Dobrodošli9 dragi ^ delegati in gosti!
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE
[
20. junij 1968 - LETO IV. Št. 11 (73)—Cena 0,30 dinarjev — Poštnina plačana v gotovini.
naši delegati na kongresu
Jutri dopoldne začne z delom v velenjskem kulturnem domu VIII. kongres Zveze mladine Slovenije. Iz naše občine bodo na kongresu sodelovali trije delegati — Ivo Kadliček, Štefan Dolejši in Janko Poles.
Preti kongresom smo vsem trem delegatom zastavili enako vprašanje:
f če bi razpravljal, o čem bi kot delegat govoril na VIII. kongresu Zveze mladine Slovenije?
IVO KADLICEK, predsednik občinskega komiteja ZMS, Velenje.
Na vseh mogočih nivojih sprejemamo zaključke, sklepe in resolucije. Ugotavljamo pa, da jih nedosledno izvršujemo. Zato bom na kongresu v Velenju govoril o konkretnem izpolnjevanju sprejetih obveznosti, ker menim, da je še vedno preveliko nasprotje med načeli in delom.
IVO KADLICEK
teju in tudi v aktivih, smo že Pri našem občinskem komi-prekinili s staro prakso. Kar se skupaj dogovorimo, potem tudi dosledno izvršujemo. Ker mladi pogostokrat kritiziramo, da vse preveč govorimo, premalo pa naredimo, zato hočemo s
svojim delom dokazati nasprotno.
ŠTEFAN DOLEJŠI, sektretar občinskega komiteja ZMS, Velenje.
Razpravljal bom o vzgoji in izobraževanju naše mlade generacije. Konkretno bom spregovoril o predlogu za racionalizacijo šolstva. V tem predlogu je med drugim tudi rečeno naj bi proučili smotrnost obstoja gimnazij v Velenju, Piranu in Stični.
Vedno znova ugotavljamo, da je socialna struktura študentov neprimerna. Na drugi strani pa hočemo ukiniti gimnazije izven večjih mest, delavskih in kmečkih naseljih. Verjetno bi bilo bolj upravičeno, da bi ukinili katero izmed osmih gimnazij v Ljubljani, ker bi na ta način najbolje lahko menjali strukturo mladine, ki nadaljuje šolanje.
JANKO POLES, predsednik aktiva ZMS z velenjske gimnazije.
Dijaki ugotavljamo, da tudi na srednjih šolah primanjkuje idejnosti pri pouku. Ne vemo ali imajo profesorji do tega vprašanja ležeren odnos, ali pa menijo, da je za nas nepotrebno. Vendar bi morali upoštevati, da se človek brez idejne usmeritve ne more povsem uveljaviti. Moram tudi povedati, da smo v šolah dosedaj preveč občutili poudarek, ki smo ga vseskozi dajali gospodarstvu in pri tem precej zanemarjali idejnost.
Ko sem pregledoval kongres-
ŠTEFAN DOLEJŠI
no gradivo sem opazil, da je premalo napisanega o pomenu dela mladinskih mentorjev na šolah. Dobro pa vemo, da se vedno ukvarjamo z nedelavnostjo mladinskih aktivov na šolah in pri tem ugotavljamo dobro in slabo stran mentorjevega dela.
Predstavniki mladinske organizacije iz vse Slovenije smo se zbrali v Velenju, da bi sprejeli odločitve o nadaljnjem razvoj« ZMS in opredelili svoja politična stališča do najbolj aktualnih vprašanj našega družbenega razvoja. Smo sredi izredno velike politične aktivnosti in slovenska mladina stoji pred odločitvami, ki bodo imele dolgoročnejše posledice tako za mladino samo, kot za naš družbeni razvoj v celoti.
Velika večina mladih je privržena načelom samoupravne družbe, ker se zavedamo, da le v samoupravnem mehanizmu lahko najuspešnejše uresničujemo svoje težnje. Mladim ljudem so najbližji taki medčloveški odnosi, ki izključujejo vsako izkoriščanje tujega dela in kjer je položaj posameznika odvisen od njegovega dela, prizadevanj in sposobnosti.
V vsakodnevnem življenju pa ne dobimo vedno potrditve, da se ta načela uresničujejo v praksi, ali pa ugotavljamo, da se mnogi zaostreni materialni in socialni problemi prepočasi rešujejo. V zadnjem času pa se celo vse bolj uveljavlja praksa reševanja družbenih problemov na osnovi različnih pritiskov posameznika ali skupin mimo samoupravnega sistema.
Mladina je zaradi svojega položaja najbolj zainteresirana za skladno in dolgoročno reševanje družbenih pro-
blemov in zato se moramo odločno upreti vsem nepravilnostim in se zavzemati za takšen program aktivnosti Zveze mladine, ki bo za osnovno usmeritev sprejel angažiranje Zveze mladine za samoupravno reševanje materialnih in socialnih problemov mladine in drugih družbenih vprašanj, za katere je mladina zainteresirana.
Iskreno želimo, da bi na kongresu obdelali vse najvažnejše dogodke zadnjega časa, da bi bilo srečanje predstavnikov slovenske mladine iskren in odprt dogovor o vseh nerešenih vprašanjih naše družbe in da bi poiskali pot za uspešno rešitev nezadovoljivega stanja. Zlasti želimo, da bi na kongresu določili način kako uveljaviti svojo vlogo pri uresničitvi gospodarske in družbene reforme, vzgoje in izobraževanja.
Veseli smo, da bo ta največji delovni dogovor slovenske mladine prav v Velenju in mladinci Velenja se bomo potrudili, da bo potekalo delo kongresa nemoteno, istočasno pa bomo storili vse kar je v naših močeh, da bi se delegati in gosti med nami prijetno počutili in odšli iz Velenja z lepimi in prijetnimi spomini.
Predsednik občinskega komiteja ZMS Velenje IVO KADLICEK
ZAPIS S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE
ZMAGAL JE RAZUM
VEČMESEČNA RAZPRAVA O NOVEM POKOPALIŠČU ZAKLJUČENA — KONEC ZAKULISNIM INTERESOM
Seja obeh zborov občinske skupščine, ki je bila 4. junija se ni pričela kot ponavadi. Odborniki občinske skupščine so pred obravnavanjem dnevnega reda otlšli na gradbišče novega pokopališča v Podkraju pri Velenju, da bi si na kraju samem ogledali potek del in kako bo to pokopališče izgledalo, ko bo dokončno urejeno. Lahko rečemo, da so bili z ureditvijo in izgledom novega pokopališča zadovoljni, saj bo to pokopališče eno najlepših tovrstnih komunalnih objektov v širši okolici z vsemi napravami, ki jih mora pokopališče imeti po veljavnih predpisih. Nekateri odborniki so izrazili sicer bojazen, da dovozna cesta na pokopališče ne bo pravočasno zgrajena, vendar lahko po dobri organizaciji dela na tej cesti sodimo, da bo tudi to delo opravljeno do predvidenega roka.
Po končanem ogledu sta oba zbora občinske skupščine z veliko večino glasov sprejela odločbo po kateri bosta sedanji pokopališči v Šoštanju in Velenju ukinjeni s 1. julijem in odločbo o ustanovitvi novega pokopališča v Podkraju pri Velenju. na katerem bodo začeli pokopavati prav tako 1. julija. Območje novega pokopališča bo veliko, saj bo obsegalo kar 11 krajevnih skupnosti -in to: Velenje. Pako pri Velenju, Ša-lek, Podkraj, Pesje. Družmirje, Ravne, Topol.šico, Šentflorjan, Lokovico in Šoštanj. Občinska skupščina se je zavzela, da bo vsako leto zagotovila določena sredstva za nadaljnje vzdrževanje, obeh opuščenih pokopališč, ki jih bodo še naprej primerno vzdrževali in oskrbovali. Ko je občinska skupščina odlo-
čila o ustanovitvi novega pokopališča v Podkraju je zavrnila vlogo skupine občanov iz naselja Bevče pri Velenju, da bi za to naselje ustanovili posebno pokopališče pri cerkvi v Bevčah. Odborniki so njihovo vlogo zavrnili, ker so menili, da bi kakršnokoli ustanavljanje novih pokopališč v Šaleški dolini ne bilo smotrno, nova pokopališča pa bi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev tudi ne mogli tako urejevati kot je predpisano v zakonu o pokopališčih. Zavrnili so tudi resolucijo občnega zbora društva upokojencev iz Šoštanja. ki zahteva, da se naj novo pokopališče uporablja samo za velenjsko področje, za področje Šoštanja pa se naj zgradi novo pokopališče pri Podhrast-
niku v Šentflorjanu. S tem je občinska skupščina pravzaprav potrdila svoj prejšnji sklep iz obravnave gradiva zborov vo-
(Dalje na 2. strani)
RAZPOZNAVNA SKICA VELENJA - ZA DELEGATE 8. KONGRESA ZMS.
LEGENDA:
DOM KULTURE: plenarno zasedanje.
OBČINA: delo komisije.
RŠC: delo komisije in razstava »10 let dela in obstoja RŠC«.
DK (delavski klub): stalna razstava.
MLADINSKI KLUB: razstava.
OSNOVNA ŠOLA M. P. TOLEDO: razstava.
STOLPNICA RŠC: prenočišča.
HOTEL PAKA: prenočišča.
AP: avtobusna postaja.
CESTA NA GRAD
ŠALEŠKA CESTA
M = 1 2500
Pozdrav delegatom in gostota O. kongresa Zveze mladine Slovenije
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE IN DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE
ZMAGAL JE RAZUM
"raj dve tretjini vseh sredstev, ki se letno zbirajo z vodarino in tri četrtine sredstev, ki se zbirajo s kanalskimi pristojbinami.
Prvič je občinska skupščina potrjevala tudi program gradnje vodovodnih in kanalizacijskih objektov komunalnih podjetij v Velenju in Šoštanju in letni plan investicijskega vzdrževanja tovrstnih komunalnih naprav. Za te namene bosta ti dve podjetji letos porabili nekaj več kot 134 milijonov starih dinarjev. Med najpomembnejše novogradnje spada vsekakor zajetje novih vodnih virov v Hudi luknji za potrebe Velenja, za kar bo uporabljeno okoli 50 milijonov, s čimer bo zagotovljena redna preskrba Velenja in okolice s pitno vodo za daljše obdobje. Tudi za gradnjo novega vodovoda v Paški vasi bodo uporabili 3 milijone dinarjev iz teh sredstev.
Poročilo sodnika za prekrške: »Prekrški naraščajo«
Zelo živahna razprava se je razvila ob poročilu sodnika za prekrške. V njegovem poročilu in razpravi je bilo naglašeno, da število raznih prekrškov postopoma narašča in da je čedalje več kršitev predpisov v javnem redu in miru, prometu, varovanju komunalnih naprav, gradbeništvu in urbanizmu ter zaradi neobiskovanja obveznega šolskega pouka. Občinska skupščina meni, da je potrebno storiti vse potrebne ukrepe za izboljšanje družbene discipline in je zato od občinskega sodnika za prekrške zahtevala, da zaostri kaznovalno politiko pri obravnavanju prekrškov s teh področij in da ostreje kaznuje tiste storilce, ki predpise o prekrških pogostokrat kršijo. Na eni izmed prihodnjih sej bo občinska skupščina pregledala tudi svoje predpise o prekrških in po potrebi poostrila " predpisane kazni, če se bo ugotovilo, da teh predpisov zaradi prenizkih kazni ni mogoče izvajati.
Kritike zaradi slabega vzdrževanja cest niso upravičene
O že opravljenih ali predvidenih ukrepih v zvezi s sklepi zadnjih zborov volivcev je na seji občinske skupščine poročal predsednik občinske skupščine. Uvodoma je dejal:
»Kot je že iz obrazložitve dnevnega reda današnje seje občinske skupščine razvidno, so bili vsi predlogi in zahteve zborov volivcev v zvezi z uvedbo izrednega prispevka za zdravstveno zavarovanje dostavljeni organom komunalne skupnosti socialnega zavarovanja in zdravstvene službe ter drugim prizadetim organizacijam s prošnjo, da jih obravnavajo in po možnosti upošte-
SVOJCI, PRIJAVITE PADLE IN UMRLE V DRUGI SVETOVNI VOJNI, KI SO POKOPANI V ITALIJI, IN VOJAKE SRBSKE VOJSKE. UMRLE V ITALIJI V LETIH 1916-1918, ZVEZI ZDRUŽENJ BORCEV NOV OBČINE VELENJE ALI UPRAVNEMU ORGANU ZA VARSTVO BORCEV IN INVALIDOV PRI OBČINSKI SKUPŠČINI VELENJE.
V letu 1964 je podpisan med SFRJ in vlado Republike Italije sporazum o trajni ureditvi grobov in pokopališč naših državljanov, ki počivajo v Italiji. Sporazum predvideva izgradnjo spominskih grobnic na območju Rima. Barija, Ankone, Trsta, Gorice in Gonarsa. Poleg tega določa sporazum tudi ureditev grobov in pokopališč na sedanjih lokacijah.
Vse svojce padlih in umrlih borcev in drugih žrtev II. svetovne vojne, kakor tudi vojakov srbske vojske v letih 1916— 1918, ki so bili prav tako pokopani v Italiji, prosimo, da sporočijo podatke najkasneje do 10. julija 1968 Zvezi združenj borcev NOV občine Velenje ali upravnemu organu za varstvo borcev in invalidov NOV Skupščine občine Velenje.
Podatki naj vsebujejo: osebne podatke, kategorija žrtve, leto smrti, vzrok smrti, kraj pokopa, enota, v kateri je bil pred odhodom v Italijo, čin in funkcija, od kod se je zadnjikrat javil, območje, od koder je bil interniran oz. napoten kot ranjenec, bolnik, enota, kateri je pripadal na dan smrti.
Za morebitne dodatne informacije se obrnite direktno Zvezi združenj borcev NOV občine Velenje ali pa v pisarno referenta za varstvo borcev in invalidov NOV občinske skupščine Velenje.
(Nadaljevanje s 1. strani)
livcev, da so vse zahteve o ločenem pokopališču za območje Šoštanja neumestne spričo pomanjkanja primernih zemljišč in velikih stroškov, ki bi nastali z gradnjo še enega pokopališča. Čedalje več občanov tako z območja Šoštanja kot Velenja se sedaj, ko so si ogledali potek del na novem pokopališču, strinja z lokacijo in ureditvijo novega pokopališča in zaradi prizadevanja posameznikov, ki so organizirali poprej omenjeno resolucijo sprejeto na občnem zboru društva upokojencev v Šoštanju dne 12. 5. ni v skladu s prizadevanji naših delovnih ljudi za vsesplošni materialni in kulturni napredek naše občine.
Občinska skupščina je predpisala za novo pokopališče tudi pokopališki red in cenik za pokopališke stroške. Pri tem je skušala upoštevati kar največ pripomb in predlogov občanov na zborih volivcev, če se bo še pokazala kakšna pomanjkljivost, pa jo bo možno s spremembami in dopolnitvami pokopališkega reda tudi odpraviti. S pokopališkim redom je občinska skupščina vpeljala dve pomembni novosti pri sami organizaciji pogrebov. Praviloma se bo od vsakega pokojnika s krajšim govorom najprej poslovil predsednik občinske skupščine, pokop pa bodo morali opraviti uniformirani pogrebci pogrebne službe, dočim bodo vse ostale pogrebne svečanosti potekale tako, kot bodo to določili svojci pokojnika.
Občinska skupščina upa, da jo bodo vsi občani podprli v njenih prizadevanjih, da bi bil kraj, kjer bodo imeli naši pokojni občani svoj zadnji počitek, odraz naše srčne kulture in da bi bilo zadnje slovo od umrlih tako, kot si ga naši delovni ljudje zaslužijo. V prizadevanjih za dosego tega cilja pa naj bodo pozabljeni tudi vsi potrebni in nepotrebni spori in očitki, ki so v zadnjem letu nastali v zvezi z lokacijo in gradnjo tega pomembnega komunalnega objekta za Šaleško dolino.
Potrjen je plan komunalnih investicij
V skladu z določbami republiškega zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena, je občinska skupščina določila strukturo cene za vodo in kanalščico (kanalsko pristojbino) v kateri je določeno, kolikšen del te cene mora biti uporabljen za investicijsko vzdrževanje vodovodnih naprav, kolikšen del pa za amortizacijo in gradnjo novih objektov. Cene za vodo in kanalščico v naši občini niso pretirane, vendar bo kljub temu mogoče zaradi sorazmerno nizkih stroškov za dobavo vode, uporabljati za te namene sko-
vajo pri svojem nadaljnjem
delu. Z enakim namenom so bile vse pripombe zborov volivcev na delo komunalnega podjetja Velenje dostavljene med drugim tudi organom u-pravljanja podjetja ter upravnima odboroma občinskega cestnega ter komunalnega sklada.
Vse kritike zborov volivcev na delo komunalnega podjetja v zvezi z vzdrževanjem cest IV. reda niso upravičene, ker se je za njihovo obnovo in vzdrževanje doslej vedno zagotavljajo v občinskem cestnem skladu premalo sredstev. Tudi za vzdrževalna dela v letošnjem letu je zagotovljeno samo 147 tisoč dinarjev. Zaradi tega je upravni odbor občinskega cestnega sklada sklenil, da bo pri kreditni banki najel kratkoročno posojilo v višini 310 tisoč dinarjev, tako da se bo lahko v letošnjem letu vzdrževanje cest IV. reda bistveno izboljšalo, zlasti še zaradi tega, ker je komunalno podjetje v te namene nabavilo nekaj sodobne mehanizacije. Občinska skupščina bo morala v naslednjem obdobju poskrbeti, da bodo vse važnejše ceste IV. reda v občini asfaltirali in bi bilo verjetno umestno, da bi za zagotovitev potrebnih sredstev uvedli občinski samoprispevek po predhodnem referendumu.«
Društvo prijateljev mladine Velenje prireja 26. junija ob 10. uri v osnovni šoli Gustava Šiliha
SEJEM RABLJENIH ŠOLSKIH KNJIG
Na sejmu bodo šolarji lahko prodajali rabljene knjige in kupovali druge za naslednji razred.
V zvezi z ostalimi sklepi, predlogi in stališči pa je poročal, da so že bili, oziroma da še bodo opravljeni naslednji ukrepi:
— Problematika odkupa kmetijskih pridelkov, ki je bila obravnavana na nekaterih zborih volivcev, bo ponovno predlagana v razpravo na seji občinske skupščine še pred letnimi dopusti. Od razprave in sklepov na tej seji lahko pričakujemo le delno izboljšanje stanja na tem področju, ker je v celotni državi zaradi zastoja v izvozu in nepotrebnega uvoza mesa, mlečnih izdelkov in drugih kmetijskih pridelkov položaj zelo resen. Zvezna skupščina ter zvezni izvršni svet prav sedaj pripravljata določene ukrepe (uvedba posebnih davščin pri uvozu kmetijskih in živilskih pridelkov itd.) za omejitev nepotrebnega uvoza kmetijskih pridelkov. Intenzivno se iščejo tudi nova tržišča za naše domače kmetijske pridelke, tako da so vsi izgledi za delno izboljšanje stanja pri odkupu kmetijskih pridelkov in s tem v kmetijstvu nasploh.
S pripombami nekaterih zborov volivcev o neenotnem izvrševanju predpisov o gospodarjenju z zasebnimi gozdovi v okviru gozdnega gospodarstva Nazarje, so bili seznanjeni predstavniki tega podjetja. V občini je bilo organizirano tudi posebno posvetovanje za učinkovitejše odkrivanje in preganjanje prekrškov in kaznivih dejanj s področja gozdarstva. Nekoliko večji red na tem področju bo zagotovljen tudi z občinskim odlokom o okvirnih količinah In vrstah lesa za neposredno domačo porabo v kmečkih gospodarstvih, ki je v pripravi in bo predložen v odločanje na naslednjo sejo občinske skupščine.
Na posebnem sestanku predsednikov krajevnih skupnosti, ki je bil 14. maja, so bila razdeljena sredstva, ki so v letošnjem proračunu predvidena na delo krajevnih skupnosti. Skupno jc bilo razdeljeno 18 milijonov starih dinarjev. Posamezne krajevne skupnosti so prejele naslednje prispevke za izvršitev svojih programov dela: krajevna skupnost Florjan 3.240.27 N-dinarjev, Podkraj—Kavče 7.053,75, Lokovica 9.079,29, Šentilj 4.333,91, Bele vode 5.333,03, Pesje 3.058,11. Šoštanj 25.712,28, Velenje 23.873.77, Plešivec 4.029,50, Zavodn|e 2.346,10, Cirkovce 6.193,44, Paka 46.553,76, šalek 3.993,66, Topolšlca 4.206.51, Šmartno ob Paki 9.000,12, Družmirje 3.195,72, Ravne 3.961,98 in škale 14.834,80 dinarjev.
S temi sredstvi bo mogoče Izvesti nekatere večje delovne akcije, ki so jih zbori volivcev predlagali. Tako je s tem prispevkom predviden del potrebnih sredstev za gradn jo avtomobilske ceste na Paški Kozjak, za načrte elektrifikacije zaselka Šentvid ob cesti Velenje—Slovenj Gradec, za ureditev doma družbenih organizacij v Skalah, za poprti\/i!lo kr/ijcviiih cest Hrastovec—Cirkovce in Konovo —šeinbrlc ter ceste Lokovica-—Penk, ki je bila lansko leto znatno poškodovana, ker se je uporabljala za obvozno cesto. Za obnovo pokopaliških objektov je bilo krajevnim skupnostim Šentilj, Plešivec In Zavodnje namensko dodeljeno vsaki po 2.000 dinarjev, krajevni skupnosti Bele vode pa 1.000 dinarjev.
V Šentilju prihodnje leto obnovljena šola
Adaptacija podružnične osnovne šole v Šentilju, ki jo je zbor volivcev v tej krajevni skupnosti ponovno zahteval, je v programu temeljne izobraževalne skupnosti v prihodnjem letu. S sredstvi od amortizacije šolskih zgradb pa bi bilo možno v prihodnjem letu popraviti šolsko poslopje v Topolšici, če bodo ostale šole pristale, da del teh sredstev temeljna izobraževalna skupnost združi in uporabi v te namene.
Zbor volivcev v Starem Velenju je ponovna zahteval gradnjo čistilnih naprav, ker se sedaj vse odpadne vode v mestu Velenje, neprečiščene odtekajo v reko Pako. Enako stanje je v Šoštanju. Gradnja kanalizacijskega kolektorja od Velenja mimo Šoštanja do Penka ter ureditev čistilnih naprav za celotno Šaleško dolino, je edini izmed najvažnejših še nerešenih komunalnih problemov v naši občini. Z urejanjem tega problema bo moralo komunalno podjetje s pomočjo občinske skupščine, čimpreje začeti. Predvidevamo, da bo ta zadeva predmet posebne razprave na seji občinske skupščine na eni izmed prihodnjih sej, kjer se bo tudi predlagalo, na kakšen način bi se za to gradnjo zagotovila potrebna sredstva.
Zbor volivcev v Smartncm ob Paki je predlagal, da bi se po modernizaciji ceste III. reda šoštanj—Gorenje nadaljevala modernizacija te ceste od Gorenja do Letuša. Po dosedanjih razgovorih je po predračunu Cestnega podjetja Celje potrebno za temeljito obnovo te ceste do Gorenja do mostu preko Pake v Rečici ob Paki 530 tisoč dinarjev. Cestni sklad SRS je pripravljen prispevati 80 tisoč dinarjev, obrtno podjetje Oljka Šmartno ob Paki pa 50 tisočakov. Manjka še 400 tisoč dinarjev za obnovo ceste in vsa sredstva za obnovo dotrajanega mostu v Paški vasi. Predlagamo, da bi občinska skupščina naročila upravnemu odboru občinskega cestnega sklada, da bi deloma s posojilom, deloma pa še na kakšen drugačen način zagotovil manjkajoča sredstva, ker bi se s tem bistveno izboljšalo stanje cestnega omrežja v naši občini. V zvezi s tem pripominjamo, da je cestni sklad SR Slovenije pred dnevi odobril 1.600.000 dinarjev za obnovo najbolj poškodovanih odsekov na cesU Velenje—Arja vas.
Vodni skupnosti Celje je bilo pred-laganb, da bi naj sredstva, ki se zbirajo z vodnim prispevkom, ki ga plačujejo zasebni kmetovalci v višini 1 odstotek od njihovih skupnih prispevkov, letos uporabila za regulacijo potoka Drašnjlca na meji med velenjsko In žalsko občino v Bevčah in za zavarovanje zemljišč ob potoku Velunja v Družmirju.
Zahteva zborov volivcev v Šaleku po nadaljnjem komunalnem urejanju gradbenih zemljišč v zazidalnem okolišu Konovo in po odložitvi komunalnega urejanja zazidalnega okoliša Velenje—Selo je upošteval upravni odbor občinskega komunalnega sklada pri sestavi finančnega načrta uporabe njegovih sredstev za letošnje leto.
Zahtevi zbora volivcev v šoštanju za zagotovitev določenih sredstev za gradnjo novega gasilskega doma bo možno ugodili le takrat, če se bodo zavarovalne premije, ki jih plačuje gospodarstvo za zavarovanje svojega premoženja, povečale za določen odstotek, ker bi se s tem povečanjem porabljena sredstva v celoti uporabila za protipožarno preventivno službo. Del tako zbranih sredstev pa se bo moralo verjetno odstopiti zavodu za požarno varnost v Celju za njegovo preventivno in operativno delovanje na našem območju.
Na zahtevo zbora volivcev v Starem Velenju je upravni odbor občinskega komunalnega sklada zagotovil sredstva za popravilo asfaltirane ceste skozi Staro Velenje. Asfaltiranje te ceste bo opravljeno v teh dneh. Vsa sredstva za ponovno asfaltiranje ceste od gasilskega doma v Starem Velenju do Stare vasi in mimo železniške postaje v Velenju pa je prispevala tovarna gospodinjske opreme Gorenje v Velenju. Delovna skupnost te tovarne je prispevala tudi velik del potrebnih sredstev za modernizacijo 1,5 km dolgega odseka ceste šoštanj —Gorenje, ki je bila opravljena v aprilu. Podjetje bo letos sodelovalo tudi pri financiranju adaptacije šole v Cirkovcah.
Občinska skupščina se delovni skupnosti podjetja Gorenje za njeno sodelovanje pri reševanju naših skupnih problemov zahvaljuje.
V zvezi s kritiko dela določenih organizacij in organov (trgovskega podjetja Bazen pri odkupu zarubljenega lesa, dimnikarskega podjetja Pre-valje pri opravljanju dimnikarske službe, občinskega oddelka za finance za dozdevno neažurno evidenco plačevanja prispevkov in davkov) so prizadeti že bili ali pa še bodo opozorjeni na odpravo kritiziranih pomanjkljivosti. Občinski upravni organi se bodo tudi prizadevali, da bo prišlo do ustanovitve nekaterih predlaganih novih avtobusnih postaj, ki bo zaradi gradnje ceste med Velenjem in Šoštanjem skoraj nujna.
Nekatere zadeve, ki so jih predlagali zbori volivcev (plačevanje prispevkov za vodovodne priključke nekaterih občanov v Saleku na vodovodno omrežje, ki je bilo zgrajeno s prostovoljnim delom, regresiranje prevozov šoloobveznih otrok v šoli iz krajev, ki so manj kot 4 km oddal jeni od šole, formiranje novega oddelka na podružnični šoli v Skalah, izgradnja nekaterih peš poti v zazidalnem okolišu
Šmartno pri Velenju, asfaltiranje dela Stanetove ceste v Velenju itd.) bodo še obravnavali pristojni organi.
Prav tako bodo od podjetja za distribucijo električne energije zahtevali njihov program obnove nizkonapetostnega o-mrežja zaradi čedalje slabše kvalitete električnega toka v manjših zaselkih naše občine.
Odborniki občinske skupščine so v razpravi odobrili predvideni način izvrševanja predlogov in sklepov zborov volivcev v marcu letošnjega leta.
predpisu pooblaščena opravlj ti za potrebe občinske skupši ne strokovne zadeve s podro ja urbanističnega planiranja so zaradi tega spremembe dopolnitve statuta možne le, se s tem strinja občinska sku ščina.
Posebne skupnost otroškega varstvi ne bo
Na predlog iniciativnega c bora za ustanovitev temelj
V Podkraju, kjer bo novo pokopališče, urejujejo še zadnje manjkljivosti, tako da bo pokopališče 1. julija povsem ure,j< in pripravljeno za pokope. Na fotografiji: del sodobno ureje pokopaliških objektov.
Nov delovni čas v občinskih upravnih organih
Republiški zakon o petdnevnem tednu določa, da se mora petdnevni delovni teden v občinskih upravnih organih uvesti najpozneje do 1. septembra letošnjega leta. Zaradi navedenega je občinska skupščina sklenila, da bodo občinski organi od tega dne dalje delali v zimski sezoni, ki traja od 1. septembra do 30. aprila od 8,30 do 16.30 ure, v letni sezoni od L maja do 31. avgusta pa od 7,30 do 15,30 ure. Ob sobotah ti organi ne bodo delali, le zakonske zveze se bodo lahko sklepale tudi ob teh dneh, in sicer od 9. do 12 ure. Nov delovni čas bo veljal tudi za občinsko sodišče, krajevne skupnosti, zavod za zaposlovanje delavcev in zavod za socialno zavarovanje.
Spremembe in dopolnitve
statuta projektivnega biroja niso potrdili
Projektivni biro Velenje je poslal občinski skupščini v potrditev sklep svoje delovne skupnosti o spremembah statuta, s katerim je omilil razpisne pogoje za delovno mesto direktorja podjetja. Po dosedanjih določbah statuta se je za to delovno mesto zahtevala visoka strokovna izobrazba, po spremembah pa bi za to delovno mesto zadostovala tudi srednja strokovna izobrazba ali samo gospodarska in politična razgledanost z dvajsetletno prakso na vodilnih delovnih mestih. Občinska skupščina se s to omilitvijo razpisnih pogojev ni strinjala. Ta sklep je za to delovno organizacijo obvezen, ker je po posebnem
skupnosti otroškega varstvt občinska skupščina spre; odlok, da bo nalogo skupn otroškega varstva v naši čini v bodoče opravljala meljna izobraževalna skupn Za tak sklep se je občin skupščina odločila, ker se ugotovilo, da so naloge na dročju otroškega varstva i tesneje povezane z nalog na področju izobraževanja bi bilo zaradi tega nesmot: da bi imeli v naši občini opravljanje na teh dveh t sorodnih področjih, kar dve moupravni skupnosti.
Imenovanja in razrešitve
Občinska skupščina je rešila Eda Ccntriha, dipl. pi nika iz Velenja dolžnosti : nika občinskega sodišča v štanju, ker je bil izvoljer sodnika okrožnega sodišč Celju. Eda Vedernjaka, < gradb. inženirja iz VelenjE je razrešila dolžnosti občin ga gradbenega in urbani! nega inšpektorja, ker se bo poslil na novem delovnem stu v gradbenem podjetju F struktor v Mariboru.
Občinska skupščina je s jela tudi soglasje za ponc imenovanje ravnateljev osi nih šol Biba Ročk v Sošta Gustava Siliha ter Mihe ' tarja-Toleda v Velenju in najeljico posebne osnovne v Velenju. Odborniki občil skupščine so bili ob tej pr seznanjeni tudi z zelo ugo mi strokovnimi ocenami Z da za prosvetno pedag službo v Celju o njihovem sedanjem delu.
Obenem je bil imenovan di odbor za organizacijo p novanja letošnjega občinsl praznika. Odbor bo tudi 1 vodil Drago Tratnik, podp sednik občinske skupščine.
^llllllllllllllllllillllllllllllllllllllilllllllllllllliHlllllllllllllllllllllillllllillllllllllllllllllKIIIIIH
BARVNE FOTOGRAFIJE SEDAJ TUDI ZA AMATERJE
F0T0-PAJK - VELENJE
|	redno razvija vse vrste c o 1 o r filmov ter izdeluj'
|	original AGFACOLOR povečave vseh velikosti. Colo
|	povečave izdelujemo tudi od color dia filmov. Foto
|	amaterji dobijo BREZPLAČNO STROKOVNO NAVO
=	DILO za fotoamaterje z barvnimi filmi. Barvni film
š	so amaterjem na razpolago v vseh velikostih. Brez
=	obvezno se lahko prepričate o visoki kvaliteti in nizk
|	ceni!
ililllllllHiillilliimilllillHIillillllllllllllllllllllllllllllllllllllilllilllllllllilUlilllillllllillliliill
PREDSEDNIK ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE TOVARIŠ JOSIP BROZ - TITO JE V NEDELJO, DNE 9. JUNIJA ZVEČER GOVORIL NA BEOGRAJSKI TELEVIZIJI - ODLOČNO SE JE ZAVZEL ZA HITRO ZBOLJŠANJE POLOŽAJA PROIZVAJALCEV IN ZA UREDITEV ŠE NEREŠENIH VPRAŠANJ, KI TAREJO ŠTUDENTE V NAŠI DRŽAVI.
PREDNOST UKREPOM ZA B01JŠE POGOJE ŽIVLJENJA IN DELA
Tekmovali bodo za nagrado petih dolin
RAZŠIRILI S« NAPOVEDANO TEKMOVANJE AVT0SI00IUST0V
V nedeljo 9. junija zvečer je govoril na beograjski televiziji predsednik SFRJ Josip Broz-Tito o vprašanjih, ki so jih ta dan obravnavali na skupni seji predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ. Na seji so proučili vsa najijomemb-nejša družbeno-politična vprašanja, sprejeli smernice za idejno politično akcijo komunistov pri uresničevanju reforme ter za naš nadaljnji razvoj društveno-ekonomskega in političnega reda. Naš predsednik tovariš Tito je po tej seji že dobil iz številnih krajev države brzojavke in pisma v katerih mu delovni ljudje in zlasti mladina izražajo vso privrženost in dajejo popolno podporo. Titove besede, ki jih je govoril odkrito — kot neštetokrat v zadnjih tridesetih letih — so nas v nedeljo zvečer postavile v središče dogajanja zadnjih tednov pri nas. Vsem dobrosrčnim ljudem v Jugoslaviji pa je bilo hkrati tudi veliko lažje, ko so slišali odločne, resne in odkrite besede našega predsednika.
Med drugim je predsednik Tito v nedeljo zvečer povedal:
»Glede na današnjo skupno sejo predsedstva in IK CK ZKJ bi rad z nekaj besedami povedal javnosti, zakaj gre. Predvsem hočem poudariti, da smo imeli vprašanja, ki so se nakopičila in ki smo jih zelo počasi reševali, že konec marca na dnevnem redu razprav na skupni seji predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ. Tedaj smo ugotovili, da je treba proučiti vse elemente. To so bila predvsem vprašanja gospodarstva, pa tudi vprašanja družbene reforme. Sklenili smo izvesti vsestransko analizo, kaj imamo in čemu je treba dati prednost.
Ker pa so nas dogodki prehiteli, smo morali sklicati to sejo tudi v zvezi z dogodki na univerzah, ki pa so samo del problemov, o katerih razpravljamo. Menim, da so veliko pomembnejša vprašanja samoupravljanja v podjetjih in delovnih kolektivih, ki jih je prav tako nujno treba rešiti. Ne podcenjujem teh dogodkov; menim, da so študenti lahko večkrat opazili, da nismo bili preveč ostrih ušes, ko so nam pripovedovali, da je treba pri njih nekatere stvari hitreje rešiti. Tega jim ne zamerim. Razumem njihovo nezadovoljstvo in menim, da bomo tokrat te stvari rešili tako, kakor jih naša socialistična skupnost lahko reši.
Gospodarska in družbena reforma zahteva zdaj hitro re-
ševanje problemov, da bi kljub težavam, ki jih imamo, lahko dali perspektivo ljudem. Kajti so možnosti, da že danes določimo prednost tistih ukrepov, ki jih je treba storiti, da bi se izboljšali pogoji življenja in dela delavskega razreda. Govorim predvsem o proizvajalcih, o delavskem razredu, ker je treba vedeti, kje, kaj in koliko lahko vzamemo, da bi zagotovili sredstva za reševanje aktualnih problemov, kakor so izboljšanje položaja proizvajalcev, vprašanje zaposlovanja, odpravljanje nekaterih kričečih nesocialističnih pojavov, ki so prihajali v naši državi vse bolj do izraza.
Infiltrirali so se elementi, ki niso za izvajanje reforme
Glede na tisto, kar se je zgodilo v najnovejšem času — demonstracije študentov — želim povedati svoje mnenje. Ob teh demonstracijah sem razmišljal o vsem, kar se je dogajalo pri tem. in prepričal sem se, da je revoltiranost mladih ljudi prišla spontano. Postopno, kakor so se te demonstracije odvijale in kasneje prinesle z ulice v univerzitetne prostore, so se infiltrirali razni, nam tuji elementi, ki niso na socialističnih stališčih, ki niso na stališčih VIII. kongresa ZKJ, ki niso za izvajanje reforme. Infiltrirali so
Kot smo že poročali bo 18. avgusta velika športna prireditev avtomolistov — avto rally za nagrado petih dolin. Avtomobilsti Šaleške, Mislinjske, Dravske, Mežiške in Savinjske doline bodo tekmovali v spretnostni in ocenjevalni vožnji. Ivan Fece iz Velenja je predsednik koordinacijskega in prireditvenega odobra. V krajšem razgovoru je našega sodelavca seznanil s podrobnostmi te velike prireditve.
se elementi, ki so hoteli izkoristiti ta položaj v svoje namene. To pa so razne tendence in razni elementi, od najbolj reakcionarnih do tistih, ki so najbolj ekstremni, lažno radikalni elementi, pri katerih odmevajo Mao Ce Tungove teorije. Prepričal sem se, da je velik del, lahko rečem 90 odstotkov študentov, poštena mladina, na katero nismo dovolj mislili, v kateri smo videli samo učence, dijake, za katere še ni čas, da bi se vključili v družbeno življenje naše socialistične skupnosti. To je bilo napak!
Srečen sem, da imamo takšen delavski razred in zrelo mladino
Menim, da so dogodki v Novem Beogradu mnoge med nami udarili po glavi, nekatere bolj, druge manj. Kaže, da so se ljudje nekoliko zdramili, da se jim je posvetilo pred očmi in v glavah, da so razumeli, kaj bi se lahko zgodilo, če delavski razred ne bi bil tako zaveden, če ne bi videl težav, v katerih je sam. in storil korake, ki ne bi bili v skladu z našimi odnosi v socialistični družbi.
Zato moram poudariti, da sem srečen, ker imam takšen delavski razred. Lahko pa rečem, da sem srečen tudi zato, ker imamo takšno mladino, ki je dokazala zrelost. Najnovejši razvoj na univerzah je pokazal, da je 90 odstotkov študentov naša socialistična mladina, ki se ne da zastrupljati, ki ne dovoljuje raznim pristašem Djilasa, Rankoviča, Mao Ce Tunga in podobnih, da bi pod krinko skrbi za študente skušali doseči cilje. Naša mladina je dobra, toda posvetiti ji moramo več pozornosti. Veliko krivde je na nas, posebno pa ZK, ker se ni dovolj zavzemala tudi na univerzi sami za reševanje študentskih
(Dalje na 4. strani)
Naše bralce bo zanimalo zakaj ste se Velenjčani odločili za tovrstno tekmovanje avto-mobilistov?
Pred leti smo organizirali v Velenju cestne hitrostne moto dirke, katere pa smo opustili zaradi pomanjkanja denarja. Letos smo začeli pripravljati avto rally. Organiziramo ga zato, ker je to množična športna prireditev v kateri lahko sodelujejo vsi avtomobilisti. Prireditev je cenejša od ostalih, ima pa tudi vzgojni smoter, ker bodo tekmovalci utrdili cestno prometne predpise.
Vemo. da sodelujejo pri organizaciji rallyja avto-moto društva iz petih dolin, pokrovitelj nad prireditvijo pa je velenjsko društvo. Zakaj ste šli v takšno širino?
V Velenje hočemo privabiti čim več tekmovalcev in seveda tudi gledalcev. S tekmovanjem pa poglabljamo tudi odnose s sosednjimi avto-moto društvi. Takšna sodelovanja so koristna za razvoj društvene dejavnosti.
In zdaj povejte še kako bo potekalo tekmovanje?
Tekmovalci bodo morali na startnih mestih, ti pa bodo v krajih, kjer so sedeži sodelujočih avto-moto društev, opraviti izpit iz hitrosti vožnje in iz zaviranja. Na dolžini 60 metrov bodo morali zapeljati v boks, se hitro ustaviti in z vzvratno vožnjo zapeljati spet nazaj. Pri tej veščini bodo merili čas in pisali kazenske točke.
Zatem bodo tekmovalci odpeljali na ocenjevalno vožnjo. Tekmovalci iz Raven bodo peljali v Črno. Šentvid in skozi Šoštanj v Velenje. Iz Dravograda bodo vozili do Raven, potem na Kotlje, Slovenj Gradec in se ustavili v Velenju. Slovenjgradčani bodo prevozili progo skozi Mislinje, Vitanje, Strmec, Dobrno in Velenje. Savinjčani bodo startali v Ljubnem, vozili do Šmartnega ob Paki in naprej na Lokovico ter se ustavili v Velenju. Naši tekmovalci pa bodo najprej peljali na Šentilj, nato proti Crnovi, Arji vasi in dalje na
Žalec, Šmartno ob Paki ter skozi Šoštanj v Velenje.
Vsakemu tekmovalcu bodo določili čas kako dolgo lahko vozi progo. Vsako minuto pred določenim časom ali po njem bodo šteli za kazensko točko. To se pravi, da bo moral tekmovalec upoštevati prometne znake in predpise. Ob progi bodo namreč skriti kontrolorji. ki bodo nadzirali in ocenjevali pravilnost vožnje. Za grobe kršitve bodo tekmovalce izločili. Nekje bo postavljeno strelišče, kjer bodo tekmovalci tudi streljali.
Cilj bo v Velenju. Tu bodo opravili še najtežjo spretnost-no vožnjo. Vozili bodo med keglji, parkirali, ustavljali na zarisani črti ipd.
Napovedali ste tudi nagrade. Ali že lahko poveste kakšne bodo?
Najboljšim bomo podelili pokale in diplome. Poleg tega pa imamo za prva tri mesta tudi vrednostne nagrade: superav-tomatski pralni stroj »Gorenje«, 10 ton lignita in aerfilter (čistilec zraka Chrommetal).
V Velenje bo tega avgustovskega dne prišlo precej ljudi. Ali poleg tekmovanja pripravljate še kaj drugega?
Popoldne bodo na Titovem trgu v Velenju GO-CART dirke. To bo meddruštveno tekmovanje z malimi vozili, ki v ostrih ovinkih lahko vozijo s hitrostjo tudi do 100 kilometrov na uro. Ob velenjskem jezeru bo piknik. Po vsej verjetnosti bo pel Vice Vukov. Na nogometnem igrišču bodo odigrali tekmo med reprezentancami Štajerske in Koroške. V hotelu Paka pa bo v nočnih urah zanimiv mednarodni barski program.
Razgovor, pred sindikalnim kongresom
Sesti kongres Zveze sindikatov Jugoslavije bo 26. junija v Beogradu. Velenjsko občino bodo na kongresu zastopali trije delegati: TONE TRIBUSON, dipl. inž., podpredsednik RS ZSS, TEODOR JELEN, dipl. pravnik, predsednik občinskega sindikalnega sveta Velenje in VIDA GRADISAR, fiziote-rapevtka v zdravstvenem domu Velenje.
9 Delegat Teodor Jelen se je že odločil, da bo na kongresu razpravljal. Zato smo ga vprašali, o čem bo spregovoril
Teodor Jelen
na bližnjem kongresu.
Takole je povedal.
»Ce bo kongres delal po skupinah, se bom vključil v tisto, ki bo obravnavala zaščito pri delu. Spregovoriti namreč nameravam o delovnih pogojih in zaščiti na delovnem mestu. Pred očmi imam problem delovnih invalidov v velenjskem rudniku. V naši občini je vprašanje invalidnosti zelo pereče. Zaradi precejšnjih denarnih nadomestil, ki jih je potrebno plačati večjemu številu invalidov, so tudi skladi pri socialnem zavarovanju močno prizadeti.
V rudniku imamo 11,25 odstotkov delovnih invalidov. Ce se bo stanje še naprej tako slabšalo, kot zadnji dve leti, bomo imeli kmalu toliko delovnih invalidov, da jih ne bomo mogli več zaposliti, ivfenim, da bi morali biti v ostalih delovnih organizacijah v občini solidarni v tolikšni meri, da bi zaposlili tudi naše invalide. Saj je ponekod še veliko delovnih mest na katerih bi lahko delali delovni invalidi. Večkrat smo se o tem pogovarjali z vodstvi v delovnih kolektivih. Moram pa povedati, da veliko dlje od obljub šo nismo prišli. Največji izgledi so še v Chrommetalu, kjer bodo postopoma zaposlili okoli 50 naših invalidov.«
Naš potopis
Do Ankare in
BORUT KORUN
Bilo je lepo poletno jutro. Po ljubljanskih ulicah so hitele množice ljudi, trolejbusi so bili nabito polni, vse je hitelo v službo, na trg ali v trgovine, ki so jih šele odpirali.
V vsej tej naglici verjetno ni bilo mnogo ljudi, ki so opazili dva fanta otovorjena s popotnimi torbami in oblečena v kavbojke, kako sta izstopila na Vodnikovem trgu iz avtobusa, ter se napotila skozi predor pod gradom proti Dolenjski cesti. Tu pa tam se je mogoče oko hitečega v službo ustavilo na njima, za hip ga je obšlo zavidanje za njuno prostost in dolgo pot, ki je bila očividno pred njima, nato pa, ko ju je izgubil iz vida, sta tudi v njegovem spominu izginila v morju svakdanjih skrbi.
Tako se je nama vsaj zdelo, da naju opazujejo mimoidoči in tako sodbo sva brala v njihovih pogledih, kajti ta dva fanta sva bila moj popotni tovariš Jože in jaz. V tistem trenutku sem resnično obžaloval vse ljudi, ki sva jih srečevala na najini poti. Vse predobro sem se še spominjal
dni, ko sem hitel po teh ulicah, odetih v meglo, gledajoč vsakih pet minut na uro in ves v skrbeh pred bližajočim se kolokvijem ali izpitom. Sedaj je vse drugače. Za nekaj časa sem nehal biti brezpredmetno kolesce v mehanizmu, ki se mu reče civilizarana družba in postal spet človek v pravem pomenu besede, bitje, ki bo za nekaj časa odvisno le od svoje iznajdljivosti. spretnosti in predvsem potrpežljivosti.
Bila sva polna pričakovanj, kajti najin cilj je bila Turčija, dežela, ki se je v moji domišljiji prikazovala v najrazličnejših podobah. Slike te neznane dežele so se mi prikazovale v duhu in se hitro ter brez vsakega smisla menjavale. Moja domišljija je imela pri tem res obilo možnosti, saj je pred nama visela skrivnostna tančica preko poti v neznano.
Trenutki takih duševnih poletov so bili redki, potem, ko sem že sedel na pločniku ter strmel v dvigajoči in spet spuščajoči se Jožetov palec in obenem spremljal z očmi avtomobile, ki so z nezmanjšano hitrostjo brzeli mimo in naprej. Vsako vozilo je v me-
nazaj
ni vzbudilo iskrico upanja, ki pa je takoj zamrla, ko je avto švignil mimo naju. Spet novo vozilo, spet upanje in tihi optimizem...
Minutni kazalec na uri se je vztrajno premikal naprej in tudi sonce se je prikazalo izza Golovca. Sedaj je prišel čas za zamenjavo. Vstal sem ter šel proizkusit srečo, ki pa mi zaenkrat še ni bila naklonjena, saj sem po preteku tridesetih minut spet sedel na pločniku, se nastavljal sončnim žarkom ter poskušal su-gerirati voznikom naj ustavijo. Izkazalo se je, da je moja sugestivna moč ta dan prav tako majhna kot avtostoper-ska sreča. V takem primeru ostane avtostoperju le še eno: da popolnoma otopi! Prav to se je zgodilo tudi meni. Po nekaj urah brezplodnega prizadevanja sem že čisto brez vsakega zanimanja za avtomobile sedel ob cesti in strmel v tlak pod svojimi nogami. Niti najmanjša misel mi ni preblisnila skozi možgane, le v tla sem bolščal, kot da bi bilo tam nekaj ne vem kako zanimivega napisanega.
Iz takega razpoloženja me je zbudil »spaček« francoske registracije, ki se je zaradi
naglega obstanka in kar predobrih vzmeti zibal nekaj korakov pred nama. Počasi in lenobno sem vstal ter segel po torbi. Potrebno je bilo nekaj trenutkov, da sem doumel novi položaj in začel verjeti svojim očem. Vendar je bilo le res, kajti kmalu zatem sva se že peljala proti Zagrebu. Optimizem je začel pronicati vame. Končno se je le začelo.
Obkrožala naju je s soncem obsijana Dolenjska s svojimi ljubkimi griči, vasicami in gradovi. Zakaj potem človek ne bi bil dobre volje, saj sva bila z vsakim kilometrom bliže cilju.
Možakar za volanom je poskušal navezati pogovor, a je na žalost znal le svojo materinščino, kot je za Francoze že kar tradicionalno. Midva sva se iz same vljudnosti silovito napenjala, da bi izbrskala iz svojega spomina čim več francoskih besed, vendar sem prepričan, da ga s svojim »znanjem« nisva očarala. Za trenutek sem se spomnil ene od mnogih ur francoščine v gimnaziji. Profesor pregleduje ob koncu polletja zvezke. Vsak mora imeti tri zvezke: enega z domačimi nalogami, drugega s šolskimi vajami in tretjega z izpisanimi francoskimi besedami. Pomolim mu tri zvezke, vsakega napisanega z drugo pisavo od katerih pa seveda nobena nI bila moja.
Na srečo se je vsa profesorjeva natančnost pri kontroliranju že znanega goljufa na tem področju osredotočila le na platnice zvezkov, kamor pa sem seveda še pravočasno uspel napisati svoje ime. Kot mnogokrat sem se tudi tokrat izmazal, posledice tega pa so bile sedaj očitne.
V Zagrebu sva se od prijaznega voznika poslovila. Tu se je začelo šele pravo čakanje. Avto za avtom, reke avtomobilov so se zlivale po cesti mimo naju. Zopet se je ponavljala stara pesem. Pol ure sem ležal v senci bližnjih dreves ter strmel v krošnje nad seboj, ne da bi mislil na karkoli, potem pa spet pol ure poskušal srečo na vročem asfaltu. V tolažbo je nama bilo le to. da je bilo več takih nesrečnikov, ki so posedali ob robu ceste ter poskušali vzbuditi malo človečnosti v mimo vozečih šoferjih.
Zgodi se, da se avtomobili-stu, ki se z avtom vrača domov ali se pelje na iveekend zahoče storiti dobro delo. Sam ne ve kaj ga je pripravilo do tega, da ustavi vozilo, prepričan pa je, da mu bo moral stopar biti za to večno hvaležen, saj v tem, da se bo ves čas z njim pogovarjal. Stopar pa, ki že ure in ure stoji na vročem asfaltu, izpostavljen pekočemu poletnemu soncu, mogoče še lačen in žejen, med vožnjo prav malo
pokaže pričakovane brezmejne hvaležnosti. Na zastavljena vprašanja le redkobesedno odgovarjal, se bolj pogreza v molk ali pa v pasivno spremljanje vožnje, saj je zadosti utrujen. Voznik je tako užaljen in razočaran. Sam pri sebi trdno sklene, da ne bo nikoli več ustavil nobenemu stopar ju.
Ko je bilo sonce že kar nizko na zahodu, se nama je nasmehnila sreča. Mlad Madžar, politični begunec v avtomobilu nemške registracije, naju je zapeljal skoraj do Beograda. Še en naš tovornjak in pozno zvečer sva bila v jugoslovanski prestolnici. Zavlekla sva se na vzhodno stran mesta, ter si med redkimi predmestnimi hišicami poiskala primerno mesto za prenočevanje.
Drugi dan sva prispela do Niša. Bilo je ravno okoli poldneva, ko sva se z najino težko prtljago pomikala po prašnih cestah in ulicah tega mesta. Še isti dan sva upala priti vsaj do Bolgarije. Z avtobusom, ki je bil nabito poln, sva se zapeljala do Niške Banje, od tod pa sva jo kar peš mahnila proti Sičevski klisu-ri. Cesta je bila kot izumrla. Kdaj pa kdaj je privozil mimo kak Ceh ali Bolgar. Cehov je v tem delu naše domovine in v Bolgariji bilo mnogo, vendar nobenemu še na misel ni prišlo, da bi ustavil.
Obvestilo
Občinski odbor Zveze
združenj borcev NOV Velenje obvešča kmete-borce, da naj ne vlagajo več prošenj za stanovanjske kredite v letošnjem letu, razen v izjemoma nujnih primerih.
Do sedaj je bilo vloženih 14 prošenj za približno 400.000 dinarjev, odbor pa bo razpolagal predvidoma le s sredstvi v višini 200.405 dinarjev.
Odbor si bo prizadeval zagotoviti možnosti za kreditiranje stanovanjske izgradnje za člane ZB tudi v prihodnjem letu.
OBČINSKI ODBOR
ZZB NOV VELENJE
ČLANI RLV : PREBERITE
V CIRKOVCAH OBNAVLJAJO J 0L0
pomlad — gore
»Krajevna skupnost in krajevni odbor SZDL vasi Cirkovce pozivata občane, delovne kolektive in organizacije, da prispevajo finančna sredstva in dajo pomoč v materialu za adaptacijo cirkovške osnovne šole...«
ZAPIS S PLANINSKEGA IZLETA
Dva avtobusa Velenjčanov hitita proti sivemu obzorju. Otroci, mladinci, starejši, vsak s svojimi mislimi, s svojim obrazom želijo sonce nad bleščečimi vrhovi.
Iz razgibanega sveta nad Savinjo je vstala Igla. V oči legajo njene stene, nizke police se razširijo v vrh, kamor so se zajedle korenine vihar-nikov. Okleščeni in očrneli so podoba boja s smrtjo. Končno prispemo v Solčavo, počasi stopimo v breg. Oblaki so odvrgli težo. V zemljo izginjajo snežinke, ki zagrinjajo njeno življenje.
Toplo nam je, ko sopihajo-5e lezemo navkreber.
Za gozdom se razgrinja travnik, cvetoče češnje se uklanjajo snegu. Otroci so razposajeni, glavam grozijo mokre kepe. V Podolševi smo, najvišja slovenska vasica je že zaživela v nedeljsko jutro. Sprejme nas siv, kamnit planinski dom. Polni energije prihajamo pod razprostrtimi vejami gozda v goro. Vedno več je snega, a življenje gozdnih tal še klije, ohranilo je toploto sončnih dni, z njo premaguje mraz. Otroci so nestrpni. Radi bi poleteli na vrhove. Hlastajo za trenutki, potem pa so razočarani, ker ničesar ne vidijo, ker so želeli drugače.
Visoko nad megleno dolino kipijo pečine. Z njimi se borijo viharniki, ožarja jih jeglič in posute so z blazinicami mahov ter zaprtimi čašami encijana.
Jeglič je sonce skal, v enci-jan pa je legla nebesna mo-
drina. Pred nami zija votlina. Vsa temačna diha hlad. Njeno tišino premagajo glasovi. Pred tisočletji jo je na lovu odkril človek. Hranili in oblačili so ga njeni prebivalci — jamski medvedi. Potem je odšel in ostala je tiha, izročeno večnemu spreminjanju nara ve.
Na njenem koncu, pod steno se ozremo nazaj. Svetloba dneva prehaja v mrak podzemlja. Prehod je skrivnostno valovanje barv.
Vračamo se v Logarsko dolino.
Na travnikih samevajo gospodarska poslopja. Dotaknila se jih je vojna, dolina jim je vzela življenje. Nad njimi je grozljiv molk propadanja. Tesno mi je, ko pomislim na ljudi, ki so zavrgli njihovo zavetje — klic dolin je vabljiv.
Stojiva na cesti. Skregana sem z orientacijo, pa ne vem kje je Logarska dolina. S prijateljico pogumno leževa na oot do Matkovega kota. Popolnoma slepi še nisva, tako spoznava, da greva vse prej kot v dolino, pod vrhove. Obračava se v staro smer. Ker sva zraven hoje imeli še nekaj alpinizma in nisva utonili v škafu, jo dobre volje prikoračiva k avtobusu.
Tu je položaj slabši. Boj za dobre sedeže in nesmiselna besedna pravda me preženeta na svež zrak. Človek nikoli ne pozabi nase.
Za trenutek se odgrinjajo vrhovi. Grozljivo temni postajajo pregraja daljav.
Meta Rotovnik
Prednost ukrepom za boljše življenje
(Nadaljevanje na 4. strani)
problemov. Moralo je torej priti do tako neljubega položaja, da smo zdaj končno spoznali, da smo bili prepočasni, da smo preveč oklevali, kar je imelo hude posledice.
Skrbno spremljajte vse, kar delamo
Obračam se na tovariše in tovarišice, delavke in delavce, na naše študente, da nam pomagajo pri konstruktivnem obravnavanju in reševanju vseh teh vprašanj. Naj skrbno spremljajo, kar delamo, to je njihova pravica, naj sodelujejo v našem vsakdanjem življenju, in če jim kaj ni jasno, če je treba kaj pojasniti, naj pridejo k meni, pošljejo naj svojo delegacijo. Toda menim, da to niti ne bo potrebno, saj bomo mi prihajali mednje.
Kdorkoli je prekršil zakone, bo odgovarjal
Glede nezadovoljstva študentov zaradi neljubih dogodkov v Novem Beogradu sem mnenja, da je to stvar, ki jo je treba preveriti. Če je kdorkoli na katerikoli strani prekršil zakone, če ni izpolnil svoje dolžnosti — to bo pokazala preiskava — mora biti poklican na odgovor, pa naj bo kdorkoli.
Tokrat obljubljam študentom, da se bom vsestransko zavzel za rešitev, pri tem pa naj mi študenti pomagajo. Se več; če nisem sposoben rešiti teh vprašanj, potem ne bom več na tem mestu. Menim, da noben naš starejši komunist, ki ima zavest komunista, ne bi smel vztrajati pri tem, da mora ostati tam, kjer je, temveč mora odstopiti mesto tistim ljudem, ki so sposobni reševati probleme.
In končno, še enkrat se obračam na študente: čas je, da se lotite študija. Zdaj je čas izpitov, pri čemer vam želim veliko uspeha.«
Ob zadnji krvodajalski akciji, ki jo je uspešno organiziral občinski odbor Rdečega križa, je darovalo kri 980 krvodajalcev. Kri je transfuzijska postaja iz Celja odvzemala tudi v nekaterih delovnih kolektivih, med njimi v tovarni gospodinjske opreme »Gorenje« in na novem jašku v Prelogah. V rudniku je pri tej zadnji akciji darovalo kri 235 članov delovne skupnosti.
V velenjskem rudniku pa imajo lepo število onih članov delovnega kolektiva, ki so več kot 10-krat darovali svojo kri. Letos so se zbrali v restavraciji Jezero, kjer so skupaj z ostalimi krvodajalci iz velenjske občine proslavili dan krvodajalcev.
— Na naši fotografiji so krvodajalci iz rudnika, ki so 10, 11, 12, 13 in 14-krat bili na odvzemu krvi. Med njimi pa so tudi takšni kot so Bruno Trebičnik (17-krat-ni karovalec) in Rudolf Boh ter Vili Ilercog, ki sta 20-krat darovala kri.
IZREDNI PLAČAN IN NEPLAČAN DOPUST
FRANC NOVINŠEK, predsednik krajevne organizacije SZDL
Še vedno namreč mnogi delavci pri rudniku lignita Velenje ne vedo kakšne pravice imajo v zvezi s takoimenova-nimi izrednimi dopusti in kako in kje jih lahko uveljavljajo. Vsa določila o teh vprašanjih so jasno določena v pravilniku o delovnih razmerjih, ki ga je sprejel centralni delavski svet rudnika 11. oktobra 1967.
Omenjeni pravilnik ureja zadeve, nanašajoče se na odsotnost z dela z nadomestilom osebnega dohodka (izredni plačani dopust) in odsotnost z dela brez nadomestitve osebnega dohodka (izredni neplačani dopust) v dveh podpoglavjih.
Vsak delavec, ki je pri rudniku lignita Velenje v rednem delovnem razmerju, ima samo v določenih primerih pravico do odsotnosti z dela s povračilom osebnega dohodka. Taka odsotnost sme trajati največ 7 dni v posameznem koledarskem letu. Torej, delavec ima pravico do plačanega izrednega dopusta le v naslednjih primerih: ob sklenitvi zakonske zveze pripada 1 dan; ob porodu v ožji družini 1 dan; ob strokovnem izpitu, če je v interesu podjetja 1 dan, ob smrti v ožji družini — za možem, ženo, otroci, starši upravičenca, bratom ali sestro, posvojencem — pripadajo upravičencem 3 dnevi; za očimom, mačeho, starimi starši, taščo, tastom v skupnem gospodinjstvu — pripadata upravičencem 2 dneva; tastom, taščo, starimi starši, če ne živijo skupaj — Velenje pripada upravičencu 1 dan.
V	teh naštetih primerih pripada delavcu izredni plačan dopust že na podlagi ugotovljenih dejstev, katere preverja kadrovsko socialni sektor rudnika.
V	izjemnih primerih pa lahko upravni odbor podjetja delavcem odobri, na predlog vodje ekonomske enote odsotnost z dela z nadomestilom osebnega dohodka, z namenom da se delavca napoti na strokovno izpopolnjevanje ali izobraževanje. Vendar pa se taka odsotnost odobri le, če je tako izobraževanje v interesu delovnega kolektiva. Ravno tako pa lahko delavski svet ekonomske enote rudnika odobri plačan. izredni dopust do 30 dni zaradi aktivne udeležbe izven podjetja na področju politične, družbene in športne dejavnosti.
Pravilnik o delovnih razmerjih garantira delavcu, da višina nadomestila priznana delavcu, ne sme biti manjša od njegovega minimalnega osebnega dohodka. Toliko o plačanem izrednem dopustu.
Glede neplačanega izrednega dopusta ali takoimenovane odsotnosti z dela brez nadomestila osebnega dohodka pa je določeno v 89. členu pravilnika o delovnih razmerjih naslednje; na vlogo delavca mu lahko upravni odbor rudnika dovoli odsotnost z dela, brez nadomestila osebnega dohodka največ do 2 mesecev v enem koledarskem letu, zaradi urejanja zasebnih zadev. Seveda pripada upravičencu 1 dan. Ob preselitvi iz drugega kraja v pa taka morebitna odobritev ne sme iti na škodo proizvod-
nje ali poslovanja podjetja. Odločanje o tem ali so razlogi za odobritev tako dolge odsotnosti utemeljeni ali ne, je popolnoma prepuščeno presoji upravnega odbora.
Poleg upravnega odbora pa lahko tudi vodja ekonomske enote ali vodja sektorja odobri, iz enakih razlogov, delavcu odsotnost z dela največ 30 dni brez nadomestila osebnega dohodka. V obeh primerih, ko odsotnost z dela odobri delavcu upravni odbor ali vodja ekonomske enote ali sektorja, mora le-ta sam plačati za vsak dan odsotnosti prispevek za socialno zavarovanje. Seveda pa v času, ko je delavec odsoten brez nadomestila osebnega dohodka, še naprej ostane član delovne skupnosti, le njegove pravice in dolžnosti iz dela pa v tem času mirujejo.
-CAN
Vaš
obveščevalec
ŠALEŠKI RUDAR
Poziv, ki so ga Cirkovčani napisali in objavili v našem časniku, je pritegnil tudi našo pozornost. Namenili smo se k njim, da zvemo kaj delajo v tej nekoliko oddaljeni vasici.
s težavo smo se z osebnim avtomobilom premikali po cesti do Hrastovca in naprej proti Cirkovcam. Cesta, ki so jo uredili pred dvemi leti, je le-
Ko smo se pozanimali kdaj bodo z delom končali, je delovodja Mihael Zver povedal, da nekaj dni pred pogodbenim dogovorom. Postavljeni rok pa je 1. september letos. Prijazno je tudi pojasnil, kaj vse bodo uredili. V prenovljeni šoli, od stare bodo ostali le močni zidovi, bosta dva svetla razreda, kuhinja (te sedaj ni bilo), je-
Učenci iz Velenja so prišli na pomoč v Cirkovce
Šolsko poslopje v Cirkovcah, ki bo dobilo novo oblačilo.
tos močno poškodovana. Zima in pomladansko neurje sta opravila svoje. Denarja pa v Cirkovcah nimajo dovolj, da bi cesto sami popravili. Zato razumemo njihov predlog, da bi cesto prevzel v oskrbovanje komunalno obrtni center. Pravijo, da sami ne zmorejo popravljati vseh cest. Sami skrbijo za one, ki vodijo po vasi, teh pa ni malo.
Naš namen je bil, da se najprej ustavimo v šoli. Konec maja jo je začela skupina Ve-gradovih delavcev preurejati. Novega oblačila je bila šola v Cirkovcah res potrebna, saj se bi drugače začela rušiti.
dilnica, manjša sejna soba za sestanke krajevnih organizacij, garderoba in sanitarije. Na podstrešju bodo uredili družinsko dvosobno stanovanje. Prvotno so hoteli dozidati tudi dvorano za kulturno delo in družabne prireditve. Zdaj pa so se domenili, da bodo s posebnim prizidkom podaljšali razred in na koncu uredili oder.
Preureditvena dela bodo sedaj, ko so se odločili tudi za prizidek, veljala okoli 250 tisoč dinarjev.
Šolo v Cirkovcah preurejajo, zato v njej ne učijo. Učence so preselili v domačije. En razred ima pouk pri Zupanu, drugi pa pri Hriberšku. Prišli smo v času, ko so pri Zupanu končali s poukom. Učiteljica tovarišica Rednakova je takoj odšla k bližnjemu kamnolomu
pogledati, če je pripravljenega dovolj peska. Cirkovčani so se namreč odločili, da bodo za šolo tudi sami nekaj prispevali. Zbrali so že 100 kubikov lesa, vsak zaposleni prebivalec pa bo prispeval po 100 dinarjev. Tako bodo skupaj prispevali nad 25 tisoč dinarjev. — To nam je pripovedovala tovarišica Rednakova, med potjo h kamnolomu.
»Ste kaj žejni, vam lahko postrežem s pijačo?« je vprašal Jeromelj, ki je dal zastonj na razpolago svoj kamnolom, učence iz Velenja. Ti so prišli v Cirkovce na prostovoljno delo. Ko smo prišli mednje so imeli nasejanega že dva velika kupa peska. »Lahko, lahko!« so odgovorili. Tovariš Gustl Tanjšek pa je pripomnil: »Samo, da ga ne bo preveč.« Tudi nam bi se prileglo, če bi lahko popili kakšen kozarček pijače, vendar smo odrinili nazaj proti vasi. Namenili smo se k predsedniku krajevnega odbora SZDL Francu Novinšku.
»Skupaj s krajevno skupnostjo smo menili, da bi lahko pri naši akciji pomagali tudi ljudje v dolini. Zlasti smo mislili na pomoč delovnih organizacij. Po osvoboditvi še v
Delovodja MIHAEL ZVER pri vodenju gradbenih del
Cirkovcah nismo bili deležni kakšne večje pomoči, zato smo začeli za šolo zbirati finančne in materialne prispevke,« je začel pripovedovati Franc No-vinšek. Hodili so od vrat do vrat, vendar zaenkrat pomembnejšega uspeha še niso imeli. Razen tovarne gospodinjske opreme »Gorenje«, ki ima pa-tronat nad njihovo šolo in bo prispevala denar za centralno kurjavo, so drugod več ali manj gluhi. Pa vendar, pravijo v Cirkovcah: »Zdaj, ko smo začeli, bomo tudi do konca porinili.«
NABITA PIŠTOIA V MIZE JU /huvehj AU SM0 DOVOLJ ODKRITI?
Mi 1-iiiičofTi no cirpfii VaI 7olirTif. "71* mlcpl 11 'i mnrcimrv hilt
KOLIKO OBISKOVALCEV JE UŠLO NEVARNI PIŠTOLI, KI JE # Ko je voznik osebnega BILA RAZSTAVLJENA DALJ ČASA V VELENJSKEM MUZEJU - avtomobila jože volk zavi-
____. __________ . _ . „ jal na parkirni prostor pred
USODA PA JE HOTELA, DA JE NESREČA DOLETELA RAVNO
PETNAJSTLETNEGA FANTA
Nihče od tistih, ki so dobronamerno pomagali urejati muzej v velenjskem gradu, ni nikoli pričakoval, da se bo v njem zgodilo najhujše. V dobri nadi, da se bodo obiskovalci rudarskega mesta lahko seznanili tudi z delavskim in revolucionarnim gibanjem v šaleški dolini, so v muzeju, ki je sicer tehniški muzej rudarstva, ustanovili še oddelek NOB. Poleg slik in dokumentov, ki pričajo o zavestni borbi ljudi tega območja za svobodo, so razstavljeni še nekateri eksponati, med njimi tudi strelno orožje. Vsakdo se zaveda, da je orožje najprivlačnejša vaba otrok, zlasti, če jim je to dosegljivo. Zato ne moremo mimo ostre obsodbe muzejskega vodstva, ki je zanemarjalo vse možnosti in zaščitne ukrepe ter razstavilo nabito pištolo na nezavarovani leseni polici.
Bilo je v ponedeljek, 10. junija popoldne, ko je 38 učencev 8. razreda osnovne šole »Srečka Kosovela« iz Sežane ogledovalo muzej. Med njimi je bil tudi 15-letni Damjan Sila, doma iz Lokve pri Sežani. Učenci so bili na šolskem izletu v Velenju, učitelja, ki sta vodila izlet pa sta hotela, da si ogledajo tudi rudarski muzej in oddelek NOB v velenjskem gradu.
Otroci niti niso bili preveč razposajeni. Lepo spodobno so hodili po velenjskih ulicah in občudovali lepote tega mladega rudarskega mesta. Veselili so se, ko sta jim učitelja povedala, da se bodo vzpeli na grič, kjer stoji grad in še od tam opazovali Velenje. Kot vsi mladi ljudje so tudi oni kmalu prišli na vrh. Ogledali so si rudarski del muzeja, zatem pa še oddelek NOB. Sošolci vedo povedati, da je Damjan z zanimanjem opazoval razstavljene predmete in povedal, da bi rad videl še pravo jamo in rudarje pri delu.
Starša sta svojega sinčka edinčka poslala na izlet in mu naročila, kot vsi roditelji, naj bo priden in pazljiv. Mladostna radovednost pa ga je premamila, da je šel še enkrat v zgornje prostore muzeja.
Večina učencev je že zapustila muzejske prostore, le v oddelku revolucije, kjer imajo razstavljeno tudi orožje, je ostala še manjša skupina fantov in na koncu še en učenec. Najboljša prilika za njega, da pištolo, ki je tako mamljivo nezavarovana vabila, vzame v roke in si jo dobro ogleda. Pištolo je med ogledovanjem napel in pritisnil na sprožilec. Za čuda! Razstavljena pištola se je sprožila in trikrat je močno ustrelilo. K sreči je troje krogel udarilo v zid. Povsem razumemo fanta, da se je prestrašil in pobegnil, brez, da bi komurkoli kaj povedal. Strele ni nihče določeno slišal, ker so okoli gradu povzročali ropot
delavci, ki opravljajo gradbena dela.
Preden je fant zbežal je položil nazaj na polico vojaško pištolo »parabolo«, s katero je trikrat ustrelil. Kmalu za njim pa so v isti muzejski prostor prišli še trije učenci, med njimi je bil tudi Damjan Sila. Damjan se je s sošolci ustavil ob razstavljenem mitraljezu, medtem ko si je tretji fant ogledoval pištolo in jo vzel v roke. Nekaj karikiranih napadalnih korakov s pištolo v rokah naperjeno proti svojemu sošolcu, vzklik »stoj« in nič hudega sluteč je fant pritisnil na sprožilec. Dvakrat je močno odjeknilo. Eden izmed dveh strelov pa je zadel v sredino prsi petnajstletnega Damjana, ki se je zgrudil in kmalu zatem tudi umrl.
Res je nesrečno naključje, če odide zjutraj na izlet mlad in zdrav človek pa se zaradi nesreče nikoli več ne vrne živ. Zavoljo tega je takšna nesreča še tembolj boleča. Neodpustlji-vo pa je, če je postal mlad fant žrtev nekoga, ki malomarno opravlja svoje delo. Brezbrižnost muzejskega vodstva v Velenju je lahkomiselna in neod-pustljiva napaka, saj so na nezavarovani polici razstavili vojaško pištolo v kateri je bilo osem polnih nabojev. Nesreča bi lahko bila še hujša in bolj tragična, če bi vseh pet izstreljenih nabojev, ki jih je nič hudega sluteč izstrelila otroška roka, zadeli v živo. In ta možnost je obstajala, če bi bilo tisti čas v prostoru več otrok hkrati.
Ne moremo tudi razumeti, da hodijo skupine obiskovalcev v muzeju brez vodstva strokovne osebe, ki bi hkrati tudi nadzirala njihovo gibanje in za obiskovalci sproti zapirala prostore. Menimo, da bo morala občinska skupščina, pod katero spada muzejska zbirka v velenjskem gradu, narediti slej ko prej konec malomarni organizaciji dela v muzeju in na čelo muzejskega vodstva postaviti človeka, ki bo z vso odgovornostjo vestno opravljal svoje delo.
Tržnico, je nasproti pripeljal motorist STANKO DREV. Ta je z motorjem zadel v avtomobil in se lažje poškodoval. Na vozilih pa je nastalo škode za približno tisoč dinarjev.
•	IVAN VERZOLAK iz Ša-
leka 82, je 29. maja pri kolodvorski restavraciji nepravilno prehiteval osebni avtomobil Ce 53-36, ki ga je vozil BERNARD KNEZ. Oba sta s svojimi vozili trčila, nihče pa se ni poškodoval.
#	Zaradi neprevidnosti voznika konjske vprege IVANA PIRNATA iz Velenja, se je pripetila 30. maja manjša prometna nesreča. Ivan Pirnat je pripeljal voz na dvorišče pred trgovino Zeleznina na Celjski cesti. Ker je takrat hotel z dvorišča odpeljati tovornjak, je Pirnat porinil voz nazaj na cesto in pri tem zadel parkirani avtomobil CE 98-93, last FRANCA BLAGOTINŠKA iz Podgorja 16. Na avtomobilu je nastala manjša materialna škoda.
£ BORIS ŠALEJ iz Velenja, Tomšičeva 11, je 5. junija zjutraj naredil prometno nesrečo, ko je s svojim osebnim avtomobilom CE 158-30 vozil iz Velenja proti Petrovčam. V Pirešici ga je začelo zaradi hitre vožnje zanašati. Ker ni mogel obvladati vozila, ga je zaneslo v obcestno drevo. Voznik Šalej ni bil poškodovan, na vozilu pa je nastalo škode za 3 tisoč dinarjev.
Ni hujšega na svetu kot zahrbl-nost, ki ji vedno botruje ne-odkritost ljudi. Kadarkoli mislim na to, se vedno domislim Kettejeve basni o lastovki in krtu. Nauk je tehten in premisleka vreden, saj izzveni v misli, da so zahrbtni sovražniki hujši od javnih, odkritih.
Žarišče take zle lastnosti človekovega karakterja je v družinskem ognjišču. Mnogokrat se niti ne zavedamo, kako nas otroci v večernih pogovorih zvesto poslušajo. Sosedje nam niso všeč, pa v njih vidimo le vse tisto, kar je slabo. Še huje je, če se tako pogovarjamo pred očmi otrok o učiteljih, tistih, ki vsak dan vzgajajo in učijo naše otroke. Rekli boste: saj je človeško in kako bi vendar bilo, če bi človek ne imel pravice govoriti o čemerkoli in kadarkoli. Da, mogoče bi to veljajo za odrasle, formirane osebnosti — toda nikakor ne za otroke. Ti so nekritični sprejemalci vsega dobrega in hudega. Ne znajo razlikovati niti tega, kaj je dobro in kaj zlo. Otrok se je zvečer umiril in besedičenje ob mizi je zelo pripraven čas, da vanj vsajamo, kar želimo: dobro in slabo. Prepričani smo, da ni staršev, ki bi želeli otroku slabo in bi ga zavajali na stranpota. Zato bi smeli trditi, da so zle besede in dejanja večkrat plod nepremišljenih dejanj. Starši se niti ne zavedajo, kakšno veliko škodo so napravili v psihičnem razvoju otroka.
Ali se seme zla res skriva v slehernem človeku in ga je samo z močno voljo mogoče zatirati in zatreti? Ce ob zlu mislimo na nesebičnost, ki je v otroku pogojena z ohranitvenim nagonom, potem bomo misel potrdili. V življenju smo srečali človeka, ki nam ni všeč. V njegovih kretnjah, njegovi osebi smo videli le vse grdo in bil nam je na pogled odvraten. Skoraj sosed nam je. Nismo se potrudili, da bi spoznali tudi njegove lepe strani. Za nas je ostal, podoben osamljenemu, skrivenče-nemu deblu, ki ga neradi pogledamo. In tako gledanje smo presadili na našega otroka, s katerim smo še o sosedu pogovarjali. Besede so bile strup in šele pozneje smo se zavedali, da nismo prav ravnali.
Že misel, da moramo biti nad takim sosedom vzvišeni, nas od njega odtujuje ter onemogoča, da bi ga prav spoznali in o njem mislili drugače. Ključ do takega spoznanja pa ni lahek!
Tako ob nas rastejo otroci in kar doživljamo mi, doživljajo tudi oni. Zaradi steze je nastal med družinama prepir. Otroci druge družine so si skrajšali pot. Oče se je obregnil in zahteval pravno rešitev. Druga družina je prvi to zelo zamerila. »Oni nas ne pozdravljajo. Ker so bolj izobraženi kot mi, so domišljavi. Tudi moja prijateljica jih ne mara.« Verjemite, da se je kar naenkrat zbralo o prvi družini toliko nezdravih in neutemeljenih predsodkov, da je sovraštvo raslo kot divja goba po dežju. Niti oče, niti mati prve družine se nista hotela kakorkoli približati drugi družini. Z njima so rasli in sodo-življali prikrito sovraštvo do druge družine tudi otroci. To je sicer šolski primer, vreden vendarle razmišljanja, ker ga lahko prenesemo na slehernega človeka.
Poslušaj biti drugo plat zvona! Najprej pometi pred svojim pragom! Zazri se vase in pomisli, kaj si storil ti, da bi bil odnos do soseda lepši! Da bi bilo več odkritih besed in dejanj in manj grdih in skaljenih namigovanj! Od zahrbtnega Jaga do današnjih časov je zahrbtnost bolezen, ki razbija mir med ljudmi in ga mnogokrat usodno zmečka. Z nami so naši otroci. Posnemajo nas! Ob nas se uče! Zakaj bi jih navajali, da si o ljudeh ustvarjajo le enostransko in površno mnenje? Naj bodo naši zgledi res dovolj prepričevalni! Naše besede naj jih opozorijo in nauče, da je o našem sosedu ali prijatelju potrebnih več mnenj in več obojestranskih dokazov, ko hočemo govoriti o zlu. Sicer pa — ali ni bolje, da skušamo o njih govoriti lepo in skušamo v njihovih dejanjih najti več dobrega, plemenitega?! Kaj pravite? Že zaradi naših otrok in njihove mirnejše in zato srečnejše bodočnosti!
—V—
ustavljen prevoz iva ph0g1 velenje-dravograd
Povsem nezavarovana polica in na levi strani razstavljena pištola »parabola«, iz katere sta dva fanta izstrelila pet krogelj. Ena je smrtno zadela petnajstletnega DAMJANA SILA.
Izvršni svet skupščine SRS je sprejel sklep in izdal soglasje na predlog združenega že-lezničarskega podjetja, da s 1. julijem letos trajno ustavi prevoz potnikov in blaga na železniški progi Velenje—Dravograd.
Izvedeli smo, da bodo zaenkrat prevažali le posebej naročeno blago za tiste, ki imajo z železnico sklenjeno pogodbo za prevoz večjih količin. Ves ostali promet pa bo ukinjen.
V šoštanjski usnjarni so pod pritiskom ne preveč rožnatih poslovnih uspehov slednjič le začeli razmišljati dlje kot samo kaj bo jutrišnjega dne. V kolektivu je postalo živo. Skrbi, ki se grmadijo, bi radi kar najbolje rešili. Težav |>a ni malo in res bodo morali krepko poprijeti, da jili sedanje stanje spet ne bo privedlo v prisilno upravo ali pa še morda v kaj hujšega. Zadeve ne bodo mogli več reševati vsakdanje, melanholično in nestrokovno. Potrebni bodo napori vseh zaposlenih, zlasti pa še vodstva podjetja, da bodo stanje v tovarni normalizirali.
Člani delovne skupnosti hočejo zvedeti resnico. Tako je tudi prav. Slednjič bi morali le vedeti, da bodo lahko položaj izboljšali sami v kolektivu, če bodo razumno ravnali, če bo vladala večja enotnost med vodstvenim kadrom in če bodo skupaj sprejemali odločitve za katere bodo vsi odgovarjali. To pa zahteva takojšnje in objektivno informiranje slehernega delavca, bodisi v proizvodnji ali upravi. Če ne pravi, pa vsaj skrajni čas, so se samoupravni organi in tudi družbeno politične organizacije prebudile in začele razpravljati. Obravnavam pa bi morali slediti takojšnji ukrepi, čeprav morda tu in tam boleči.
Delavski svet je od konca maja dalje že kar trikrat zasedal. Pregledali so finančne pokazovalce za letošnje štiri mesece, prejšnji teden pa so sprejeli ukrepe za izboljšanje gospodarskega položaja. Po dolgem času se je začel končno redno sestajati tudi strokovni kolegij.
SUBSTANCA JE BISTVO OBSTOJA, ZATO JE NE KAŽE SPROTI NA JED ATI
Letos so v šoštanjski usnjarni občutno narasle zaloge gotovih izdelkov. V skladiščih imajo neprodanega usnja za milijon 150 tisoč (novih) di-
Zaloge še niso bogastvo
TEGA SE BI MORALI V TOVARNI USNJA ŠOŠTANJ ZAVEDATI PREDNO SO V SKLADIŠČIH ZAČELI KOPIČITI GOMILE NEPRODANEGA USNJA — NEUGODNI POLOŽAJ, KIJEV TEM KOLEKTIVU NASTAL. BODO LAHKO REŠILI LE S SKUPNIMI (NE RAZDVOJENIMI) MOČMI ČLANI DELOVNE SKUPNOSTI SAMI.
narjev. Od planirane štirime-sečne fakturirane realizacije osnovnih proizvodov so dosegli le 73 odstotkov. Za 438 tisoč dinarjev pa so lastne cene prodanih proizvodov večje od doseženih prodajnih cen.
Zanimalo nas je kakšno opravičilo imajo v podjetju /u takšno nenormalno gospodarsko stanje. Direktor Leon Madronič pravi: »Drži, da imamo v skladiščih znatno preveč uskladiščene robe. Moram povedati, da je kvaliteta letos izdelanega usnja znatno boljša od lanskoletnega. Vendar so kupci postali zahtevnejši. Kar sino pred leti prodali kot najboljše usnje, prodamo zdaj za srednje dobro. Kupci kupujejo boljše usnje, v skladiščih pa ostane ono, ki je nižje klasirano. -V sedanji situaciji bomo morali zmanjšati proizvodnjo vegetabilne-ga usnja in povečati produk-
cijo kromovega usnja. Komercialni oddelek je že dobil nalogo za odprodajo zalog, ki jih naj prodaja po nižjih cenah. Spremenili smo tudi plačilne pogoje in določili nekoliko ugodnejše; za industrijo 30 dni in za trgovino od 30 do 45 dni. Kdor bo plačal račun v desetih dneli, mu bomo priznali 8 odstotkov popusta.«
TOVARNA BREZ INŽENIRJA
Ponavadi je tako. Kadar govorimo o slabi kvaliteti industrijskih proizvodov, potem ugibamo in iščemo vzroke. Teh pa je lahko več: ali so slabe osnovne surovine, ali proizvajalna sredstva, ali pa tisti, ki odgovarjajo in diktirajo tehnološki postopek. O lem je povedal direktor Leon Madronič naslednje: »V tovarni nimamo zaenkrat nobenega inženirja. Pri sedanjih
strokovnih kadrih smo dosegli glede kvalitete toliko kolikor oni zmorejo. Tržišče pa zahteva več...«
Če človek spremlja gospodarski razvoj v velenjski občini in vsa številna priporočila občinske skupščine, sindikatov in drugih, potem bi skoraj lahko trdil, da . se v šoštanjski usnjarni vztrajno otepajo vseh visoko usposobljenih strokovnih kadrov.' Tovarna je stara nekaj nad sto let in ima tradicijo ter brez dvoma bogate izkušnje. Zdaj v času gospodarsko reforme, ko vladajo neizprosne ekonomske zakonitosti, ki zahtevajo na vseh področjih dela usposobljene strokovnjake (izgovor, da le-teh v Jugoslaviji ni, je slabo prepričljiv, neargumentiran in jalov), pa hočejo, da bi tovarna proizvajala kvalitetne izdelke in bila
konkurenčna ostalim. Vseskozi je bila možna vzgoja lastnega strokovnega kadra, če bi v usnjarni vsa leta nazaj vodili brigo o primerni zaposlitvi iu plačilu strokovnjakov.
Menimo, da je pomanjkanje strokovnih kadrov v tovarni usnja Šoštanj odločilni vzrok, ki je privedel ta delovni kolektiv in usodo 400 zaposlenih delavcev pred nejasno perspektivo.
MODA NE SME BITI TABU
Rešitve pa še obstajajo, če bodo v šoštanjski usnjarni izdelovali tisto usnje, ki ga proizvajalci usnjenih izdelkov iščejo. V tovarniških skladiščih je največ spodnjega usnja, čeprav pravijo, da je kakovostno. Dokaz, da se s težavo prilagajajo tržnim zahtevam in vztrajno proizvajajo za skladišča.
Slej ko prej bodo proizvajalci predelovne industrije morali diktirati modnim kre-atorjem. Za to pa so potrebni tesnejši stiki z izdelovalci čevljev, da bi skupaj temeljito proučili tržišče iu sooblikovali zahteve okusa časa. Tudi pri usnjarjih moda ne bi smela biti več nedotakljivi prepovedani sad.
Stran I
iAfcSSHI RUDAR
20. junij 19«
Maks Rath je pogosto vstajal okrog poldne, pa ne zato, ker bi bil lenuh, temveč zato, ker je ponoči delal, podnevi spal. Vsekakor bi bil raje imel kako dnevno delo, toda izbire ni mel: tisti, ki so se obračali nanj, so želeli, da dela ponoči. Maks je bil vlomilec, ki je dajal svoje spretnosti na razpolago drugim. Njegovo delo ni bilo lahko, vendar ga je imel rad. Star je bil 60 let in počutil se je utrujenega. Občudoval je velike vlomilce, vendar jih ni posnemal, zadovoljeval se je z manjšimi, a zanesljivimi nalogami. Stanoval je v preprostem penzionu, redno plačeval najemnino in pripovedoval, da je nočni šofer. Ob sobotah in nedeljah je počival; temu se ril nikoli odrekel, čeprav je bil včasih brez prebite pare v žepu.
Tistega dne je njegovo spanje zmotilo vztrajno trkanje na vrata. Odprl je oči; bilo je enajst.
—	Kdo je?
—	Jaz sem, gospod Rath — se je oglasila upravnica penziona. — Žal mi je, toda nekdo vas kliče.
—	Kdo?
—	Ne vem, pravi, da je vaš prijatelj.
—	Že prav, čez deset minut ga spustite gor.
Hitro se je oblekel, vtaknil v žep revolver in čakal. Človek, ki se je pojavil, mu ni bil znan. Bil je visok in lepo oblečen.
—• Pišem se Fischer... Pošilja me Horton.
Njegove besede so bile prepričljive, če so bile resnične. Maks mu je ponudil stol, sam pa se je naslonil na vrata. Če bi se izkazalo, da je Fischer policist, bi lahko zbežal in zaklenil vrata.
—	Torej vam je dal kaj zame?
—	Oh, pozabil sem. — Moški je potegnil iz žepa pol srebrnega dolarja in mu ga dal. Maks ga je hitro pogledal in opazil majhno zarezo, narejeno z nožem. To je bil njegov znak.
—	Kaj želite?
—	Moja žena in jaz že tri leta tako rekoč ne živiva skupaj, toda ločiti se noče. Uporablja pisma, da bi me držala v šahu. Ta pisma so v majhni stenski blagajni, ki ima ključe od nje samo moja žena. Vi bi morali najti kombinacijo za odipranje blagajne, vzeti pisma in nato blagajno znova zapreti. Ta pisma so zame, za Mary in še za neko osebo zelo pomembna... Če bo blagajna ostala nepoškodovana, ne bo mogla moja žena na sodišču nič proti moji zahtevi za ločitev.
—	Povejte mi, za kaj gre.
—	Mislim, da vas to ne bo zanimalo.
—	Nasprotno, običajno še s prstom ne mignem, dokler mi stranka ne pove za kaj gre.
—	Že prav. To so pisma, ki sem jih pisal neki drugi ženski in iz katerih je mogoče sklepati, da je dobila od mene nekaj denarja. To pa bi zelo neugodno vplivalo na sodišču.
—	Iskreno vam povem, to se mi ne zdi pošteno od nje. Zahtevala je od vas denar, zdaj vam pa hoče uničiti še zakon.
Družinski vlomilec
—	Oprostite, nisem prišel, da bi mi pridigali. Tudi ne Želim razpravljati o osebi, ki jo imam rad, ki je lepa in ki mi je vrnila željo po življenju.
—	Že prav, samo najprej mi povejte, koliko bom dobil.
—	Tisoč dolarjev.
—	V redu. dogovorjeno. Zdaj mi pa še povejte, kako bom prišel v hišo vaše žene.
—	Sam vas bom spremil. Še vedno imam ključe. Mary spi v prvem nadstropju, blagajna pa je v pritličju. Pisma so v rumeni kuverti.
Hiša je bila v mraku in tiha. Ker je poznal razporeditev sob, je Fischer odvedel Maksa naravnost pred blagajno.
—	Zdaj pa pojdite v hodnik, najraje sem sam, kadar delam — je Maks ukazal Fischer ju.
Nato se je ves posvetil blagajni, ki je stala pred njim. To je bil star model, ki bi ga bil lahko odprl v nekaj minutah. Toda začel se je počasi ukvarjati z. njo. Sem pa tja je pogledal k vratom, kamor se je skril Fischer. Včasih je udaril po blagajni. Čez deset minut je potegnil iz žepa rumeno kuverto in jo položil na mizo. Nato je z dlanjo udaril po blagajni, kot da jo zapira.
—	Je že v redu, je šepnil. — Lahko pridete.
Fischer se je približal. Z drhtečo roko je vzel kuverto, jo odprl in iz. nje potegnil pisma.
—	Toda to niso pisma, ki jih iščem. Glej ga, hudiča... Se enkrat odprite blagajno, sam jih bom poiskal.
—	To ni mogoče, spet bi porabil pol ure.
—	Ta pisma so naslovljena na Vilmo Caldwel, toda jaz jih nisem pisal.
—	Kdo pa je ta Vilma? — je naivno vprašal Maks.
—	To je tista druga, s katero se želim poročiti... — Ves mrk je stopil Fischer k mizi in začel brati pisma. Njegov obraz se je hitro spremenil. Nato se je zavalil v naslonjač in začel gledati v prazno. Maks ga ni hotel motiti v razmišljanju vse dotlej, dokler se ni pojavila na pragu Mary Fischer.
—	Počakajte! — je zahtevala.
Fischer je skočil na noge. — Mary... — je šepnil.
—	Walter, — je preprosto odgovorila.
—	Mary! Bil sem neumen...
—	Nič zato, dragi, srečna sem, ker si zdaj to spoznal.
Fischer se je obrnil k Rathu in vprašal: — Povejte mi
kako se je zgodil ta čudež. Verjemite mi, ne boste odšli od tod, dokler mi ne boste povedali, kako ste mogli... Zelo sem vam hvaležen. Če samo pomislim, da sem se hotel poročiti z njo! Ljubi bog, to je strašno! Povejte mi, kako vam je uspelo dobiti ta pisma?
—	Ste mar pozabili, da sem vlomilec. No, opravil sem izredno delo za vas, in to brezplačno.
—	Toda vseeno... Povejte mi, kako ste prišli k moji ženi, ko sem vas vendar jaz najel?
—	Prepričan sem bil, da ste na napačni poti. Šel sem k vaši ženi in ji vse povedal. Menila je, da vas Vilma lovi samo zaradi vašega denarja, zato me je prosila naj to preverim. Torej sem se splazil v stanovanje Cladwellove in našel pravo zbirko pisem raznih moških.
Vas ni slišala, ko ste prevračali njene stvari?
—	Seveda ne. Zaposlena je bila z drugim tipom v drugi sobi...
—	Draga, oprosti mi. — Fischer je gledal svojo ženo s čisto drugimi očmi. — Vidva sta me rešila, da nisem storil največje napake v življenju.
Mirni Malenšek
rtm KRi

Ko je za
silo uredila otroka, se je malone pognala proti moškim in kričavo rekla:
»A res ne mislite nič storiti?«
Moški so se spogledali, a še zmeraj ji ni nobeden odgovoril. Ana je stopila k mizi, vzela možev kozarec in v dušku izpila mošt. Gledala jih je, oni pa so umikali oči in naposled je izbruhnila:
»Saj sem rekla, da bosta jutri šla! Lojzo so dopoldne klicali na odbor in je povedala, da ima Mihela v mestu sobo in da bo v ponedeljek zjutraj odšla. In Bognar ju je včeraj videl v mestu. Skupaj sta prišla iz realitetne pisarne.« Obrnila se je k očetu in zatulila: »Iz realitetne pisarne — če veste, kaj to pomeni! Grunt bo prodal!«
Stari Zaletel se je obrnil proti oknu, skozi katero se je videlo na široko dvorišče in tudi njegov pogled se je zapel na Cirilovo okno, kakor malo prej Anin. Ne da bi pogledal hčer, je zamr-mral:
»Hudiča bo prodal, ne pa grunt!«
»Prodal bo!« je nestrpno rekla Ana. »Zakaj bi ne mogel prodati? Saj ste mu sami zapisali!«
»Polovica je Cilina,« je počasi rekel Gregorčev Tone.
»Saj vsi vemo, da je polovica njena!« je ihtavo govo-rial Ana. »In moj delež in Mihov ... Sploh ... Kljub temu pa lahko proda svojo polovico!«
»Hudiča bo prodal,« je ponovil stari. »Misliš, da bom mirno gledal, da bo razkosal moj grunt in ga zapravil s pritepeno vlačugo?«
»Kaj pa ste doslej še storili?« Ana je namršila obrvi in njen glas je postal tako tenak kot njena postava. »Sedite tukaj in kvasite same .prazne — on pa je v čumnati in mogoče sploh ne namerava do jutra ostati doma! In če bi zdajle stopil na dvorišče, bi ga vi pustili mirno oditi!«
»Bi ga že zadržali, nič ne skrbi,« je rekel Drago, ki je D ženina napetost prešla vanj. »In jaz ne utegnem,« je rekla spet Ana. »Morala bi biti v gostilni, na vseh koncih pa ne.morem biti.«
»Kar mirno pojdi,« je menil Zaletel. »Ti bi zagnala samo vrišč, nič drugega.«
»Vsaj Čila bi morala biti doma,« je rekla Ana.
»Saj je samo do naših stopila,« je rekel Gregorčev Tone.
Potem so spet utihnili. Ana je sedla na klop zraven spečega otroka, sklenila roke na kolenih in gledala na dvorišče, kakor bi hotela s svojim pogledom zgraditi visok zid, preko katerega bi Ciril ne mogel.
Možje se zdaj niso mogli pogovarjati o rečeh, ki so jih prej premlevali narejeno brezskrbno in samo da bi prikrili bojazen spričo Ciri-lovega vedenja. Ana jih je prisilila, da so resno mislili na to, kaj naj bi storili.
»Mogoče bi bilo najbolje, če bi mu rekli zlepa,« je dejal Drago.
Zaletel, Tone in Ana so ga gledali. Njihove misli so se vozljale v nerazrešljiv klobčič. Ana je izrekla misel, ki se ji je zdela kot ženski najbližja:
»Oh, jaz bi ga zaklenila.« Možje so se zaničl.jivo namrdnili. »Ne bodi tako otročja,« je suho rekel Drago-
»Pravzaprav bi ga človek najlaže tepel,« je nekako krotko in neodločno menil Tone.
Ana ga je jezno pogledala. (Natanko je vedela, kaj si misli. Tudi o tem so ljudje govorili. Pripovedovali so ji, medtem ko je nemirno tekala po gostilniški sobi in z
I umazano brisačo brisala polite mize — ekonom z državnega posestva, tajnik ljudskega odbora ali kdorkoli je že bil pa je malomarno se-
__21Š
del poleg svojega brizganca in ji govoril, kakor bi bila to novica, ki jo je pabral mimogrede in bi se nje nič ne tikala: »Gregorčevi menijo, da bo za Cilo bolje, če Ciril odide. Pol grunta ji bo ostalo — morda tudi več — in imela bo vsaj mirno življenje. Končno bo pa tako vse dobil njegov otrok.« — »Taka sramota! je v odgovor so-pihala Ana, tisti, ki je pripovedoval, pa se je zaničljivo smehljal in odgovarjal: »Kakšna sramota, Ana? Dandanes se na take reči ne gleda več tako natanko.«) »No, da,« je rekla Tonetu, »čemu ga potem ne premlatite? Saj ste trije? Ampak ti bi bil zadnji, ki bi se ga upal lotiti!«
»Nihče se ne bo tepel,« je odvrnil Drago.
Ana je čutila, da tudi Dragu ni kdovekaj do tega, kako se bo zadeva razvozlala. Edini, ki je bil resno prizadet, je bil oče. Obrnil se je k njej in ukazal:
»Pokliči ga!«
Ana je naglo vstala. Tako se bo vsaj nekaj zgodilo, je pomislila, in morda se bo celo ustrašil. (Poznala ga je od otroških let in vedela, da ga je mogoče ustrahovati. To je bila nekakšna slabost v njem, ki jo je zmeraj prikrival za Videzom kljuboval-nosti. Na to je zdaj gradila.) »Samo da boste zastavili besedo, kot se možem spodobi,« je rekla in jih pogledala, kakor bi jim ne zaupala.
»Le pokliči ga,« je ponovil oče.
Počasi je šla čez dvorišče in možje so gledali za njo, videli so, kako je ošimla s pogledom njegovo okno in kako je nato utonila v temnem žrelu starih sivih vrat. Naporno so razmišljali, kaj naj mu rečejo. Vse tisto, kar bi mu utegnila reči Drago ali Tone, je brez dvoma že sam vedel. Da, to je vedel že ves čas. Edino Zaletel je hranil nekaj, kar bi ga utegnilo zlomiti. Morda niti ne, je tegobno razmišljal starec. In mogoče zadeva sploh ni tako preprosta, kakor se zdi! Moral bi vprašati Miho — on bi mi lahko povedal, ali je mogoče Cirilu vzeti gospodarstvo in mu postaviti skrbništvo, fvle, to ni kar nič gotovo. Toda morebiti se bo ustrašil in potem se bodo stvari že kako uredile. Naposled ga mora le srečati pamet!
Kmalu so videli Ano, kako se je vračala čez dvorišče. Z obraza so ji prebrali, da ni nič opravila. Ko je prišla nazaj v hišo, je samo oče vprašal:
»A ga ne bo?«
»Pred nosom mi je zaloputnil vrata,« je rekla Ana žolčno, »pravi, da se nima nič več razgovarjati z vami.«
»Da se nima nič več razgovarjati ... No, bomo videli,« je rekel Zaletel.
»Pojdite vi k njemu,« je menila Ana. »Vsi trije!«
Drago in Tone sta povesila oči. Ana je vedela, da si na tihem mislita, da se Ju zadeva pravzaprav ne tiče. Nestrpno je vzkliknila:
»Tak pojdite vendar! Čemu ste se zbrali, če ne mislite nič storiti?«
»Nikar se ne mešaj v naše zadeve,« ji je še dokaj mirno rekel oče.
Ana ie sedla nazaj k otroku in si spet oklenila kolena z rokami v nekakšnem nemirnem pričakovanju. Sedela ie tako in nepremično strmela v Cirilovo okno, kakor bi se ves čas ne bila premaknila. Zdaj ni več mimo okna begala bratova senca: razločno ga je videla, kako sloni na okenski polici in razgrinja listnico. Zdelo se ji je, da šteje denar ali pregleduje dokumente. Njegov obraz je bil kot bleda lisa in kuštravi lasje so se mu malone dotikali stekla. Tudi moški so ga videli. Zaletel je vstal.
»Pa pojdimo,« je rekel.
Obotavijaje so se izkap-ljali iz hiše. Zdaj je Ana gledala, kako so šli čez dvoriš-
če in komaj se je obvladala, da je obsedela v hiši. »Naj se menijo moški sami med seboj,« je zamrmrala predse, »končno je to res njihova stvar.«
— Nikoli pozneje ni vedela, kako dolgo je tako sedela. Včasih se ji je zdelo, da je bilo komaj pet ali deset minut, drugič spet, da je trajalo celo večnost. Vsekakor se je spominjala, da je videla brata, kako se je vzravnal pred oknom in si mislila: Aha, zdaj so vstopili! Zdelo se ji je, da stoji pri oknu in se ne gane in bilo ji je, kakor bi gledala senčno igro z rokami, ker je Ciril včasih stresel z glavo in je celo videla, kako premika ustnice, ni pa mogla čuti nobenega glasu. Toda, kakor bi bila zraven, je vedela o čem govorijo in čisto določno si je predstavljala, kako mu pravijo: »Ciril, bodi pameten, dovolj si star, saj si vendar mož in gospodar... čas bi bil, da pustiš neumnosti... ljudem si se že hudo zameril. Kaj pa je navsezadnje na tej pritepeni cipici, a te je čisto začarala? Pusti jo ... Marsikateri moški je že imel majhno razmerje, a se zaradi tega še ni svet podrl... ko jo boš pustil ti, si bo dobila drugega — s takimi ženskami je zmeraj tako!...« Zatrdno so mu tako pripovedovali. Ni jih videla, a slutila jih je, kako stoje za vrati, morda celo na sredi sobe in kako postajajo vse bolj glasni in zdaj že sami verjamejo v to, kar govorijo. Prav nič ni dvomila, da oče govori o Cili in gruntu in da omahljivi Gregorčev Tone ponavlja: »Hudiča, saj si vendar kmet, a ne? In gospodar si — meni^ še zlepa ne bodo izročili grunta!« in prav tako je vedela, da se Drago skuša šaliti, da bi spravil svaka v dobro voljo in da mu hoče razmerje z Mihelo prikazati od smešne strani. Skoro zatrdno je pričakovala, da bo zdaj zdaj ugledala moža, kako pokroviteljsko treplja Cirila po rami, kakor je včasih trepljal kmete, ki so prihajali v zadružno prodajalno, ali šoferje, kadar je hotel, da bi mu na tovornih avtomobilih kaj pripeljali iz mesta, ne da bi zaračunali voznino. Toda Drago se ni prikazal in potem se je Ciril odtrgal od okna. Zdaj je bilo okno prazno, kakor filmsko platno, kadar se pretrga trak in slepeče posije luč na mrtvo, črno obrobljeno belino. Ana je sedela in čakala, otrok je spal na klopi in okno na nasprotni strani dvorišča je bilo prazna pozor-nica, za katero se je nekaj dogajalo, kar jo je začelo vznemirjati. Nenadoma se je zalotila, da jo je groza (vsaj pozneje je mislila, da jo ie obšla groza kakor žival, ki zasluti, bližino nesreče) in dejala si je, da bi morala pogledati, kaj počno tako dolgo in vendar ni vstala, ker je menila, da trije možje lahko vsak čas užugajo enega samega, če bi se spozabil in se spustil v tepež z njimi. (Tudi to je trajalo zelo dolgo. Najprej je menila, da pet minut, pozneje, na zaslišanju, pa je izpovedala, da se ji je zdelo kot bi trajalo vsaj četrt ure, če ne več, na uro pa ni gledala). Toda, ko je čas — kratek ali dolg, to je postalo nepomembno — minil, je stopil na prag skladišča Drago. Ana je videla, kako si je obupano z obema rokama segal v lase in si nato popravil kravato (kakor bi ga bil malo prej kdo davil za vrat, si je mislila) in je nato stekel čez dvorišče, toda ustavil se je že sredi dvorišča in se zbegano ozrl nazaj, nato pa za-klical proti hiši.
»Ana!«
(Pravzaprav ni klical, se je pozneje zdelo Ani: zarjovel je tako, da jo je kar vrglo s klopi in se je znašla pred vrati skladišča, še preden se je utegnila zavedati, kaj na j to pomeni. Drago pa se je vrnil v skladišče takoj potem, ko jo je poklical, pretekel je kratko razdaljo z dolgimi skoki preganjane živali in planil skozi vrata tako nizko sklonjen, kakor
bi se bil spotaknil na pragu in padel).
Ana je stala v skladišču tik za vrati in prvi hip ni videla nikogar. Od zgoraj je padal širok slap svetlobe, pogledala je kvišku in opazila Cirila, ki je stal na vrhu stopnic in presenečeno gledal v globino, kakor bi iskal predmet, ki mu je ponevedoma ušel iz rok. Ko je uzrl Ano, je s truščem zaprl vrata.
Šele potem je videla: pod • stopnicami je ležalo truplo, j Bil je oče: noge so bile še zmeraj na spodnjih dveh stopnicah, kakor bi se ujele zanje, ležal je vznak, nekoliko skrčen in z razprostrtimi rokami, malo stran od njega je bil njegov klobuk, ki se mu je zatrkljal z glave. Starec je gledal s strašnimi, ob-tožujočimi očmi v prazno, (Ne, ne v prazno, je pozneje mislila Ana — tako je gledal, kakor bi hotel nas vse skupaj in še vsakega posebej obtoževati) in bilo je, kakor da težka gmota njegovega telesa šele pred njenimi očmi začenja usihati in se rušiti vase. Ko ga je gledala nekaj neskončno dolgih trenutkov, jo je izmenoma spreletavalo občutje, da je kakor podsekano deblo in spet, da se vidno manjša in kmalu ne bo na njem ostalo nič več tistega, kar ga je v življenju razlikovalo od drugih. Pred njenimi očmi je odhajal in se neopazno pridružil neskončni množici mrličev, ki so si vsi enaki v svoji otrpli togosti in nebogljenosti.
Niti za trenutek ni pomislila, da se je morda zgodila nesreča in je oče padel po stopnicah. Kakor bi bila videla, je vedela, da ga je Ciril pahnil in je starec omahnil vznak, lovil z rokami ravnotežje in priletel z glavo na betonski pod ter obležal. Komaj slišno je šepnila:
»Zdaj je pa ata ubil...-«
Zraven nje je prestrašeno šepetal Drago, kakor bi se bal, da bi ga mrtvi slišal:
»Rekel je Cirilu: — Zal mi je, da te niisem ubil! Toda jutri stopim na sodnijo in spravili te bomo pod kurate-lo. — Potem sta kričala — sploh se ne morem spomniti, kaj — in oče je nameril s pestjo proti Cirilu, on pa ga je sunil od sebe ...«
»Ja, in zdaj so ata mrtvi,« je rekla Ana. Sklonila se je nad mrliča. Drago jo je potegnil proč.
»Ne dotikaj se! Treba je takoj po miličnike!«
»Po miličnike,« je ubito ponovila Ana, ne da bi vedela, kaj te besede pomenijo.
— Oni spodaj so govorili in kratki, odsekani stavki so prihajali tudi v Cirilovo čum-nato. Zdelo se mu je, da niso namenjeni njemu in mu je bilo zato tudi vseeno, kaj pomenijo. »Pojdi po miličnike,« je rekel Drago in Tone je odgovoril: »Pojdi pio miličnike ti.« — nato pa, kakor bi se bil nečesa domislil: »Ne, Ana naj gre ponje.« Ana je začudeno vprašala: »A jaz? Zakaj ravno jaz?« — »Ker ga mora nekdo stražiti.« je odvrnil Tone. »Nikoli nisem mislila...« je rekla Ana, toda Drago ji je segel v besedo: »Saj! Pojdi!« Potem je bilo štiri, pet sekund tiho. Sledil je Anin glas nekje s praga: »Vsaj zaklenite ga!« Moška sta odgovorila: »Pojdi! Nič ne skrbi. Ne bo nama ušel.«
Ciril, ki je stal sredi sobe in poslušal njihov pomenek, je stopil ob Anini omembi, da ga je treba zakleniti, k vratom in zavrtel ključ. To je storil nagonsko, iz nekakšnega čuta potrebe po samoobrambi. Zdaj se ni bilo treba onim spodaj bati njega, ker se je on bal njih.
Ana je odšla. Razločno je slišal njene stopinje na dvorišču in kako se je potem vrnila iz hiše z otrokom. Otrok je jokal. Drago je za-klieal:
»Otroka ne smeš vzeti s seboj.«
»Tu pa tudi ne more ostati,« je rekla oklevaje.
Se nadaljuje
a-
ije
BM
—	Filip URANKER, delavec iz Belih vod št. 30 in Romana KOREN, kuharska pomočnica iz Prevalj št. 153.
—	Roman KAC, avtomehanik iz Šoštanja, Heroja Sercerja naselje št. 4 in Terezija ŠPES, gostinska vajen-ka iz Cerlaka št. 4, Slovenska Bistrica.
—	Nedjib MEDARA, zidar iz Velenja, Stritarjeva c. št. 3 in Fadila DO-GLOD, gospodinjska pomočnica iz Zcnice, Pridražiči št. 8.
—	Jožef RAMSAK, elektrotehnik iz Lip j a št. 4 in Nikolaja STINGL, gradbeni tehnik iz 2alca, Cankarjeva ulica št. 1.
—	Stanislav SMRECNIK, valjar iz Celja, Ljubljanska c. št. 20 in Ivana 2IBBRT, delavka iz Velenja, šercer-jeva c. št. 1.
—	ZACIRKOVNIK Martin, osebni upokojenec iz Velikega vrha št. 17 in Alojzija FILIPIC, kmetovalka iz Malega vrha' št. 69.
—	Franc MLAKAR, strojni ključavničar iz Velenja, Sercerjeva c. št. 4 in Zdenka LEDINEK. delavka Iz Velenja, Sercerjeva c. št. 4.
—	Albin MARHAT, orodjar Iz šale-ka št. 24 In Marija JE20VNIK, delavka iz Pake pri Velenju št. 32.
—	Ciril PODKRI2NIK strojni ključavničar iz Velenja, Kajuhova 4 in Dragica LU2NIK, delavka Iz Velenja, Kajuhova c. št. 4.
—	Rudolf MATEV2IC, delavec lz Velenja, Celjska c. it. 31 in Anica PIRŠ, delavka lz Velenja, Celjska c. št. 35.
—	Rudolf KOMPAN, klepar lz Velenja, šlandrova c. št. 10 in Justina PRAPROTNIK, natakarica lz Velenja, Tomšičeva c. št. 16.
—	Ignacij ZUPAN, kopač lz Velenja, Šlandrova c. št. 34 In Marija FRANCE, čistllka lz Velenja, Celjska c. št. 35.
—	Pavel DELČNJAK. mizar lz Celja, Mariborska c. št. 105 in Veronika MAVSER, učiteljica iz Velenja, Kajuhova c. št. 8.
—	Suno KRAJINOVIC, delavec iz Donji Bukvlk in Ana JUVAN, delavka lz Velenja, Partizanska c. št. 7.
—	Ratimlr FILEJ, strojni tehnik iz Šmarja št. 55 In Angela KREJAN, učiteljica lz Sevnice, Savska c. št. 28.
—	Ivan KAMENICKI, delavec Iz Velenja, Celjska c. št. 77 in Jelica VADLJA, delavka lz Velenja, Celjska c. št. 73/a.
—	Anton HLADIN, rudarski tehnik iz Pesja št. 97 in Irena MIKLAV2INA, uslužbenka iz Pesja št. 72.
—	Frančišek FRANKIN, šofer lz 28 Sipson Street Anburn N. S. W. Avstralija in Kristina SEVCNIKAR, bolniška strežnica lz Golnika št. 16.
—	Jožef DOLENC, upokojenec iz Dobrave št. 1 In Marija POLAK, delavka lz Velenja, Kajuhova c. št. 32.
—	Franc TRATNIK, rudar iz Kavč št. 41 in Alojzija PODPECAN, kuharica iz Velenja, Celjska c. št. 62.
—	Anton HUDOURNIK, električar iz Podkraja pri Velenju št. 30 in Ana TRATNIK, ekonomski tehnik iz Kavč št. 41.
—	Jože MOVH, ključavničar iz Velenja, Šlandrova c. št. 2/a in Rozalija B02ICEK, trgovska pomočnica iz Velenja, Stanetova c. št. 5.
—	Jože SLATINSEK, rudarski tehnik iz Pesja št. 38 in Marija KOMPAN, trgovska pomočnica iz Šoštanja, Heroja Rojtmana 2.
—	Ivan BASTL, mizarski pomočnik iz Velenja, Jurčičeva c. št. 4 in Frančiška KONECNIK, delavka iz Velenja, Jurčičeva c. št. 4.
—	Ivan PETEK, rudar iz Velenja, Bračičeva c. št. 6 in Dragica PRAŠIČEK, delavka iz Velenja, Jenkova c št. 8.
—	Štefan ZAVERŠNIK, delavec iz Polzele št. 3 in Anica JELEN, delavka iz Arnač št. 27/a.
—	Ivan ZABUKOVNIK, rudar iz Sa-leka št. 50 in Eva PETRE, delavka iz Saleka št. 50.
—	Ivan LOGAR, ključavničar iz Velenja, Korošlka c. št. 48 in Ivana KLANCNIK, delavka iz Velenja, Tomšičeva c. št. 27.
—	Edvard OCEPEK, zidar iz škal-skih Cirkovc št. 26 in Alojzija KREN-KER, poljedelka iz Plešivca št. 22.
—	Jakob MLAKAR rudar iz Velenja, šlandrova c. št. 41 in Sofija BAŠNEC, delavka iz Velenja, Celjska 73.
—	Anton SAKRAISCHEK, elektro-monter iz Weises Roste, Feldkirsch, Avstrija in Metka HLADIN, delavka iz Pesja št. 52.
—	Martin DERMOL, kmetovalec iz Lolkovice št. 34 in Matilda KRAJNC, gospodinjska pomočnica iz Belih vod št. 72.
—	Alojz PETKOVNIK, mizar iz To-polšice št. 1 in Jožefa LESJAK, delavka iz Šoštanja, Koroška c. št. 13.
—	Franc BLATNIK, rudar iz Ga-berk št. 58 in Ana VERDEV, gospodinja iz Topolšice št. 192.
—	Viktor GLAVNIK, rudar iz Velikega vrha št. 50 in Terezija CRE-M02NIK, kmetovalka iz Lokovice št. 21.
—	Vilhelm OBLAK, progovni delavec iz Šoštanja, Kajuhova c. št. 39 in Rozalija VIŠIC, čistilka iz Šoštanja, Kajuhova c. št. 39.
—	Stanislav SKORNSEK, rudar iz Skornega pri Šoštanju št. 42 in Jožefa GREGORC, šivilja iz Skornega pri Šoštanju št. 27.
—	Rudolf SEVCNIKAR, kmetovalec iz Ldkovice št. 24 in Marija STRA-HOVNIK, 'kmetovalka iz Velikega vrha št. 30.
SKUTI
—	Jože HRASTNIK, kmetovalec iz Skornega št. 24, star 55 let.
—	Marija FEKNER, učenka osemletke iz Šikal št. 26, stara 15 let.
—	Marija FELICIJAN, invalid, upokojenka iz Šaleka št. 32, stara 88 let.
—	Marija RIBIZL, družinska upokojenka iz Velenja, Tomšičeva c. št. 10, stara 74 let.
—	Marija URANJEK, družinska upokojenka iz Hrastovca št. 56, stara 69 let.
—	Helena SOTLER, kmetovalka iz Šmartinskih Cirkovc št. 2, stara 84 let.
—	Cecilija GERM, soc. podpiranka iz šaleka št. 32, stara 89 let.
—	Marija VIHER, prevžitkarica iz Kavč št. 40, stara 82 let.
—	Jožefa KANDUTI, gospodinja iz Plešivca št. 63, stara 58 let.
—	Marija TAJNIK, prevžitkarica iz Raven št. 164, stara 71 let.
—	Anton PUŠNIK, vojaški invalid iz Belih vod št. 1, star 74 let.
—	Anton FU2IR, invalidski upokojenec iz Gaberk št. 5, star 56 let.
MALI OGLASI
PRODAM
#	HIŠO Z ZEMLJIŠČEM
prodam v Šaleku 5. Ferdo Kle-novšek, zdravstveni dom, Velenje.
#	SALONSKO POHIŠTVO
v baročnem stilu, dobro ohranjeno, prodam. Viktor Koren, Korotanska 13, Šoštanj.
VELENJSKI POCITNIKARJI ŽE PRIDNO SPREJEMAJO MLADINO IZ DOMOVINE IN TUDI IZVEN NAŠIH MEJA V NOVE SODOBNE PROSTORE V SAMSKI STOLPNICI NA JENKOVI 6. TU JE SEDAJ NOV DOM POČITNIŠKE ZVEZE, KJER IMAJO ZA POTREBE MLADINSKEGA TURIZMA NA VOLJO 40 SOB Z 80 LEŽIŠČI. - NA FOTOGRAFIJI JE STOLPNICA V KATERI SO PROSTORI NOVEGA POČITNIŠKEGA DOMA V VELENJU.
V odstavku
ŠMARTNO OB PAKI - Cesta, ki pelje iz Šmartnega do Gorenja je zaradi močnega prometa v takšnem stanju, da je potrebna nujnega popravila, drugače bodo stroški pozneje še večji, kakor bi bili sedaj. Ponovno opozarjamo merodaj-ne, da postavijo na najnevarnejšem ovinku v Šmartnem — pri Jazbecu cestno prometno ogledalo, kajti radovedni smo, kdo bo kriv, če se zgodi kaj hujšega.
—	Komunalno podjetje »Oljka« v Šmartnem ob Paki, ki izkorišča v Gorenju dva kamnoloma, ima zadnje čase mnogo dela s pridobivanjem tufa, katerega vozijo na nakladalno postajo v Šmartno. Tuf uporabljajo cementarne za izdelavo cementa. V povprečju odpravijo dnevno 20 do 25 vagonov tufa. Pa tudi njihova ap-nenica v Podgori ima dovolj dela kajti naročil je toliko, da jih komaj izpolnijo.
—	Pred osnovno šolo so izravnali z buldožerjem prostor za igrišče in druge športne naprave, ki so za pouk telesne vzgoje potrebne. Ker so ti prostori izven vasi, je za nemoten pouk res lepo poskrbljeno. Upamo, da bodo naši mladi v bodoče lahko želi lepe uspehe pri pouku in pri raznih tekmovanjih na telesnovzgojnem področju.
ŠALEK - Gasilsko društvo bo 22. julija proslavilo 35-ob-letnico obstoja društva. Tega dne pa bo v Šaleku tudi velika proslava Dneva vstaje. Gasilci iz Šaleka se na proslavo že temeljito pripravljajo. Priredili bodo veliko gasilsko parado. Na proslavi pa bo govoril tovariš Franc Leskošek — Luka.
VELENJE - Društvo prijateljev mladine organizira plavalni tečaj za učence osnovnih šol v dneh od 8. do 13. julija in od 15. do 20. julija. Tečaj bo pod vodstvom telovadnih učiteljev na kopališču v Šoštanju.
—	Kljub slabemu vremenu so preteklo nedeljo priredili ob velenjskem jezeru doslej največjo tombolo. V Velenje je prišlo nad 1O.000 obiskovalcev. Glavni dobitek, osebni avtomobil Škoda MB 1000 je dobil Andrej Cvikl iz Galicije pri Celju, osebni avtomobil Zastava 750 pa Franc Kunej iz Le-sičnega.
Kotalkarji dobro pripravljeni
Velenjski kotalkarji se vestno pripravljajo na tradicionalni mednarodni kotalkarski kriterij, ki bo na najvišji ravni. Ljubitelji te zahtevne športne panoge bodo lahko dva dni spremljali vrhunske dosežke najboljših kotalkarjev na svetu. Obenem pa bomo lahko ocenili tudi sposobnosti domačih kotalkarjev, ki se že uvrščajo med najboljše.
Pred dnevi se je vrnila skupina Velenjčanov iz Garnisch Partenkirchena (ZRN), kjer so sodelovali na 7-dnevnem skupnem treningu s kotalkarji Nemčije, Japonske, Italije in Avstrije.
Da bi zvedeli kaj več, smo o tem vprašali Francija Blatnika.
Kako ste odpotovali?
»V Nemčijo smo odpotovali na povabilo nemške kotalkar-ske zveze, ki je krila vse stroške za našo ekipo, ki smo jo sestavljali Barbara šenk, Mitja Sketa, špela Možina, Živa Mejak iz Ljubljane ter Duša Fišer, Nataša Dermol, Slavko
Nemčija glavno besedo.
Trenirali smo dvakrat na dan. Dopoldne obvezne like, popoldne proste sestave. Ob zaključku sedemdnevnega treniranja pa je bila revija najboljših na kateri sem imel šolo točko.«
Kako ocenjuješ trening in kaj meniš o svojih konkurentih?
»Spoznal sem, da bo treba še bolj marljivo trenirati, če bom hotel konkurirati mojim tekmecem. Veliko sem pridobil v obveznih likih, ki so vedno slabši del mojega tekmovalnega programa. V prostih sestavah pa lahko rečem, da ob-
Franci Blatnik prvi na zmagovalnem odru v Dresdenu
Korenič in jaz. Našo skupino je vodila Mimica Fišer.«
Kakšen namen je imel trening in kako je potekal?
»Menim, da je bil osnovni namen tega skupnega treninga usklajevanje enotne šple kotalkanja in pregled dosežkov najboljših evropskih kotalkarjev. Obenem se je vršil tudi seminar za sodnike in trenerje. Vse pa gre za primat Evrope v svetovnem merilu, kjer ima
vladam nekaj skokov, ki jih moji konkurenti še ne delajo, razen Američanov.«
Tvoji nastopi mimo kriterija, ki bo v Velenju?
»Najprej bom na povabilo gostiteljev iz Italije sodeloval z Natašo Dermolovo in Slavkom Koreničem v Trevesiju. Povabljen sem tudi v Milano, kamor pa ne bom mogel odpotovati zaradi priprav na kriterij.
Sladkorna bolezen
Pod pojmom sladkorna bolezen z latinskim imenom diabetes mellitus razumemo nezmožnost človeškega organizma izkoristiti sladkor oziroma ogljikove hidrate, ki jih sprejme s hrano. Ogljikovi hidrati predstavljajo zelo važen faktor v prehrani poleg masti in beljakovin. Beljakovine predstavljajo osnovni material za gradnjo strukturnih elementov celic organizma, masti uporablja organizem kot rezervni material, ki ga v primeru pomanjkanja beljakovin in ogljikovih hidratov v hrani lahko uporabi kot vir energije, lahko pa z njimi nadomesti tudi beljakovine. Ogljikovi hidrati pa služijo organizmu kot direktni vir energije in so v hrani zato neobhodno potrebni. V organizmu neprenehoma tečejo številni metabolični (prebavni) procesi, ki omogočajo izkoriščanje in pretvarjanje zaužite hrane v različne oblike energije in strukturni material celic. Ti procesi tečejo pod vplivom oziroma s pomočjo različnih enzimov ali hormonov, ki nastajajo v posebnih organih, ki jih imenujemo žleze. Celice žlez so prirejene tako, da se v njih sintetizirajo (ustvarjajo) posebne kemične spojine, ki sodelujejo v prebavnih procesih. Ker vemo, da pri vsakem takem procesu sodeluje vsaj eden enzim oziroma hormon, največkrat pa jih sodeluje več, si lahko zamislimo, kako zapleten je mehanizem prebave v človeškem organizmu ob tako velikem številu prebavnih procesov. Najmanjše odstopahje od normalnega poteka nekega prebavnega procesa privede do težkih bolezni, ki prizadenejo celotni organizem.
Normalno se ogljikovi hidrati resorbirajo iz črevesja in v glavnem v obliki glukoze prispejo v kri. Kri raznaša glukozo po vsem organizmu, do sleherne žive celice. Glukoza je namreč za vitalne (življenjske) procese sleherne celice organizma neobhodno potrebna. Celica pa lahko glukozo uporabi šele v sodelovanju s posebno kemično spojino — hormonom z imenom inzulin. Brez inzulina glukoza celici ne more koristiti, čeprav je s krvjo do nje prispela. Inzulin je hormon, ki ga izloča posebna žleza v trebušni votlini — trebušna slinavka ali latinsko paucreas (izg. paukreas). Inzulin izločajo posebne celice paucre-asa, ki so grupirane v nekakšne točke, ki jih imenujemo Langerhausovi otočki. Paucreas izloča namreč poleg inzulina še druge hormone in enzine direktno v črevo, kjer sodelujejo v različnih prebavnih procesih. Vendar te snovi izločajo zopet druge skupine celic paucreasa, ki s prebavo glukoze .nimajo nobene direktne povezave. Tako igra trebušna slinavka ali pancreas zelo važno vlogo v zvezi s prebavnimi procesi. Zaradi različnih vzrokov lahko pride do sprememb ki onemogočajo izločanje inzulina iz celic Langerhausovih otočkov, ali pa to izločanje vsaj oslabc. Ne glede na vzrok, ki je privedel do tega
stanja, so posledice vedno iste — sladkorna bolezen (diabetes mellitus). Inzulina, ki normalno regulira uporabo glukoze v celicah organizma, ni več, ali pa ga ni dovolj in s tem je onemogočena tudi kontrola oziroma regulacija količine glukoze v krvi. Inzulin s tem, da omogoča uporabo glukoze v celicah uravnava tudi nivo glukoze v krvi. Ce se količina glukoze v krvi poveča, se poveča tudi izločanje inzulina in paucreasa in večje količine glukoze se uporabijo v celicah. S tem se nivo glukoze v krvi zopet zniža in tako posebni regulacijski mehanizem drži v krvi vedno stalno količino glukoze. Ta mehanizem je izredno občutljiv in reagira že na najmanjše spremembe količine glukoze v krvi s tem, da se izloča več ali manj inzulina iz Langerhausovih otočkov v paucreasu.
Pomanjkanje inzulina, ki sledi zaradi okvare na Langerhausovih otočkih v paucreasu, prinaša vrsto posledic, ki so lahko usodne za organizem, če ne pričnemo pravočasno z zdravljenjem. Vzrokov za okvaro Langerhausovih otočkov paucreasa je lahko več. Največkrat gre za dedno nesposobnost izločanja inzulina, lahko pa pride do okvare tudi zaradi vnetja paucreasa (paucreatitis), raznih zastrupitev s snovmi, ki delujejo tokično (strupeno) specifično na celice, ki izločajo inzulin (to je bilo tudi eksperimentalno dokazano s poskusi na živalih), ali pa celo s preobilnim uživanjem sladkorja v raznih oblikah. S tem konstatno držimo nivo glukoze, resorbirane iz črevesja v kri, na večjih vrednostih od normalnih in celice Langerhausovih otočkov paucreasa morajo stalno pospešeno izločati inzulin. Ce takšni »dražljaji« trajajo dlje časa se te celice nekako »utrudijo«, ali kot temu pravimo »izgorijo« in niso več sposobne izločati niti normalnih količin inzulina. Nastopi sladkorna bolezen. Tako lahko pretirano uživanje sladkorja privede do sladkorne bolezeni. Vzrokov za nastanek te bolezni pa je seveda še dosti več.
In kako se manifestira sladkorna bolezen? Kakšni so njeni simptomi (znaki)? Pri bolnikih s sladkorno boleznijo se javljajo štirje najvažnejši simptomi: poliurija (povečano izločanje urina — dnevno tudi do deset litrov in več), polidipsija (povečana žeja z jemanjem velikih količin tekočine), polifagija (povečan apetit z uživanjem večjih količin hrane) in astenija s hujšanjem (slabost), kljub večjim količinam zaužite hrane.
Te simptome lahko razložimo s samim mehanizmom bolezni. Glukoza, ki se ne more izkoristiti v organizmu se iz krvi izloča preko ledvic v urinu (seči). Zato so zaradi porušenih ozmotskih pritiskov telesnih tekočin potrebne velike količine vode (povečana žeja) s katero se glukoza razredči, da se lahko izloči (povečana količina urina), ker organizem ne more uporabiti ogljikovih hidratov, zahteva več hrane (polifagija) toda kljub temu pride do slabosti in hujšanja.
Pri takšnih simptomih, ki so lahko tudi samo delno izraženi, je diagnoza bolezni po enostavnih laboratorijskih preiska-
vah povsem jasna. Najvažnejši preiskavi v zvezi s sladkorno boleznijo sta: ugotavljanje količine glukoze v krvi (tako imenovani krvni sladkor ali kratko KS) in pa ugotavljanje glukoze v urinu. Količina glukoze v krvi normalnega organizma je konstantna in odstopanja od normalnih vrednosti nam sigurno potrdijo diagnozo sladkorne bolezni. Ta preiskava pa je že sama po sebi dovolj za potrditev diagnoze, dopolnjuje pa se z ugotavljanjem količine oziroma prisotnosti glukoze v urinu, kjer je normalno ne bi smelo biti.
Zdravljenje sladkorne bolezni ni ravno najbolj enostavno, je pa ob pazljivi negi zdravnikov, discipliniranosti pacienta in strogi dietni hrani učinkovito in daje prav dobre rezultate. Povsem jasno je, da je treba manjkajoči inzulin nekako nadomestiti. Od začetka se je v ta namen uporabljal inzulin iz trebušnih slinavk domačih živali (npr. telet), danes pa je uspela že umetna sinteza tega, sicer kemično precej kompliciranega hormona. Izdelujejo različne vrste inzulina z raznimi dodatki, Inzulin je treba jemati le s pomočjo injekcijskih igel, kar postane ob vsakodnevnem jemanju vse prej kot prijetno opravilo, še posebno, ker pride lahko zaradi nespretnosti igel in materiala do hujših posledic v obliki raznih infekcij gnojničnega značaja, pa tudi težjih bolezni — na primer do hepatitisa — vnetja jeter.
Danes se precej dela na tem, da bi zdravila za sladkorno bolezen pacienti lahko jemali v obliki tablet. To je uspelo le za lažje oblike bolezni, kjer celice deloma še lahko izločajo inzulin, pa jih s temi sredstvi nekako »vzbodbujamo« k izločanju. Seveda pa ta sredstva ne morejo nadomestiti inzulina. Poleg jemanja inzulina je važna tudi dietna prehrana. Količine sladkorja morajo boti točno določene glede na dozo inzulina, ki jo prejme pacient. Dietna hrana, pravilno izračunana, je bistveni del zdravljenja sladkorne bolezni. Zdravljenje sladkorne bolezni traja do smrti pacienta, ker je treba zaradi nesposobnosti paucreasa stalno nadomeščati inzulin.
Kakšne so lahko posledice, če ne zdravimo sladkorne bolezni? Zaradi povečane količine glukoze v krvi pride do znatnih sprememb količin elektrolitov v telesnih tekočinah, spremenjenih ozmotskih tlakov, dehidratacije (izgube vode) organizma in drugih sprememb. Rezultat tega je siguren smrtni izhod bolezni. To tudi kaže, kako važno je pravočasno pričeti z zdravljenjem sladkorne bolezni.
BOLEZNI IN ZDRAVLJENJE
ŠALEŠKI RUDAR — uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik ln Izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Urejuje uredniški odbor — Glavni ln odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — Od 1. maja 1965 dalje ga Izdaja občinska konferenca SZDL občino Velenje — List Izhaja vsak drugi četrtek — Posamezna številka stane 3« par (3« utarlh dlnar|ev) — Letna naročnin« 7 dinarjev in 5« par (75« starih dinarjev) — Naročnina ae plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri SDK, ekipozltura ftoltan| — Rokopisov in fotografij na vračamo —
iUk »n*»,n Lr itiitjuu mit L »i ji.
Stran 8
lAlftgR! R VB Ali
20. junij 1968
šport šport šport
teden športa v šoštanju
Partizan Šoštanj je letos že četrtič priredil športno in te-lesno-vzgojno manifestacijo pod naslovom TEDEN ŠPORTA 68. Ves teden so se vrstile športne prireditve, ki so obenem tudi prikaz oziroma režime dela društva Partizan. Društvo je doseglo rezultate tako v množičnosti kot raznovrstni dejavnosti in se uvršča med najboljše v Sloveniji. Rezultati tekmovanj Šah
4.	ŠŠD Gustava Šiliha Velenje
5.	ŠŠD Jože Letonje-Kmet Šmartno ob Paki
Na šahovskem turnirju so se ekipe razvrstile takole: 1. Elektra 11 točk, 2. rudnik lignita Velenje 9 točk, 3. prosvetni delavci šoštanj 7,5 točk, 4. Polypex 6,5 točk, 5. lesnoindustrijski kombinat Šoštanj 4,5 točk.
Rokomet
Nastopila so ŠŠD osnovnih šol velenjske občine. Pri učencih je bil vrstni red naslednji:
1.	ŠŠD Biba Ročk Šoštanj
2.	ŠŠD Kari Destovnik-Kajuh šoštanj
3.	ŠŠD Miha Pintar-Toledo Velenje
Učenke:
1.	ŠŠD Biba Ročk Šoštanj
2.	ŠŠD Miha Pintar-Toledo
Velenje
3.	ŠŠD Jože Letonje-Kmet Šmartno ob Paki
4.	ŠŠD Karel Destovnik-Kajuh
šoštanj
Rokometno srečanje med Partizanom iz Šoštanja in Par-tizanom-Rudarjem iz Velenja se je končalo z zmago Šoštanj-čanov z rezultatom 21:18 (10:6).
V namiznem tenisu je prvo mesto osvojila ekipa Polypexa pred LIK in Elektro.
Na košarkarskem turnirju učencev ŠŠD je bila najboljša ekipa osnovne šole Bibe Ročka, drugo mesto je zavzelo ŠŠD Miha Pintar-Toledo Velenje, tretje in četrto mesto pa ŠŠD Gustava Šiliha Velenje in ŠŠD Karel Destovnik-Kajuh Šoštanj.
Košarkarji Elektre pa so v zanimivi tekmi z ljubljansko Olimpio izgubili srečanje z rezultatom 93:42.
VELENJ
POZDRAVU DELEGATE
IN GOSTE
Veleiijeani drugi
Nogometaši odhajajo na zaslužen odmor. V 22. kolih je največ uspeha imelo moštvo Nafte iz Lendave, ki bo v jeseni nastopilo v slovenski nogometni ligi, V zadnjem kolu so premagali Partizana iz Šoštanja z rezultatom 11:0, ki se bo moral posloviti od tega tekmovanja. Na drugo mesto so se uvrstili Velenjčani, kljub porazu 3:2, enajstorice iz Žalca. Moštvo iz šmart-nega ob Paki pa se je uvrstilo na 5. mesto. Za konec so v Crnl premagali Peco z rezullaom 4:1.
PECA - ŠMARTNO 1:4 (0:0)
Po enakovredni igri v prvem delu so ;po odmoru šmarčani prevzeli pobudo in zabeležili lopo zmago. Po avtogolu domačinov sta Podgoršek in Hofer dosegla kar tri gole.
Šmartno: Podgoršek I, Lakner, Ber-nik, Turašek, Berdnik II, Cimper-man, Hofer, Prašnikar, Podgoršek II, Hohnec Bole.
VELENJE - ŽALEC 2:3 (2:2)
Velenjčani so ves čas tekme igrali	sta dosegla zadetke Koren in Majdak.
ležerno in brez volje. Vse preveč so	Velenje: Devic, Kuret, Ramšak, Si-
se zanašali na svoio izkusenost. Vec]i	.
polet mlade enajstcrice pa je prinesel	tar' Koren, Trpin, Kovač, Gojevtč,
zasluženo zmago gostom. Za domače	Majdak, Petek, Smazek.
NAFTA - PARTIZAN 11:0 (5:0)
Soštanjčani so se v Lendavi morali nečastno posloviti od SCNL. Za domačine niso predstavljali resnega nasprotnika in igralci Nafte so brez težav dosegli gole.
Za Partizan so nastopili: Keršič, Kočevar, Ferder, Kac, Novak, Kuko-vcc, Kostanjšek I, Kostanjšek II, Tajnik, Erhart, Ržen.
Ostala srečanja zadnjega kola: Grafičar — Olimp	1:1 (1:0)
Drava — Steklar	8:0 (2:0)
Branik — Fužinar	2:2 (2:1)
LESTVICA						
Nafta	22	16	4	2	73:22	36
Velenje	22	13	6	3	51:24	32
Steklar	22	15	1	7	77:31	31
Drava	22	13	2	7	68:49	28
Šmartno	22	9	9	4	40:39	27
Žalec	22	10	3	9	53:48	23
Branilk	22	8	3	11	53:70	19
Fužinar	22	6	5	11	41:54	17
Grafičar	22	6	3	13	43:57	15
Olimp	22	6	3	13	33:57	15
Partizan (Š)	22	4	5	13	30:63	13
Peca	22	2	4	16	32:77	8
Kegljanje
Na kegljišču Partizana je nastopilo 5 ekip. Najboljša je bila kombinirana ekipa kmetijske zadruge šoštanj z 871 keglji, druga je bila Elektra z 833, tretji LIK 759, četrti Po-lypex 703 in peta tovarna usnja s 698 keglji.
Nogomet
Na turnirju v malem nogometu je zmagala ekipa Poly-pexa pred Elektro in Prosve-to iz Šoštanja.
Nogometno srečanje med Partizanom šoštanj in Partizanom Šmartno ob Paki pa se je končalo neodločeno 2:2.
aforizmi
življenje je kakor jedilni list: kar je na njem najboljše, je že prečrtano.
Tiste velike osebnosti, ki mislijo, da bo za njimi ostala praznina, res nimajo o sebi najboljšega mnenja.
Moda je tisto, kar odhaja iz mode.
Večnost je zelo dolga, zlasti proti koncu.
Nikar ne berite med vrsticami tam, kjer vrstic sploh ni!
Ljudje, ki malo vedo, ne živijo slabo — glavno je, da o vsakem nekaj vedo.
X. Y. je tako visoko dvignil svojo kolektivno zavest, da sploh ni več imel lastne sodbe.
KULTURNI DOM V KATEREM BO 21. IN 22. JUNIJA 8. KONGRES ZVEZE MLADINE SLOVENIJE
Panorama Šaleške doline z Velenjem v ospredju
izmed sto vin
se
najbolje prileze...
VESELI MARTIN je novo vino Trgovskega podjetja VINO Šmartno ob Paki
VELENJSKI RUDAR PRI DELU V TEMAČNIH GLOBINAH