo govorice o mirovnih pogojih Nemčije, ki jih je baje sestavil novi nemški «unauji minister Kuhlmann. Trel*o je pa takoj povedati, da niso te vesti uradne in zato tudi nimajo večje cene kakor navadne govorice. Neoficielnih nemških mirovnih pogojev je bilo že mnogož kakor je mnogo nemških špijonov. In êé |feO vojna fts nekaj časa trajala, jih bo še mnogo. Ampak na vse take govorice se ne more prav nič zidati, dokler ne pride kajzerjeva vlada in ne pove s popolnoma jasnimi besedami, kaj pravzaprav misli. Po omenjenih vesteh bi bili Kuhlmannovl pogoji nIn ver jem in Calaisoiu. --- Med brezpogojnimi pacifisti bo gotovo dosti takih, ki bodo našlj ,v pogojih vsakovrstne lepote in tarnali, zakaj da se še ne *nide mirovna konferenca. Za kaj takega seveda ni v teb "pogojih" nobene podlage, *er je vsa vest v najboljšem slučaju diplomatično "tipanje" in nič druzega ne. Ne glede nfc to imajo pa ti ^pogoji razne "Schoenhsitsfehlerje," po ksterih je spoznati, da -res ne gre za nikakršen miroven načrt, smpsk le za ugibanje. Ako bi prihajale te vesti vsaj iz pol-uradnega vira in bi imele količkaj resen namen, ne bi bilo mogoče, da se ne bi v njej omenila tako važna vprašanja, kakršno je ua primer poljsko. Predlogom, ki kratkomalo prezirajo take važne probleme, se ne more priznati nikakršna resnost. Zelo sumljiva je na primer točka, da naj se balkansko in turško vprašanje reši s pogajanjem. Nekaj podobnega je bilo tudi v papeževi mirovni noti. Toda take besede, ki ne pojasnjujejo prsv ničesar, fcodo na vseh strsneh zbudile dvom", ki bi že zadostoval, da prepreči reanično pogajanje. Ce se pravi, da se obnovita Krbija in Rumunija — kakšno balkansko vprašanje ostane tedaj še t Obnovitev Srbije in Rumunije bi pomenilo rešitev balkanskega vprašanja na podlagi status quo ante. To sicer ne bi bila nikakršna reéitev, ker bi «ostal balkanski problem taju, kjer je bil « vsemi svojimi nevarnostmi. Ampak tako pravijo nemški "pogoji" v eni točki. V drugi pa pobijajo • ravno to. Torej hoče Nemčija na Balkanu vendar nekaj druzega kakor predvojno stanje. A kaj t Lahko si je miditi, da ne m*>re katjzer tam i-meti nesebičnih namenov. Organizacija Balkana, kakršna bi se vjemala z.interesi balkanskih narodov, ntu he prihaja niti na misel. Prav balkanski narodi maj bi postali predmet najbolj umazane kravje kupčije, in če opušča Nemčija upanje, da spravi Balkan v svojo posest, se gotovo ne odreka nadi, da ga dobi pod svoj vpliv. Ce vzamemo v poštev «tališče zaveenikov, kakor je bilo pogostoma označeno, tedaj spoznavamo, da ne bi taki pogoji, tudi če bi jih «Nemčija oficielno izrekla, nikakor odprli poti do miru. Vojni položaj zaveznikov na noben način ni tak, da bi morali peti glorijo, če le dobe kakšno pretvezo za mirovno konferenco. Tekom letošnje- Priznan slovenski atrokovnjak piše: Bohovo kavo so mešali mnogi z raznimi žitnimi "kavami." Pšenico, rž in ječmen so pražili navadno v te svrhe. Toliko zaničevana koruza se da tndi »za te svrhe prav dobro porabiti, in sicer tako-le: Koruzno zrnje stare suhe koruze nakuhamo toliko, da se dobro napne. gorkem kraju potem porušimo in pražimo kakor bobovo kavo. Nekaterim ugaja koruzna kava še mnogo bolj kot žitna. Velja poskusiti 1 Hm, kava z drevesa, na katerem raste resnična kava, se nam /xli vendar še bolj kavi podobna, kakor taka koruza. Starokrajski listi poročajo: Kakor znanor je avstrijska vlada takoj v •začetku vojne suspendirala delovanje Slovenske Matice v Ljubljani in pokupila vse njeno imetje. Nemški krogi so z vso silo delovali na to, da bi bila Slov. Matica de-fenitivno raznuščena, njeno premoženje pa da bi se konfiaciralo. Povod preganjanja te odlične slovenske kulturne ustanove je dal v prvi vrsti roman iz bosansko predokupacijske dobe "Gospod Fran jo," katerega avtor g. Maselj je že dalj časa konfini-ran nekje na Doljnem Avstrijskem. Sedaj se je slovenskim poslancem posrečilo dosegi, da se je preklicalo postopanje prort Slov. Matici. Vlada je preklicala suspenzijo in vrnila premoženje, Katero je dosedaj upravljal neki nemški notar v Ljubljani. Istočasno je izdala vlada "opomin" dosedanjemu odboru. Postopanje proti Slovenski Matici je posebno poglavje iz Časa političnih per-sekueij. VcSki socialistični poslanec Chorvat je izročil domobranskemu ministru interpelacijo radi provokacije s strani polkovnika Lesonickega, poveljnika domobranatva v Lit a vi na Moravskem. V tamkajšnjem gledališču se je igralo v korist Rdečega križa. PoLkoynik je kupil dve vstopnici ga leta se je. tako zasukalo, da prihaja Nemčija s Avstrijo holjiifbolj v defenZivo, medtem ko nastopsjo zavezniki pot ofenzive. Tega tudi padec Rige ne izpremenl Ta hipni uspeh Nemčije je le epizode, in ne pomeni za splošni vojni položaj niti toliko, kolikor so pomenili napadi na Verdun, čeprav smo čitali v nekaterih tukajšnjih nemških listih, da jf bil ta "najsijajnejši uspeh izza zavzetja Varšave." Te situacije se je treba zavedati, ker sledi iz nje» da ne bodo zavezniki gotovo opustili nekaterih pogojev, ki so jih javno naglasili. Med temi pogoji stoji na Čelu padec kajzer-jeve avtokracije. Na eni strani je neutajiva resnica, pa naj se superpacifisti zvijajo kakor gliste, da je hohenzollerski kajzerizein občna svetovna nevarnost. To je vojna popolnoma razkrinkala in le neozdravljivi politični slepci ne morejo spoznati tega. * Na drugi strsni so zsvezniški besedniki na tak.način zahtevali odstranitev te avtokracije, da ne morejo meni nič tebi nič pojesti besede. Ce se torej neruska notranja situacija ne izpremeni v tem zmislu in če tudi nemški pogoji ne obsegajo ničesar o tem, tedaj je logično, da ne pojdejo zavezniki na mirovno konferenco, na kateri bi bil namesto Nemčije zastopan le nemški kajzer. Prav tako je pa tudi gotovo, da je z vprašanjem kajzerizma v tesni zvezi še druga stvar, napram kateri tudi zavezniki ne ostanejo ravnodušni. Le popolnemu idiotu je moglo ostati skrito, da je spravila vojna Avstrijo, Bolgarsko in Turčijo povsem pod oblast Nemčije. Ako ôwtane to razmerje še po vojni, tedaj je Prusija v Evropi dosegla glavno, kar jc hotela. Tedaj gospoduje od Baltika do Egejskega morja, tedaj kontrolira Orient, in v takem položaju je, kakršnega si more želeti za prihodnjo vojno. Vseh tistih lepih bes&l o razoroženju in mednarodni policiji namreč ni resno jemati. Dostikrat smo že povedali, kaj more pomeniti raaoro-ženje v družbi, ki je ustanovljena na sedsnji pod-lsgi. Odprsvi se lahko tUto, kar se more javno kontrolirati; porušijo se lahko trdnjave, omeji se atavba bojnih ladij. V državah, ki so resnično demokratične, se lahko kontrolira vojni proračun; to sc pa lahko prepreči v avtokratičnih deželah na najrazličnejše načine. Miljarde se lahko dovolijo na tajnih sejah, o katerih ne izvedo sosedje nikdar nič Vladi se lahko dajo svobodne roke v tako širokih mejah, da lahko vzdržuje militari-atično mašinerijo brez vsake javne kontrole. Kako velika bi moral? biti tista internacionalna "policijska" sila, ki bi zadostovala, da drži militarizem. "Centralne Evrope'V kakor si jo za-mšilja kajzer, v šabuf In ksjzer ve, če mu astanè oblast nsd Nemčijo, Avstrijo, Bolgarsko in Turčijo, vsled tega ps tndi ohlsst nsd ostsllm Balkanom, ds se tedsj lahko pripravi za upor zoper vsako internacionalno razsodišče, zlasti ker se zanaša na politične in-t/ige, s katerimi bi si v prihodnji vojni pribavil še druge zaveznike. Vzemimo torej, da bi se zavezniki zadovoljili z obstankom Avstrije. Tudi v tem slučaju ne bi mogli na noben način trpeti, da ostane ta Avstrija pod hegemonijo Nemčije in ne bi mogli pristati na nobeno rešitev balkanskega vprašanja, ki bi izročala Balkan avstrijski in nemški nadvladi. To bi jim diktirali njih lastni interesi. Očitno je torej, da so diference med zavezniki m Nemčijo še vedno vse prevelike, da bi se nioglo na podlagi predlogov a la papež in Kuhlmann upati na hiter mir. In prav tako je očitno, da se zboljna to upanje le tedaj, če nastanejo na Nemškem v notranjih razmerah temeljite izpre-membe. Teh pa ni mogoče prerokovati. I* počakati je treba, kaj se zgodi. In še precej potrpežljivosti je treba pri tem čakanju. Taktika ljudi pri "Rad. Straži" Nafti »odrugi naj pokaiejo to hrvaškim in srbskim sodrugom sicer, ali izjavil je, da je to gledališče samo za hlapce in dekle. V Kolimi je rekel, da po Vojni ne bo noben pes Vpč lajsl češko. Interpelant vpraša, hoče-li domobranski minister zabraniti rake nespodobnosti oficirjev. Odbor za podporo pomiioščenih Cehov se je ustanovil v Pragi. Sodelujejo vai krogi brez razlike strank, da pomorejo tistim nesrečnikom, ki so prišli iz ječ, pa ne vedo, kaj početi, kako se preživeti. ' - Bolj in bolj ja očivklno, da pri Itadnički Straži niso ljudje, ki jiin je kaj za slogo v J. S. Z.,^ampak da hočejo za vsako ceno -7- vzlie temu, da jih je tajništvo opozorilo na to, da imajo člani J. S. Z. ene interese in ene cilje in da naj se torej boj med enimi in drugimi ne poostruje, ker bi to škodilo ¡skupnemu delu po vojni — delati namenoma zgajo in razprtijo. Da se to laglje doseže, dopušča urad nik R. S. prostor v svojem listu vsakemu, kdor hoče obrekovati in napadati na najpodlejši način vsakega in vs?, kar se ne strinja s taktiko urednika K. S., med tem ko sogojnn ustanovitev češko-alovaške republike. Poročilo je datirano z dne 28. avgustu. Da prihaja v javnost tako pozno, ni nič čudnega, če se vzamejo sedanje vojne razmere v postev. Prav tako tudi ni čudno, da ni nobenih nadalj-nih poročil o razvoju stavke ali o njenem koneu. • Dasi se nam'more gotovo priznati, da smo glede na vse senzačne vesti previdni, moramo vendar reči, da je stvar zelo verjetna. Češka je od začetka vojen dežela nemirov. Bolj «govorna cd vseh časnikarskih vesti, v katerih je gotovo dostikrat kaj pretiranega ali pa popolnomu izmišljenega, »o tudi uradno |H>trjena poročila o ne-številnili arčtacijah, ki so Idle izvršene na Češkem in Moravskeui deloma takoj ob izbruhu vojne, deloma pa pozneje, in o neverjetno mnogoštevilnih sodbah, med temi mnogo smrtnih ,katerih ie bilo skoraj toliko kolikor v jugoslovanskih deželah. Nedvomno resnične so Midi vesti, da so se češki vojaki, kjer so le imeli priliko za to, vdajali Rusom in Srbom, in le na ta način je razumljivo, Sa je na Ruskem čez četrt ntiljons čeških Vojnih ujetnikov, da sc je iz njih mogla sestaviti ce- la divizija prostovoljcev in da se sestavljajo še \edno nove češke prostovoljne Čete. Razumljiv je tudi Vzrok stavke. Češko in Moravsko ata kljub visoko rlftviti Mulustriji bogati deželi, kar se tiče poljedelstva in živinoreje. Ker se zemlja intenzivno obdelava In je v kmetijstvu Že davno zavržen nauk, da 44je najbolje delati tn-l'o,kakor so delali naši stari," *e dežela v normalnih'časih lahko sama vzdržuje s svojimi produkti in je deloma celo eksportirala, o: pr. sadje. Da je Nemčija zelo sebična zaveznica, je že davno znano. Tega ne pripovedujejo le Slovani. Lani, ko je hiln pomendrana Rumunija, so celo taki listi kakpr dunajska "Neue Freie Presse," ostro napadali vlado, ker je trpela, da je Nemčiji» pobrala skoraj vse v Rutriuniji vplcujeiui žit^ zase. Ali tako se ni delalo le z ropom iz Srbije, Rumunije, Belgije, Francije in s Poljskega. Avstrija je moralu ves čas zalagati Nemčijo z živežem, kar ga je imela "r,dvcč". Da ima Avstrija kakšen prebitek sploh, se je moralo pač umet o izračunati. Kajti v resnici je bila Avstrija že pred vojno odvisna od uvoza kar se tiče mesa in kar se tiče žita. Tekom vojne se je položaj še poslabšal, ker je Ogtvika, ki je veliko bolj agrarna od avstrijske polovice, skrbela v prvi vrsti za .o. Kljub temu se je iz Avstrije gvažalo v Nemčijo. Avstrijske vlade niti ne dolžiuio, da je delala to iz same hudobije, ampak v svoji slaboftti je popuščala nemškemu pritisku. Seveda je bila ta slabost zločinska in njVne posledice so strašen bič za avstrijske narode. Iz poročil o debatah avstrijskega paríame'»-ta, posameznih deželnih komisij, •bprovizacijdííli odsekov itd. verno, da vlada v jugoslovanskih krajih resnično stradanje in. da so tuintam že ljudje od lakote umrli. Če vzamemo vsa ta dejstva v p<»štcv, tedaj lahko razumemo, da je postalo pomanjkanje živil tudi na Češkem neznosno iu.da.je moglo nagnati delavstvo na radikalne korake. Poročilo pravi, da je stopilo osemdesetitsoČ delavcev v stavko. Spomnimo sc, du je vojna in da je večina za ortižje sposobnih delavcev na fron-tj. Za sedanje čase je osemdesettisoč dalevcev za Prago ogromno število in ne more pravzaprav po-meniti nič druzega kakor sphišno stavko. Začela se je stavka kot protest proti draginji in izvažanju živil. Kmalu je dobila političen značaj. Pravzaprav bi kc moralo reči, da jc imelo od začetka tak značaj, kajti prav v takih vprašanjih, zaradi kakršiih je nastala, se no jnorejo delati stroge meje med gospodarstvom in politiko. A'i poroči to vrdi politični značaj v nastoj»ft delavstva za čiško-slovafiko republiko. To je gotovo le en del delavskih zahtev, kajti proletarske mase zahtevajo nedvomno kruha, tudi drtkler obstoji šo avstrijsko ccsarstvo. Prezreti ne pa ne more, da postavlja delavstvo to točko med svoje zahteve v času, ko je njegov položaj dvakratno kritičen. Eno nevarnost povzroča vojno, drug«» stavka. Ce nastopa prolotariaf v taki situacijj y. radikalno narodno-politično zahtevo in se poxtitv-Ija za republiko, tedaj to ne more biti delo huj-skačev, ampak je le potrdilo dejstva, da se v sedanjem losu ni mogoče izogibati narodnim v-jmšanjoiu. To so vprašanju, ki se sedaj odločujejo in resnica je, da jim posvečuje zavedni prole-riat povsod intenzivno |M>zornost. 1 Češko delavstvo ne prihaja iz Hftjčsll do idvo-jc zahteve. V poštfeV se mora jcmatCVisoka stopnja njegovega političnega razvoju. Toga je pripisati v prvi vrsti velefcndnst rij i; padal j* šolstvu — nA (Vskem skoraj ni analfabetov —. in "splošnemu političnemu zanimanju vseh slojev naroda. Prav v teh razlogih je utemeljei tudi veliki razvoj socialne demokracije, na Češkem, ki je bil/l že pred vojno ¿razmeroma najmočnejša socialistič- i na stranka v Avstriji po procentu avojih članov, svojih časopkov, avojih gospodarskih organizacij in avojih zastopnikov zlasti po občinah. Poročilo, ki smo ga uvodoma navedli, govori tudi o naroduo-aocialiiih in katoliških delavcih. Omeniti je treba, da je" narodno-socialna stranka Ik)1 j sestavljena iz malomeščanov kako? iz delaveev, katoliškega delavstva pa — vsaj pred vojno — ni bilo. Mogoče je, da so sedaj pritegnili ljudi s kmetov v tovarne, ali tudi v tem slučaju ne morejo igrati velike vloge, ker je klerikalizem na Češkem sploh skrajjio slaboten. Merodajna je med češkim delavstvom sedaj kakor pred vojno socialna demokracija. Važno je pa prav to, da nastopa ona za češko republiko. Fraza, da je 44nacionalistična," ne zaleže tukaj nič. Za delavvttvo so v narodnem vprašanju važni socialni momenti, in češko delavstvo jih je v vojni ne le spoznalo, ampak tudi občutilo. Njegovo stradanje je v veliki meri posledica narodno-poHtične odvisnosti. Njegove ulične na-, stope je razgnalo nemško ia madžarsko vojaštvo, kar ne bi bilo tako lahko mogoče, ako bi bila Češka samostalna. Za demokratične institucije, ki jih potrebuje za svoj politični in aoclaifii napredek, bi se v svoji republiki lože bojevalo, kakor v avstrijski monarhiji. Njegova zahteva po češki republiki torej ni izliv šovinizma, temveč praktičen socializem. Časovne razmere so prignale narodna vprašanja tako daleč, da zahtecajo rešitev. In Če hoče delavstvo, da se rešijo njemu v prid^ ne more ostati neprizadet gledalec, ampak mora z vso avojo močjo poseči Vmes, da ne pade odločitev proti njemu. Kar se odigrava pred našimi očui», je mogočen kos zgodovine. Socializem pa nima naloge, da bi opuzoval zgodovino le kot pasiven kritičar; o-pazovati jo mora kot učenec, da spozna vse njene elemente in v* roke jo mora vzeti, tako, kakršna je, da bo mogel iz tega, kar je; narediti to, kar hoče. \ Zadnjič smo poročali, kako je nVm.ški poslanik v Argentiniji Luxburg s posredovanjem švedskega poslaništva obveščal nemško vlado o kretanju argentinskih ladij in svetoval, kako naj se parniki potope "brez sledu." Ni !>ilo t ¡oba 'posebej u poza rja ti, kako nevarna bi lahko po*tulo ta reč in bilo je le razumljivo, Ju je u:*g?rti^sk& vlada takoj, ko je izvedela, kaj je uganjal Luf-burg, dala temu plemenitemu gospodu slovo. Ubogi kajzer> ki gn preganjajo od vseh strani, je torej še v eni deželi brci zastopstva. Argentinska vlada ne bi bila mogla .sforjti nič druzega, ne le ker ne more nobena dežela na svetu trpeti notoričnega špiona in hujskača kot diplomatičnega zastopnika, ampak tudi zato ne, ker je ljudstvo takoj zelo radikalno nastopilo. V Buenos Aircsu so bile velike protinemŠke demonstracije in pri izgredih, ki so sc izlegli iz njih, je bilo mnogo nemških trgovin poškodovanih. Rabukexso dobile tako vHik obseg, da je policija streljala in jc bilo več oseb ranjenih. Toki izgredi so seveda obžalovanja vredni. Kažejo pa vendar, kakšio ogorčenje se je polotilo ljudstva in kako glolmko se je zajedlo. Ali to še ni bil najrevnejši moment v vsej stvari..Glavno vprašanje je bilo, kakšio vloero je igrala v vsej aferf Švedska in kg j stori njena vlada. Prve dni je bilo držnnjc Švedske zelo dvomljivo. Švedski poslanik v Londonu je vzel dopust, kar je v taki kritični dobi še pojačalo sum. Švedski poslanik v Ameriki je skušal napraviti vtisk, da ni bilo Liucburgovo postopanje nič poHebue-ga, češ ila je tudi Amerika rabila švedsko posredovanje zh brzojave v Turčijo, kar je I>an- Svedsk _L a kriza sin g takoj ovrgel z dokazom, da je šlo takrat le za legalne telegrame, ki bi bili sestavljeni v francoščini in v Carigradu na švedskem poslaništvu prestavljeni v švedščino, kar se popolnoma vjema z diplomatičnimi običaji in sc niti najmanjc ne dotika nevtralnosti. * Šele zadnji čas prihajajo g Švedskega nekoliko bolj zadovoljiva poročila. Telegram iz Stock-bolmu pravi, du je švedski zunanji minister Lind-man zastopnikom Associated Press podal «izjavo, da jemlje Švedska vso stvar zelo rosno. Ameriški poslanik v Stookholmu Ira Nolsoti Morris je bil v soboto pri Lindmauu, in njemu je ta podal sledečo izjavo: Prvič: Švedska no jemlje, kakor sc jc na ne katerih mestih mislilo, stvari na lald;o, ampak so nasprotno popolnoma zaveda vse resnosti položaja in ima namen storiti vse mogoče, da sc reši /adeva. Drugič: Pošiljanje rfrpeš za Nemčijo se je popolnoma ustavilo tisti , trenotek, ko jc prišlo razkritje zunanjemu ministrstvu do znanja,sin so pod nobenim^pogoji več ne dovoli Tretjič: Če bi bila švedska vlada le najmanjc slutila, kakšen pomen imajo depeše, ki jih je po-ftiljnffi nemška vlad», se ne bi bilo pošiljanje nikdar dovolilo. ' • Četrtič: Švedska vlada je ostro protestirala proti zlorabljanju od strani nemške vlade in jo zahtevala pojasnila, na kar pa še ni dobila odgovora. Lindman trdi, da je Švedska postopala absolutno v dobri veri, katero je Nemčija grdo zlorabila in do bi bil že prej ustavil |»osredovanjc ncmških.depeš, če bi bil prej poučen, kuj počenja Nemčija. Kako je prišlo sploh do tega, da je švedska diplomatičnu služba posredovala nemške telegrame, ne more Lindman povedati, ker je bila ta praksa vpeljana, še preden je on prevzel zu-naifje ministrstvo. Lindman je tudi zatrdil, da hoče Švedsko ostati strogo nevtralna in je odločno oporekal mnenju, tla ima Švedska z Nemčijo kakšne tajne pogodbe. v ' Ce mc temelje Lindmanovc izjave na faktih ali če so podane |>od gotovim pritiskom, je drugo vprašanje, ki se seveda ne more lahko rešiti. Pritisk bi lahko izhajal te švedskih notranjih razmer. Sedanja vlada v Stoekholmu ne stoji posebno trdno in zlasti izza ruske revolucije sc jc še bolj omajala. Kakor je znano, so bile v švedskem glavnem me.stu cel« repubUčanske demonstracijo; to in razni obsežni Strajki pričajo, du je v deželi močno revolucionarno razpoloženje, katero diple,matičen škandal lahko še bolj podkuri. S«>cialisti bodo vladne nerodnosti na vsak način izrabili in enako bodo pač tudi liberalci postopali. Volilni boj za novi parlament bo na vsak način zelo oster in lahko povzroči velik prevrat. Tega se vlada očfeno boji in mogoče je, da vpliva to bolj kot vse drugo na njene nevtralne izjave. Pri tem je gotovo, da ima Švedska svojo pro-nomško stranko, kateri pripadajo večinoma velc-k a pita listi. Dolgo časa se jc širila glasna agitacijo, ki je-hotela pognati Švedsko v vojno na strani Nemčije. Za pretvezo sc je jemalo, da Švedska sicer ni varna od Rusije; v resnici so hujskači upali, da dobi Švedska Finsko, če pomaga Nemčiji do zmage. Za svetovni položaj poč ni posebno važno, iz kakšnih razlogov in pod kakšnimi vplivi bi švedska vlada popravila kruto kršeno nevtralnost. Ako jo le resnično in zadovoljivo popravi, se lahko izogne vojni. To je glavno za p^-i trenotek. Pri tem se pa ne more prezreti, da je Švedska sama v težavnem položaju in popolnoma logično bi bilo," če bi jo Nemčija skušala potegniti v vojno. a • Švedska je med dvema ognjeuis. Če hoče preživljati svoje ljudstvo, potrebuje živeža od Amerike. V nekaterih drugih ozirih, zlasti kar se tiče premoga, je pa odvisna od Nemčije. * Z Ameriko je že imela sitnosti, ker so hotele Zedinjene drŽave imeti garancijo, da ne bo živež, ki ga pošljejo na Švedsko, oddan Nemčiji. Ako sprejme Švedska definhivno ta pogoj, ki je popolnoma naraven, nima Nemčija pravzaprav nobene koristi od švedske nevtralnosti, ampak bi i-mda več dobička od njene armede in ml njenih ladij. V Berlinu torej najbržo razmišljajo, kako bi dopovedali Švedski, naj sc postavi Ameriki in /a vezjiikom po robu. Prav notranji položaj na švedskem je pa tak, da se vlado najbrže zaradi njega ne bo upala poslušati nemških želja* Tako je verjetno, da se konča ta kriza, ne da bi «c vojna še bolj razširila. Črna pega, ki je pri tem padla na nemško vlado, se seveda ne da umiti. Če bi imel nemški narod dovolj moči, da bi se uprl kajzerjevemn militarizmu, bi ravno sramota oficielne diploiuatičnc stnipitve najlože povzročila revolucijo. Ali zdi se, da bo moral biti militarizem na bojišču oslabljen, preden se mu bo ljudstvo moglo upreti. UTRINKI Tržaška "Edinost" se pritožuje zarodi narodnostnih razmer na avstrijskih državnih železnicah na sledeči način: • 44Država je ustanovila veliko železniško podjetje (takozvaue d?zavrte železnice) v prvi vrsti ^ iz gospodarskih in pa tudi važnih vojaških vzrokov. Namen je bil oseboditev od vpliva raznih zasebnih železniških družb, na drug; strani pa o-kvepitev državnih financ. Ve< ta namen se je kolikor toliko posrečil in danes lahko rečemo, d« je okoli 85 odstotkov vseh avstrijskih prog last države, ali pa od države je jako odvisnih manjših delniških družb. Človek bi torej mislil, da vsaj pri tako važnem gospodarskem podiutju, kf je »kupna last \rseh narodov, najde tudi zadostno razumevanja vseh narodnostnih pravic, onih pravic, ki jih jamči državni temeljni zakon, torej zakon istega gospodarja- Kdor bi tako ntMlil, je v hudi zmoti. j Vodilno meMo vseli avstrijskih železnic jc izletniško ministrstvo, katerega voditelj jo železniški minister. Videli smo, kako ie ndfrčfil baron Forstner s tega visokega mesta. Iji kdo ga jc vr-Itelt Odnesel ga je vV ljudske zbornice, ki jo « veliko odločnostjo pokazala, da na vodilnem mestu državnega ministrstva ne trpi nio/.a, ki je na skrajno brutalen način *nčH ponetnčovati vse avstrijsko žHezništ vo od centrale pa doli do zadnje stražnice na kaki ponižni mali železnici. Sa* to je bil tisti gospod, ki je uvedel nemščino ko* notranji službeni jezik. In to ne samo v službenem nzkn, marveč jo je zahteval tndi v zasebnih po-Kovorih nenemških uradnikov. Ta je bil, M ie jf»*V>-*®elčal slovanske uradnike iz krajev nilhrtvem naroda med trde Nemce.,rušil s tem rodhi" P* prijateljske vezi. samo da je liskczal ra/nln volkaratom,*' raznim nemškim organizacijam. Jasno je samoposebi, da v ministrstvu prevladuje samo nemški duri; naših uradnikov je tako malo v centrali, da njihova beseda ali 4 svet niti za atom ne spreminja položaja. Zahtevamo, da poltene železniško ministrstvo fesntfno V.t rok ovna centrala za žejezništvo, kamor spadajo strokovnjaki. Nameščajo naj se ljudje, ki se «avedajo svoje odgovornosti, glede državnoželeznišketft gospodarstva napram ljudstvu in državi, ki gledajo na vse narode s pravičnega stališča.. Hočemo, kar nam gret Mož, ki jc zamepjsl barona Forstnerja, je železniški strokovnjak, Banhans. Od njega naj zahtevajo naši poslanci na Dunaju, da se na voeh poljih odpravi to neznosno stanje naših železniških razmer, da ministrstvo pouči podrejene mu urade prav kategorično, kaj se sme in kaj no! Ako že hočejo, da dajemo, kar jc v naši moči. za domovino, naj nam dajo tudi ono, kar jo našega, kar nam gre! Na naši zemlji hočemo imeti slovenske uradnike! Drugih ne potrebujemo, nismo jih klicali 1 Saj nismo mi radi uradnikov, pač pa oni radi na^!" 44Edinost" ima pač malo preveč upanja.' Kakor da bi bila njena tožba kaj novega! In kakor da bi bilo merodajno to, če so isienuje železniški minister Focster ali pa BanVans! Sistem je tak, in posamezna oseba ne opravi proti njemu nič. A poslanci T Kaj#naj poslanci t Kadar o-priivijo, kar je vlada rnhtevala od njih, jih pošljejo po cesarjevem nalogu domu, pa mirna Bosna f Iz Artisterdama pišejo: Nemško poveljništvo ima precej sitnosti z de-z rotacija m I vojakov na zapadni ffnnti, Dozerta-cije sicer niuo tako mnogoštevilne, kakor so bile nekaj časa v Rusi ji, da Hi pobegnilo kar cele divi-zijc, toda pobegne jih dovolj, dasfra^no Nuncija skrbno prikriva take dogodke pred jivno^tjo. Edi se, da so nemške čete v Belgijif najbolj de-moralizirane. Taui se namreč neprestano reorganizirajo razbiti polki, ki jih pošiljajo z bojišča in mešajo z novimi rekrnti iz Nemčije. Med temi rekruti in starimi vojaki je že mnogokrat prišlo do krvavega pretepa in posledica je, da navadno eni in drugi pobegnejo čez belgijsko mejo na Nizozemsko, če lc< morejo, ker* se «boje kazni. Obmejne straže imajo neprestane spopade •( dezer-,terji. V St. Laurcvnsu jc pred kratkim 80 nemških vojakov po vročem boju s stražami pobegnilo čez mejo. Nemške vojaške oblasti so zagradilc mejo z bodečimi žicami, ki so elektrizirane. Pri Kencv-#kem kanalu je pa globoka voda nevtralizirala električ ne žice in ifezcrterji so kmalu izvohali ta vaitii prostor, kjer so se lohko brez nevarnosti zmuzali čez žično ograjo. Oblasti so nato podrle jez pri kanalu in s tem odstranile vodo, ki je pa kinalu poplavila bližnjo holandsko pokrajino in nppravila ogromno «škodo. Vse okrožje od E.vdh ovena do Drnhacha sc jc spremenilo v jeze-,0'v ^°p'nv,i°na so polja s krompirjem in veliki pašniki: mnogo goveje Živine je utonilo. traku okrog vratiuZnoke pošljejo sorodnikom domov, trupla pa zmečejo v ogromne plavže, kjer jih vpepele. V teh plavžih gori noč in dan ogenj. Pokopavanje mrliče v za nemško fronto je nemogoče, ker jc tam vsa pokrajina preprežena *'o-branihrtimi črtami. iz ITolandije poročajo: Mesto Ohent v Bclgi-ji ostane morda v zgodovini zabeleženo kot največji krematorij sedanjega* časa. Nemci tamkaj sežigajo svoje mrliče, ki jih privažajo z zapodne fronte. Vlak za vlakom samih živinskih vagonov prihaja vsak dan in vsi vagoni so natlačeni z mr-liči kakor s Sardinami. Na postaji Sv. PeM »zlagajo mrliče In jim poberejo identifikacijske znake iz medenine, ki jih ima vsak nemški vojak na t Dunaja prihaja preko Amsterdama slcde-če poročilo: Z ozirom na splošno ofenzivo naših sovražnikov sta sklenili Avstro-Ogrska in Nemci-.ia porabiti pomožne poliske armadne »bore pod uvstrij. poMcljništvom. Čim dopusti vojni polo-zaj bo iz teh zborov zopet napravljeno jedro po jske armade. Za enkrat se bodo Poljaki vež-V* Poljskem. Posvetovanje med nemško in avstrijsko vlado zaradi ustanovitve poljske vin-de jc končano in v kratkem bo Poljska med ne-odvisnimi državami. Kakor je znano, so bile polj-ske čete pred kralkim razpuščene; ve se tudi, za-kaj. \ prasanje je, če se bodo dali Poljaki poslej bolj vleči/ra nos, kakor doslej. Iz Kodanja poročajo: Po vesteh iz Berlina je dobila papeževa nota v Nemčiji precej simpatičen sprejem. Uradni kro-JJ. m večma listov se rezervira s komentarjem, to-do ostali so precej zgovorni in pravijo, da je papež vsekakor prej izvedel o mnenju vodilnih državnikov na obeh straneh in da ni poslal note brez upanja na uspeh. Monarhični s stem povzdiguje vladarja tako nad navadno" ljudstvo, da postane i« njega -četudi le a fikeiji - polbog. S tem se povzroči sugestija» da je dinastija po naturi nekaj višjega L» prejahslej se mora iz tega poroditi blazna do^ mialjavost, megalomanija. wm %P? KRTIH**! 119mm SUV. DELAVSKA ^^^ ^^^ justica v Avstriji. St4«lt CMMMMfh. Pi. QLAVKI UmADNtKl PREDSKDNIK i Ivan Proator, 6120 8t Clair Ave. Cleveland, Ohio. PODP 8 E t >N KPNlK: Jo*p 2orko, B. P. D. t, hot 113 Wwt Nawtoa, Pa. TAJNIK: ftiua Novak, Maim »t., Ceaaawfk, Pa. POMOŽNI TAJNIK: Aadraj Vidriah, 170 rraaklia Main 81, Coaenaach, Pa Ul.AUAJNIK: Jowo ftale, «50J St Clair Ave., Clevelaed, Okio. POMOŽNI ULAOAJNlKr Kraak Parlovfič, b. «47, Farest CHtjr, Pa. 1. aadsaraik: Ivaa A. Kakar, 207 Haaover St., Milwaukee, Wka. I. aadaeraikt NikelaJ Pavle, 1 Cvaib St., Nu»rey Hill, N. H. Pittsliurgk, Pa. aadsaraik: Freak KauiW. b. 73. Duolo. Pa. « I. porotaik: Aataa Lavri*, box S, Jakoa, Pa. 8. porotaik: Freak Bavdkk, «303 GlaaaAve., Cleveland, Okla. ' I. porotaik: Anton Wefty, box 33, Superior, Pa. T?BOTOX ZDBAVNIK F. J. Kara, II. D., «203 81. Clair Ave., Cleveland, Okie. POMOŽNI ODBOB: Martin Jager, Coaemaugli, Pa. Ivan Grgtfter, 346 Boaael Ave., Johnstown, Pa. Ntetan Kahrie, Conrratitijjh, Pa. Ivaa Huhadilaik, Box 2A3, Sootb Fork, Pa. < Tgnae Pečjak, 2»7 Cooper Ave., Jehnetown, Pa. Frane Pristave, Ceaeasaagh, Pa. O LAVNI URAD v ktti it. 20 Maia St., Coaemaugk, Pa. Uradme OiaaUe: PBOLBTABEC, 400« W. Slat St.. Chicago, UI^T* Ceajeaa trativa, aairewa nji k uredniki, ee uljudao protoni,^ •Ionise naravaost na glavnega tajnika in nikogar drugega. P<*aar ni, edino peton* Postnih. Expreeaih. aH Baačaitf dinamik nakaimie. niki tMttoia privataik čekov. Nakasaiee naj se naalovija: Blsii Novak, i 1 »«posit Bauk, Coaemaugk, ra., ia tako naslovijeae polil ja x ww^nim poročilom *a analov gl. tajnika. ▼ alaiaju, da opaaijo droit vani tajniki prt poročilih «lavnega, taja i ka kake peaioajkljiveeti, aaj t> aeaiudoma aasaaaijo urada glavnega tajnika, da ae v pri*j kedaje popra» I. M glfjg I*' 421 Vplačalo kUfUttU 1 201.24 ! $ 50.98 i 81.02 1 89.80 i 88.09 I 12.14 64.88 I ................... 21................... 22 ••••••,<••• ...... »8........... ....... «i...... ........... •t* • • ♦»• t} •••.. * w ... . M ■S................... M ..k......,...,.,... Aa ...... ...•••«. alt« ............. «». 0 . m—.'....,.... •v. *..«•••••• «T . ...... to................... ij................... ^^f ..........<.• .... <><).....*•.. .......... 3 9................... 4 0......'............v 41 * ...... .......... 4 2................... 4 3................... 44..•••...•..«...,.*. 46................... 46................... 47...... 4 8...... 4 9...... 5 0...... 5 1...... 103.01 80.00 34.tn 97.88 57.62 88.tS 26. tO 16.94 * 84.58 ....... MJV 801.9M 20.12 ... * •. •» G*.. 53. . 54. . r» 5.. 56. . 67.. 58. . 59. . »Ml. . 61.. H H 64. . 05.. i....... 66......;......... w«............... m................ jI................ f|................. 3§v............... 7?............ 74:............... 76................ 76........"........ 77................ 7 8................ 7 9................ 8 0................ 81................. fri................ M................ 84................ 86................. 86................ 87................ 88.............<•• 89. ............t ., 91................ pos. član ......... Skupaj........7 R8 s« •10.25 08.80 95.86 61.08 49.70 112.01 59.85 49.52 99.48 64.65 82.16 30.00 13.00 33.06 76.68 67.48 57.94 109.08 7.16 12.00 14.81 14.40 132.87 23.56 26.70 61.14 62.60 46.02 104.82 14.50 13.00 39.87 — 48.17 38.17 58.07 53.60 61.71 .....32.53 22.31 ; 20.30 6.58 7.19 76.30 ! 19.13 39.81 j 26.28 26.41 26.10 16.16 t 24.63 18.90 10.08 21.62 31.67 \ $ 4,345.0«; v 4 meteeik 9 900.06 212.35 368.65 357.68 > 378.56 42.47 269.02 86.68 138.91 368.59 . 329.56 ll'H.Nl 401.72 237.62 333.00 107.88 v 42.70 143.53 38.87 117.16 47.11 256.81 t 730.10 ; 120.47 392.69 264.16 m.80 188 H4 234.62 323.16 Tl.44 83.68 181.1« 270.78 - 392.19 348.55 208.66 471.95 301.97 201.08 421.97 296.56 123.44 197.79 136.24 58.70 115.96 147.91 298.16 320.86 . 463.07 28.64 00.96 66.07 58.12 522.60 94.24 107.49 274.71 245.93 195.99 391.66 58.15 181.85 63.21 191.72 182.80 168.26 282.68 196.99 286.38 150.90 125.60 89.74 83.09 44.40 34.11 296.82 105.62 166.01 126.72 129.72 116.77 70.66 108.92 80.70 70.70 88.43 127.49 6.00 818,286.05 lipkiann auKuola 254.00 56.00 89.00 54.00 MB8E01VO IK ŠTIRIM ESEČNO POROČILO 8 D. P. Z. končam meseca avgusta 1017. a fiaaaiaem »aalovaaju med gl. uradam ia ' kra jeva trni društvi. Draitvn it. ' 1....................J 2.........,:.•........ 3... j...............i 4...................I I...",,............ 6....v..;...i.....:a 7...................» l< • I I I I I < t t f I I I ( I J I 9.................. i . 10................... Ll v v ....... J £ ...... ......... ,.... M......•»•«..v...... 14........*..«....,.. 16. . .. . . i ,. , 4. v . 16*......Vir.*..._____ U- t . • f ► • • ........... 4 ... |l« J^* .... ^ ........ ... . fw< .... '. • • f*......'» • 36.00 55.00 21.00 26.00 60.00 84 00 32.00 90.00 i 72.00 I ......I 30.00 « j .......... I 107.00 24.00 28.00 16.00 35.00 82.00 48.00 127.00 24.00 20.00 38.00 20.00 9.00 59.00 30.00 51.00 40.00 12.00 v i masacik t 931.50! 153.00 282.00 148.00 615.00 10.00 190.001 64.50 596.00 118.00 147.00; 36.00 f 203.00 92.00 870 00 .........I 19.00 j 201.00 94.50 | 101.00 i >23 00 101.00 16.00 84.00 j 119.00 204.00 171.00 395.00 122.001 8<>.00 128.00 44.00 50.00 296.00 231.00 225.00 618.00 ! 71.00 45.00 74.00 12.00 196.00 87.00 107.00 174.00 65.00 20.00 24.00 69.00 46.00 30.00 13.00 12.00 73.00 18.00 58.00 f 2,210.00 30.00 28.00 193.00 103.00 9.00 116.00 385.00 »*«». .. 231.00 76.00 490.50 L6.00 ' 17.00 74.00 107.00 149.00 18.00 262.00 510.00 88.00 23.00 12.00 13.00 18.00 203.00 18.00 247.00 95.50 34.00 57.00 ; 41.00 35.00 20.00 42.00 . 52.00 58.00 | 912.748 50 V vem kc razlikuj« kakAen Alc. ksander, Nikolaj, Mirko od dru jfih ljudi? ne jo, je iacri»; ee ne pijp, je žejen; 6e ne spi, ne z^ntdi; Ae dobi klofuto, ga zaboli> ie pride na mra/, «a zebe. Kaj itna torej na %»bi, da bi gn cenili kot božansko bitje♦ Mlužiti narodu je pono* za Ho-veka, »ložiti kralju je poniževalno za ¿love-ka » * BLAS NOVAK, "Ormcrkratlino kialjonlvo" je zabit» ali p« hiuavnka fraza. Kjer je arintokracija, ni demokracije. Kralj jo pa po vsem hvo-jem položaju arktokrat. Kralji iti cesar ji niso ni<" druze-ga, kakor bolj dragoceno oblcrcni glavarji «livjih plemen. Divja Ki in barbari ne znajo živeti brc?, dednih glavarjev. Kulturni na. rodi ae vladajo nami. \a drugem niCMtu objavljamo aod-ho, k) jo je avstrijsko vojno ^odiAiV izreklo zoper alljrei^ skega pmdanca Orafeuauerja. Menda pa ne ininH nihie, da je to le osamljen alu^aj voja&ko-jwti<'-ne hlaznoMi. Hodbe, ki npfOminjajo na najtemnoj. ne i*ase srednjega veka, ko ho ncžigall °krirover-rc" in 44coprnice," nt» bile tekom vojne v vrtkoru-meni monarhiji na te-ka.io dnevi. Na sredi je bila ocnarjeva slika. Ker um je pa vse skupaj jemalo preveč prostora na steni, jc odrezal cesarjevo sliko in jo položil prcW kdo hoče. In ker bi bilo to dejanje le tedaj 44kaznivo dejanje," če hi se bilo izvršilo it. tega, in »i-cer prav samo iz tega razloga, počiva vsa krii-tev spoštovanja edino na domnevanju nodiSča. In kako se je glasila kazenf Štiri leta težke ječe! Drug *lttčaj. Johana Ilohenivarter jc bila od poljskovoj-nega sodišča zaradi zločina kršitve javnega miru po § 341 a vojaškega kazenskega zakona obsojena na — smrt na vislicah. Omenjeni paragraf ae glasi: Zločina kršitve Javnega reda j« kriv ji) kdor akuia hujskati na zaničevanje ali na sovraštvo do eenarjevf osebe, zoper enotno državno upravo . , . { Sodba pravi dabeaedno: "Oibtožeiika je kriva «ločina krčitve javnega reda po § 341 a, storjenega k tem, da je akuAala javno in pred ve*j}m številom ljudi hujukati zoper eesatxka nrmadna poveljstva in njih ukaze." ( itatelji vidijo torej popolnoma ja*no, da jc hilu ¿enska obsojena aaradi zločina, katerega nI! In ohnojena je bila ua smrt na vislieah! Nagla sodba zaradi dejanj, ki *o storjena e-dino z besedami! Postopanje, ki traja, vštevši izrek Hod-bc, največ trikrat &liriindvaj«et ur in ki pozna le eno kazen: Smrt J Seveda tudi o obram-bi ni govora, kajti da določijo lajtnanta za zagovornika, ne patf ne more imenovati obramba. Tudi ni nobenih pravnih imttane, nobenega višjega pregledovanja, temveč le poveljnikovo potrdilo, ki je le formalnost. Krona v«ega pa je v teai, do se vrši vne to prvič 'na temelji»' absolutno in zavedno neustavne naredbe po I 14., in drugič "na temelju" absolutno in zavedno napačnega razglasa nagle sodbe. Oroza spreletava človeka, ee preminil vse fo. In kar je najgroznejše — te >odbe niso iz-jenini slučaji, ampak izliv tistega topega birokrati*'nega siatema, tistega okrutnega ab^4Tutiz-ma, ki je le v Avstriji mogoč. J Toliko pove " Arbeiter Zeituntr", Dhiga sodba je bila pozneje od najvišjega sodila razve-* ljavljena. tod« to je slaba t/Mažba, če se pomisli, da je bilo na ti*o^e možicih tn žensk v Avstriji na ta način res obešenih. » . •* t 'Arb. Ztg." govori o okrutnem absolutizmu. ki je le v Avstriji mogoč. In nekateri ljudje mislijo še vedaro, tla spada Avstrija med ustavne države! > : s TAKTIKA , LJUDI PRI -RAD STRAŽI \ (Konec h 4. »trani.) vention empowering the exeeut-ivt committee to fill vacancies and to submit a eopv of the plut. form to each pronpeetive candl. date with the proviso that any candidate who refused to stand on the platform should not h« placed on the ticket. This pro. vision makes it impossible for au.v pro-war candidate to run on the ticket. , Fraternally your«, O. C. WiUon. Na podlagi tega bi vprašal I>». bravea, kdo so torej tisti pro-war kandidati, za katere jc glasoval Petrič in ostali ulov. deleggtje? Dubravuc ima sedaj priliko, Ua navede imena dotičnih 'pro.war' kandidatov. Ako tega nc stori, ga Kmatram za navadnega podle-ga obrekovalca in nesramnega Lažnivca. ('e se iz teh, očitno preračunj<». nih namer, t. j. z obrekovanjem pruumeznih sodrugov in eellh skupin, razmere v J. S. Z. tako pi}. *stre, da bo vice pred-fednika kakitie republike r tjUovno tiadzorstvo vojaške site, sklepanje pogodb,, imenovanje ministrov bo pripadalo iakonftdajni «kupAčini. Le na ta najin bojnogoče zavarovati narod pred raznimi presenečenji v jmtfahjl in zunanji politiki. Le pa. t» hačm ^tan4 čim kiHljveejo mera državne oblasti v io k A' naro-febm požrle velikdAske svote. . ! T, " * « . .: Jasneje da ne- potrebuje republika MfitoL neg|k predsednika. Kako pa naj obstaja republika brez predsednika i to vprafonje je slišno one-irtu vprašanju, ki jib stavljaji> V daljnih ruskih vasicah stare mamice: Kako naj obstane Rusija brez carja f ' ' ^ ' v * N ' > , Kakor vidimo sedaj, je mogoče .živeti brez carja, ne alable, pač |wi veliko l>olje, kakor s carjem. O tem »o ne prepričali tudi najbolj reakcionarni Moji Rusije. • Ako se preneso najbolj važne oblasti predsednika v rake zakonodajne skupščine, to je v roke parlamenta, kakšne pravice ostanejo tedaj ie za predsednikaNikaktinel Ker pa je treh.» in je pač tudi mogoče prenesti vse važnejše hi odličnejše pmvice, ki jih ima zdaj predsednik kakšne moderne republike, v roke zakonodajne skup-Vine, je tndi igrača naprtiti dolžnosti takega pred^nlnika. tej zakonodajni skupščini sami ali kakšnemu drugem n organu državne vlade. Lahko pa tudi navedemo slučaje republik, brc» predsednikirv. Republika take vr*te je mala Hviea, kjer je predsednik eden izmed ministrov zveznega sveta, ki dobiva za svoje dosto-janstvo nin leto pJtčo .S00 rabljev.' Ta predsednik nima nikakršnih posebnih pravic tf>r je le prvi med sebi enakimi.1 Drugi slučaj pa je še veliko bolj jasen. To je sedanja rnska republika. Ona obstaja brez vsakega predsednika in to v čomu, ko se nahaja republika v skrajno težavnem položaju. M V volilnem boju za ustavodajna skupščino bo dolžnoat demokracije, da pojasni ljudskim tnasam, kako predstavlja predsedni*tvo v republiki nepotrebno drago tn nevarno hiAtitucijo. ." i • Gotovo bodo v ustavodajni skupščini o tem vprašanju razliima mnenja. Ce ne vse. bodo vsaj nekatere mričanske stranke zahtevale predsednika, ue le zato, ker nuHlijo sjteai bolje zavorovati svoje razredne interese, ampak tudi zato. ker je njih duh premalo gibčen, da bi hc mogel hitro vživeti v nove razmere. Nu drugi stropi je mogoče, da pride v ustavodajno skupičino tudi par anar-} histov, ki bodo takoj zahtevali odstranitev vsa kegtt parlamenta in vsake vlade. Dosedanji raztkj v Bud ji pa ka|e. da se bo do roimere najhrže uredile tako, kikor jih iite-u^eljiije delavski in vojaški svet. Ruska repnbll. | ka tedaj pnč n6 ho takoj prvi dan soctaliatična. I kar jg že zato nemogoče, ker dosedanji gosp^l ir-H »ki razvoj še ni ustvaril pofrojev m popolno enaki nieri zakonodajna skupščina predstavljala ničenje socializma; pač pa l»o imela do soeiallz* ves parod ter v njega imenu uredila vse nadalj- 1 nia najbolj ¿riprto pot in bo lahko slnžila delat'. , nje postopanje. t »tvn vseh dežel »a ffltd. \ . r , Barberton, 0. (lanom J. S. Socialistične zveze. Cenjeni sodrugi! i 3ifi se obračamo na vse, ki želita ¡obvarovanja in ste nasprotni nc-napredku J. S. Z., ds vzamete v poštev ta naš dopis. Mi se nočemo zdaj spuščati v nikako debato ali protestirati pli na padati in zagovarjati posanift-zne sodruge ali organizacije. Mi imamo željo, da ta naš dopis Čitajo vsi#člani in ga pretiče, preden glasujejo na glasovnicah, katere imajo organizacije v rokah o delitvi zveze. , Glavni odbor ni mogel priti do zaključka, da bi v pošteval predlo» organizacije št. 53 iz Gar.f, Ind U jc zahtevali kongres. Mi smo tisti predlog podpisali, ¡ali ostal je glah vpijočega. I izgleda, sodrugi, nekdo ^ • kongresa!. Sodrugi, Mi apeliramo nt i vaa In na vse organizacije 4. 8. ft. ne dajte se zapeljati z malim papirjem, ki se zove glasovnic«; iti , nikakršna mala stvar, kakor mogoče kdo misli: To je velika stvar ker se tiče obstanka zveze. V m-*i se še nekaj krije, nekaj je še pri posameznih sodrugih, za kar članstvo še ne ve; dn se to izčisti ' in da se pride do dna, je potrehan kongres. • Mnogo bo sodrugov oporekalo, da stane denar. Ali sodrugi ne-bojte se za oni denar, katerega bi nas stal kongres. Mi hotno po kongresu imeli boljše delo za zvezo in s tem bomo hitro pokrili stroške kongresa. Ako se bo tako pustilo zveza bo tri pot slabša. Mi upamo, da bodo v.se organizacije za tO; posamezni sodrugi mogoče ne bodo, ali to ne menja stvari, ker poedini hc ni zveza. Kolikor je nam znano, naši predstavniki najbolj molče o kongresu, ali baš zato ga jc treba, da se pride do jasnega. Kakor stvar izgleda, so nekateri naši člani použili buržvaznc kroglice, ali naj ne mislijo, da to nc prid« na dan. tfa/lio kongres lahko to reši ia iznese stvar na dan. j ,Mi mislimo, da se vsi oni, ki i bodo nasprotovali kongresu, hej* pogledati članstvu iz oči v Oči. Vsi nasi pišejo po časopisju eden čez drugega, sli treba d« pogledajo v oči tistim, ki so jih postavili; tam naj gredo na belo, da se vidi, kdo so in kaj. Apeliramo na vse vas, da i*-nesete vaše mišljenje o tem v Pro letareu in Radnički Straži. Ako ,*e ta naša želja izpolni, kakor «e, nadejamo, potem bomo nadalje razpravljali in iskali vzroka tega spora; sedaj Je važnejše, da čini prej »kliče kongres. Vsuka organizacija hi po p«*®' vjlil» poslala delegate, ki bi imeli v imenu organizacije, dn rcšij° ta spor. Mi nočemo priporočiti, da ne glasujte za te glasovnice, ki ho sedaj izslc, ali mi ne bonm še ghsovalt, ker smatramo on«* glasovnice za nej>omngljive zvezi-Vsuka organizacija naj del*, kor misli, da jc najboljše, ali mi vseeno apeliramo, da nc in« posledice, spominjajte se pr« =; BTAKEC vega in največjega učitelj» anans-tveocga »ocialtzna Karla Marksa, ki je »«rekel: Delavci vseh. delti, združit«' \a kongresu >» st\ar uajlo/c se ne more po sili držati skupaj. Naposled pa prlponočaito u - kako naj glasujemo mi. Da pove-Lani se je to poskušalo lu posle- druleuju v Harbertonu ,naj se ,ne juto po pravici; Čudimo ae. Vse čl v« dica je bila edino ta, da se je po- dela slepo; če je kateri čas uepri- ka zdaj tako, kakor da so Hloven-tem vse leto še bolj sililo narazen, ineren za kongres, je sedanj i» zahtevali razdelitev v sekcije. Sodrugi v Harbertonu naj na- nikomur ni treba naporno mi»-1 Ali so hrvaški sodrugi res poza-tančnije pogledajo predlog glav-¡liti, da spozna to euostavno res- j bili, da je prišla ta zahteva že dav- nico.) reši, radi tega, sodrugi, neprej za kongres. ! nega odbora. Ta predlog ne raz J. S. **oc. udruženje št. 147,1 bije Zveze, ampak hoče le avto- - llarhcrton, O. : uouiijo za vsako sekcijo. ¡Saj si Glenooe, Ohio. • . sodrugi v Harbertonu lahko iz- Kot začasni tajnik kluba št. 2, Objavljami ta dopis, da ue bodo bero tisto sekcijo, ki jim je na> J. S. Z., imam dolžnost, da odfo-sodrugi v Harbertonu mislili, da ] bol j všeč. | veri m tajniku kluba štev, 11(1 v o ■■¡■■■■lil pa udruženje v Harbertonu, ki zatiramo ujibovo mišljenje. Todn | Kar se tiče naiuigavaiua njih poziv je brez pomena. Ne bo-/iburžvaanih kroglicah ", naj jiio govorili o formalnem delu; ua glasovanju je sedaj iniciativa, ne pa kongres. Ampak o h rez pomembnosti te . zahteve je treba besed. Prvič je res, da stane tak kongres denarja, pa ne malo. Drugič pa imamo s kongresi izkušnje. Imeli suio ga lani. Slovenski delegati se pač še spominjajo, kakšem je bil. Tudi ta kongresne imel rešiti vprašanja, rešil pa ni nič. In če bi se sedaj sklical kongres, bi bil prav tak, kakršen' je bil lanski in prav tako ne bi uiog£l rešiti vprašanj, ki jih ho rešila šele višja instanca, namreč Interuaciouala. Položaj v Zvezi je ta: Hrvati hečejo ločitev; Slovenci jo hočejo sedaj tudi. Kar hoče narazen, Yorkville, O., in sploh tistim hrvaškim todrugum ki se postavljajo na enako stališče. Omenjeni no od njihove strani? Mi sc še dobro spominjamo, kako je bilo ua tretjem kongresu v Chicagi. Še preden se je "Otvoril kongres, sc je razvila strastna agitacija proti Slovencem in na večernem sestanku pred otvoritvijo je bflo kakor zarota. Ves kongres je Idi potem poln napadov in zmerjanja, in SEVERA* WAFERS POR HEADACHE AND NEURALGIA MHHHE LG1A S fro Ks Ju. est pravi v uvodu, da noče debatir-! klub razpošilja okrožnice, ki se zdaj vidimo že vse leto, da se to ati iu protesetiratl in napadati glase: sodrugov iu organizacij, jasno govorilo, če ima kaj povedati. Tako natolcevauje ni socialistično, ker si ob takih besedah vsak lahko misli, kar si hoče. Udruženje v Harbertonu naj tudi ne pozabi, da jc prihajala zahteve za ločitev baš od hrvaških sodrugov in Slovenci so jim le ustregli, ko so naposled sprijeli njih zahteve. Nikar torej sumničiti, kakor da bi priporočali predlog iz kakršnega strahu« <"'e se enkrat spozna, da se posebej lahko liolje dela, kakor skupaj, je/edino pametno, da se stori to, kar se mora zgoditi. Yorkville, Ohio September, lil., lîMT Drugo vi! Pred nama je, da ue dozvoli- od RadniČke Straže neprenehoma nadaljuje. O ne čutijo tega sodrugi v I Vorkvillc, pa čutimo mi, kako zastaja zaradi tega vse dek). Hoteli' mo, da se naš Savez pocijepa ste biri ločeni; zdaj smo tudi mi j Vratite glasovnice o raacijepu pripravljeni, da se izvrši ločitev- v prazne nazad. 1 pitajte glavni [sekcije. Vemo, da se v slovenski odbor, kome od dana* pripada- sekciji ne bomo zmerjali In tratili I te, kada niste glasovali ni za je- ča*a z nepotrebnimi napadi, am - dnu sekciju. Tako smo mi uči- pa k delali bomo. In ml hočemo, nili, tako i vi uičnite. Živelo je- da pridemo enkrat do dela. C> ho- dinstvo našeg saveza ! J. S. Z. broj 116, Yorkville, O. Stojan Raguž, tajnik., čejo hrvaški sodrugi tako, naj sc lotijo dela v svoji sekciji; vsaj se ne bodo mogli izgovarjati, da jih Hrvaški klub v Yorkville la - '»li oviramo. Za taka zdravila, ka hko glasuje, kakor ga je volja kršna priporoča Yorkville, sc pn pa ue bomo dali predpisovati, !*hko «•hvalimo. le se ne izvSi (Se v «rovi Praški sopsr glavobol In oevralgtjo) htoo oiajfcbo. Ceas ta oanlov za zavitek s 12 pralfrfr ■Jfe in i __» • . . Domač liniment. - ... f .v** .'•!<'>' »Jgj ••' ' - V vsaki hili bi morali imst» steklenico dobrega linimeata vadno pri rokah za »lušaj neereie. poškodb, zvinjenj in odrge m pn takih prilikah ne vemo xa boljege kot je ¡SEVERA« U GOTHARD OIL (Sevtrovo Oothardsko olje)- Isto umiri bolečine, bolesti, krte in je precej prirodno in dobro za zdravljenja ravno takih elutaje* kot so: revmat./eir, «.«,. d . zvirvjsnj». odrge, otekline, otekle iieze, okorslost in bolečine v milicah. 4 . . Cene 28 in 60 centov. V lekarnah vsepovsod. DOBRO ZA ZV1NJENJA. Mr. r»nk Vo~*n. Hioos»iioid. Most., m« piaal Ud« 1«. febr. 1017 slldnta: Zirlnll •! koUfc In ko -n» »I f» P»fkra» nadre»i i s»v«rovli« GoOutrdtkla oljsa. so prsMhnls t«s in udsj m topni dobro pof "tiru." « " Čs Kupit« 8«mnn MfenvUn v dom.ii Mural. ZnhUviji« mmo Snrsro»* jlb m inurstn dobiti, anručltn jih nnr»?no«i «d nas. , , „ W. F. SEVERA C0„ CEDAR RAPIDS, IOWA clululylylyiuiuiu viuiuivluiVtViMIViV mt , ' ^«y* m 1111™' ■ BM; "1 a a V delu je in začetkom oktobra izide družinski organizacija po sekcijah, ne ho druge posledice, kakor da sc bo prepir nadaljeval, in hrvaški so-dtugi bodo zopet prišli z zahtevo, da se ločimo, ali pe nas bodo hoteli pometati iz Zveze, ker si do -mišijajo, da je vedno le tisto prav, kar oni trobijo. Kar se mora na vsak način izve-šiti, naj sc rajši izvrši prej, da bo vsaj enkrat opravljeno. Stvar jc na, glasovanju, torej naj se odgla-sujc. S soc. pozdravom Louis Britz. MUMMIIMIIIMMMIM Na|več|a slovenska zlatarska trgovin FRANK ČERNE za leto 1918 ,.'..... \ . Trije letniki tega koledarja so izšli. Slovenska javnost v Ameriki ga - ]>ozna in za četrti letnik nam ni treba peti slave. Da ae je ta izdaja *< priljubila ameriškim Slovencem, nam dokazuje nje rastoča naklada. Uspeh koledarja v prvih treh letih je bil izdajateljstvu v vzpodbujo. Uredništvo in upravništvo sta se potrudila, da podata Slovencem v Ameriki knjigo, ki jih bo veselila. Uredništvo polaga važnost na to, da bo vsebina raznovrstna, ter pride leposlovje prav tako do veljave, kakor poljuden pouk, resnoba prav tako kakor šala. Naročniki najdejo tudi v no-V vem letniku imena pisateljev, ki so s? jim prikupili. Originalne prispevke imamo od Etbina Kristana, Jožeta Zavertnika st., Ivana Moleka, Franka Savsa, Jožeta Ambrožiča i.t.d. Koledar obsega pesmi, ki bodo razvedrile čitatelje in deloma služile tudi potrebam organizacij po deklamacijah. — Uvrščeni so prispevki slovenskih pisateljev iz stare domovine in literatov drugih narodov. Drugo gradivo je raznovrstno, kolikor le more biti v taki izdaji. Skrbno urejen je ilustrativni det • Tudi v tem oziru bodo odjemalci opazili napredek. Koledar bo imel več celostranskih lepih slik, povrh pa veliko število manjših ilustracij. Med prvimi bomo imeli nekoliko originalov. Splošno je znano, da t > -ake izdaje v sedanjem času zelo otežčane, ker so se vse tiskarske potrebščine nezaslišano podražile, zlasti pa papir. Obljubovala se je odpomoč, vodile so ss preiskave. Toda pri preiskavah je ostalo. Namesto da bi se bil položaj zboljšal, se je še poslabšal in draginja postaja le še večja. Kljub temu je izdajateljstvo sklenilo, da ne poviša cene. Tudi letošnji koledar velja ' StranKp. \ MOMf MSMMeeeeeeaeo 6033 St. Clair A ve., : Cleveland, Ohio Ure, veriiiee, prstane, broške, zaprstnice, medaljon&ke, itd. Popravljamo ure po nizki ceni. • Podružnica Columbin Gram of onoT in gramofonskih plošč •lov«nskih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila. P ¡¿it« po casik, kntnri M Vam poilja brasplacno. Najboljša blago. Najaišj« ceas. JBI-IEH ÜBE iS Cleveland, O. Slov. soc. klub štev. 27 v (Me-velandu priredi dne 4. ne^tnbi t. 1. veselico, spojeno s predstavo. Igrala se bo zabavna veseloigra Maloincstne tradicije". (Mala slovenska društva v ozno v nor. g Igrala bo izvrstna unijska godba; dobra in točna postrežba v vsakem ■ oziru. • g Cinti preostanek toga piknika je namenjen za fond slovenskega ■ " DOMA" v Forest City, Pa. 1 | Najuljudnejše vabimo vse 8)ov«»»ee iz Korcst City in okolice, da ne 81 mnogoštevilno udeleže tega piknika, ker gre za splošuo korist in 11 izobrazbo. " Pridite vsi do zadnjega, kliče ODBOK! d TAJNIKOM, ZASTOPNIKOM IN POSAMEZNIKOM. ¡ i- \ ) 50 centov, ker računa izdajateljstvo s tem, da bo slovensko delavstvo seglo po njem in ga pokupilo, tako da ne nastane škode iz preostajanja izdaje. Kakor po navadi, bo tudi letos J . ' . • s •• • A* • ^ ; Koledar trdo vezan. Vso vsebino objavimo, ko bo koledar dotiskan. UpraVništvo prosi, naj se društva in posamezniki podvizajo z naročili, da se more določiti naklada. Z ozitom na draginjo vsega, od papirja do vezave, bo le toliko tiskano, kolikor bo naročeno. Cim prej pridejo naročila, tem bolje bo. Kdor zamudi, lahko ostane brez koledarja. Vsa naročila sprejema PROLETAREC 4008 W. 31st St. »■IMilil :i ; : nisisin flqn,____ it t • lUopper; geverne r države Kah-sas,' je ua zborovanju metodistov-s>ke cerkve prerokoval, «la posta -nejo Združene države !>ulie, preden mine pet let. Zagovorniki proliibieije so veliki podjetniki in železniške družbe.' .\a to se je go-verner pobahal, da se v državi «levilo liudodel V kratkem izide nas ' Družin ' *a leto 1918. Da ne Kansas znižuje ............... bo ne|>otrebnega povpraševanja Cev, norcev in da ponehujejo tudi in piaarjeaja, naj si vsakdo «a- bolezni.. pomni sledeče: Koledar ne bode Na8prt,tniki prohibieije priba-kto. n» iltbii kol je bU prtjinja| jajo ^rav k* nasprottiimi dokazi. leU, pač pa še lepši, ker bomo, __ »amo za vesbo plačali $120.00 več, • , ,, . . .. r ' t harles U. Johnson, drzavui kot smo pa prejšnja leta. Vkljub temu p« ostane cena stara, to je: tržni superintendent v (Kaliforniji, je pinal Herbert Hooverju o ce- Chicago* IU od eden do deset iitisov po 50ci 1» Z , , lr^o^ m K« j v ** kruli! "V maju 1917 je komad, od 10 do 50 se dobe po 47 » n . * j 4 , . o«tor. od 60 do 1000 po 45 ¿«nt..: . ,7'," kdor jih p« naroči 100 ali pa v.i *17'«'J,n,h. kl J" « . ia »«v»da UU tudi oproda, do-"" "m> 7', »lini jo. p. dobi po 40 ««tov k«, irr r k !" r mad *12.5K), cena kruhu je ostala, toda trh » .i.. ^ ^ . . kn,h ** manjši/' — Johnson pri- Vsi Koledarji bodo raapoalani p,**«, ^ w ZB kruh ustanovi poštnine prosto. Manja naročila kalila teža in cena, da ne bo mo- po parcelni pošti, večja pa po protttarjem odirati ljud - eknpresu stva. Oorshe bo obiskal več - slovenskih naselbin po tapadu. Ob,vek, ki ne mor» izhajati brez Pravico ima, da nabira nove in;kralja, pljuje sam nebi v obraz. kolekta stare naročnike sa list 1_ Preletarec. Sploh je upravičen «a-| Kitajci lahko izbsjajo brez ee- stopati naa v vseh poslih, kar se *erja. Jugoslovani bi se pred sve-tid« uprave lista. toni osramotili, če bi trdili, da ne Upravništvo. morejo Živeti brez kralj«. Izšla je knjiga Monizem Zbirka svobodomiselnih naukov v dveh razpravah. To velezauiiui^ vo znanstveno razpravo, tiooeo sc svobodnega naziranja in misli, bi moral citati vsak rojak, vsaka rojakinja. Vsak slovenski svobodo-mislec in socialist bi moral imeti to knjigo v hiši, morala bi biti v vsaki slovenski čitalnici, soeijali-stičnem klubu in drugih kulturnih društvih. Ona 35c poštnine prosto. Naročite ae danes pri: ERAZEM OORSHE. . 4964 Pearl St,, Denver, Oolo. Adv. —v ^ Prt prehladih ▼SrgBlto m» In p na, kakor tudi stopal* t • ar. PAIN-EXPELLER tTiHakaJ.UknJ OUJIIJITO In , leitee pravi s varstven« saaaika sMra. Ste in «kV: * lsfcswuk in snmenost «4 f. *0. RPCMTBR O CO. ^ »4-ae wn.btactm» Str««t, N«w Vnrfc. K. t. ' % Central Hotel . Coneinaiiflb, i»«. Fred. Motebarger, LASTNIK. I' V Busiji je bil aretirau veliki knez Mihael Aleksandrovi*, brat bivšega carja Nikolaja, ker je tehtno oHuuilje.ii, i imel največ upanja, ako bi ae jim posrečilo zasesti Petrogradf Gotovo člani familijc Romanov, ki bi tedaj lahko pričakovali, da pridejo za ceno separatnega mini lahko s kajzerjevo pomočjo zopet na tron. Radikalni slepci pa Se ne vidijo, da brani revolucija sebe, ko brani Rusijo. zmagalo ter oprotrfilo svet te strašne vojne in uiu dalo zagotovilo, da se ne bodo nikoli več pojavile take grozote iu take kišitve pravice. "Mloveuaki 8vet" piše o ljudeh, ki se ne strinjajo a dinaatičarsko petoliznostjo, da se ravnajo po svojih osebnih koristih. To piše tako v sploAneui, da ne more sicer nihče samega mcIh» smatrati za obdolžeuega, pa vendar zadene obdot-žitev lahko vsakega. To je najbolj infaiucu način pisave, iu razumljiv je le zaradi tega, ker ne more 8." podpreti svojega staliAča bre* iu-fainiie. • Htvar je pa ta, da se osebno koristolovatvo gotovo prej lahko najde pri monarhbtih, kakor pri republičanih. Kjerkoli je dinastija in dvor, tam je tudi projekcija. Taui ni treba resničnih zaalug ca narod, ampak dovolj je, da se ¿loven prikupi kateremu kolf članu "prevsvišeue" zaje-daake familijc ali pa kakšnemu vrhovnemu hlapcu kronanih nepotrebnežev, pa poštam» tudi satu lahko dobro plačan in lepo oblečeu hlapec parazitov. Oiia manj je monarhije in čim širša je demokracija v republiki, tem manj je protekcloniz-ma in teiu J>olj si je vae treba prislužiti z resnično zaslugo. * Podlost je torej zagovornikom republike očitati osebno koristolovstvo. Da se uionarhistični trabanti poslužujejo takih sredstev, je najboljše znamenje, kako slabotuo je njihovo stališče. daja publikacijo v nemškem jeziku, če komentira vojno Združenih držav ali kateresibodi države, ki je v vojni a1 Nemčijo, priobčiti članek ali komentar v angleščini in v paralelni koloni. Publikacija, ki ae ne ravna po teh določbah, iz-gubi pravico do pošte, iu vsaka o-aeba zagreli 'nezakonito dejanje, ki *kufta na drug nqčin razširiti I pa prinaša* lepe in umetniške sli-tako publikacijo. Osebe, ki gre- ke Ae proti teui/ določbam, se lnhkej^ kaznujejo z denarno globo ne več kot *>00 ali z ne več kot enolet -nim zaporom. Hodišče» pa lahko izreče tudi obe kazni. Zakon je veljaven le v vojnem času, dokler ne bo sklenjen mir. "flai" jc edina slovcuska revija v Ameriki. "Čas" prinaša lepe povesti, koristne gospodarske in go-spodinske nasvete, znanstvene zanimivosti, podučne In^narodu potrebne razprave, mnogo mičnih slovenskih peamic in poleg tega H'" 1"' ' O Wilsono vem odgovoru na papeževo noto je znani sodrug T. Slaunding, član danskega ministrstva, dejal zastopniku "Associated Pisas:" "Vesel sein, da imam priliko izraziti vam svoje mnenje o odgovoru predsednika Wilsons lia papeževo potdanico in sicer prav z oziroui na euvatva, ki -jih gojim napram Združenim državam, o katerih «e je v zadnjem času poslalo v svet toliko škodljivih poročil. Po mojem mnenju je odgovor predsednika Wilsons na papeževo poslanico dobro znamenje in od njega pričakujem to, na .kar sem že dolgo časa čakal, namreč, da predsednik Wilson ne želi ae nadaljnega boja in da noče nobenih zmagovalcev ali premagancev. Kakor že večkrat prej izjavljam tudi sedaj, da je predsednik Združenih držav neprestano na delu, d« se napravi zopet mil1 na svetu in v tem oziru lahko rečeni, da nlsetn bil* razočaran. Vsak, kdor želi srečnega in trajnega miru, bo odobraval bdstavke v poslanici predsednika Wilsona, ki se tičejo kršenja suverenosti narodov, nalaganja vojnih odškodnin, razkosa vauja dežel in povzročanja trgovskih in ekonomskih vojn. l^pani, da bo našel odgovor ameriškega predsednika odmev v neštevilnih krogih in da bo izvršil svoj vpliv v vseh deželah, ki so zapletene v vojno. Želje predsednika, da se ustanovi in za jamčit .stalen mir, soglašajo v polni meri a mojimi lastnimi željami ter sem prepričan, da bo klic po demokratizaciji sveta vzbudil neštete ljudi v Bv-ropi na novo življenje, vsled česar je pričakovati popolnoma novih državnih organizacij. Danski narod pa goji z menoj vred popolno upanje, da bo načelo človečaratva v kratkem Doslej še ni odločeno, če pošljejo Združene države nH konferenco zaveznikov v Parizu svojega posebnega zastopnika. Kolikor je doslej znano, st o jI tk' £redse< 1 u i k WiUon in- Lausing na stališču, >da ¿fc^JSdrteene države ne morejo udeležiti kon-časa, dokler nima Amerika na Francoskem bojišču precej svojib čet. Glede konference same se je Izvedelo le to, da se bo na njej razpravljalo o izpremenjeneui položaju, ki je nastal nded prodiranja Italijanov in vsled trajnih ruskih Neuspehov. V ameriških dipiotuatičiiih krogih je bilo večje razočaranje radi neuspehov Ru-rov, kot pa je bilo presenečenje radi uspehov Italijanov. Vendar pa ne jcihlje Lausing padca Ki-ge preveč «tragično. List shaja mesečno na 32 straneh in stane samo $2.00 na leto, za pol leta $1.00. Naroča se pri "Čas", 2711 8o. Millard Ave., Chicago,lll. v Clevelandu in okoli* ci pa na 6033 St. Clair ave. CARL STROVER Attorney at Law Iilitpi w rtab nMi< specialist za tožbe v odškodnina* kih zadevah, «t. aobe 100» WASHINGTON STREET CHICAGO, ILL. Telefoni Neki časnikarski poročevalec je priobčit v "Xeue Kreie Presse" govor a turškim poslanikom na avstrijskem dvoru, o katerem pravi: Poslanik Husein Hiliui paša mi jf dejal, da so vzbudili papeževi mirovni predlogi med tur-tudi v slučaju, če zavezniki niso zadovoljni s pa škiui prebivalstvom veliko zadovoljstvo. Turška vlada ai na vse mogoče načine prizadeva, da bi bil odgovor centralnih zaveznikov 11^ papeževo noto kolikor mogoče zadovoljiv. Zadovoljiv mora biti peževhni hMvnimi predlogi. Zdidporej, da so tudi na Turškem že precej siti vojlfeiii spoznavajo, da se žrtvujejo za nekaj drnafga, kakor zase. Jesen ae bliia. Kna unča previdnosti stane veliko manj kot en funt zdravljenja. Jesen prinese vsako leto iste sitnosti. Začne se slabim tekom, zabasanostjo, slabostjo in utruje-11 ost jo in dostikrat bi poatali bolni če nebi jemali Trinerjevega ajj m Amerikanskega Kliksirja iz (Ircu-kega Vina. To zdravijo Vaiu b<> pemoglo pri spremembi sezone.]______________ Ono odpravi za basa n ost, izprazni * želodec, popravi tek in pomaga Ali veste za letovišče Martin prebavi, rkzprši čustvo negotovo- Potokarjat Seveda. To je "VIL-sti fn umiri vašega duha. Cena &A0B IHN" a prostornim vrtom ♦1..y lekarnah. In ako se bojite, izlete. . ™ da se bodo z prihodom mrzle se-1 Vodnjak t studenčno vodo na ■ ••one pokazale zopet mučne bole-' Martinovi farmi jc poznan po vsej čine revmatizma, ali %nevralgije. i okolici. pomnite, da Trinerjev Liniment1 Ogden Ave., blizo cestne želez-da gotovo odpomoč pri takih bo-, »iške postaje, Lyons, lil. T^efon-lečinab. .Izvrsten je tudi za trde »ka številka 224 M. mišice, izpah n jen ja, pretegnjenja, otekline, utrujene noge itd. Cena 23 in 50c v lekarnah, po pošti 35 in 60c. ' , .1 , . v/ • > V lekarnah. .Cena $1.00. Jok. Triner, izdelovalec, 1333—13,^ Aahlfid ave., Chica«o, III. Prirepen po načina, ki ga | je rabil atar moder menih SOROL ae je izkazal čudovito uspeŠ-nem u krte želodcu im trebuhu, bol« nvrat, mm-d uho, glavobol, is gubo toka, preiti »ti * «lavL itd. Ud. mna ki lata kom pan IK ko «tla slavni Cain Espalier" staro vredno ued-»tve sa vdrirnenjr. Pameten ilovek ima eno •tekienieo vedno pri rokah tSe in ii I^ADAR potrebujete društvene po« trebščine kot zaatave, kape, re-gnlije. uniforme, pečate in vae drugo obrnite sa na svojega rojaka F. KERZE CO., 1711 South Millard Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike prejusete zastonj. Vae delo o&r&ntirano. M*.......es.......................ess............. Edini slovenski pogrebnih , MARTIN BARETINÖC IM BtOM STREET Tli. 1475 JOiNSTOWN, PA. Blee Island Ave., vagal Loom i s in eaeta. V teti dnevih velike