ZDRUŽENJE ZA ESPERANTO SLOVENIJE SLOVENIA ESPERANTO-LIGO INFORMACIJE INFORMOJ Leto / jaro 21, št. / n-ro 4 november / novembro 2016 Uvodnik Frontartikolo Kar nekaj se dogaja v Esperantuju, tudi na območju Slovenije. Del tega je opisanega tudi v današnji številki našega biltena, še več pa se najde v domačih medijih in na spletnih straneh v spletiščih esperantskih organiza-cij, na fejsbuku, jutjubu in drugih komercialnih aplikaci-jah. Te so sicer brezplačno na razpolago zato, da nam vsilijo anglo-ameriško miselnost ter posnamejo naše profile, meta-podatke in celo najbolj čuvane skrivnosti. Takemu prikritemu zasužnjevanju se ne smemo prepu-stiti, zavedati se moramo, da je esperanto praktičen in pravičen, je pa tudi eno od sredstev za preprečevanje kulturnega genocida nad materinščino in narodovo kulturo. Domoljubi in esperantisti so naravni zavezniki, skupaj morajo osveščati brezbrižne in zaslepljene ljudi vseh narodov. O.K. Iz dejavnosti ZES El la agado de SIEL Vabilo na Zamenhofov dan 2016 Esperantsko društvo Ljubljana in Združenje za esperanto Slovenije vabita vse esperantiste in prijatelje esperanta na proslavo obletnice rojstva tvorca esperanta L. L. Zamenhofa, Dneva esperant-ske knjige in Svetovnega dneva človekovih pravic, ki bo v soboto, 17. decembra 2016 ob 10.00 uri v prostorih mestne četrti Center na Štefanovi 11 v Ljubljani. Po krajšem strokovnem in kulturnem programu bo prijateljsko druženje ob prigrizku in pijači. Znanje esperanta je dobrodošlo, ni pa nujno. Obvezna je le dobra volja. IO EDL in IO ZES Dopisna seja IO Med 13. in 18. oktobrom letos je bila po elektronski pošti izvedena dopisna seja IO ZES v skladu s poslovni-kom izvršnega odbora. Tehnično ni bilo problemov, saj vsi člani odbora pogosto pregledujejo došlo pošto. Vsebina sklepa se je nanašala na sporočilo sekretariatu Evropske esperantske unije (EEU) o številu aktivnih esperantistov v slovenskih esperantskih organizacijah, kar je osnova za določitev višine članarine. Po trenut-nih sodilih EEU plača ZES letno članarino po 0,50 EUR za vsakega aktivnega člana. Pred izračunom javljenega števila, so bila vsa društva tudi letos zaprošena, da javijo število in imena aktivnih članov in podpornikov, da ne bi bilo podvajanja, ker nekateri delujejo v več društvih. Pa še izid tega prešte-vanja: lani 69, letos 75. Tak izid potrebuje še obrazloži-tev in komentar. Niso namreč upoštevani mladoletni esperantisti iz tečajev in iz esperantskih družin. Upora-bili smo sodilo, da ni pogoj samo plačilo članarine, ampak tudi samo siceršnja aktivnost naših članov in podpornikov. Seveda je težko objektivno izmeriti, kdo kaj prispeva h gibanju za esperanto, zato končni izid lahko vzamemo z rezervo. Naj navedem za primerjavo število registriranih uporabnikov spletišča lernu.net iz Slovenije: 232. Koliko se jih uči z aplikacijo Duolingo, pa ne vemo. Za izračun članarine v UEA uporablja ZES število nekaj nad sto oseb vključno z mladimi. UEA navaja, da ima iz Slovenije 14 individualnih članov. O.K. Druga redna seja IO ZES Druga redna seja IO ZES je bila 26. oktobra v Ljubljani na Štefanovi 9. Prisotni so bili 4 člani IO in predsednik NO ZES. Manjkajoči člani odbora so poslali pisna poro-čila o delu v preteklem obdobju in mnenja k nekaterim gradivom za sejo. Po pregledu dejavnosti ZES in član-skih organizacij EDM, EDL, ŽED in KEP v preteklem obdobju so bile obravnavane točke dnevnega reda o akcijah in stališčih za bodoče delo. Odbor je podprl predloge za spremembo statuta UEA in pooblastil predsednika Zadravca, da ustrezno pisno glasuje. Glede Deklaracije o jeziku, ki jo je predsedstvo EEU v Nitri zavrnilo, Odbor meni, da je treba s člankom v glasilu EEU Europa Bulteno spodbuditi širšo razpravo o deklaraciji in pozvati k njeni izboljšavi formulacij, sprejetju in uveljavljanju v organih Evropske unije. Sklenjeno je bilo, da bo ZES skušal pogovor z varuhi-njo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer, ki sta ga zače-la Jovan Mirkovič in Karlo Kovač, nadaljevati in bo v pismu zaprosil za sprejem predstavnikov ZES kot organizacije pri varuhinji človekovih pravic. Pospešiti je treba pripravo vloge na Ministrstvo za kulturo za pridobitev statusa organizacije v javnem interesu. Najprej pa je potreben oseben stik pri ministru ali pristojnemu državnemu sekretarju, da se zagotovi primerna dobrohotna obravnava vloge za status. Nadaljevati je treba priprave za posvet o esperantu v Sloveniji kot odziv na zavrnitev Zavoda za šolstvo Slovenije o uvedbi obveznega izbirnega predmeta Esperanto v osnovne šole. Brez vključitve ustreznih strokovnjakov, podpornikov esperanta, ne bomo znali primerno oblikovati in utemeljiti svojih predlogov. Posvetovanj z nekompetentno udeležbo in s praznimi zaključki je bilo že dovolj. Odbor se je seznanil z odstopno izjavo svoje članice Ane Ferrer Zadravec. Sklenil je, da bo v Odbor povabil predsednika ŽED Karla Kovača, ki pa bo lahko veljavno soodločal, ko mu bo mandat potrdila Skupščina ZES. O.K. Sodelovanje z Društvom klasikov Vodstvi Združenja za esperanto Slovenije in Društva klasikov (http://www.drustvoklasikov.com/) sta se spomladi letos načelno dogovorili za sodelovanje na več področjih delovanja, saj imata podobne cilje in nemalo skupnih problemov. Obe društvi naletita na gluha ušesa oblasti pri podpori učenju esperanta odnosno latinščine v osnovnih šolah, čeprav je korist-nost učenja teh jezikov nesporna. Kot društvi imata tudi podobne težave s pomladitvijo članstva in materialnimi pogoji za delovanje. Po predstavitvi esperanta na enem od rednih preda-vanj Društva klasikov dne 7. aprila 2016 (glejte poročilo o tem v letošnji majski številki našega biltena na stra-neh 6 in 7), je bil član IO ZES Ostoj Kristan, ki je poleg nekaterih drugih esperantistov tudi član Društva klasi-kov, povabljen na sestanek IO Društva klasikov dne 10. oktobra letos. Obrazložil je strategijo, taktiko in tehni-ke delovanja ZES in esperantskih društev. Medtem ko je Društvo klasikov enovito društvo individualnih članov, pa imamo esperantisti strukturo lokalnih organizacij in neposrednih individualnih članov. Predstavnik ZES je obrazložil razne tehnike obvešča-nja članstva in javnosti, pridobivanja članstva, vodenja evidenc, računovodenja, animiranja itd. Ocenil je uspešnost teh dejavnosti in jih primerjal z nekaterimi podobnimi v Društvu klasikov. Zaključek razprave na sestanku je bil, da je sodelovanje med društvoma potrebno nadaljevati ter se posvetiti posameznim projektom in izmenjavi izkušenj. O.K. Iz dejavnosti EDL El la agado de ESL Predstavitev na OŠ Šmartno Evropski dan jezikov 26. septembra smo v Esperant-skem društvu Ljubljana delovno proslavili z dvema predavanjema o esperantu za dva peta razreda osno-vne šole Šmartno pod Šmarno goro v Ljubljani. Nika Rožej in Ostoj Kristan sta s pomočjo starosti učencev prilagojene standardne power-point-predstavitve Zdru-ženja za esperanto Slovenije najprej razložila namen in cilje mednarodnega jezika esperanta, nato pa po prika-zu osnov slovničnih pravil in tvorjenja besed vzpodbu-dila skupno petje ljudske pesmi Marko skače. Mladi poslušalke in poslušalci so se izkazali s pozornim spremljanjem in sodelovanjem pri interaktivnem pre-davanju. Prevzeli so predstavitvene zgibanke ZES in obljubili, da jih bodo pokazali tudi doma. Gostovanje na šoli je organizirala vodja šolske knjiž-nice gospa Sergeja Kovše, ki je tudi kupila prvo knjigo nove knjižnične zbirke Esperanto, knjigo Mil unuaj vortoj. cid:image005.jpg@01D218DF.221FF8E0 Otroci so si ogledali tudi mladinsko literaturo v esperantu. Prezento de Esperanto en EL Smartno Esperanto-Societo Ljubljana ageme celebris la Euro-pan tagon de lingvoj, la 26-an de septembro, per du prelegoj pri Esperanto por du kvinaj klasoj de la ele-menta lernejo Smartno sub Smarna Gora apud Ljublja-na. Nika Rojej kaj Ostoj Kristan, helpe de la tipigita »power-point«-prezento de la Slovenia esperanto-Ligo (SIEL), kiu estis adaptita al la ago de la gelernantoj, komence komprenigis la intencon kaj la celojn de la internacia lingvo Esperanto, poste ili klarigis la funda-mentajn gramatikajn regulojn kaj principojn de la vortformado. Finfine ili kuragigis ciujn al komuna kan-tado de la popola kanto Marko saltas. La junaj geau-skultantoj distingigis per atento kaj komuna agado dum la interaktiva prelego. Ili akceptis faldfoliojn de SIEL kaj promesis montri ilin ankau hejme. La gastadon en la lernejo organizis le estrino de la lerneja biblioteko S-ino Sergeja Kovse, kiu ankau acetis la unuan libron de la nova biblioteka kolekto Esperanto, la libron Mil unuaj vortoj. O.K. cid:image006.jpg@01D218DF.221FF8E0 Učilnice OŠ Šmartno so sodobno opremljene. Prva seja IO EDL 17. oktobra je bila prva seja novoizvoljenega izvršne-ga odbora ED Ljubljana. Udeležili so se je vsi člani IO in dva člana NO EDL. Ker je od zadnje seje in letnega obč-nega zbora preteklo kar veliko časa, je najprej pred-sednica poročala o izvršenem v tem času, nato pa smo prešli na neizvršene naloge in načrtovane dogodke do konca leta. Blagajnik društva je poročal o finančni situaciji in ugotovil, da bo konec leta poslovni izid v okviru načrtovanega. En od pomembnejših sklepov seje je bil, da delegacija EDL poskuša pri pristojnem organu Mestne občine Ljubljana dobiti v souporabo primeren prostor za sestanke in hranjenje dokumenta-cije. Osrednja točka seje pa je bila določitev časa, kraja in programa proslave Zamenhofovega dne. Uradni del programa bo imel šest točk iz različnih področij stroke in kulture. Sledilo bo neformalno druženje ob založeni mizi. O.K. La sepa lingva vespero La 17-an de oktobro je la 18:30 horo okazis la sepa paroliga vespero, kiun preparis Ostoj Kristan. Ceestis ok gemembroj de la societo. La preleganto montris per komputila ekrano la tradukon en Esperanton de la kutima prezento de Esperanto per apliko de programo »power-point«, kiun slovenaj esperanto-societoj uzas por prezenti la internacian lingvon al neparolantoj de Esperanto. Nun tiu prezentajo estas al dispono ankau al espe-rantistoj, neparolantoj de la slovena lingvo. Lerta espe-rantisto povas traduki la prezentajon en sian gepatran lingvon dum tri gis kvar horoj. La prezentajo kun 49 bildoj estas nur kadro por diversaj prezentoj de Espe-ranto, car la enhavo de la prelego dependas de la scipovo kaj spertoj de la preleganto kaj, precipe, de la ago kaj scio de diversaj geauskultantaroj. La lingva vespero dauris preskau du horojn. Oni demandis pri nekonataj vortoj, oni korektis erarojn de la tradukisto kaj proponis necesajn komentojn kiel helpo al futuraj tradukistoj kaj prelegantoj. La vespero donis multajn fruktojn. O.K. EDJ na OŠ Simon Jenko Že kakšnih deset dni pred 26. septembrom, Evrop-skim dnevom jezikov, so se na nižji stopnji matične Osnovne šole Simon Jenko Kranj pogovarjali o spora-zumevanju, izražanju, sodelovanju… Veliko so otroci vedeli o vrednotah, ki so potrebne, da se razumemo v družbi. Kakor imamo včasih tiste, ki smo jim posebno naklonjeni, v medaljonu, so tudi otroci narisali meda-ljone. Na okrogle risbice, okrašene z barvasto volno so narisali in napisali, kar jim je najpomembnejše v živ-ljenju. Tam lahko razberete, da je potrebna vljudnost (v vseh barvah), spoštovanje, iskrenost, ljubezen, prija-teljstvo, družina, svoboda, mir… Več medaljonov govori o ljubezni do staršev, sestrice... Naučiti se izraziti svoja čustva, pri tem pomagajo medaljoni. Otroci si ogledujejo napise na steni z medaljoni (Foto N.R.) Na nekaterih so besede napisane z neznanimi črkami v neznanih besedah. Nekateri sošolci so prišli od dru-god. Vsi imamo čustva veselja, ljubezni, strahu. Vsi smo radi srečni in v različnih jezikih se to različno sliši. Dne 26. 9. 2016, na dan evropskih jezikov so se zbrali na proslavi in prisluhnili makedonski in angleški pesmi, albanskim pozdravom in predstavljanju, ruski zgodbici, izštevankam in zbadljivkam v hrvaškem, nemškem, angleškem jeziku in esperantu. Esperanto je medna-rodni jezik, ki ne pripada nobenemu narodu in je bil pred skoraj 130 leti izmišljen zato, da bi se ljudje laže sporazumevali na enakopraven način. Več pesmi naše-ga največjega pesnika Franceta Prešerna je prevedenih v različne jezike in slišali so pesem O Vrba v esperantu. Tudi narodno Marko skače so ob koncu zapeli po slo-vensko in v esperantu. Nadaljevali so dan v parlamentu šolske skupnosti in urili veščine sporazumevanja, ki je za vse narode res pomembno. N.R. Krompirjeve počitnice z esperantom Najmlajši »esperantisti« v Kranju (Foto N.R.) 3. novembra sem se pridružila počitniškemu popol-danskemu varstvu otrok v Medgeneracijskem centru v Kranju. Naslov popoldneva je bil "Spoznajmo jezike preko pesmi". Sprejeli so me in po kratki predstavitvi, kaj je esperanto, smo prebrali pesmico Marko skače v esperantu. Nato smo skupaj zapeli in zaplesali. Zapeli smo tudi pesmico Ju pli ni estas kune, des pli da simpa-ti. Vsi smo se še predstavili, povedali svoja imena in se poslovili z različnimi pozdravi v esperantu. Bilo je res prijetno. N.R. Iz dejavnosti KEP El la agado de EKP KEP kot območna sekcija ZES Ohranjamo rubriko, posvečeno dejavnosti esperantistov iz Posavja, ker podpiramo lokalno organizira-nost v neformalnih skupinah, ki nastopajo kot območne sekcije ZES ali katerih drugih kulturnih, vzgoj-nih, ljubiteljskih in podobnih dru-štev. Za navezavo stikov in spremljanje dejavnosti esperantske sekcije Posavje lahko uporabite spletno stran http://www.antonmihelic.com/ in tam navedene povezave. cid:image002.jpg@01CE1348.33266390 Priznanja za nastop v Bjelovaru Od 21. do 23. oktobra 2016 je potekala v počastitev 260-letnice Bjelovara na Hrvaškem prireditev pod naslovom "Esperantisti Bjelovara svojemu mestu". V okviru te izjemno dobro organizirane prireditve, ki jo je pripravilo Esperantsko društvo Bjelovar, v sodelo-vanju z Mestnim muzejem iz Sente in ob izjemni pod-pori Mestne občine Bjelovar (to je bilo čutiti v dveh izjemno doživetih in motivacijskih nagovorih njihovega župana), je bil izveden tudi 4. recitatorski natečaj esperantske poezije, na katerem je sodelovalo tudi Združenje predavateljev esperanta Zagreb. S Čateža ob Savi sva bila prisotna esperantista Anton in Reneja Mihelič, z recitacijama pesmi Ivane Vatovec Mi scias (Jaz vem) in Blanka pejzago (Bela krajina). Pesmi je v esperanto prevedla avtorica sama, prevoda pa je revidiral Vinko Ošlak, naš prijatelj, znani slovenski publicist, prevajalec in esperantist, živeč v Celovcu. Iz Kranja je sodelovala predsednica Esperantskega društva Ljubljana Nika Rožej, s pesmijo makedonskega pesnika Slavka Janevskega (prevod Božidar Vančik) Amon por la amo (Ljubezen za ljubezen). V Bjelovar je šel z nami tudi naš prijatelj, esperantist Davorin Jurač s Prevalj na Koroškem. Bjelovarski prijatelji so nas 22. oktobra popoldne pričakali z dobrodošlico in brezplačnim poznim kosilom v restavraciji "Glamur" v Bjelovaru, kjer smo Josipu Pleadinu, glavnemu organizatorju prireditve in neu-mornemu esperantskemu delavcu ter Aranki László, sekretarki Esperantskega društva "Tibor Sekelj" iz Subotice in naši veliki prijateljici, izročili nekaj osebnih daril, ki jih je pripravila Reneja. Za posebno razstavo, ki bo organizirana prihodnje leto avgusta v Bjelovaru, v okviru 6-dnevne mednarodne prireditve "INTER-FEST", pa smo Pleadinu podarili 2 ABC-knjigi, ki jih uporabljajo v slovenskih osnovnih šolah. Zvečer smo si brezplačno ogledali lep koncert folklor-nih skupin češke manjšine iz Bjelovarja in iz Velikega Trojstva. Prenočili smo v lepo urejenem, nekaj kilometrov oddaljenem lokalu "Sobe Mrak" in nato v nedeljo, 23. oktobra, zajtrkovali skupaj z vdovo pokojnega velikega popotnika in esperantista Tibora Seklja, gospo espe-rantistko Eržiko Sekelj, radijsko novinarko in esperanti-stko iz Kitajske Yu Jianchao, že omenjeno Aranko László in s sorodnico Tiborja Seklja iz Beograda. V Mestnem muzeju smo najprej prisostvovali odprtju razstave predmetov iz Avstralije in Papua Nove Gvineje Prgišče sveta (Manpleno da mondo), kot darila zbirki "Tibor Sekelj", Mestni muzej Senta. Anton, Reneja, Nika in Davor (Foto A. M.) Sledil je simpozij Omaž Tiboru Seklju z referati in razpravami o poeziji in vsestranskem življenju tega velikega publicista, potopisca in esperantista. Posebej opažen je bil referat Tibor Sekelj na Kitajskem (Tibor Sekelj en Cinio), ki ga je predstavila že omenjena Yu Jianchao. Za našo skupino je bil najzanimivejši Natečaj espe-rantske poezije, kjer sem prisotne pozdravil v imenu slovenskih esperantistov in pred recitacijo pesmi Mi scias na kratko predstavil Belo krajino, ki je pomenila navdih avtorici Ivani Vatovec, predvsem pri pesmi Blanka pejsago, ki jo je za menoj recitirala Reneja. Za nama je pesem Amon por la amo recitirala Nika. Natečaj je bil razdeljen na tri dele: za učence osnov-nih šol, za dijake srednjih šol in študente ter za odrasle. Po kosilu, v restavraciji "Golub" in predstavitvi pesni-ške zbirke Miniature domače pesnice Milice Ježovite, je sledila podelitev priznanj vsem sodelujočim na nateča-ju ter medalj, pokala in knjižnih nagrad najboljšim reci-tatorjem esperantske poezije. Tudi mi trije nastopajoči smo prejeli lepa priznanja, meni pa sta pripadla tudi bronasta medalja za osvojeno 3. mesto v kategoriji "odrasli" in kupček esperantske literature. Slednje smo dobili samo tisti, ki smo prejeli pokal in medalje. Medalja in knjižna nagrada mi veliko pomenita, prire-ditev pa si bom zapomnil tudi po veselem druženju, tako z že poznanimi prijatelji-esperantisti, kakor tudi z nekaterimi novimi. Esperantskemu društvu Bjelovar smo izročili Ošlakova prevoda pesniške zbirke Srečka Kosovela En la ora boato (V zlatem čolnu) in knjige Johna Bunyana La progresado de l' pilgrimanto (Napredovanje romarja). Slednje smo podarili tudi Mestnemu muzeju Senta in Esperantskemu društvu "Tibor Sekelj" Subotica. Iskrena hvala za izjemno organizacijo in enkratno gostoljubje organizatorjev dogodka, predvsem Društvu esperantistov Bjelovar, Združenju predavateljev espe-ranta Bjelovar in Mestni občini Bjelovar. A.M. Premio kaj bronza medalo ce grava esperanta okazajo en Bjelovar De la 21-a gis la 23-a de oktobro 2016 okazis en Bjelovar (Kroatujo) la evento "Bjelovaraj esperantistoj al sia urbo", dedicita al la 260-a datreveno de la urbo. Kadre de la evento okazis la 4-a Deklamkonkurso, kie partoprenis ankau mi kun la edzino Reneja kaj amikino Nika Rožej el Esperanto-Societo Ljubljana. Nin akompa-nis nia amiko Davorin Jurač el ES Maribor. Ni ceestis la ekspozicion Manpleno da mondo (la kolektoj el Australio kaj Papuo-Nov-Gvineo en donac-kolekto "Tibor Sekelj", la Urbo muzeo de Senta, Serbu-jo), la simpozion Omage al Tibor Sekelj kun referajoj kaj diskutoj pri la poezio, la bunta vivo kaj la multflanka vojagado de Tibor Sekelj. La deklamkonkurso havis 3 nivelojn de deklamantoj: lernantoj el elementaj lernejoj, lernantoj el mezlernejoj kaj studentoj kaj plenagaj esperantistoj. En la 3-a nivelo de deklamantoj partoprenis mi, Reneja kaj Nika kaj gajnis, kiel ankau aliaj, rekonojn. Mi estis tre goja, car mi konkeris la 3-an lokon kaj ricevis la bronzan medalon kaj libran premion. Bronza medalo kaj diplomo el Bjelovar (Foto A.M.) La okazajon organizis Bjelovara Esperantista Societo, Urba muzeo de Senta kaj Unuigo de Prelegantoj de Esperanto el Zagreb kun la helpo de Municipo Bjelovar. Dankegon al organizantoj pro bonegaj organizado kaj gastamo. A.M. Iz dejavnosti EDM El la agado de ESM esperanto_maribor_logo_stran Sean O'Riain v Mariboru Predsednik EEU in diplomat z dolgoletnimi izkušnjami dr. Sean O'Riain je 4. novembra obiskal Maribor. Irski diplomat je bil najprej gost na EDM in za tem na okrogli mizi ob 20. obletnici Društva za evropsko zavest (DEZ), zaradi katere je prišel v Maribor. Vsebina, o kateri je govoril na obeh dogodkih, je praktično enaka. Govoril je o problematiki majhnih jezikov, o škodljivem vplivu prevlade angleščine, o ogromnih iz tega izvirajočih koristih za angleško govoreče narode itd. Skratka o temi, ki nas živo zadeva. Članek s poročilom o okrogli mizi DEZ je bil objavljen 5. novembra v Večeru in ga lahko dobite na povezavi: http://www.vecer.com/anglija-s-prevlado-anglescine-zasluzi-milijarde-6272707. M.V. O tem dogodku je 7. novembra objavil daljši espe-rantski blog na svoji strani v spletišču Ipernity Zlatko Tišljar. Ponatisnili smo ga v današnji rubriki Komentira-mo / Ni komentas. Zamenhofov dan 2016 v Mariboru Proslava Zamenhofovega dne bo letos v Mariboru 10. decembra ob 12. uri v dvorani Mestne četrti Center na Meljski cesti 37. Program bo obsegal: - predavanje Jerneje Jezernik o Almi M. Karlin in njeni povezavi z esperantom, - predstavitev novega prevoda slovenske literature v esperanto Vinka Ošlaka – knjige "Doberdo" Lovra Kuharja (Prežihov Voranc: Doberdob) ter - drugi del srečanja – druženje ob prigrizku in pijači! Sledijo še individualna vabila po elektronski in klasični pošti ter po telefonu. M.V. Iz dejavnosti ŽED El la agado de FES Sako-kolekto de Karmen Jancar La 1-an de oktobro 2016, malfermigis ekspozicio de sakoj el la kolekto de FES-anino Karmen Jancar. La ekspozicio estis arangita en iamaj doganaj limpostenoj en Gornja Radgona, pli precize je austra flanko de rivero Mura en Radkersburgo. Tio al ni montris la ekzemplon de racia kaj inventema uzo de publikaj ejoj, kiuj ne plu servas al sia difinita celo. La ekspozicio estis malfermita gis la 20-a de oktobro. Multaj ne imagas, ke oni el sakoj povas fari »arton«. Sed la ekspozicio montris, ke oni povas per diversstila kunmetado kaj arango esprimi sian stilon kaj diverse-con. La sakoj mem jam ce la produkto prezentas artan sencon. Ciu sako devas diferenci de alia. Mem surskri-boj, desegnoj kaj formoj prezentas la arton kiun oni povas esprimi je mil kaj unu maniero. Homoj kutime pensas, ke sakoj precipe poluas la medion, sed ilia uzo povus esti multflanka kaj al okuloj agrabla. Sakoj povas esti »arto« anstatau defalajo. Alia grava kvalito estas trilingveco de la ekspozicio. Cie, en invitiloj, reklamoj, ekspoziciaj cambroj kaj malferma parolado aperis tri lingvoj: Esperanto, la germana kaj la slovena. Tio donas apartan impreson kaj ni devas danki al Karmen, pro sia kurago. En tiu terangulo oni jam de longe nenion audis pri Esperanto. Kompreneble, sen austraj kulturagantaj adeptoj tiu ekspozicio ne estus ebla. Tio montras al ni ilian kunla-boron kaj solidarecan helpadon, kiu ne finigos per ci tiu ekspozicio. Apartan dankon ni devas esprimi al gesinjo-roj Helene kaj Joachim Bauer el austra Radkersburgo por senpaga oferto de ekspoziciaj ejoj. J.M. Esperanto ob jubileju ZKD Lendava »V Lendavi so v soboto, 15. oktobra, proslavili 40-letnico tamkajšnje Zveze kulturnih društev. Železničar-sko esperantsko društvo je sodelovalo z recitacijo do-mače pesnice Lidije Alt v slovenščini in esperantu. Večina prisotnih je imela tako priliko prvič v živo slišati mednarodni jezik, ki se je rodil pred 130 leti z name-nom, da bi ga poleg svojega maternega jezika znali in se z njim enakopravno sporazumevali vsi narodi sveta….«. To je prvi del članka z enakim naslovom, ki ga je sestavila naša članica Adela K. Lešnik in je bil objav-ljen v dnevniku Večer dne 20. 10. 2016. Na povabilo vodstva ZKD Lendava sta Adela in Karlo recitacijo najavila že v mesecu maju. Ko je v avgustu prišel scenarij proslave, kjer sta bila uvrščena v pro-gram, sta v Zborniku ZKD Lendava Pobiralci rose z Lite-rarnih večerov 2014 našla in prevedla pesem Upanje. Dobro sta se jo naučila in na študijskem krožku v Knjižnici Pekre 'izpilila' podrobnosti izvedbe, tako da sta nastop opravila dobro. Vsebina pa je kar zanimiva in aktualna. Plakat za prireditev v Lendavi O prireditvi je bil v Večeru dne 26. oktobra objavljen daljši članek z naslovom Kultura v šestih jezikih, kjer je takoj za uvodnim odstavkom avtor Jože Gabor napisal stavek: V nastopu skupin v kulturnem programu se je odražala multikulturnost prostora, na katerem deluje zveza, saj so vanjo vključena društva, ki gojijo sloven-sko, madžarsko, romsko, hrvaško in srbsko kulturo ter ustvarjajo v teh jezikih, v enem od društev pa tudi v esperantu. Proslavo sta spremljala esperantista Jovan Mirkovič in Mario Vetrih, po proslavi pa nas je prišla pozdravit tudi avtorica pesmi Lidija Alt, zelo vesela, da smo izbrali prav njeno pesem. K.K. Lidija Alt: UPANJE Pogled v dušo ljudi me vedno znova straši. Žalosti je vse preveč, res krivičen je ta svet. Srečo, hrepenenje ljudje so izgubili, v neznano so korak svoj napotili. Tavajo po cesti zmote, iščejo sledi dobrote. Upanje jih z vrha gleda, jih bodri in jim veleva: »Za trpljenjem pride mir, za temo svetloba zore«. Srečen ta, ki upat' zmore. Lidija Alt: ESPERO (esperantigis Karlo Kovač kaj Adela K. Lešnik) Rigardo en homa animo min ciam denove timigas. Jam estas tro da malgojo, vere maljusta tiu mondo estas. Felicon, sopiron homoj perdis, en nekonatecon pason direktis. Vagadas ili sur strato de eraro, sercante spurojn de bonajo. Espero ilin de supre observas, ilin instigas kaj ordonas: »Post sufero venas kvieto, post mallumo aurora lumo«. Felica tiu, kiu esperi povas. Komentiramo Ni komentas V naših šolah učijo napačne jezike (Dnevnik, 3.9.16) V navedenem članku (Dnevnik, 3. septembra 2016) kažejo rezultati raziskave pri pouku tujih jezikov ne-verjeten razkorak med potrebami gospodarstva in sistemom pouka tujih jezikov v šolah. Gospodarstvo kot vsa minula leta potrebuje predvsem znanje nem-ščine, šole pa vsiljujejo skoraj izključno angleščino. Globlja analiza bi sicer pokazala tudi vso politično, idejno in strokovno zmedo, vendar v tem odzivu za to ni prostora. V naši organizaciji to področje dobro poznamo, zato smo se odločili, da javnosti predstavimo naše izkušnje in poglede. Z gotovostjo pa lahko že na začetku trdimo, da je to še eno področje zamujenih priložnosti za Slovenijo. Zveza esperantistov Slovenije je leta 1972 in 1973 izvedla široko anketo v ustanovah in v delovnih organizacijah. Anketa v občinah, družbenopolitičnih, kulturnih, šolskih in drugih organizacijah je zajela blizu 900 anketirancev, od katerih je več kot 80 odstotkov podprlo širjenje pouka esperanta v šolah, informiranje o gibanju za esperanto v sredstvih javnega obveščanja in se vključilo med prijatelje esperanta. Anketa v delovnih organizacijah pa je zajela 185 podjetij, ki so za poslovanje v Jugoslaviji in v tujini uporabljali 14 tujih jezikov. Na prvem mestu je bila nemščina (135 DO), nato italijanščina (102), angleščina (90), francoščina (54), ruščina (20) in nato še 9 drugih tujih jezikov. Znotraj Jugoslavije se je pogovorno uporabljala srbo-hrvaščina (137) in slovenščina (17). Z rezultati obeh anket so bile seznanjene vse takratne politične, kul-turne in šolske ustanove. Konkreten odziv je bil začetek usposabljanja učiteljev esperanta na pedagoški akademiji in politični odziv na deklaracijo o jeziku, kjer smo predlagali esperanto kot drugi jezik poleg mate-rinščine za enakopravno mednarodno sporazumeva-nje. V Sloveniji imamo pri pouku esperanta tudi izjemno izkušnjo ter prednost, saj je bil v letih 1971–73 izveden mednarodni pedagoško-didaktični eksperiment, ki je zajel pet držav z okrog 800 učenci. Mi smo bili organi-zatorji, Univerza Eotvos Lorand iz Budimpešte pa ga je strokovno vodila. Doseženi boljši rezultati med učenci, ki so se učili esperanto in nato drugi tuj jezik v primer-javi z drugimi učenci, so bili dokazani. Triletni pouk se je končal z mednarodno šolo v Primoštenu, ki je pote-kala pod pokroviteljstvom jugoslovanske komisije Unesca. V šestih mešanih razredih je sodelovalo 80 učencev, pouk pa je potekal v esperantu za štirinajst predmetov. Na področju pouka jezikov smo že predlagali in po-navljamo tri korake: pouk materinščine, pouk medna-rodnega jezika esperanta in pouk tujega jezika v skladu s poklicno ali študijsko usmeritvijo. Pouk materinščine je nedvomno temeljnega pomena za razvoj mlade osebnosti; pouk esperanta je odlična osnova za pouk tujih jezikov in izjemnega pomena za vzgojo celovite osebnosti, strpnosti ter ohranitev identitete; pouk drugih tujih jezikov pa narekujejo potrebe gospodar-stva ali druge potrebe in interesi. Tak sistem bi bil tudi v skladu z dvema resolucijama Unesca in tudi z Nacionalnim programom jezikovne politike RS (09–14). Slovenija bi lahko tako doma kot v mednarodnem sodelovanju upoštevala izkušnje naše in drugih orga-nizacij. Oblikovala bi lahko odmevno in močno medna-rodno pobudo, ki je danes nujno potrebna za enako-pravno sodelovanje in proti naraščajočemu naciona-lizmu. Vprašanje pa je, ali je družba dovolj odločna, ali so politiki dovolj neodvisni, stroka pa dovolj pogumna za iskanje drugačne in boljše poti v prihodnost. Mi (še) imamo upanje (= espero) in zato tudi ponovno pred-stavljamo naš predlog drugačnega sistema pouka materinščine in tujih jezikov. Janez Zadravec, Združenje za esperanto Slovenije (Objavljeno v Dnevniku 15. 9. 2016 v rubriki Mnenja) Peter Grbec, OŠ Antona Ukmarja Koper: Učenje treh jezikov hkrati z aplikacijo Duolingo učenci dojemajo kot igro Na osnovni šoli poučujem 20 šestošolcev esperanto v angleščini eno uro tedensko. Poučevanje poteka s pametno tablico in aplikacijo Duolingo. Prednosti? Večini učencev je materni jezik slovenščina. Ko se učenci učijo esperanto v angleščini morajo pri uporabi Duolinga razmišljati v treh različnih jezikih hkrati, zato morajo njihovi možgani hitro delovati. Učenci sedaj bolje razumejo, kako deluje angleščina kot pred tem. Ker je esperanto kot načrtovani mednarodni sporazu-mevalni jezik popolnoma pravilen (slovnica obsega samo 16 osnovnih pravil brez izjem in brez nepravilnih glagolov) učenci tako bolje razumejo, kako delujeta angleščina in slovenščina. Učenci se učijo popolnoma samostojno. Sami morajo iz primerov razbrati slovnič-no pravilo. Kot učitelj jim pomagam samo, če me prosi-jo. Učenci tekmujejo med sabo (Duolingo omogoča, da učenci postanejo prijatelji med sabo in tako lahko spremljajo, koliko točk so dosegli njihovi prijatelji). Prav tako Duolingo omogoča učitelju ustvariti spletno učilnico, kjer lahko sproti spremlja napredek učencev (https://schools.duolingo.com). Poudariti je potrebno, da učenci dojemajo Duolingo kot igro s točkami in kot tekmovanje s sovrstniki in ne toliko kot učenje tujega jezika (tujih jezikov). Učenci se učijo brez časovnih in prostorskih omejitev, saj se večina učencev uči esperanto doma po lastni želji s pomočjo Duolinga. Učenci mislijo, da se ne učijo neza-nimivega tujega jezika, ampak da se igrajo z novo igro. Torej, učenci se igraje učijo. Po dveh mesecih učenja so učenci odgovarjali na anketo: 92% se je strinjalo ali popolnoma strinjalo, da je učenje esperanta s pomočjo tablice in Duolinga zabavno, 92% se je strinjalo ali popolnoma strinjalo, da se raje učijo esperanto s pomočjo Duolinga, kot pa s pomočjo učbenika ali delovnega zvezka, 76% se je strinjalo ali popolnoma strinjalo, da bi se raje učili tudi ostale tuje jezike s pomočjo Duolinga, 84% se je stri-njalo ali popolnoma strinjalo, da zaradi učenja espe-ranta v angleščini sedaj bolje razumejo angleščino. Kaj je bilo učencem najlepše (učenci so lahko izbrali le en odgovor)? Največ, 38% učencev je navedlo, da učitelj nič ne razlaga in stvari sam odkriva, 23% jih je navedlo, da jim je najlepše to, učitelj pomaga samo, če ga kaj vprašajo, 15% učencev je navedlo, da jim je najlepše, da so lahko stalno aktivni in da lahko uporabljajo pa-metno tablico. Slabost poučevanja s pomočjo Duolinga je ta, da so narodni jeziki nepravilni in imajo veliko izjem zato je velikokrat težko razbrati slovnično pravilo, zato priporočam, da učitelj najprej razloži slovnico in šele nato naj učenci samostojno naredijo vaje s pomočjo Duolinga. Po polletni izkušnji verjamem v uspešnost učenja s pomočjo Duolinga. To potrjuje tudi znanstvena študija iz leta 2013. Nekatere države (na primer Kostarika in Gvatemala) uvajajo Duolingo kot pilotski projekt v številne javne osnovne šole. In ne nazadnje: Duolingo je najbolj popularna izobraževalna aplikacija na Google Playu. (Povzetek predavanja na konferenci SIRikt v Kranjski Gori, dne 7. septembra 2016, v sekciji Odprto učenje) Predavanje na SIRiktu je spremljalo 20 slik Zlatko Tišljar: Kial malaperas lingvoj La 4-an de novembro okazis en Maribor celebro de la 20-a jarigo de Asocio por Europa Konscio, kiun fondis esperantistoj kaj daure konsistigis plimulton de ties aktivaj membroj. Dum tiuj 20 jaroj la Asocio organizis multon kaj pri tio mi eble verkos alifoje. Nun mi volas paroli pri tio, kion mi lernis dum la okazigo de la tiucele organizita ronda tablo "Slovena lingvo je vojkrucigo". Nome nuntempe la universitata lobio forte premas al la slovena parlamento akcepti sangon de lego pri lingva regimo en universitatoj. La nuna lego permesas instru-adon en ne-slovena lingvo nur se paralele ekzistas la sama studo ankau en la slovena. La nunaj gvidantoj de la uniersitatoj volas tion sangi tiamaniere, ke oni rajtas instrui en fremda lingvo "se estas sufica nombro da interesitoj" kaj se la studobjektoj almenau parte estas instruataj en la slovena". Tio praktike eljetus la slovenan el multaj teknikaj fakultatoj. Car ne estas klare kio estas "sufica nombro" kaj kio estas "almenau parte". La universitataj estroj vidas en tio sancon por ricigi kaj la kontrauuloj komprenas, ke tio estas komenco de malapero de slovena popolo. En la ronda tablo, kiun gvidis jurnalistino Melita Forstenrič Hajnšek, parolis Sean O Riain, irlanda diplo-mato, kaj Tone Partljič, slovena verkisto, teatrologo kaj iama parlamentano de slovena parlamento. Sean parolis pri la maniero, kiel malaperis la irlanda lingvo kaj kiel malfacilege estas gin revivigi, kaj Tone pri la graveco de slovena lingvo, kiu estas portanto de slovena historio kaj kulturo. Estis vigla diskuto poste. Mi lernis ion interesan: Neniun popolon au popolgru-pon povas detrui perforto el ekstere. Ju pli tiu perforto estas kruela, des pli forta estas la rezisto de la popolo kaj batalo por la plua ekzisto. Per perforto oni povas malgrandigi iun popolon, igi gin minoritato au ec sajne malekzistigi gin provizore en la publiko. Sed gi daure plu vivos, ilegale au kase. Kiam la perforto malfortigas, la popolo kaj la lingvo revivigas. Sed la lingvo kaj poste ankau la popolo malaperas nur se la popolo mem tion volas. SImpla ekzemplo: la irlanda popolo vivis sub la brita rego de la 12-a jarcento kaj la lingvo estis oficiale malpermesita de la 13-a jarcento, sed tio ne malhelpis gian ekziston kaj evoluon gis la mezo de la 19-a jar-cento. La premo de la britoj neniel sukcesis detrui kaj ekstermi la lingvon kaj igi irlandanojn angloj. Sed post tri-jara malsato pro terpoma malsano kiam mortis preskau 2 milionoj da irlandanoj , kaj montrigis, ke mortis malricaj irlandanoj kiuj ne konis la anglan, dum tiuj kiuj konis la anglan havis pli da mono kaj suk-cesis travivi, la irlandanoj ekkredis ke la angla estas dia lingvo, car dio helpas al anglalingvanoj, dum la irlanda ne. Ekde tiam la irlandaj gepatroj mem malpermesis al siaj infanoj uzi kaj paroli irlande. Dum trideko da jaroj dauris la epoko de silento. Infanoj kiuj lernis en lernejoj la anglan kaj pasive ciam pli gin komprenis, tamen ne kapablis longe ankorau aktive gin uzi kaj paroli kaj tial ili silentis. Kontraue la gepatroj batus ilin. Tiamaniere la irlanda malaperis dum malpli ol unu generacio, gis la komenco de la 20-a jarcento. Sekve ne la premo de la angloj detruis gin, sed la irlandanoj mem kiam ili cesis kredi je gi. Kiam la lingvo estas sekura kaj kiam la popolo, kiel ajn malgranda, zorgos kaj evoluigos gin? Se estas evolui-gita forta ideologio pri valoro de la koncerna popolo, forta ideologio kiu portas kredon baze de valorsistemo, ke la popolo estas grava en la mondo. Kiam tiu kredo cesas, la popolo kaj lingvo malaperas. Alia ekzemplo estas slovena minoritato en Suda Austrio (Karintio). Komence de la 20-a jarcento tie ekzistis pli ol 100.000 slovenoj. En tiu periodo la premo de austroj kontrau la lingvo estis tre forta sed la lingvo kaj la popolo prospe-ris. Post la dua mondmilito tiu premo iom post iom malfortigis kaj malaperis. Tiam komencis rapide mal-grandigadi la nombro de slovenoj. Nun tie vivas mapli ol 10.000 slovenoj. La cefa kauzo estas ke ju malpli da premo kontrau la sloveneco, des malpli da timo kaj tiam plimulto de junaj slovenoj edzigadis al neslovenoj kaj en la posta generacio la infanoj perdis sian slovene-con. Pensu pri judoj kiuj dum sia tuta historio estis ataka-taj kaj ekstermataj. Kaj tio neniam endangerigis ilin, car ilia kredo pri valoro de ilia popolo (elektita popolo) estis tiel fortega, ke tion neniu povis detrui. Ekzistas multaj tiaj kazoj. Laste mi menciu esperantistojn, kiuj estas eta popoleto de kelkcent mil homoj dise tra la mondo sed tute ne malaperas malgrau la grandegaj premoj. La esperantista ideologio, kredo pri la graveco de E-agado (do de E-popolo) estas difinita kiel interna ideo kaj estas nedetruebla. En Sovetio estis dangere esti esperantisto dum pluraj jardekoj. Sajnis ke espe-rantistoj preskau tute malaperis, sed tuj post la ceso de la premo, aperis granda movado. Do, gi ciam ekzistis sed estis kasita. Esperanta popolo ne povas malaperi, car ne videblas signoj ke gi mem povus rezigni pri si mem. Nuntempe pro la enorma propagando de el uson-angla popolgrupo oni trudis la ideon, ke la internacia monda lingvo definitive estas la angla kaj ke do la nura saga afero estas, ke ciuj popoloj en la mondo en siaj lernejoj lernu nur la anglan. Plia konsekvenco de tiu nova kredo kiun vere grandega plimulto de elitoj en malgrandaj popoloj akceptis, kondukas al postulo instrui en universitatoj praktike nur en la angla, do al situacio en kiu la elitoj de la popoloj mem rezignas pri sia lingvo kiel ilo por esprimi cion kaj levi la popolon al kultura livelo monda. La elito rezignas pri sia popolo pro mono kaj tio povas rapide konduki al la rezultoj, kiujn havas irlandanoj, se neniu klare kontraustaros. (http://www.ipernity.com/blog/pajo.zlatko, la 7-an de novembro 2016) Obvestila in vabila Informoj kaj invitoj Z Almo v svet V sredo 12. oktobra je bila v Etnografskem muzeju v Ljubljani predstavitev dveh novih knjig svetovne popotnice in pisateljice Alme Karlin. Predstavitev je spremljal bogat kulturni program z igralko Polono Vetrih, pisateljem Milanom Deklevo in drugimi nastopajočimi, udeležilo pa se nas je preko sedem-deset obiskovalcev. To je četrta knjiga prevajalke in založnice Jerneje Jezernik v seriji Z Almo v svet. Gospa Jezernik je v času predstavitve Alminega življenja tudi posebej navedla Almino poznavanje esperanta. Na prireditev me je spomnil Mario in sem se je udeležil ter pozdravil z gospo Jezernik, s katero smo se srečali že pred meseci na predstavitvi prvih dveh knjig v Mariboru. Alma Karlin je namreč med mnogimi jeziki poznala tudi esperanto, tako kot npr. Martin Kojc, Vinko Bitenc, Miroslav Košuta in še kdo. Nedvomno je esperanto pomenil mnogim ljudem samoumevni del njihove duhovne širine pri pogledu na človeštvo in svet. Lahko torej rečemo: z Almo in esperantom v svet. J.Z. Ponovni poziv za zbirko I/I Lani je bil zaključen 20. letnik našega biltena Informa-cije / Informoj. To je primeren čas za izdajo vezane zbirke vseh številk vsaj v nekaj izvodih za arhive in stro-kovno knjižnico ZES. Tudi NUK bi bila vesela kakega izvoda. Združenje za esperanto Slovenije ima v programu dela pripravo take izdaje, a rabi pomoč pri zbiranju posameznih številk, zlasti iz prvih letnikov. V pripravi je pregledna tabela vseh izdanih številk biltena in razpoložljivosti posameznih številk. Ponovno pozivamo vse tiste, ki hranijo izvode našega biltena, da nam podarijo manjkajoče izvode ali pa vsaj omogočijo njihovo fotokopiranje. ZES bo nato zbirke originalov ali fotokopij dala vezati in shranila v knjižni obliki na najbolj ustrezen način. Tisti, ki so nam priprav-ljeni pomagati, naj pokličejo urednika biltena za dogo-vor o konkretni izvedbi akcije na telefon 041 275 177 ali pišejo na e-poštni naslov kristan.ostoj@amis.net. Tečaj z Duolingom v Kopru Tudi letos poučujem esperanto na OŠ Anton Ukmar v Kopru. Letos sem uspel pritegniti k učenju esperanta 15 učencev. 13. decembra bomo naredili mini prazno-vanje Zamenhofovega dne in ob tej priložnosti nagra-dili najbolj zavzetega tečajnika s knjižno nagrado. Učenci so namreč zelo pridni, saj smo do sedaj imeli samo šest ur interesne dejavnosti Esperanto, a se je najbolj delaven učenec učil že kar 37 dni zapored, opravil 82 lekcij in se naučil že 18 veščin od 46, kolikor jih predvideva Duolingo. Sicer pa so imeli učenci OŠ Anton Ukmar še en zani-miv stik z esperantom. 35 učencev je 11. novembra v okviru izbirnega predmeta Turistična vzgoja obiskalo Trst. Po mestu nas je vodila Elda Doerfler v esperantu, jaz pa sem prevajal v slovenščino. Nova izkušnja za vse nas! P.G. Lepo darilo za knjižno zalogo ZES Družina Zlatnar Moe je za knjižno zalogo ZES-a poda-rila 60 izvodov Esperantsko - slovenskega slovarja izda-nega leta 1999 (avtorji: Otmar Avsec, Janez Jug, Marija Zlatnar Moe). Tako je ZES dobilo možnost uporabe slovarjev za razne propagandne namene (darila, pred-stavitev, informiranje…) ali za prodajo. IO ZES se družini Zlatnar Moe za to koristno darilo iskreno zahvaljuje. Še nekaj objav v slovenskih medijih Članek v Vzajemnosti V septembrski, to je deveti, letošnji številki revije slovenskih upokojencev Vzajem-nost je na straneh 66 in 67 objavljen avtorski članek o esperantu novinarke Neve Brun. Članek, katerega je pomagal oblikovati tudi intervjuvanec Janez Zadravec, lepo predstavlja esperanto in esperantsko gibanje. Opremljen je s sliko našega druženja na Lisci maja 2016. Članek v Ženski V septembrski številki revije Ženska, ki je naslednica dolgoletne najbolj razširjene ženske revije Naša žena, je bil na 28. in 29. strani objavljen članek izpod peresa novinarke Neve Železnik, ki zelo pozitivno obvešča bralke in bralce o esperantu. Članek je posledica predstavitve esperanta na ladji Aloha, o kateri smo pisali v prejšnji številki našega biltena. Nastop na radiu V nočnem programu RTVS sta na prvem radijskem programu 26. oktobra nastopila Janez Zadravec in Tomaž Longyka. V oddaji z vmesno zabav-no glasbo sta odgovarjala na vprašanja novinarke Andreje Gradišar. Trajanje posnetka je 1 ura in 52 mi, a je mogoče glasbene vložke preskočiti in prisluhniti le govornim delom. Spletna povezava v radijski arhiv je: http://4d.rtvslo.si/arhiv/nocni-obisk/174434304. O.K. Zamenhofov dan 2016 Tudi letos bodo proslave obletnice rojstva L.L. Za-menhofa bolj lokalnega značaja in v različnih terminih s ciljem približati prireditve vsem esperantistom in prijateljem esperanta, ki ne morejo potovati na večje razdalje, hkrati pa omogočiti obisk več prireditev. Prednostni cilj je srečanje in druženje, čeprav ne bo manjkalo strokovnih in kulturnih točk programa. Zato si rezervirajte nekaj uric za to priložnost, tudi če že dolgo niste bili v kontaktu z nami. Doslej smo pridobili informacije o naslednjih prireditvah: Maribor – v soboto, 10. decembra ob 12. uri v dvora-ni Mestne četrti Center na Meljski cesti 37, organizator ED Maribor, osrednji temi: Alma Karlin in prevod romana Doberdob. Spremljajte dodatna obvestila na društveni spletni strani www.esperanto-maribor.si. Trst – v torek, 13. decembra ob 17. uri v prostorih TEA na Via del Coroneo 15, s sodelovanjem Petra Grbca in Ostoja Kristana. Spremljajte spletno stran tržaškega združenja www.tea1906.altervista.org. Ljubljana – v soboto, 17. decembra ob 10. uri v dvo-rani na Štefanovi 11, organizator ETD Ljubljana, po-drobnejši program bo poslan z elektronsko ali klasično pošto ter objavljen na spletni strani www.esperanto.si. Reka – v ponedeljek, 19. decembra ob 19. uri v pro-storih društva na ulici Blaža Polića 2/I. Sicer pa sprem-ljajte spletno stran www.esperanto-rijeka.hr. O.K. Informo el Vieno Ni goje atentigas vin pri la nova retejo de la Kolekto por Planlingvoj kaj la Esperantomuzeo de la Austria Nacia Biblioteko. Kolekto por Planlingvoj: http://www.onb.ac.at/eo/bibliothek/sammlungen/kolekto-por-planlingvoj/ Esperantomuzeo: http://www.onb.ac.at/eo/museen/esperantomuzeo/ Pli mallongaj tekstoj, pli da bildoj kaj konciza struktu-ro zorgu, ke vi facile kaj rapide ricevu deziritajn infor-mojn, kiujn vi bezonas por viaj laboroj en la biblioteko au por via vizito en la Esperantomuzeo. Ci-kune mallonga superrigardo pri la plej gravaj sangoj: - La retejo estas plibonigita, por ke vi povu klare legi gin sur diversaj iloj kiel (pos)komputiloj, tabulkompu-tiloj kaj sagtelefonoj. - Pro la nova menuo vi atingas pli facile la digitigitajn dokumentojn de la Kolekto por Planlingvoj kaj de la Esperantomuzeo – librojn, periodajojn, dokumentojn pri la Universalaj Kongresoj de Esperanto kaj pri la unua mondmilito. Libroj: http://www.onb.ac.at/eo/bibliothek/sammlungen/kolekto-por-planlingvoj/digitaj-dokumentoj/libroj/ Periodajoj: http://www.onb.ac.at/eo/bibliothek/sammlungen/kolekto-por-planlingvoj/digitaj-dokumentoj/periodajoj/ Universalaj Kongresoj de Esperanto (1905-1939): http://www.onb.ac.at/eo/bibliothek/sammlungen/kolekto-por-planlingvoj/digitaj-dokumentoj/universalaj-kongresoj-de-esperanto/ Unua mondmilito: http://www.onb.ac.at/eo/bibliothek/sammlungen/kolekto-por-planlingvoj/digitaj-dokumentoj/unua-mondmilito-1914-1918/ Sur la hejmpago vi baldau povos vidi interalie nova-jojn kiel novajn dokumentojn (ekzemple antau- kaj postlasajojn en la Esperantomuzeo) kaj scienca blogo regule informas pri interesaj temoj rilate al Esperanto, planlingvoj kaj interlingvistiko. Scienca blogo: http://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/ Ni kore invitas vin viziti nin, guu la foliumadon! Korajn salutojn kaj bondezirojn, Bernhard Tuider. Članarine ZES in EDL Letna članarina ZES za individualne člane je 12 € za zaposlene, 6 € za študente, upokojence in brezposelne ter 0 € za mlade do 18. leta. Članarino ali prostovoljne prispevke lahko plačate na srečanjih in sestankih ali na poslovni račun ZES pri Delavski hranilnici d.d. Ljubljana št. SI56-6100-0001-2538-761 z obrazcem UPN. Kot kodo namena vpišete »char« in namen plačila: »priimek, članarina in ustrezno leto oz. obdobje«. Pri referenci vpišete kodo SI99, ostalo pa pustite prazno. Letna članarina ED Ljubljana znaša po novem 12 € za zaposlene, 6 € pa za brezposelne, upokojence in študente. Članarino ali prostovoljne prispevke lahko plačate na srečanjih in sestankih ali na poslovni račun EDL pri Delavski hranilnici d.d. Ljubljana št. SI56-6100-0000-1703-764. Glejte še navodilo za izpolnitev obrazca v zgornjem odstavku. O.K. Kaj bo v naslednji številki? Za prihodnjo številko Informacij / Informoj, ki bo izšla sredi februarja 2017, so predvidena predvsem poročila o prireditvah ob Zamenhofovem dnevu, poleg tega pa še razna obvestila, napovedi in vesti o dogodkih in doku-mentih: - prihodnost predloga za deklaracijo o jeziku - posvetovanje o esperantu v Sloveniji - popis strokovne knjižnice ZES - o zgodovini našega biltena - in še kaj. Priporočamo se za prispevke o vaši dejavnosti, pred-loge in kritike, fotografije in opažanja, ki bi utegnili zanimati tudi druge. Še posebej so zaželeni prispevki v esperantu, saj rabimo jezikovne vaje kot avtorji in kot bralci. O.K. Ni deziras agrablan jarfinon kaj pacan 2017-an jaron! INFORMACIJE / INFORMOJ izdaja / eldonas Združenje za esperanto Slovenije / Slovenia Esperanto-Ligo, Štefanova 9, SI-1000 Ljubljana, Slovenija / Slovenujo. http://www.esperanto.si. Matična št. / kodnumero 1205226. ID za DDV / n-ro por AVI: 93737777. Poslovni račun / bankkonto: IBAN SI56 6100 0001 2538 761 pri / ce Delavska hranilnica d.d.. (Swift-kodo: HDELSI22). Uredil / redaktis Ostoj Kristan, lektoriral / kontrollegis Tomaž Longyka. ISSN 2385-992X Naklada / eldonkvanto: 60 ISSN 2385-9628 URL: http://www.esperanto.si/eo/bulteno-informacije-informoj-0