J aaasassi '/he Oldest and Host Popular, Slovene Newspaper, II« United States of, 'America. AMERIKANSKI PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKL Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico— od boja do imagei glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu; s. p. družbe sv. mohorja v chicagij zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Zdruienih Državah Ameriških. STEV. (No.) 219 CHICAGO, ILL., SOBOTA, 12. NOVEMBRA — SATURDAY, NOVEM3ER 12, 1932 letnik (vol.) xli V SEDANJEM KRATKEM ZA SEDANJU KONGRESA NI : DOSTI UPANJA, DA BI ZMAGALI MOKRI. — V NA-POTJE JE TUDI HOOVE RJEV PODPIS. — POPOLNA i ODPRAVA PROHIBICIJE SE PRIČAKUJE OD NOVE ; DEMOKRATSKE UPRAV E. Washington, D. C. — Proslu-la ameriška prohibicija "noble experiment", kakor jo je na-zval Hoover, stoji na robu groba, kakor se da iz vseh znamenj z gotovostjo sklepati. A-meriško ljudstvo se je končno v zadostni večini prebudilo, da je dalo brco temu ostudnemu iz-rodku zagrizenih suhačev in njih protisalunske lige, ki ima na vesti potoke prelite nedolžne krvi, miljarde zapravljenega denarja in demoralizacijo velikega dela mladine, odrastle v temni dobi njega diktator-Stva. Ako bi ameriška ustava ne določala takozvanega "lame duck" zasedanja kongresa, bi bilo z gotovostjo pričakovati, da bi cse prohibicijsko vprašanje rešilo, vsaj deloma, v najkrajšem času. Po ustavi pa je določeno, da predsednik In kongres, izvoljen v novembru,' nastopi svoje mesto šele 4. marca. Tekom teh štirih mesecev v'ada deželo še vedno prejšnja Uprava in k decemberskemu bratskemu zasedanju se zbere še prejšnji kongres, četudi so mnogi njega člani bili pri volitvah potolčeni. Negotovo je, bo-li ta stari kongres kaj napravil v decembru glede prohibitive. Pri prejšnjih zasedanjih je ta kongres potolkel vse tozadevne predloge. Upanje pa je, da bodo vsaj nekateri njega člani prišli toliko k pameti, da bodo razvideli ljudsko voljo, ki je pri volitvah dala silovito klofuto večini suhaških kon-Si'esnikov, in bodo izpremenili svoje stališče ter glasovali mokro. Toda tudi še v tem slučaju ostane vprašanje, ali bo morebitni sklep kongresa tudi Predsednik Hoover podpisal. Preko njega bi mogel iti kongres samo z dvetretjinsko večino. Ni torej gojiti posebnega u-^anja, da bi se kaj napravilo v oziru, dokler se uprava ne '^premeni, do meseca marca. 1 otem bodo imeli demokrati Prosto voljo, kajti v senatu jih sedelo 59 proti 36 republi *ancem, v poslanski zbornici 3lh Pa bo nad 300, kar je v razmerju z republikanci 3:1. In demokratska stranka se je v Sv°.)'i platformi izrekla, da je Za Preklic 18. amendmenta in odpravo Volsteadovega za-°na. Novoizvoljeni predsednik Roosevelt se še ni izrazil, ali ^erava kmalu po 4. marcu icati izredno zasedanje no-eKa kongresa, na katerem fce aJ bi razmotrivalo vprašanje ja°hibicije- Kakor Pa se ie iz Vl1 illinoiški demokratski se Hat0 ^dno r> je verjetno, da bo to iz- 0, - zasedanje sklicano šele vi r°g septembra, Češ, da bo no-Predsednik prej obložen z ^mi posli. Sled °Zirom na skorajšnje iz-Vafp' da bo dovoljeno izdelo-jej0 111 Vdajati pivo, predelu-^ežep n°g? vodilne pivovarne v laHo tovarne' da bodo tom. t tilk°i Prijele z obrabo se je namenila pivo ZAHVALA ROOSEVELTA Novoizvoljeni predsednik se zahvaljuje narodu in ga vabi k sodelovanju. Albany, N. Y. — V sredo dan po volitvah, se je gov. Roosevelt kot novoizvoljeni predsednik Zed. držav obrnil na prebivalstvo s sledečo poslanico : "Veseli me, da imam priliko, izreči svojo najglobokejšo zahvalo volilcem cele dežele, ki so oddali za me ta veliki glas zaupanja. Je to glas, ki ima globokejši pomen kakor samo strankarstvo. Ta glas je šel preko meje stranke in je prostodušen izraz misli celega naroda. Prepričan sem, da ta volitev pomeni, da množice ljudstva tega naroda trdno verujejo v veliko in resnično možnost, da se rednim potom lahko doseže ozdravljenje dežele, in sicer z dobro preudarjenim in vešče vodenim delovnim načrtom. Ta načrt vam je bil predložen in vi ste se izrazili, da ga odobravate. To, prijatelji moji, je nad vse vzpodbudno, kajti kaže, da obstoja v tej deželi neomejeno zaupanje v bodočnost zdravega poljedelstva in poštene industrije. Tega vašega jasnega naročila ne bom pozabil. Obljubljam vam to in vabim vas, da mi pomagate pri tej sladki nalogi dela za preosnovo." Z ozirom na vedno bolj naraščajoči pritisk od strani trgovskih in industrijskih voditeljev, naj se izrazi glede svojih načrtov, ki jih ima glede bodoče u-prave, je pričakovati, da bo Roosevelt v doglednem času objavil vsaj nekatera imena članov svojega kabineta, ako že ne vseh. VOJAŠKI POZIV NA POMOČ ZA UBOGE b Jisgoslavife* ZOPET STRAŠEN NOČNI POŽAR NA KOČEVSKEM; OKOLI 20 HIŠ IN GOSPODARSKIH POSLOPIJ JE POSTALO ŽRTEV NENASITNIH PLAMENOV. — SLOVENCI V HERCEGOVINI. — SMRTNA KOSA. — RAZNE VESTI. V Nemčiji se tudi vojaštvo udejstvuje pri dobrodelni akciji za skrb za uboge. Slika kaže, kako vojaki s trobentami naznanjajo svoj prihod v nekem berlinskem distriktu, kjer bodo nato pobirali staro obleko in druge stvari, katere se potem razdelijo med reveže. NEMIRI KRIŽEM SVETA NA KRASU Stiskano ljudstvo se dviga. j — Moskva, Rusija. — Pretekli torek je preminula žena ! diktatorja Stalina, 311etna Na-—o— Inežda. Kakor je / življenju Sušak, Jugoslavija. — Po igrala neznatno vlogo, tako tu-vesteh iz dobro poučenih kro- tdi njena smrt ni izzvala poseb-gov je prišlo v drugi polovici ne senzacije. Mnogi moskovski oktobra v nekaterih krajih do (prebivale} so izvedeli za dogo-ponovnih spopadov med rnilič-1 dek šele čez par dni. niki in ljudstvom. Do takega j — Ženeva, Švica. — Člani spopada je prišlo v vasi Leže-J Lige narodov izražajo posebno če, kjer je skupina manifestan-1 veselje nad Rooseveltovo zma-tov nosila rdečo zastavo. Tudi go. Pričakujejo, da bo nova a-v Premu je prišlo do podobne-j meriška uprava stopila z ligo ga spopada, ker so v vasi razo-! v ožje stike, vendar pa niti naj- besili rdečo zastavo. Demon ) str an ti so kričali proti Musso-liniju in fašizmu. V Trnovem so. fašistične oblasti našle večji optimisti ne upajo, da bi pristopila v njo. — Moskva, Rusija. — Sovje- najti so zelo razočarani nad ma- OBRAVNAVA PROTI INSUL-LU SE BO NADALJEVALA Chicago, III. — Novoizvoljeni državni pravnik Courtney se je v sredo izrazil, da s tem, ko bo odšel iz urada prejšnji državni pravnik. Swanson, obravnava proti obema Insuuloma ne bo zaspala, marveč jo bo nadaljeval on z vso odločnostjo. In ako se najdo, da sta bila Insul-la kriva, česar se ju obdolžuje, bo tudi poskrbel, da bosta primerno kaznovana. — Novi državni pravnik je najmlajši, kar jih je še kdaj opravljalo tukaj ta urad ; star jo namreč šele 37 let. pokopališču' veliko število ko-jlim uspehom komunistov pri munističnih znakov, za katere zadnjih ameriških volitvah. Ča-ne vedo, kdo jih je prinesel. O- sopisje pravi, da ameriški dela-menjene vasi so med Ilrirsko Bi-| vec še vedno upa, da si bo iz-strico in Sv. Petrom na Krasu .boljšal položaj, ako presedla od Ob priliki teh spopadov in de-j ene kapitalistične stranke k monstracij so izvršili mnogo;drugi, aretacija Oddelki fašistične mi-| lice so okrepljeni. Smatrajo, da je povod za te manifestacije dala nepopisna beda v teh vaseh. Oblasti z drakonskimi odredbami zahtevajo od revnega prebivalstva plačevanje davkov in taks kljub temu, da nih- .... ... • j . ... ' vrnitvijo monarhiie ce nima denarja niti za kruh. v Razen tega mislijo, da so tej demonstracije tudi odgovor na1' fašistične svečanosti, ki jih prirejajo za desetletnico osvobo-jenja Rima. — Berlin, Nemčija.—Vodilni nemški monarhisti so tukaj u-stanovili zvezo vseh monarhi-stov, ki si je vzela za nalogo, da propagira odločno gibanje za povratek Hohenzollerncev na prestol, češ, da se bo le s po-mogla dr-!žava ustaliti. (SNEG POVZROČIL NESREČO Chicago, 111. — Sneg, ki je padal v sredo popoldne v Chi-cagi in okolici, je povzročil i smrtno avtomobilsko nesrečo v CELO NAJBLIŽJI GA ZAPU- bližini mesta Wheaton, ko je NEMIRI TUDI ŠVICI Vojaštvo streljalo na izzivajo-čo množico. Ženeva, Švica. — 12 oseb je bilo ubitih in 70 ranjenih pri izgredih, ki so izbruhnili v tukajšnjem "mestu miru" pretek lo sredo zvečer. Po večteden-skem sporu s socijalisti so imeli pro tisoči j alisti svoje zborovanje. Ker so se oblasti bale izgredov, so poklicale na Stražo vojaško četo rekrutov. Te pa je množica sprejela z zasmehovanjem in žvižgi. Nepričakovano pa je vojaštvo otvorilo na množico ogenj iz strojnic, ki je imel gori omenjene tragične posledice. -o- HOOVER SE VRNE V WASHINGTON Palo Alto, Cal. — V soboto nastopi predsednik Hoover svojo žalostno pot kot premaganec nazaj v Washington. Kakor se pripoveduje, se predsednik po dolgi naporni kampanji in po končnem udarcu poraza ne počuti glede zdravja najbolje, vendar pa je izjavil, da je imel v noči po volitvah boljši počitek kakor par mesecv prej. — Iz republikanskih krogov se odločno zanikajo vesti, da na-.marava Hoover takoj po priho-jdu v Washington skupno s podpredsednikom Curtisom resigni-rati. STILI 'električni Tipton, Ia. vlak Chicago-Elgin Nič čudnega !povozil avto' v katerem se .le ni, da se je cela dežela obrnila vozil neki ™letni Mjh; Kam" pri volitvah od predsednika ^/vojo ženo. Moz je bil Hooverja, ko mu niso ostali "na ranjena\f tem se j zvesti niti njegovi najožji roja- šteVll° avtomobilskih smrtnih I ki. Tukajšnji Cedar okraj, v ka-jterem leži lioovorjevo rojstno ! mesto West B'- anch, je namreč v pretežni večini glasoval za Roosevelta, s 1721 glasovi,Hoover je pa dobil le 3277 glasov. nesreč v tukajšnjem okraju od 'novega leta dalje zvišalo na 970. Katoliških Slovenci oglašajte svoje prireditve v "Amerikan-ikem Slovencu"! varna Blatz v Milwaukee, Wis., da bo porabila znesek dveh milijonov dolarjev za predelavo svojih poslopij. — Friedi'ichshafen, Nemčija. — Letalec Wolfgang von Gro-nau se je v sredo povrnil s svojega poleta okrog sveta, ki ga je nastopil 22. julija. Imel je samo eno večjo nezgodo, in sicer v bližini Indije. ODMEVI NA VOLITVE London, Anglija. — Tukajšnje časopisje v splošnem zelo ugodno komentira izid ameriških volitev in želi Rooseveltu dosti sreče pri reševanju problema depresije. Dosti upanja se polaga na to, da bo Amerika izpremertila svoj carinski zakon, kakor tudi svoje stališče glede vojnih dolgov. Neki časo- PORAST ILLINOIŠKIH "MOKRIH"' Chicago, 111. — Illinoiška delegacija za poslansko zbornico v Washingtonu ho v bodoče obstojala v veliki večini iz demokratov in iz mokrih. Kakor namreč izidi volitev kažejo, bo šlo v Washington v prihodnjem zasedanju novega kongresa 20 demokratskih in 7 republikanskih poslancev; od teh je 24 mokrih in 3 suhi. Pred dvema letoma je bilo razmerje sledeče: 14 demokratov in 13 republikancev; 12 mokrih in 15 suhih. Kako se znajo časi v kratki dobi izpremeniti! _ i pis pristavlja, da bo rešitev krize v Ameriki pripomogla do rešitve krize v ostalem svetu. Vas Livold v ognju Kočevje, 25. oktobra. — Komaj se je kočevsko prebivalstvo nekoliko pomirilo od zadnje strašne požarne katastrofe, ki je uničila vas Onek, se je že zopet razburilo ob pogledu na razvaline in ožgano tramovje ene najlepših kočevskih Vasi, Livolda.— Kmalu popolnoči od ponedeljka na torek se je nad Kočevjem nebo nenadoma po-rudečilo in rudniška sirena je speče prebivalstvo opozarjala na pretečo nevarnost. Prestrašeni so ljudje tekali po mestnih ulicah in gledali proti Dolgi vasi, odkoder se je svetil žar og->nja in kmalu ugotovili, da raz-jsaja strahovit požar v komaj uro hoda oddaljeni prijazni vasi Livold. — Goreti je začelo v skednju gostilničarja in posestnika Kljuna in hitro je bila v plamenih tudi stanovanjska hiša in ostala poslopja. Radi nenavadnega pokanja in prasketanja ognja so se prebivalci Livolda prebudili in kakor brezumni odpirali hleve in hiše, reševali živino in kar so v naglici mogli odnesti iz hiš. Niti drug drugemu niso mogli pomagati, ker je vsak videl, da je tu strašna katastrofa neizogibna, zato je vsak pomagal kolikor je le mogel, sam sebi. Še predno so se dobro zavedli, je bil ves gornji del vasi en sam strašni plamen. Skednji in kozolci so se užigali eden za drugim in goreli, kakor bi bili politi s smolo. V njih je bilo spravljeno žito in vsi ostal? poljski pridelki, ki so seveda popolnoma zgoreli. Prihitelo je devet gasilnih društev, toda kljub velikemu trudu in skupnemu naporu vseh gasilcev in domačinov, se je posre-jčilo požar lokalizirati šele do dneva. Zgorelo je okoli 20 hiš j in gospodarskih poslopij. Kako je požar nastal, nihče ne ve. — |Ljudje so pa, ker je to že drugi požar v tej obliki na Kočevskem, skoro prepričani, da je i tudi sedaj podnetila strašni ogenj zločinska roka. Ljudje so do cela obupani, kako tudi ne, saj so nekateri izgubili vse, kar so imeli. Trem posestnikom j je razun živine zgorelo popol-.noma vse. število Slovencev je tudi zaposlenih v premogovniku v neposredni bližini Mostarja, med kaetrimi je tudi eden slovenski inženjer. Dalje so v Mostarju slovenski zdravniki, obrtniki, uradniki in v boljših hišah je dobiti skoro povsod slovenske služkinje. Tako si Slovenci služijo svoj kruh tudi v krajih, katere so Turkom trgali iz rok slovenski junaki leta 1878. Tudi v Mostarju so Slovenci Menda ga res ni kraja ne v Jugoslaviji ne v ostalem svetu, |kjer bi ne bilo Slovencev. Slovenec se uživi v vsakem kraju, v vsakem podnebju in si mirno služi svoj kruh. V Mostarju je !pa, kakor poročajo, največ Slovencev vojakov, ki so tam v vojaški službi, zlasti v vasi Jase-nica, nekoliko ven iz mesta, kjer je vojaško letališče za zrakoplove. Pa tudi med strokovnjaki v civilu je pri avijatiki dosti Slovencev. Za aerodromom sta največji slovenski naselbini v Mostarju redovni hiši, namreč usmiljenke v banovin-ski bolnici in pa šolske sestre, ki vodijo sirotišče, otroški vrtec, šolo za šivanje itd. Večje Lepa kmetska razstava v Hrastniku Kakor poročajo iz Hrastnika, so ipred kratkim priredili tam prav lepo razstavo vsakovrstnih kmetskih pridelkov. Na razstavil je bilo od prelepih sadnih vrst tamkajšnjega sadnega izbora, v svežem kakor v posušenem in v kuhanem stanju, pa tja čez vse vrste žita, okopanin, cvetic in raznega poljskega o-rodja preteklosti in sedanjosti. Ljudstva se je na razstavi kar trlo, tako pravi dalje poročilo. -o- V nevarnosti Nad Podrekarjevo hišo v Zg. Preski pri Tržiču na Gorenjskem, visd visoko v peči velika skala, ki že leto dni grozi, da se utrga in pokoplje pod seboj omenjeno hišo in uniči predil-niško črpalko v Spodnji Preski. Razpoka, tako pravijo, se vedno veča in položaj je vedno bolj resen. Skala obsega do 60 kubičnih yardov materijala. -o- Smrtna kosa Na Zdolah pri Vidmu na Štajerskem je umrl v visoki starosti 75 let Martin Pajdaš, posestnik in gostilničar ter večletni tamkajšnji župan, ki zapušča v Ameriki več sorodnikov, zlasti v Clevelandu. — Pri Sv. Lenartu nad Škofjo Loko je umrla Marija Tavčar, roj. Kržišnik, sestra pok. dekana J. M. Kržiš-nika in mati duhovnikov Tomaža in Matevža Tavčarja. -o- Zastrupljen je France Gregorič iz Brezovice pri Št. Jerneju je šel nabirat jurčke, a ker teh ni bilo, je nabral druge vrste gob, katere sta z ženo imela za kosilo. Kmalu so se pa pojavili znaki zastrup-ljenja in na njune klice so sosedje poklicali zdravnika, ki ju je rešil smrti. -o- Zanimiv izdelek Strojni tehnik v Ljubljani, Iv. Hladnik, je izdelal stroj za lu- ' ščenje žita. in izdelovanje vseh vrst ješprenjčka. Izjavil je, da je skoro tri mesece heumorno izdeloval načrte in iskal kombinacije, dokler se mu stvar ni posrečila. -o- Psi raztrgali starčka Iz Velike Kikinde poročajo, da so več časa brez uspeha iskali starčka Ivana Peitla. Pa je sin posestnika Molnarja v Idjošu našel Peitlovo roko, iz česar so spoznali, da so starčka raztrgali psi. FB8H&B0 RMERIKANSK! SLOVENEC Sobot-a, 12. novembra 1932 &MERXKANSKI SEOVENEC HimiBMnil ffrvi in najstarejši slovenski list v Ameriki, . r Ustanovljen leta tMJfe f It jfij® vsak dan ranim nedelj, pou»- l«ljkov in dnevov po prazniki)!, Izdaja in tiska i EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in upravo: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 5544 Naročnina: £a celo leto _ Za pol leta _ Za četrt leta _$5.00 _ 2.50 . 1.50 Z(i Chicago, Kanado in Evropo: Za, celo leto Za pol leta _ Za četrt leta .$6.00 3.00 1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in Ameiie§t Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday and the day alter holidays* Published By! EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon CANAL 5544 Subscription! For one year_____ For half a year_______ For three months____ _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_____-__$6.00 For half a year____3.00 For three months ____1.75 POZOR 1—Številka, poleg vašega naslova aa H*iu Enači, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker ■ tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti tioposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu js čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. ___ Manija po oboroževanju • —-- Države, ki so se v interesu ohranitve svetovnega miru morale v mirovnih pogodbah podvreči demilitarizaciji, kažejo vedno bolj smotreno in vedno manj prikrito stremljenje, stresti baš to prevzeto dolžnost s svojih ramen. V prvi vrsti koraka seveda Nemčija, katera hoče izsiliti oci držav, ki odločajo lia razorožitveni konferenci, da se ji prizna ista pravica v oboroževanju, kakor jo imajo države zmagovalke. Ta "enakopravnost", ki jo Nemčija zahteva in ki njeno priznanje označuje kot predpogoj, da preneha bojkotirati konferenco samo, je seveda nasprotna besedilu in smislu versajske pogodbe in bi pomenila njeno znatno okrnjen j«, ako ne morda popolno razveljavljen-je. V stvari pa bi bila, ako prodre nemško stališče, zrušena ena glavnih garancij trajnega miru. Enakopravnost v oboroževanju bi pomenila dejansko premoč Nemčije, kajti oficijelni brambni moči, ki jo hočejo Nemci doseči, je treba prišteti še vse neoficijelne, vojaško u-strojene organizacije, posebno mnogoštevilno in vojaško iz-vežbano organizacijo bivših frontnih bojevnikov, sloviti "Stahl-helm", udarne oddelke narodnih socialistov in vso mladino, ki se že zdaj v učnih zavodih Vzgaja po vojaškem sistemu; ta vzgoja naj po Hindenburgovi zasilni ureditvi o mladinski brambni vzgoji dobi izrazit vojaški značaj. Za oborožitev in za materijal, ki je potreben Za vojno pripravljenost, skrbijo tudi industrija in kemijski laboratoriji, večinoma seveda ne-cficielno in pod raznimi psevdonimi. Ta smotreni razvoj nemške vojne pripravljenosti seveda ne more ostati povsem skrit in zapadne velesile bodo morale vprašanje nemškega oboroževanja prav resno pretehtati, predno bodo končno odločale o raz-oroževanju. Evropi ne more biti vseeno, ali naj se že po dobrem desetletju obnovi krvavi ples. Kajti, da je tudi miselnost nemškega naroda militaristična in da živi v vsakem nemškem srcu želja po revanši, to nam dokazujejo pojavi celokupne nemške javnosti brez razlike strank. Pa Nemčija v teh svojih stremljenjih ni osamljena. Popolnoma enake tendence kaže tudi politika Madžarske. Madžari ne skrivajo, da hočejo doseči revizijo trianonske pogodbe. Ali tudi oni skušajo proti smislu mirovnih pogodb najti pota do sredstev za vojaške akcije. Njihov cilj je popolna mi-livarizacija naroda. Seveda ima kakor Nemčija tudi Madžarska poleg dovoljene oiicielne honvedske armade še več neofi-cielnih organizacij, ki so vojaško urejene in gojijo vojaško vzgojo svojih članov. Za te organizacije, ki so od države priznane in katerih vodstvo spada v kompetenco honvendskega ministrstva, trosi država mnogo deijarja. Umevno pa je, da se ti ogromni državni izdatki v budžetu skrivajo pod najrazličnejšimi naslovi in da so porazdeljeni na več resorov. Pa vse to Madžarom ne zadošča. Njihova vroča želja je, uvesti splošno vojaško dolžnost, ker le na ta način pričakujejo, da se posreči popolna militarizacija naroda. Toda splošno vojaško dolžnost zabrattjuje trianonska mirovna pogodba in silno malo je upanja, da bi madžarska diplomacija dosegla pristanek velesil na tozadevno spremembo. Zato si je Gombos izmislil nov načrt, ki ga je tudi že napovedal. Da bi izgledal manj sumljiv, ga je ovil v plašč socialne skrbi za brezposelne. Odstraniti hoče brezposelnost z ustvaritvijo delovnih oddelkov, ki bi se vzdržavali z državnimi sredstvi !n bi se uporabljali za razna državna gradbena dela. V to svrho se ima uvesti sploš- na delovna dolžnost. Vsi državljani od 21. do 40. leta naj bi bili podvrženi dolžnosti, da služijo pri teh oddelkih 240 dni ir, bi se do poteka obvezne starosti še klicali vsako leto v službo na nekake "delovne manevre". Hrano in obleko bo za dobo službe dobavljala obveznikom država. Oddelki bodo pod vodstvom raznih poveljnikov, ki bodo na svoji uniformi nosili znak svojega čina. Da pri tem načrtu ne gre za akcijo socialnega skrbstva, ampak dejansko za uvedbo splošne vojaške obveznosti, sledi že iz dejstva, "c}a delovna dolžnost" ni omejena le na brezposelne, ampak se ima raztezati na vse moške državljane označene starostne dobe. Možna bo sicer oprostitev od aktivne delovne službe, toda le na posebno prošnjo in proti plačilu oprostilne davščine, ki se bo odmerila po premoženjskem stanju prosilčevem. Delovni obvezanci imajo biti v času aktivne delovne službe podvrženi vojaški disciplini in podrejeni kompetenci vojaških sodišč. Vprašanje je, ali se bo Gomboševi vladi izvedba tega načrta posrečila. Pri Madžarih je našla njegova napoved precej razumevanja in očividno tudi simpatij. Zanima nas pa, kaj poreče Evropa. Ali bo tudi Madžarom dovolila, da se roga j p določbam mirovnih pogodb? Zapadne velesile bi prevzele nase veliko odgovornost pred kulturnim svetom, ako bi pripuščale, da se eklatantno rušijo glavne osnove miru in da njegove garancije sicer postopoma, vendar pa sigurno izginjajo. Kajti eno je jasno: niti Nemčiji, niti Madžarski, pia tudi ne Bolgariji, ki kaže enaka stremljenja po militarizaciji vsega prebivalstva, ne gre za ojačenje lastne varnosti, ki je prav nihče ne ogroža. Vsem gre za tem, da si pripravijo sredstva za izvajanje svoje imperialistične politike. Kakšni so cilji te politike, mora biti danes jasno že vsakomur, kdor ni slep' in gluh. Dati tem državam "enakopravnost" v oboroževanju, bi pomenilo, pahniti Evropo v novo vojno katastrofo. "BUNCO PARTY" V ŠENT-ŠTEFAN5KI DVORANI " Chicago, 111. 15. novembra priredi naše društvo žena m mater svoj običajni letni bunco party, ki ga priredijo cerkvi v korist. Ce sodimo po pripravah in zanimanju za to zabavo, bo uspeh zagotovljen. Morda je še kateri kje, ki ne ve zanjo in bi se je rad udeležil, tem potom mu jo oznanimo. Vabimo prav vse od blizu in daleč. Nikoli ni bila naša prireditev slabo obiskana, vemo, da tudi letos ne bo. Druga leta se je naše društvo v delu za cerkev pokazalo na bazarskem štantu, letos bazarja ne bo, izostane tudi izredna prilika, da se pokažemo. Ali ne bo ta bunco party najlepši čas, da se postavimo, kakor smo se druga leta ? Žene še enkrat prosimo za dobitke. V imenu odbora jih sprejema Mrs. Tomazin na 22. cesti. Katera nima dobitka, naj vsaj skuša prodati katero \stop-nico. 15. novembra zvečer. Ne pozabi. Priprav'jalni odbor. C MLADINSKEM PETJU New York, N. Y. Pred par tedni je bilo v Am. Slovencu poročano, da se je v New Yorku ustanovil mladinski odsek pevskega in dramatičnega društva "Domovina" s pomočjo dobro znanega opernega pevca Antona Šublja. Apeliralo se je na rojake, naj pošljejo svoje m. le k tej prekoristni u-stanovi, da se naučijo peti. Večinoma so vs)i-z veseljem spre* jjeli to novico. Vsak, katerega 'sem slišal, se je izrazil, da je to | prav dobra in lepa ideja. Pc-! sebno so pa še pohvalili to, da j se je za stvar zavzel sam g. An-| ton Šubelj. — To pa to, stvar je , vredna vse pozornosti in zaslu-| ži, da se jo podpira. — Tako j se izražajo, rojaki. To pa nil o-J stalo samo pri besedah. Starši 'so se tudi zavedali, kolikega po-; mena je to za njihovo mladino, in čast jim. — Že na prvo vajo so poslali kar 45 svojih malih, —- lepo kaj ne? — ki so se željni pričeli učiti lepih slovenskih pesmi. Na drugi vaji se je število šp povečalo in na tretji jih je bilo že skoro 60 po številu. Tako, vidite, lepo raste in napreduje naš mladinski zbor. —. Glasove imajo pa že tako lepo prijetne, da jih je vredno poslušati. Seveda je to velika zasluga g. Šubeljna, ki jih uči zlasti lepe in natančne izgovarjave. Torej, ne samo petja, tu^di lepe slovenske izgovarjave .se bodo pri tem naučili. — Le tako naprej ! — Ohranimo našo pesem in lepi1 slovenski jezik pri naši mladini in vnemajmo jim to veselje s tem, da se skupno veselijo in se tako med seboj spoznajo, ker drugače se v tem velikem mestu, kjer smo Slovenci tako raztreseni, porazgubijo med drugimi narodi in nazadnje drug drugega ne bodo poznali. Res je treba pri tem za vse, tako za starše kakor za o-troke, da ne omenjam učitelja g. Šubeljna, truda in žrtve, vendar to nas ne sme ovirati. Želimo, da se jih še pridruži, vsak je dobrodošel. Malo dobre vo- lje je treba, pa se vse napravi. Prvi nastop bo v mesecu decembru. — Društvo Domovina se pa prav pridno pripravlja na igro, katero priredi v nedeljo, 20. novembra v American Slovenian Auditorium ob B. uri dopoldne. Za to priliko si je društvo izbralo, da pokaže krasno dramo "Mati" v treh dejanjih. To dramo je spisal vsem znani pisatelj Ivsaver Meško. Kdor se bo te prireditve udeležil, sem prepričan, da se ne bo kesal. Posebej še poudarjam, da igro uči fin vodi g. Anton Šubelj. — Ta in oni se menda še spominja zadnje igre, "Sin", katero je društvo priredilo z lepim uspe-rem in v vsesplošno zadovoij-nost. Rečemo vam, da sedanja igra, oziroma drama "Mati", ne bo za omenjeno nič zaostajala, ampak jo še prekosila. — Kakor navadno, bo Domovina1 napela pred igro nekaj narodnih pesmi pod vodstvom Milana Trošta. Ker je to zadnja nedelja pred adventom, je upati, da se tam vidimo v velikem številu. Po igri je prosta zabava in ples. ■ — Slabi časi so, katere vsi po- i skušamo in preživljamo, vendar ne pozabimo slovenske pesmi. Udeležimo se teh predstav in še posebno za-to, ker imamo pri Domovini tudi mladinski oddelek. V slogi je moč! — M al položi dar za domovino na oltar. — Z velika udeležbo nas boste bodrili k delu in napredku za^ bodočnost. Član Domovine. -o- Staro zanesljivo TRINERJEVO GRENKO VINO Želodčna tonika in odvajalno sredstvo. POMAGAJMO SOSEDNJI FARI Sheboygan, Wis. Vsem Slovencem, še posebno slovenskim gospodinjam v She-boyganu, Wis., kateri želijo pomagati litvinski fari, je znano, kako so gospodinje drugih narodnosti izrabile redko priliko ter se pridno posluževale in nakupovale svoje potrebščine po grocerijah, katere delajo v kampanji, katero je razpisala Hoffman Co. j Ker se ta kampanja bliža svo-Ijemu koncu, želim tem potom opozoriti slovenske gospodinje, da izrabijo to lepo priliko, s katero pomagajo litvinski fari in svojemu rojaku s tem, da kupujejo svoje potrebščine pri našem rojaku Anton Kolarju, kateri se je potrudil, da je prevzel tO nalogo ter prireja od časa do časa tekom te kampanje razprodajo po zelo znižani ceni, od katere gredo gotovi odstotki po načrtu Hoffman Co. za našo sosednjo faro. Rojaki in rojakinje, časi so resni za nas delavce in ker je danes težko prispelvati in pomagati s kako direkton svoto za njih cerkev, se vsaj poslužimo te redke prilike, s katero bomo indireklno pomagali svojim, namesto da bi pomagali drugim, od katerih nimamo nobene koristi. Nekaj cen o razprodaji, katero bo imel naš rojak Anton Kolar celi prihodnji teden, od 14. do 20. t. m., boste videli na drugem mestu v današnji izdaji Amer. Slovenca. Poročevalec. VESELA NOVICA IZ FORDOVEGA KRALJESTVA Detroit, Mich. Ne vem, kako bom danes svoj dopis končal. Vse se trese okoli mene, brenči in šumi, da je kar groza. Morda bo kdo mislil: Aha! Martinovo je tukaj in nič ni čudnega, če je kje kaj zašumelo in zavrelo. Ne rečem, da v Detroitu nimamo nobene vere v sv. Martina, ali pri nas se ravnokar godi nekaj vse bolj važnega in veselega. Na našem kornerju poje že tretji dan parna lopata in. koplje bejzment za novo cerkev. Da, ljudje božji! Novo cerkev zidamo v Detroitu vkljub slabim časom in kot vse kaže, se ne bo treba niti za en cent zadolžiti. Dolgo časa je bila to naša želja in zdaj se nam uresničuje vendar enkrat, da bomo vendar malo bolj na prostem. Pretečeno nedeljo popoldne ob 3. uri smo imeli veliko slovesnost. Zasadili smo prvo lopato. Ob 2:80 smo imeli blagoslov z Najsvetejšim v stari leseni cerkvi, nato je bila velika parada vseh društev in faranov po mestu. Ko smo prišli nazaj na prazno loto, je najprej domači župnik spregovoril o po-menljivosti slovesnosti, nato je govoril Rev. O'Brien v angleškem jeziku. Father O'Brien je brat nekega našega angleškega farana. Navzoč je bil tudi de-troitski hrvatski župnik Rev. Šuster, ki je izgovoril par prisrčnih besed ob tej priliki. Vsi govorniki so med govorom stali na parni lopati. Nato se je povspel na velikega železnega konja naš cerkveni odbornik Mr. Mike Plaveč, ki je začel razlagati, koliko ov-so požre. ta velikanski konj. Vsi smo vedeli, pri čem smo. Treba bo poseči v žep. Začela še je licitacija prve lopate. Cenjena je bila na $25.00. Spočetka nas je bilo strah, da je ne bo hotel nihče zasaditi, ali kmalu so se duhovi tako razgreli, da je nastala prava vojska za njo. Resnici na ljubo je treba povedati, da so pri nas ženske bolj ko-rajžne kot moški. Do sto dolarjev so se moški hrabro držali, potem so j'ih pa zmagale ženske. Nazadnje ste ostale samo dve bojevnici: Mrs. Matkovič in Mrs. Prelog. Zmagala je prva, starejša, kar jo je veljalo celih $126.00. V teh časih prav lepa svota! Mrs. Matkovič, ki se je zaklela, da hoče imeti prvo lopato, je zdaj korajžno zasadila in dvignilo veliko grudo zemlje ter je preobrnila. Domači župnik je nato prvo lopato zemlje blagoslovil in dal zmagovalki majhen zavitek blagoslovljene zemlje za spomin. Nato smo licitirali še devet lopat. Pri drugi je bil zopet velikanski boj. Pa zopet med ženskami. Najbolj korajžni ste bili (Dalje na 8. strani.) him Zloben odgovor. — Če naredim kdaj kako neumnost, potem sem gotovo prvi, ki se ji smejem. — To je pa imenitno! Zakaj prav gotovo morate imeti prijetno življenje. * * * Gospodiiija in kokoš. — Ti presneta kokoš] Za juho si pre-žilava, jajc ne ležeš več, preveč prebrisana pa si, da bi se pustila povoziti od avtomobila! * * * Časniško poročilo. — V nekem časniku je izš^l članek, ki je med drugim vseboval naslednji stavek: "Gadje se letos dozdevno še posebno kažejo. Povsod čuješ o njihovem nastopanju in deloma celo o njihovem namenu, ugrizniti kakšnega človeka." & * * Večerna družba — Pri vas je pa res zelo zabavno. — Da, toda kako bi šele bilo, če bi prišli najzabavnejši gostje! * * « Izdal se je. — Neki možakar se je moral pred sodnikom zagovarjati, ker je bil lučal kamenje v nekega otroka. Prisegel je, da tega ni storil in ker razne otrokove besede niso zalegle kot dokaz, bi ga morali oprostiti. Ko je pa sodnik razglasil oprostilno razsodbo, je možu dejal: "V bodoče ne lu-čajte več kamnov v otroke." —■ "Nak, tega pa ne bom več storil !" je odvrnil možakar. * * * Razredno sovraštvo. — Oče! Kaj že zopet nisi bil v šoli? Ali te ni sram, da S)i tak lenuh ? Sinček: To ni lenoba, papa, to j"e razredno sovraštvo: tega razreda kar trpeti ne morem. * * * Močan glas. — Praviš, da si imel tako močan glas, da se je stena upognila, če si zapel? Kaj pa je rekel k temu tvoj gospodar? — Nič. Šel sem kar lepo V Irugo sobo in zapel arijo znova> pa se je stena poravnala. BLA2N1K0VE Prafike £A LETO 1933 smo prejeli te dni in jih že razpošiljamo. Pratika stane 20c s poštnino vred. Razpečevalcem, ki jih na-roče najmanj en ducat, dobijo poseben popust. Naročila je poslati na: Knjigarna Amer. Slovenec 1S49 W. 22nd Street, L CHICAGO, ILL. taw»iiiwiiiin« i.....n............' — TARZAN GRE PO ZLATO V OPAR. (72) (Metropolitan Newspaper Service) Zdaj je stari Ahmed Zek na enkrat opazil med Abisinci zvitega Werperja, ki rnu je tako zvito pobegnil. V tistem tranotku je ie zagnal svojega konja proti Werperju, kateri se je vos prestrašen, vedoč kaj ga čaka, spustil v beg. Predno se je spustil, za Werperjem je zapove-dal svojemu zaupniku stari Ahmed Zek: "Pobij vse Abisince in zlato prinesi domov, ako ti je draga tvoja glava!" Tedaj pa željan maščevanja se je zagnal z vso silo za Werperjem. . . In dokler se je diika in bog nadaljevala preko ravnine, je še bilo. Razvijala so is drama groze in terorja. Milosti ni. bilo, niti se je ni prosilo. Abisinci so pobesneli, a Ahmed Zekovi ljudje so ubijali. V.*e to je .opazoval izza grmovja Tarzan. Silovito bi rad sledil Ahmedu in Werperju, ker nad obema bi se maščeval, vzroka je imel zato dovolj, toda spoznali bi ga in bi ga lahko ustrelili, zato je čepel za grmovjem skrit. Bitka je divjala naprej. . . Abisinci so se zbrali okrog grma, v katerem je bil skrit Tarzan. Okdli njih so galopirali v divjem diru Ahmed Zekovi krvoloki. Streljalq se je in sekalo vse križem in brez preatanka. Ahmed Zekova četa je bilo mnogo številnejši od AHsineev, zato je bilo očevidno, da bodo Abisinci premagani in poklani do zadnjega človeka. Tarzanu je to bilo vseeno. Njr nu je bilo samo na tem, da pobegne in da bi dobil v roke zlobnega Werperja pa tudi Ahmcd Zaka. . . Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS 0'"°oo<><><>ooooooooooo<>oooo^^ POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU! Ako je poleg Vašega imena številka "11-32", je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje Usta je v zvezi z velikimi stroški. AMERIKANSKl SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago. 111. Priloženo vam pošiljam svoto $....................za obnovitev moje naročnine zn "Amer. Slovenca". Ko je Tarzan prvi pot zagledal Werperja na konju g« je sicer spoznal, komaj je pa' veroval svojim očem, da je to Werper, ker je bil prepričan, da ga je raztrgal lev Numa, kakor jc prišel do tega utiša pri prizoru, ki ga je nam ne dolgo pokazala ta povisl in clike. Toda ko je sledil dva dni Abisinski čeii, je postal prepričan, da je Werper le pravi Werper in isti stari lopov, katerega je iskal. Grmu sta se približala zdaj dva jezdeca, ki sta trčila skupaj. . . Ime Naslov Mrsto 0000000000000000000000*00C Sobota, 12. novembra 19,3.2 11 i Tunninuuiwiiiiiu.unuwiiniinniw,:..-in:.i.nniiiiiujuiiiIii»uuuiiiniiiiiiiuniiiHiiui»Jiiir Iz življenja 'in sveta. D2MANTI V OČESU Tihotapci, ki delujejo ob bel-gijsko-nemški meji. nudijo s svojimi novimi triki trd oreh carinskim oblastim na obeh straneh. Tobak v avtomobilskih blazinah in rezervnih gumah spada tako rekoč med klasične metode tihotapske zvitoreposti in se ne posrečijo vedno. Težko obloženi konji, ki jih z bičem poženejo same preko meje, kjer jih na varnih krajih pričakujejo obveščene osebe, pa imajo več sreče. Neki zeienjadar, ki j3 z vozičkom prevažal vsak dan svojo robo preko meje, je postal tinotapec največjega stila, ne da bi sam vedel za to. Preden je pasiral mejo, so ga povabili v malo gostilnico na brezplačano čašo piva. Na oni strani so bili spet ljudje, ki so ga sprejemali z okrepčili. Mož se ni branil, dasi se mu je ta gostoljubnost zdela malo nenavadna. Med tem ko je pil, pa so mu pod zelenjavo vtikali tihotapsko blago, ki so mu ga spet od.iemali, med tem ko se je krepčal na oni strani. Nemški cariniki so pazili že dalj časa na elegantno oblečeno damo, ki je prihajala često čez mejo. Večkrat so jo natanT ko preiskali, a niso odkrili ničesar. Končno je anonimno pismo pojasnilo uganko: dama je imela stekleno oko in v njem skrite demante. Tega trika menda še ni bilo na svetu. V prvih treh mesecih leto-šnejega leta so nemške oblasti zaplenile 2 milijona cigaret, 40 ton kave in ogromne množine druge tihotapske robe. Koliko je pa pride neopažno čez mejo, je težko .uganiti. rak Statistično je dognano, da bo-luje danes največ ljudi na raku. Ta bolezen kulturnega človeka je dosegla že tolik razmah, da se je morala jetika, kije veljala prej za najbolj razširjeno epidemijo, umakniti v pohleven kot. Rak je torej na prvem mestu — to žalostno ugotovitev je treba potrditi. Toda kako je prav za prav z rakom? Ali se res tako širi? O tem zanimivem vprašanju razpravlja docent dr. G. Wolf v reviji Umschar.v z vidika, ki ga Vsekakor treba upoštevati. Zastopa namreč tezo, da ljudje dandanes predolgo žive in da je le temu dejstvu pripisati širjenje raka. Ljudje od trideset do šestdeset let je danes mnogo več kakor svoje čase, močno pa se je tudi pomnožilo število prebivalstva od 60 let naprej. S tem,da smo to dognali,pa morejo ugotoviti, še nekaj drugega: da se širijo najbolj tiste bolezni, katerim so podvrženi ljudje! v Poznejši dobi svojega življenja. ^ rak je tipična bolezen te vr-Hte. Pravičneje bi torej bilo trdita da se ni razširil rak, ampak da je razmaha raka krivo dej-stvo, da učakajo ljudje danes ftinogo večjo starost kakor prej. Glede na tuberkulozo velja Pripomniti, da to vedno bila ®°lezen tipk no mladih ljudi, Medtem ko je rak bolezen tipič- :vtare,'-a človeka. In v tem ti-Cl Poglavitna razlika med obe-ter sodobna razširjenost raka. sladkor proti živčnosti Vsaka motnja ravnotežja v ®'esu ima, svojo protivno mot-)<>. Pospešenemu bitju srca sto-p nasProti opočasnelost utripa, vVev*č krvi ima svoj protiutež b Jemalo krvi, krčem stoje na-omrtvelosti. Bolezni, ki vUn H° na PosPešeneni delo-uto.'- imu'° svoj proti- (1 vznemirjenost, driske. quhoto, premalo pa utrujenost srca, debavost, tolščo. Tako je z vsemi organi. Samo sladkorna bolezen, ki jo povzroča premajhno izločevanje inzulina v trebušni slinavki, doslej ni imela svojega pendanta. Posledica tega premalega izločevanja je. kakor znano, nevarna porast sladkorne količine v krvi in seči z vsemi spremljevalnimi pojavi. A zakaj bi si telo ne dovolilo tudi prekrepkega delovanja trebušne slinavke, to se pravi premajhne produkcije sladkorja? Kakor so pokazali pbskusi, je preveč inzulina v organzimu tudi nevarno, kajti bolniki, ki so si n. pr, pomotoma injecirali preveč te snovi, so se podali v smrtno nevarnost in življenje so si rešili samo s tem, da so jim dali hitro zaužiti nekoliko kock sladkorja ali pa, da so jim vbri-zgnili nekaj sladkorne vode. Vse težave so jim izginile po bliskoma. Tu je začel dunajski nevrolog dr. Wilder svoja opazovanja. Ugotovil je, da je pendanat k preveliki količini sladkorja v krvi. namreč premajhna količina, silno pogost, samo da so njegove posledice takšne, da jim ni bilo spregledati vzroka. Kar običajno imenujemo nervo-znost, to je po Wilderjevih raziskovanjih prečesto samo posledica nedostatne količine sladkorja v krvi. Pomoč je potem seveda še preveč na dlani. Nekoliko koščkov sladkorja ali pa ravnanje s hormonom malih obisti, ki je nasprotnik inzulina, odpravi takoj lažje duševne motnje, nezadovoljnost, slabo voljo, obup nad življenjem in še težje spremljevalce živčnih bolezni, kakor tresenja, krče, epileptičnim podobne napade, motnje v govorjenju in druge. To odkritje je eno med najvažnejšimi, kar jih je uspelo moderni medicinski znanosti. -o- DRŽAVA, KI NE POZNA KRIZE Otočje Tonga leži v Južnem morju in spada med polineška otočja. Šteje premnogo rodovitnih otočkov z milim tropskim podnebjem in ga je odkril 1643. slavni brodar Tassmann. Kapitan Cook ga je obiskal 1. 1773. in mu je dal ime Otočje prijateljstva pred vsem zaradi gostoljubnosti njegovih prebivalcev. Največji otok se imenuje Tongatabu in meri 607 km. Na Tongatabuju je prestolnica kraljice Salot Tubu, v bistvu velika vas. Podaniki te vladarice, ki jih je po zadnjem štetju ODBOR ZA JUGOSLOVANSKO PRIREDITEV "KARNIVALA NARODOV' Dne 27. novembra zvečer se v hotelu La Salle vrši velika jugoslovanska prireditev za pomoč revnim in brezposelnim. Slika kaže osebe, ki so v odboru za to prireditev, ki so sledeče: Sedeči (od ieve na desno) Mrs. M. M. Markpvich, Mrs. Milica Stanizan, Dr. Alex. Savine, sloveči jugoslovanski komponist, B. T. Martinovich, predsednik odbora, John R. Palandecti, Dr. Geo. Kolombatovich, jugoslovanski konzul, Miss Nada Shulich, Dr. Mary R. Strmic in O. J. Pcupich. — Stoječi (od leve na desno) Ant. Wencel, A. Krvavica, Mrs. Ljubica Koenig, Miss Gloria A. Strmic, G. J. Vucetžch, Miss Ant. J. Mohar, John Barich, Miss E. J. Cosme, Th. Blazina, Miss H. Price, R. Brodarich, Miss M. Micetich, Win. Kenig, Miss Angela A. Mohar in S. P. Shakota. Sydneyu. Obvlada angleščino popolnoma, a govori rajši v domačem jeziku. Njena civilna lista znaša komaj 2000 dolarjev na mesec, a še to je za tamošnje razmere več nego preveč. Zgradila si je mično vilo in je kupila na Angleškem prvovrsten av.to, s katerim obiskuje naselja na Tongatabuju. Šofira sama. Za obiske v provinco, na stotine drobnih otočkov, ima lepo jahto. Otrok ima četvero, ki jim posveča ves prosti čas. Ljudstvo jo ima zelo rado, ker je od sile pravična. Njenega moža, ki je notoričen pivec, pa ne marajo. Pije najrajši šampanjec, ki mu ga dobavlja dvorni ceremoniar, zastopnik neke znane tvrdke za sekt. Otočje Tonga pozna samo eno zlo, in to so pogosti vulkanski potresi, zaradi katerih izgine zdaj ta otoček zdaj oni v globine morja. Brez te nadloge pa bi bilo otočje res kraljestvo popolne sreče. -o- TIHI TOPOVI Pred kratkim so delali v Italiji poskuse z novim)', skbi-aj neslišnimi topovi. Italijanska inženjerja de Luce in Guerra sta napravila poseben izunl, ki omogoča, da se pri topu, ki strelja, ne vidi dam in skoraj ne sliši pok. Poskusno streljanje je bilo v Ansaldo — ladjedelnici v Puzzuoli v Italiji. Pri streljanju so bili navzočni številni vojaški in tehniški strokovnjaki. Prve poskusne strele so oddali s 75 miliineiter-skim topom. Pri teh topovih nastane pri strelih navadno ploskali izumiteljema in ju celo objemali. Prav taki uspehi so se kesneje pokazali tudi pri topovih z večjim kalibrom. Kolikor je znano, je naprava, ki duši pok in dim, prenosna in se more pritrditji na vsak top. --o- SKORO 50 TISOČ MILJ JE PREHODIL V glavno mesto Sibirije. Novosibirsk, je prispel te dni ruski kmet Kol j ako v, ki se je napotil peš po vs^j Rusijti. Kolja-kov je že šest in pol let na poti. Velikansko pešpot je začel 4. marca 1926 v Vladivostoku in je prepotoval doslej vso vzhodno Sibirijo, osrednjo Rusijo, Kavkaz, Usbekistan in Kazakstan. Sedaj se vrača Ko-ljakov že nazaj domov in je doslej prehodil 47.000 milj peš. Če bi napravil Koljakov to pot v ravni črti, potem bi prišel en in polkrat okrog ekvatorja. Njegova pot je tako dolga, kakor ena šestina razdalje od zemlje do lune. Bog-Ve, koliko parov čevljev je raztrgal ? --o- INDUSTRIALIZIRANI PEKEL Toskansko dolino Lardarel-lo, ki predstavlja predpodobo Dantejevega pekla, so začeli v zadnjem času industrializirati. Paro, ki uhaja iz ondot-nega podzemlja, so izkoristili v neki tvornici, ki prav dobro obratuje z njeno pomočjo. IZ SLU (Nadaljevanje z 2. strani ) Mrs. Prelog in Mrs. Caiser. — Druga je podlegla, prvo pa je korajža stala $76.00. Boj pri tej lopati je bil tako zanimiv, da smo ga posebej vzeli na film. Filmaii smo namreč celo slovesnost. Tudi pri tretji lopati je bi'o viharno. Zdaj so pa ženske podlegle. Užugal jih je Mr, L. Sre-berriak s svojim srebrom. Pred-no je prijel za lopato, je moral izročiti celih $20.00. Ženska pa noče biti nikoli poražena — in vsi smo bili veseli te ženske bo-jevitosd. Takoj četrto lopato je Dekleta Marijine Družbe so dale $10.00 in podružnica Ženske Zveze tudi $10.00. Bog vedi, kaj bi bilo na svetu, če bi ne bilo žensk! Vsa slovesnost nam je prinesla celih 551 dolarjev. Nekateri pravijo, da bi morali kaj takega večkrat imeti. No, ravno takega ne, pa kaj drugega! Saj smo iznajdljivi in praktični. Po slovesnosti smo imeli veselico, kjer smo se prijetno zabavali. Največ veselja nam je delal Mr. William Kobc\ Tako smo se mu smejali, da je nekdo rekel: Ako William še kdaj pride v našo dvorano, naj ima vedno prosto vstopnino. No pa William ni skop: vstopnino bo pla- , , v i i • • • ,cal, pa se zabaval nas bo povr-lmela zopet ženska v roki m si-;. , - t / 0 ^__v j v o Ko bomo imeli novo dvora- no tamle o Božiču in večjo cerkev, takrat bo pa res luštno v Detroitu. Tako premišljuje 29.597, so dejansko najsrečnej- močan oblak dima. Sedaj pa ši ljudje na svetu. Ne vedo ni- se je pokazala le ozka bela česar o gospodarskih krizah, ne meglica, ki je po nekaj sekun- potrebujejo niti uvoza niti iz- dah izginila. Sicer silni pok voza, boj za obstanek jim je ne-,topa se je zmanjšal na čuden znan. Rib, banan, kokosovih j šum, ki je bil podoben močrte- orehov, vseh mogočih južnih sadežev je tu toliko, da jih ljudje ne morejo niti vseh pohabiti. Čeprav je Salot Tubu oficiel-na vladarica otočja Tonga, upravlja deželo v resnici njen mož s pomočjo dveh ministrov, ki ju imenuje kraljica, kajti Tonga je avtokratska država, ki noče ničesar vedeti o kakšnem parlamentarizmu. Tonga je edina država na svetu, ki ne pozna revščine. Revščino bi tam smatrali za dokaz lenobe in bi jo kaznovali po zakonu kot zločin. Čim doseže Tongajec 16. leto, prejme od države 8 akrov rodovitne zemlje, ki jo mora obdelovati vse življenje in ostane tudi vse življenje njegova last z vsem, kar na njej pridela. Ko umre sc zemljišče vrne državi in ga dobi drug polnoleten državljan, za vdovo in ne-doletne otroke pa skrbi država Kraljica Salot Tubu, ki ji je angleški kralj Jurij pravkar poslal komanderski križec brit-ske države, .se je vzgajala mu udarcu s kladivom. Ta pok se je čul komaj nekaj sto metrov daleč in ribiči, ki so bili 300 metrov proč od obrežja, niti najmanj niso slišali, da bi kdo streljal. Uspeh poskusnega streljanja je bil tako velik, da so strokovnjaki navdušeno -o- NEUPOŠTEVANA ZAHTEVA Ottawa, Ont., Kanada. — Neki poslanec je v tukajšnjem parlamentu stavil v ponedeljek predlog, naj se prekliče zakon, s katerim je pi-epovedan izvoz pijač iz Kanade V Zed. države, češ, da izgubi vsled tega zakona Kanada vsako leto 15 milijonov dolarjev na dohodkih. Vlada pa poslančevega predloga sploh ni vzela v poštev. -o-- • Marsikoga spoznamo šele po praznih besedah'; zato prazne besede niso Vedno prazne. cer Mrs. S. Cenčič. Seveda je morala za ta ponos plačati $30. Nato so se pa ženske popolnoma umaknile iz bojišča. Zdi se, da so bile zmage pijane. Pred generalom Mike Plavtem so stali sami možje v vročem boju. Pri peti lopati Mr. John Sreber-nak, fant od fare, ki se je spustil v boj za peto lopato in jo dobil za $15.00. Za šesto je krepko pograbil krepki Mr. Frank Paulič za $20.00. Sedma je veljala Mr. S. Cenčiča $20. Osmo je licitiral Mr. Mike Ba-hor za $15.00. Deveto je zasadil zopet fant. Mr. Frank Sami-da in imel za njo pripravljenih $10.00. Deseto lopato je pognal v zemljo Mr. Walter King za $8.00. Ko je bila licitacija končana, smo zasajali lopato vsi po vrsti. Vsakdo je postal pri tem delu vsaj za en dolar bolj ubog, stavbeni fond pa vsaj za en dolar bogate jš|i. Na koncu pa je v ženskah zopet zavrela bojevitoSt. Oltarne društvo je izročilo ček za $100, Dopisnik. PLUMBARSTVO Mi popravljamo vsa pluinbarska lela. — Inštaliramo kopalne, umi-valne in kuhinjske sinke, toilete, po smerni ceni. — Račune plačujete lahko na obroke. Thomas Higgins PLUMBING, GAS FITTING AND SEWERAGE 2313 So. Oakley avenue, Tel. Canal 0510 . CHICAGO, ILL Kakovost Točnost Poštenost u — LEKARNA — Posluje preko 32 let. 2153 Wer.t 22nd Street, ogel Leavitt Street CHICAGO, ILL. i i 1 I I ■'imrnrnmimimmm Anton Kolar V SHEBOYGAN, wisconsin Razprodaja od 14. do 20.t.m. PILLSBURY'S BEST MOKA, 49 lb...................$1.24 RIŽ, 5 lb....................................f............................23c KAVA (Roselie) 1 lb.............................................21c NAJBOLJŠE JEDILNO OLJE, 1 gl. ....................67c JESIH, 1 gl.............................................................19č MAKARONI (White Pearl) 3 ovoj ...................17c škrob (Starch) 2 ovoj ........................................15c ,P and G MILO, veliki, 3 kose ................................lic Mi dovažamo na dom — Kličite 178G-J BOZICfll IZLET v Jugoslavijo Tak Božič kakor včasi za-morete imeti, ako praznujete praznike s svojimi sorodniki in prijatelji v stari domovini. Prisrčnega sprejema boste deležni, samo pridružite, se enemu naših izletov pod o-sebnim vodstvom. Posebna odplutja iz New Yorka. ALBERT BALLIN - - -HAMBURG---- 10. DECEMBRA 14. DECEMBRA Dospeli boste začasno za božične svečanosti. Nagla vožnja iz Hamburga v kraj, kamor ste namenjeni. Posebni zastopniki naše proge bodo spremljali vsak izlet. Preskrbite si zgodaj prostore. IZ NEW YORKA DO LJUBLJANE IN NAZAJ TRETJI RAZRED $159 Za nadaljna pojasnila vprašajte kateregakoli lokalnega 8Š8 agenta ali ^ HAMBURG- AMERICAN LINE f j177 N. MICHIGAN AVE., CHICAGO g^g^f VELIKI BOŽIČNI IZLET V JUGOSLAVIJJQ (preko Cherbourga) na največjem Cunard- ovem ekspresnem par-niku iENGARiA DNE 28. NOVEMBRA Vkrcanje v petek zvečer Pod osebnim vodstvom Mr. M. S. EKEROVIČA in DNE 14. DECEMBRA pod osebnim vodstvom Mr. A. MARKUSA Omenjene dni bo potovalo dosti naših rojakov, in Cu-iiard Črta si seveda prizadeva, da bo uspešna kakor v preteklosti ter vam jamči udobnost, postrežbo in dobro domačo kuhinjo. Zajamčite si prostor takoj. Obrnite se na svojega lokalnega agenta ali na CUNARD LINE 346 N. Michigan Avenue Chicago, 111 VARČUJTE! Da, varčujte. Ne mečite obnošenih in raztrganih čevljev proč! Prinesite jih, da jih Vam popravim, in odlegli Vam bodo kakor novi in Vi si s tem prihranite denar. Popravljam moške, ženske in otroške čevlje. Delo trpežno in zadovoljivo za najnižje cene. — Se priporočam! JOHN FALE Slovenska POPRAVLJALNEGA ČEVLJEV 1937 W. 22nd Place, Chicago, 111. DR. ALLAN J. HRUBY Specialist za pljučne in srčne bolezni Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorel Ave, Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 Wcat 26th Street Uradne ure: 5 do 5 iveč. razen sred) ob sredah 9 do 11 dop.; ob toboftbi l do 4 oot>. I H, M. y DENTIST 2159 West 22nd Street, (ogel Leavitt St.) Tel. Roosevelt 3817 CHICAGO DRUŽINSKA P RAT IK A ZA LETO 1933 je tudi dospela te dni in je na razpolago vsem, ki si jo želijo nabaviti. —Letošnja Družinska Pra-tika je zelo zanimiva. Ilu-strovana je z 22 slikami. Slike predstavljajo: 1. Skupino mlatičev iz Orehovca pri Kostanjevici. 2. Slika Ribnice na Dolenjskem. 3. Pogled na Žiri na Goreftjskem z novo cerkvijo. 4. Šoštanj pri To« polšici. 5. Notranjščina škofjeloške cerkve. 6. Logarjeva dolina. 7. Pudob pri Starem trgu. 8. Znameniti kraj Nad-Iesk pri Ložu ter druge razne slike. — Tudi druga vsebina je zelo zanimiva in zato priporočamo vsem, da si to Pratiko čimpreje mogoče nabavijo, dokler ne bo razprodana. Stane s poštnino vred -20 CENTOV- ter se naroča od: KNJIGARNA \MERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. 22nd Street, Chicago, 111. fTffiffl! i ■ AMERIKANSKI SLOVENEC CZZT 1 F Sobota, 12. novembra 1932 «»«*« m»mm» ««««» m~mm »«»»»««««»««««»««»«'« aa m* m m m m* m m ««««f-----ran a'»» ■ ^f Kmečki pnnt it. i AVGUST ŠENOA: f |>§ Poslovenil Joža Glonaz f? J 1 "Kaj, falot," je Bošnjak razjarjen skočil po koncu, "ti se rogaš mojemu gospodarju! Ljudje," se obrne proti tovarišem, "zvežite tega psa i" Drmačič se je umaknil, oboroženci so stopili naprej, kmetje so godrnjaje skočili po koncu. Bošnjak pa je zažvižgal in deset oboroženih hlapcev je planilo v sobo. "Zvežite ga," je kriknil Bošnjak, "vi kmet-ske mrhe pa da se mi niti ne ganete!" V tem trenotku pa je skočil na noge Ilija, razgalil prsa, na katerih se je pokazal beli križ iz platna, vzdignil vrč in zaklical z gromkim glasom: "Čas je, bratje! Za našo svobodo in pravico se dviga vse. Kmet je svoj gospodar, dol s Tahom! Kvišku!" "Kvišku!" je zakričala družba in takoj se pokažejo v vseh rokah sablje in puške. Bošnjak prebledi. "Zvežite me!" se zakrohota Drmačič. "Na noge! V imenu božjem!" zakliče Nožina in vrže puško skozi okno. V trenutku je vdrlo štirideset oboroženih kmetov v sobo, v naslednjem trenutku so Tahovi hlapci ležali zvezani na tleh. Puška poka za puško, zvon bije vedno močneje in močneje, iz daljave odgovarjajo druge puške, drugi zvonovi, po vsej pokrajini pa vrvi oboroženo ljudstvo in skozi pustno noč se čujejo klici: "V božjem imenu vse kvišku za staro pravdo!" XXXII. "Za Boga, sinko, kaj ste se tako prestrašili?" je vprašala gospa Uršula Stepka, ki se je pravkar iz Zagreba vrnil na Mokrice. "Slabo je," odvrne plemič, in koraka nemirno po sobi gori in doli. "Kakšne novice prinašate? Ali so se kmetje spuntali ?" "Da, žalibog," odvrne plemič in buli nepremično v tla. "Govorite no, za božjo voljo!" "Uzde so se nam izmaknile iz rok. Ne vem, kaj naj mislim. Kot črni vrani letajo od vseh strani hude novice na banske dvore. Prokleta kmečka struja se razliva kakor hudournik po vsej pokrajini. Ne puntajo se samo Tahovi kmetje pod Susjedom in na Stubici, tudi ba-ničini kmetje na Cesargradu so vzdignili svoje besne glave. Kastelan se jim je uprl, toda kmetje so zažgali grad, odvzeli topove in kastelan je ob glavo. Pod okiško goro in okoli Ke-restinca so se združili in porušili Kerestinec. Draganičko plemstvo gre pod svojo zastavo nad Jastrebarsko, da udari na gospo banico. Krvnik Tahi je zaprl vrata Susjeda in nameril velike puške, da se kmetska jeza ohladi na okrvavljenem obzidju. Toda kmetje so Susjed napadli. Vsepovsodi po sneženi ravnini vidite, kako se vijejo dolge vrste razjarjenih kmetov kakor črna kača, kako se jim kot ostre bodice sveti orožje. Povsod se čuje stokanje zvonov, povsod plamtijo Tahovi dvori. Pohitel sem skozi Stupnik. V vasi ni skoro nobenega moža. Vsi so šli na vojsko, ki jo imajo. Četa se je združila s četo, iz njih so nastale trume in tako cela vojska. In vse to se je vzdignilo v enem trenotku kakor strela." "Ali ne gredo nad Susjed, nad Taha? Kam torej?" vpraša gospa Uršula. "Kaj jaz vem! Na zapad gredo. Cul sem, da so vdrli preko Sotle na Štajersko." "Kaj iščejo Hrvatje na Štajerskem, saj tam ni Taha?" DVE NOVI COLUMBIA PLOSCI 'Vse je šlo k vragu! Kuga jih poberi," je zaškripal Stepko z zobmi in stisnil pest. "Pohitel sem z desetimi hlapci k brodu. Na stotine kmetov se je stiskalo ob Savi — vsi oboroženi in pripravljeni kakor na daljšo pot. Po petdeset se jih je prepeljalo preko Save. Zaklical sem jim, naj ostanejo in kam da — za vraga! — gredo!t (Dalje prih.) ŠIRITE AMER. SLOVENCA! TISKARNA ► Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva*— Trgovci — Posamezniki ' <9 dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da predno oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. f "Kaj jaz vem," zacepeta Stepko jezno,—"toda čujte, kaj je to? Zvonovi zvonijo! Ali ču-jete klice?" Stepko skoči k oknu, ga odpre: "Za božjo voljo! Saj to je na moji zemlji!" V sobo plane trepetajoč mokriški kastelan. "Gospodar!" zavpije, "slabo je. Vojska hrvaških kmetov stoji pod Uijo Gregoričem pri Dobovi in je namenjena na Brežice. Dva tisoč oboroženih ljudi. Štajerci se jim povsodi pridružujejo. Toda to zlo je seglo tudi k nam. Vaši Jeseničani so razbili mitnico in vzeli brod. Iz Bregane so pognali Vaše konjenike in zvonijo z vsemi zvonovi. Po vaseh klopotajo konjeniki, možje se oborožujejo in kričijo, da ni več gospodarja nad njimi, ampak da gredo k Hrvatom v Dobovo." "Za Boga!" si lomi gospa Uršula roke, "propadli smo." "Kastelan," reče Stepko prestrašen, "zaprite grajska vrata, namerite topove in zberite hlapce — koliko jih je?" "Kakih štirideset." "Nič več?" "Ne." "Počakajte! Nesli boste pismo uskoškemu obrstlajtnantu Joštu Turnu v Kostanjevico. Recite mu, kaj se je zgodilo in da naj takoj pošlje 300 uskokcrv in dve vreči smodnika. Da, ali je Svrač v gradu?" "Da." "Pošljite ga sem! Vi pa idite hitro!" Kastelan je odšel in čez nekaj časa se je po-1 kazal pred graščakom kmet Ivan Svrač. "Kaj želi Vaša milost?" je vprašal kmet hladno in izpod oči gledal Stepka. ''Kakšen vrag je zlezel v vaše kmetske buti-ce? Kaj iščete na Štajerskem?" je zaklical ve-likaš. ^ J*" JSj "Kaj vem jaz," je skomignil kmet z rameni, "saj veste, da sem bil tukaj v službi." "Toda ti moraš vedeti, kaj nameravajo." "Ne vem, če Vam pravim gospod. Sami jih morate vprašati." "Ivan!" reče Stepko mileje, "vzemi konja in pohiti v Dobovo k Iliji. Zaroti ga, naj se spomni naše pogodbe, naj se vrne in udari na Susjed." "Dobro!" zategne Ivan čez nekaj časa, "toda ne vem, ali bo hotel." Po teh besedah se izmuzne iz sobe. "Jaz bom šel dol v vas, gospa tašča, da ustavim kmete. Ne pravite Marti nič, da se ne bo splašila." "Nikar, Stepko, za Boga ne!" je prosila Uršula. "Ali mislite, da se Stepko Gregorijanec boji? Bomo videli! Z Bogom!" Pretekla je ura za uro in gospa Uršula jih je s smrtnim strahom štela, pri tem pa tolažila sebe in varala svojo hčer. Šlo je že proti noči go se je gospodar vendar vrnil in poklical taščo k sebi. "Kaj je?" je vprašala gospa temnogledega zeta. "Ali se je vrnil kastelan?" "Ne." r/OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOj ■000000«000000000000000000000000000000000000000000004 25180—Dekle, kdo bo Tebe troštav, Jaz pa vrtec bom kopala, pojeti Mary Udovich in Josipina Laushe ..................................... 25181—Želel bi, da bi bil ptica, ^ Oj z Bogom ti planinski svet, poje John Germ........75c DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE .75c med življenjem in smrtjo Neštevilne so zgodbe o ljudeh, ki so jih kot navidezno mrtve položili na oder in so v mrtvašnici nenadoma spet oživeli. Tako je umljivo, da so v lajiških krogih s pojmom navidezne smrti zvezane vsakovrstne bojazni, dasi je v tem področju seveda mnogo pretiranega. Vsekakor pa ostaja v temnem in skrivnostnem problemu navidezne smrti še dovolj dejstev, zaradi katerih je vredno, da se s tem problemom pobavimo podrobneje. Baš v zadnjem času se je iz-vršilo polno zanimivih razisko vanj, ki kažejo, da smo pomen 25141—Žabja svatba, . Kukovca, na obeh straneh, pojo pevci Adrlje m John Pluth jih spremlja na harmoniko............75c'boja proti navidezni smrti doslej precej podcenjevali. Tu pa J je treba najprvo določno pove- 25142—Jest pa za eno deklico vem, Spomin, dueta, pojeta gdč. Mary Udovich in Josephine Laushe ..........................................75c 25143—Samo Tebe ljubim, valček, Krasna Karolina, polka, igra Hoyer Trio.................. 25144—Pojmo veseli zdravičko, Hišica pri cest' stoji, pojete gdč. Udovič-Lovše....75c 25145—Štajerska, Vesela Micka, komada na harmoniko ....................'oc 25146—Tirolska koračnica, Stari Peter, dva krasna komada ............................75c 25147—Deklica pri studencu, Bleda luna, Krnjev in Gostič ..................................75c 25148—Pa moje ženke glas, Potrkan ples, Frances Cerar in A. Subelj..............75c 25149—Slovenska narodna koračnica, Kranjski valček, slov. kmečka godba ..............;.....75c 25150—Eno rožco ljubim, Moj fantič je prijezdil, duet, gdč. Mary Udovič • in Josephine Laushe ...................-......................75c 25151—Mamica moja, Kesanje, duet, g. Anton Šubelj bariton................75c 25152—Vesela polka, Franci valček, slov. kmečka godba .......................75c V Tivoli, dva lepa valčka, igra E. Lorand orkestra..75c 25153—Pozdrav Gorenjski, Pozdrav Dolenjske, kvartet Jadrana .....................75c 25154—Pastirček, Lovec, duet, gdč. M. Udovich in J. Lausche...........75c 25155—Naprej zastava Slave, Našim junakom, vojaška glasba ..............................75c 25156—En hribček bom kupil, Našim rojakom, instrumentalni kvartet ..................75c 25157—Prepoved, Pod oknom, poj. Amal. Krnjev in Gerard Gostič....75c 25158—Spet ptičke pojo, Njega ne, pojeta L. Belle in Fr. Plut ......................75c 25159—Ne dajte ženam, da bi hlače nosile, Oh, ko bi le vedeli, mamica vi, poje Joh-i Germ....75c 25161—Glasno bi zavrisnil, Kje prijazne ste višave, poje Frank Plut ................75c dati, da je med lajiki tako razširjena skrb, da bi jih utegnili "žive pokopati", popolnoma odveč. Zakonito predpisana doba, ko leži mrlič pred pokopom na odru, to možnost povsem preprečuje. Ta doba ima ta pomen, da se po nastopu gotovih mrliških znakov (okrepenelost trupla, mrtvaške pege itd.) prepričamo, da je pomota izključena. Če torej govorimo o boju proti navidezni smrti, ne mislimo na ojačenje teh povsem zadostnih [varnostnih ukrepov, temveč gre {samo za to, da preprečimo prehod navidezne smrti v pravo smrt. V nekem znanem medicinskem delu stoji stavek: "Gotovo zapade velike število človeških življenj smrti, ker opuščajo ljudje vsake nadaljnje rešilne ukrepe v veri, da je smrt že nastopila." Vzemimo primer iz vsakdanje prakse. Pri neki rudniški nesreči so se z enim izmed ponesrečencev mučili dve uri, da bi ga »pet oživili — a ti poskusi so bili brezuspešni. .Zdravnik je hotel že prenehati, pa se je vdal prošnjam sorodnikov — in glej, po šestih urah je ponesre čenec nenadoma zadihal in je ' bil rešen. V vsakem primeru prave navidezne smrti kaže pacient podobo pravega mrtveca. Celo izšolani zdravnik bo imel ta vtis. Srce ne utriplje, dihanje se ne | od pravega mrliča, pa nas vodi !preko Čisto medicinske plati našega problema do enega izmed osnovnih vprašanj v življenju, do prastarega vprašanja, kaj je prav za prav "življenje" in v čem se razlikuje od smrti. Pred 22 leti je neki učenjak ubil kokoš in odvzel njenemu srcu nekoliko stanic. Postavil jih je v določene okoliščine, ki ustrezajo življenjskim okoliščinam, in stanice so ostale žive, se množile itd. Te stanice so gojili dalje — in danes žive še zmerom kakor takrat — kokoš pa bi med tem že davno umrla naravne smrti! Kar velja za posamezne stanice, se da doseči tudi za cele organe: žabja srca žive n. pr. v primernih redivih lahko sama zase dalj časa in celo srce embrija so pred kratkim ohranili izrezano še celih 36 ur živo. Za posamezne dele telesa smrt torej ni brezpogojna nujnost kakor je za organizem v celoti. Najnižji, enostanični organizmi so dozdevno celo sami na sebi nesmrtni. Ameriški raziskovalci so našli v nekih geoloških plasteh takšna bitja, ki so živela po vseh računih milijone let! 2e to malo število primerov pove, kako prožna sta. pojma "živ" in "mrtev" in sedaj tudi razumemo, da tiči problem navidezne smrti globlje, nego je videti. --o- 25162—Ančica, Ponočni pozdrav, poje tenorist Mr. L. Belle..............75cjda ugotoviti. In vendar pacient 25163—En Šušter me je vprašav, j živi! Novejša raziskovanja so Mornar, pojeti gdč. Mary Udovich in Jos. Lausche 75c dognala, da življenjsko važen 25164—Pa kaj mi nuca planinca, . ■ del telesa lahko ustavi delova-Triglav, poje in spremlja s harmoniko g. J. Germ....75c nje, a vendar še živi. Posebno 25165—Pri oknu deva je slonela, j dihalni center, ki pri navidez-Spominek, duet, pojeta L. Belle in F. Plut..............75c no mrtvih ne deluje, si ohrani 25166—Micka, (še dolgo sposobnost do življe- 25167—Marička, polka, ; nja. Zna'aost se zato trudi, da s Črne oči, polka, oba komada igrana po izborni Co-, primernimi sredstvi (umetnim lumbia inštrumentalni godbi ............................75c dihanjem itd.) pripravi omrtvi- 25168—Oj deklica, povej mi to . . . |čen° "življenjsko točko", ka-Ko na planine, pojeta gg. L. Belle in Fr. Plut........75c kor pravijo Francozi, spet v tek 25169—Ne bom se možila, Mornar, pojete gdč. M. Udovich in J. Laushe ........75c 25170—Venček slov. narodnih pesmi, v dveh delih, poje pevsko društvo Domovina ......................75c 25171—Cvetočih deklic prsa bela, Metuljček, poje g. J.Germ, ob sprem, harmonike..75c 25172—Zveličar se je rodil . . . Božična, pojeti gdč. M. Udovich in Jos. Laushe......75c 25173—Venček slovenskih narodnih pesmi, 1. in 2. del. Poje društvo "Domovina" .......................................75c 25174—Planinec, .............................................................75c Srcu, poje g. J. Germ 25175—Spomin iz Ljubljane, valček, 1 Večerna polka, igra izvrsten orkester ....................75c 2517ft—Slepec, Pa so fantje proti vasi š li, poj. G.Gostič, F. Pirnat..75c 25177—Moj fantič je na Tirolsko vandrov, duet, Kod bova vandrala vandrovček moj, duet, pojeta gdč. M. Udovich in J. Lauše ..................,.75c 25178—Trije kovači, Sirota, poje tenor g. J. Germ .....<......................:.....75c 25179—Ta marela, Men vse eno je, duet, pojeta gdč. M. Udovich in J. Lauše ........................................................75c Manj, kakor TRI plošč« ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj Kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poStnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plavamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravo o*t na Knjigarna Amerikanski Slovenec ♦ 184» West 22nd Street, Chicago, III. in premaga navidezno smrt. Vprašanje, da-li niti izšolani zdravnik s svojimi sredstvi ne more ločiti navidezno mrtvega pajcevina ga izdala Chicago, 111. ;— Policijska patrulja, ki je stala na Wolfram St. in Sheffield Ave., je po svojem radio dobila obvestilo, da je bila tamkaj v bližini neka ženska oropana svoje denarnice. Par minut za tem zapazijo policisti nekega *mcške-ga, ki se miir je držala pajčevi-na na plečih. "Ta fant se je moral nekje pod porčem skrivati," je eden od njih pripomnil in prijeli so fanta. Prijeli so tudi pravega. Osumljenec, Jos. Wolek, star 22 let, 1233 Cleaver St., je po kratkem zasliševanju na policijski postaji priznal, da je bil on ropar denarnice, in je tudi oddal sv£>j plen, $10.60. -o- Pesimist bi dejal, da se optimist boji slabega tako, da vidi vse lepo ter dobro. Smatra'i slabo za dobro je pa največja slabost. IŠČE SE rojak Martin Čemele, ki se je nahajal leta 1927 v Chicagi; zanj bi rada zvedela Central Republic Banka v Chicagi in je prošen, ako bo sam čital te vrstice, da se javi sam. Ako pa kdo drugi, ki čita te vrstice, zna za njegov naslov, naj obvesti o tem oglasu. DENARNE POŠILJATVE BOŽIČNA DARILA svojim domačim v stari kraj je bolje, da pošljete malo preje, kakor pozno zadnji teden. Čemu plačevati posebne stroške za brzojav? Ako pošljete pravočasno si vse to prihranite. Mi pošiljamo denar v stari kraj zanesljivo in točno brez vsakega odbitka po dnevnem kurzu. Denar prinese poštar direktno na dom. prejemnikov. Včeraj smo računali: DINARJI: 100 din .............................S. 1.95 250 din ........................... $ 4.40 500 din ..............................$ 8.25 1000 din ..............................$16.25 2500 din .............................$40.00 5000 din ..............................$79.00 LIRH: 100 lir .............................$ 5.75 200 lir ..............................$11.40 300 lir ..............................$16.60 400 lir ................................$22.00 500 lir ................................$27.00 1000 lir ................................$52.75 Za izplačila v ameriških dolarjih: Za izplačilo $ 10.00 morate poslati_______________________J 10.80 Za uplačilo $ 20.00 morate poslati ...........................$ 21.00 Za izplačilo $ 30.00 morate poslati..........................9 31.10 Za izplačilo $ 50.00 morate poslati______________________) 51.30 Za irplačilo $100.00 morate poslati_______________________$102.50 Prejemniki dobijo isplačlla v dolarjih. JOHN JERIČU 1849 West 22nd Street, Chicago, 111.