118633 GLASILO KARTONAŽNE TOVARNE LJUBLJANA, IZDAJA SDS V NAKLADI 2.800 IZVODOV. IZHAJA MESEČNO. UREJA UREDNIŠKI ODBOR: GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: MARJAN PISEK, TEHNIČNI UREDNIK: DUŠAN PESEK, TISK KTL—TOZD TIKA TRBOVLJE, CESTA TONČKE ČEČ 44, UREDNIŠTVO: ODDELEK ZA SAMOUPRAVLJANJE IN INFORMIRANJE KTL, LJUBLJANA — ČUFARJEVA 16, TELEFON: 320-463 Za več korajže, dela in odgovornosti do zastavljenih ciljev IZ VSEBINE: STRAN: « Z VEČ KORAJŽE, DELA IN ODGOVORNOSTI DO ZASTAVLJENIH CILJEV 1, 2, 3 FOTOVEST 1 IZ MISLI 2 KONSTITUTIVNA SEJA 3 IZ MISLI... 3 PREDSTAVLJAMO 4, 5 PROBLEMATIKA OSKRBE 5 S POTI PO JUGOSLAVIJI 6, 7 NAŠ DOM 8, 9 KADROVSKA POLITIKA 10 IZKAZNICA 10 LETOVANJE V PRIKOLICAH H NAGRADNA KRIŽANKA 12 Te dni je potekala po vseh TOZD razprava za nadaljnji razvoj DO KTL izredno pomembnem dokumentu to je o osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana DO KTL za obdobje 1981—— 1985. Razprava je potekala v času, ko v naši družbeni skupnosti na vseh nivojih tako v TOZD, občinah, mestu in republiki intenzivno in kritično preverjamo doseženo, ter snujemo nove razvojne programe in načrte ter v času, ko spričo zaostrenih gospodarskih pogojev v boju za stabilizacijo in uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov iščemo najboljše rešitve. Priča smo izredno velikim naporom vse naše družbe, še posebej pa Zveze komunistov usmerjenim v spreminjanje obstoječega, v poglabljanje samoupravnih odnosov, v uveljavljanje dohodkovnih odnosov in povezav, naporom za prestruktu-iranje gospodarstva, dohodka, obnašanja in mišljenja. Slej ko prej bo postala edina možna pot razvoja tista, ki bo zasnovana na ustvarjenem dohodku, ta pa mora biti posledica lastnega dela in znanja, bistveno drugačne produktivnosti, bistveno drugačnih delovnih navad in odnosa do dela. Slej ko prej postaja imperativ gospodarskega razvoja na sploh, s tem pa tudi naše DO, poglabljanje samoupravnih dohodkovnih odnosov in povezovanj, krepitev materialne osnove dela, ustrezna samoupravna organiziranost zasnovana na jasno opredeljenih ciljih in smotrih, ustrezna oziroma spremenjena kadrovska politika, povečana produktivnost dela ter takšna politika osebnih dohodkov, ki bo zasnovana na rezultatih dela, to pa pomeni bolj stimulativno nagrajevanje za dobro delo. Povečati bomo morali izvoz in zmanjšati uvoz. Vsestransko bo potrebno osveščati in usposabljati delavce in kar želim še posebej podčrtati, razreševanje vseh problemov bo možno le s poglobljenim samoupravljanjem ter ob ustrezni informiranosti vseh delavcev o problemih našega sedanjega in bodočega razvoja. Planiranje in razvoj morata temeljiti na ustvarjenem dohodku, to je na osnovi možnosti in ne le na osnovi želja. Vse to in še precej izrečenega v mesecu juniju in juliju na vseh nivojih, postaja platforma za oblikovanje srednjeročnih planov oziroma planiranje razvoja za obdobje 1981—85. Vse te misli so bile podlaga za naš osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana, za našo politiko razvoja za katero lahko trdimo, da smo v njej oz. z njo zelo jasno in konkretno opredelili poti našega razvoja oziroma razvojne cilje in smotre. V osnutku smo zapisali, da imamo v DO KTL pogoje, ambicije in sposobnost postati nosilec razvoja ne le v Sloveniji, temveč v širšem jugoslovanskem prostoru na štirih proizvodnih področjih in sicer: — na področju valovite embalaže; — na področju navite embalaže; — na področju potiskane embalaže in — na področju biro opreme. Zastavljene cilje ne bo enostavno doseči, so pa vsekakor dosegljivi. Zato imamo v Karto-nažni tovarni dovolj znanja in pridnih rok, imamo relativno dobro strojno opremljenost, manjka nam predvsem malo več korajže in boljša organiziranost ter več resnosti pri izvajanju nalog. Sodimo, da razvojni program, začrtan v osnutku, pomeni prehod od kvalitete v kvaliteto, na delovno intenzivno proizvodnjo, ki bo dala večji dohodek izračunan na delavca, možnost ustvarjanja večje nove vrednosti v odnosu na vložena sredstva in večjo izkoriščenost delovnih sredstev. Skozi večji dohodek pa bodo ustvarjene realne možnosti za hitrejšo rast čistega dohodka, to pa pomeni hitrejšo rast osebnih dohodkov, sredstev za investicijska vlaganja in družbeni standard. Bistveno bomo morali povečati izvoz, uvoz pa osredotočiti na nujno potrebno količino. Politika proizvodnega programa oziroma osnutek pomeni specializacijo, pomeni delitev dela, zgrajena pa je na tehnoloških skupinah in ni grajena na obstoječem lokacijskem principu. Predvideva v svoji praktični izvedbi tudi delno prestruktuira-nje proizvodnje, nosilcev oziro- ma lokacij. Zasledujemo velike serije, večje materialne učinke in delovne dosežke ter najbolj racionalno izkoriščenost delovnih sredstev, kadrov in prostorov, kar pomeni specializacijo znotraj delovne organizacije KTL. Osnutek temelji na dohodkovnih povezavah, na skupnem prihodku in skupnem dohodku med TOZD znotraj delovne organizacije KTL in DO KTL z drugimi delovnimi organizacijami. Treba pa bo še doreči in to zlasti v Samoupravnem sporazumu o temeljih plana 1981—85 faznost, postopnost realizacije zastavljenih ciljev, roke uvajanja novega programa in roke opuščanja obstoječega oziroma z eno besedo dinamiko uvajanja in opuščanja posameznih programov. V osnutku Samoupravnega sporazuma o temeljih plana DO KTL je podrobno razčlenjena proizvodnja in predelava lepenke, proizvodnja papirja, proizvodnja in predelava valovitega kartona, proizvodnja navite embalaže in cevi, proizvodnja tekstilnih utenzilij, papirne konfekcije, biro opreme, proizvodnja potiskane kartonske embalaže, proizvodnja embalaže za tekočine (mleko, sokovi) proizvodnja fleksibilne embalaže, proizvodnja izdelkov iz potiskanega papirja, predelava plastičnih mas in proizvodnja strojne opreme. Torej 15 tako imenovanih tehnoloških področij. Vse obstoječe TOZD in tiste, ki jih mislimo povabiti v družino KTL, imajo v osnutku sporazuma opredeljeno vsebino in obseg dela, pa tudi delitev dela. Skozi osnutek se zasleduje intenziven razvoj vseh TOZD in hitrejši razvoj celotne DO, toda ne na račun posamezne TOZD, temveč v sodelovanju in hkratnem razvoju vseh TOZD. Če hočemo vse postavljene cilje doseči, pa moramo ustvariti tudi pogoje. Bistveno moramo povečati dohodek in produktivnost, neproduktivno delo spremeniti v produktivno, politiko nagrajevanja pa narediti stimulativno oziroma takšno, da bo osebni dohodek resnično bil posledica rezultatov dela, ne pa le opisov delovnih mest in nazivov, kot se sedaj često dogaja. Bolje bomo morali nagrajevati pridne in delovno uspešne delavce in to na vseh nivojih. Če vse to prevedemo v številke potem ugotovimo, da bomo obseg proizvodnje dvignili iz 91.000 ton v letu 1980 na 159.000 ton v letu 1985, da bomo v letu 1985 dosegli 5.728 milijonov din celotnega prihodka ob približno I o/o letni rasti zaposlenosti in II °/o rasti produktivnosti oziroma dosegli ob 74 °/o povečanju tonaže za 130 %> povečan celotni prihodek leta 1985 v primerjavi z letom 1980, ko predvidevamo, da bomo ustvarili 2.470 milijonov celotnega prihodka. To pa pomeni tudi večji dohodek in čisti dohodek ter večje možnosti za vlaganje v razširjeno reprodukcijo pa tudi večje vlaganje v družbeni standard in rasti dohodka ustrezno rast osebnih dohodkov. Predvidevamo, da se bo v DO KTL dohodek na delavca povečal iz 300.000 din v letu 1980 na 684.400 din v letu 1985, mesečni osebni dohodek pa naj bi pora-stel za 4.910 oziroma za 8 % letno. Prvi je spregovoril generalni direktor KTL tov. Tone Florjančič Častna gosta: tov. DEISINGER predstavnik rep. odbora ZSS naše panoge in tov. VENGUST, predsednik konference OK ZKS Ljubljana - Center. Naš celoten plan investicij mora zato izhajati iz ustvarjenega dohodka, torej iz realnih možnosti in ne sme biti le zbir želja. Premagati bomo morali še vedno prisotne podjetniške interese in gledanje, ter podjetniške »vrtičkarje« ter drobno lastniške pristope, ki se manifestirajo v tem, da vsak kupuje v svojem obratu tisto, kar se njemu zdi prav ali pa vlaga v zidove. V investicije mora biti bolj kot do zdaj vgrajena kvaliteta. Izhajajoč iz te ugotovitve planiramo v obdobju 1981—85 čez 2 milijardi investicijskih vlaganj s čimer bomo zagotovili hiter in kvaliteten razvoj vseh TOZD (PAKO, Valkarton, Kartonaža, Jelplast, Kartonažna Ljubljana in Embalažni servis) sočasno pa osvojili nove programe in gradili nove tovarne (embalaža za tekočine, tovarna strojne opreme, rekonstrukcija lepenke, tovarna natron vreč itd.). V letih 1981—85 bomo začeli z intenzivno gradnjo v industrijski coni MP 3 v Mostah v Ljubljani kjer naj bi zgradili že omenjeno tovarno za embalažo in strojno opremo, (ta bo nastala iz enote vzdrževanja in oddelka konstrukcije v DS SS), tja pa naj bi se preselila tudi Papirna konfekcija in DE-10, obstoječe prostore Kartonažne Ljubljana pa bi zasedla v celoti DE-20 in DE-30, prostore PAKO pa bi preuredili za potrebe DS SS. Glede na predviden proizvodni programa selitev Kuverte ni potrebna saj vse svoje potrebe lahko uresniči v obstoječih prostorih. Razviti moramo dohodkovne odnose, celotno politiko v DO pa graditi na skupnem prihodku in skupnem dohodku, kar pomeni postopno preseganje cenovnih odnosov med TOZD znotraj DO. Združiti bo potrebno denar in intelektualni potencial ter ga usmeriti v nadaljnji razvoj. Izbrati bomo morali ustrezno tehnologijo in dati veliko podporo ustvarjalnosti in maksimalno izkoristiti obstoječe potenciale. Potrebno se bo ustrezno samoupravno organizirati, poglabljati samoupravne odnose, delavce pa sproti obveščati o rezultatih dela, nalogah, težavah in dosežkih, kar pomeni, da bomo morali bistveno izboljšati in izpopolniti sistem informiranja. Udeleženci razširjene seje konference OOS. Ko govorimo o ustrezni samoupravni organiziranosti pa ne mislimo samo na reorganizacijo DS SS, ki naj bi v bodoče imela naslednje organizacijske enote: planskoanaiitski sektor, sektor za organizacijo in elektronsko obdelavo podatkov (sistem informiranja), splošno-kadrovski sektor, računovodstvo, razvojno investicijski sektor (brez konstrukcije, ki gre v tovarno strojne opreme), posebno finančno službo, tajništvo organov upravljanja, sedanji prodajni in nabavni sektor združili v komercialno službo ali pa ustanovili TOZD blagovni promet kamor bi vključili ob prodaji in nabavi še transport in skladiščenje. Ob reorganizaciji DS SS mislimo tudi na nujnost »tozdiranja« obstoječe Kartonažne tovarne Ljubljana, tako da bi bila DE-10 ena TOZD, DE-20 in DE-30 druga TOZD, že omenjena enota za vzdrževanje pa s konstrukcijo iz sedanje DS SS posebna TOZD. Ob tem pa bo treba povabiti v družino KTL še nekatere zunanje DO, ki po vsebini dela sodijo oziroma tvorijo reprokom-pleks predelave. To so EGP — Škofja Loka, Sigma —Gornji Milanovac, Embalaža — Maribor, Etiketa — Žiri, Niko — Železniki pa še kdo. Sodimo, da so za EGP in Sigmo dane realne možnosti fizičnih povezav, z ostalimi DO pa moramo poglobiti vsebinsko in programsko sodelovanje na dohodkovnih osnovah, kasneje pa če bodo ustvarjeni pogoji pa skupaj z njimi ustvariti močno in sposobno delovno organizacijo za izdelavo embalaže vseh vrst in vsebin. Pomembno mesto bomo morali dati tudi razvoju družbenega standarda delovnih ljudi kot enega izredno važnih pogojev za počutje delovnega človeka, razumljivo v skladu z rastjo dohodka, pa vendarle ob drugačnem pristopu lahko bistveno boljšega od sedanjega. Pri tem še zlasti kaže izpostaviti skrb za ustrezno in pravočasno reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev. Cilji in smotri, ki smo jih postavili v osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana so takšni, ki po svoje dražijo, so torej ambiciozni, spodbujajo, budijo iniciativo in sproščajo delovni nemir in potenciale vseh delavcev v vsakem TOZD in celotni delovni organizaciji. Mislim, da hitrejši, bolj dinamičen in bogatejši razvoj delavci tudi pričakujejo, zato bi bilo prav, da ob osnutku, ki ga je ovrednotila in potrdila tudi problemska konferenca sindikata DO KTL odločno spregovorimo, ocenimo dosedanje delo in razvoj, pokažemo na slabosti ter jih s skupnimi napori premagamo. Ocenimo ali so začrtane poti dobre, možne in pravilne. Bodimo ustvarjalno kritični in upoštevajmno ne le svoje, temveč tudi širše družbene interese in cilje, premagajmo ozkost in sebičnost, uskladimo želje z možnostmi in skupno postavimo osnove za hitrejši razvoj, za krepitev sleherne TOZD in celotne DO, s tem pa boljši položaj vseh delavcev v naši delovni organizaciji in hitrejše uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v naši družbi. Tone Florjančič Konstitutivna seja odbora samoupravne delavske kontrole Odbor samoupravne delavske kontrole je kostituiran. Novoizvoljeni odbor samoupravne delavske kontrole kot poseben organ uresničevanja samoupravne delavske kontrole na nivoju delovne organizacije, se je na konstitutivni seji sestal dne 13. 6. t.l. Seja je bila skupna z delegati dosedanjega odbora. Odbor šteje 13 delegatov, ki so bili izvoljeni neposredno na volitvah v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb v mesecu marcu t.l. Iz posameznih TOZD in DS SS so bili izvoljeni: TOZD Kartonažna Ljubljana — Kuferšin Janez — Marinko Lado st. — Škrlep Sašo TOZD Valkarton Logatec — Logar Danilo — Loštrek Andrej TOZD Lepenka Tržič — Gjergjiev Darja TOZD Kuverta Ljubljana — More Anton TOZD Jelplast Kamna gorica — Tomazevic Filip TOZD Papirna konfekcija Ljub. — Klinc Z alka TOZD Kartonaža Rakek — Sernel Drago TOZD Embalažni sevris Koper — Abram Fabio TOZD Tika Trbovlje — Češnovar Metod Delovne skupnosti skupnih služb — Japelj Slavka Na podlagi predloga konference osnovnih organizacij sindikata je bil za predsednika odbora soglasno izvoljen delegat temeljne organizacije Embalažni servis Koper, tov. Abram Fabio, za namestnika pa delegat temeljne organizacije Kuverta Ljubljana, tov. More Anton. Na skupni seji so delegati sprejeli podano poročilo o delu odbora v prejšnjem mandatnem obdobju ter se dogovorili glede dela v novem mandatnem obdobju. V razpravi so bila poudarjena določila našega samoupravnega splošnega akta tj. »Poslovnika o delu odbora samoupravne delavske kontrole DO KTL«, ki ureja vsebino in metode dela ter pravice, dolžnosti in odgovornost delegatov odbora. Skljenjeno je bilo, da bo program dela odbor izdelal po sprejetju programa dela odborov samoupravne delavske kontrole temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb. Seja je bila zaključena z dogovorom, da se odbor ponovno sestane dne 2. 7. t.l. M. S. Iz misli... Vladimir Dedijer... Prispevki za življenjepis (nadaljevanje članka iz prejšnje številke) Josip Broz je začel služiti vojake leta 1913 pri nekem cesarskem polku na Dunaju v arzenalu. V teh časih sta bili na Hrvaškem kot delu Avstro-Ogrske dve vrsti polkov. Eni so bili tako imnovani cesarski polki, pri katerih je trajala služba tri leta, druga vrsta pa so bili domobranski polki, pri katerih je bil rok samo dve leti. Uniforme so bile nekoliko različne. V domobranskih polkih je bila komanda v hrvaščini. Josip Broz je po vstopu v vojsko zahteval, da ga premeste v Zagreb k 25. domobranskem polku. Njegovi želji je bilo ustreženo. Kako se je Josip Broz počutil, ko je stopil v vojašnico 25. domobranskega polka v Zagrebu? »Služiti v avstrijski armadi,« se spominja Josip Broz,« mi ni prijalo iz več razlogov. To je bila predvsem zatirateljska vojska, ki ni držala v sužnosti samo mojega naroda, marveč je služila kot sredstvo za zasužnje-vanje drugih narodov. Drugič je bila kot vojska slaba armada. V njej je vladal »dril«, stare formule, pravilniki, vojaku v obče ni bilo dovoljeno, da bi pokazal kakršno koli iniciativo... Nikdar ne pozabim svojega prvega dne v avstro-ogrski armadi. Ko sem prišel k vojakom, sem imel kakor vsi mladi ljudje frizuro. Jasno mi je bilo, da morajo biti vojaki ostriženi, toda način, na kakšen je bilo napravljeno to, me je globoko užalil. Že pri vratih me je sprejel korporal: O, gospod socialist, tudi vi ste tu. Pridite bliže, prosim, da vam uredim vaše lase. Pograbil je strojček za striženje in mi napravil križ skozi lase. Bilo je na kupe stvari, s katerimi so nas mučili... Nekaj mesecev po svojem prihodu k vojakom je bil Josip Broz določen za podčastniško šolo, v katero je stopil konec leta 1913. V to šolo je rad odšel: »Ko sem služil v avstro- ogrski vojski«, pripoveduje Josip Broz, »sem gledal, da se dobro izučim vojne spretnosti.« V šoli je Josip Broz zelo naglo napredoval. Kmalu je postal najmlajši vodnik v polku. Temu je pripomoglo tudi to, da je bil odličen sabljač. Kot prvak sabljanja v svojem polku je bil maja 1914 poslan v Bu- V Bernardovi hiši Pod hribom v Ljubljani je bilo na dan nemškega napada na Sovjetsko zvezo ustanovljeno glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet. dimpešto na tekmovanje za prvenstvo v avstro-ogrski armadi. Sodelovalo je šestnajst najboljših sabljačev v Avstro-ogrski in Josip Broz je prejel drugo nagrado ter srebrno kolajno. Posebno dober je bil v floretu in Streljanje talcev v celjskem starem piskru. 1892. 1980. JOSIP BROZ — TITO bodalu. Po vrnitvi iz Budimpešte je Josip Broz dobil celo mesec dni dopusta kot nagrado, ker se je dobro plasiral. Razen v sabljanju je bil dober tudi v drugih športnih panogah, zlasti v smučanju. Takrat so pravkar uvedli prvi tečaj smučanja za armado. Hodili so na Sleme in tam smučali. Ko je leta 1914 izbruhnila vojna, je bil Josip Broz še pri vojakih... Polnih trinajst mesecev je preživel Josip Broz v bolnici v Svijažsku, majhnemu mestu v bližini Kazana v prostorih nekega velikega samostana. Rana je bila globoka. Če ost kopja ne bi bila zadela ob kost (on. T. Č. rano so mu zadali Čerkezi v boju v Bukovini), bi bila poškodba veliko nevarnejša. Vendar pa ga ni mučila samo rana, ampak so se pridružile še druge bolezni. Najprej ie dobil pljučnico. Med vojnimi ujetniki je besnel pegavec. Tako je epidemija zgrabila tudi Josipa Broza. Komaj da je odnesel živo glavo. Bolničarji so mu že položili rdeč trak na posteljo, znamenje, da bo ranjenec umrl. Ležal je v samostanski sobi pod veliko ikono in ko se mu je bledlo, je obtoževal svetnika, da mu hoče ukrasti njegove stvari. Ko je kriza prešla, so mu drugi ujetniki pripovedovali o njegovem prerekanju s svetnikom. (se nadaljuje) ŠTAJERSKO SPODNJE i >-y ,