Tedenska priloga „Slovenca" z dne 12. lulija 1925, štev. 154.
Štev. 29.
Ilustrirani Slovenec
Ob I. kongresu za vzhodno bogoslovje v Ljubljani
Te dni se vrši v Ljubljani velevažeo kongres za proučevanje vzhodne^ bogoslovja, ki se ga udeležujejo najodličnejše evropske osebnosti na tem .polju ter mnogi cerkveni dostojanstveniki. Slovenska Ljubljana te veleodlične goste najiakreneje pozdravlja ter želi njih zborovanjem 5im lepših uspehov. — Naše slike predstavljajo: St. 1. Vladimir Solovjev, najznamenitejši ruski filozof in pristaš cerkvenega edinstva; št. 2. Pripravljalni odbor za IV. velehradski kongres (v prvi vrsti sede od leve proti desni: dr. F. Grivec, olomuški nadškof dr. L. Prečan, praški apost. nuncij Marmaggi in olomuški kanonik Svetilk);  št, 3. Kip  sv. Cirila in Metoda na Velehradu; št. 4. J. J. Strossmayer, veliki pristaš cerkvenega edinstva in Solovjevov
osebni prijatelj; st. 5. Pogled na Velehrad, kjer se je vršil 31. VIL—3. VIIL 1924 četrti kongres.
Sprevod bolgarskih fašistov,
ki se je vršil nedavno po sofijskih ulicah.
Plaustiras,
eden vodilnih grških politikujočih generalov, ki je igral tudi pri zadnjem prevratu odlično vlogo.
Železniški voz, \
v katerem je dne 11. novembra 1. 1918. sklenil maršal Foch premirje medj Nemci in zavezniki ter se iiahaia sedaj v iMuseé des Invalidesc v Parizu.;
General Rud. Maister,
osvoboditelj Maribora in znani slovenski pesnik (Vojanov).
Vida Jerajeva,
znana slovenska pesnica, ki je obhajala te dni petdesetletnico svojega rojstva.
Miljtttin Dragovié,
bivši podpredsednik parlamenta in sedanji predsednik administrativnega odbora nar. skupščine. Pripada radikalni stranki ter si je priboril v vojni kot stotnik visoka odlikovanja.
Dr. Velizar Jankovié,
znani prvak srbske radikalne stranke in bivši večicratni minister.
Stev. 29.
Slovenci  v   tujini
Slovensko kat. izobraževalno društvo »Kres« v Gradcu.
Slika nam predstavlja njegov širši odbor in tamburaški zbor. Društvo je obhajalo lani ISletnico svojega obstoja in — dasi sredi nemškega morja — šteje vendarle nad 70 članov ter je središče narodnega in prosvetnega gibanja graških Slovencev.
Prvi odbor slovenske dekliške zveze v Zagrebu
s svojim voditeljem, dekanom Beštrom v sredini. Imenovani je osnoval to prvo organizacijo zagrebških Slovencev spomladi 1922, Prvih članic je bilo le 6, sedaj je pa naraslo njih število že preko 200 in se je zveza že tudi razdelila v Marijino družbo in Prosvetno zvezo. Svoje prostore imajo-organizacije že od početka v tamošnjem samostanu šolskih sester, na kar opozarjamo vse SIo-^
venke, ki odhajajo v Zagreb.
Basist Hugo Zathey,
M je deloval na naši operi od 1. 1918.
Baritonist Popov,
ki je deloval na naši operi od 1. 1923.
Oba velepriljubljena umetnika nas sedaj žal zapuščata, a občinstvo ju bo ohranilo v najlepšem
spominu.
Ob obletnici nastopa Davidoviževe vlade (26. VI. 1924).
Belgrajski časnikarji pričakujejo pred narodno skupščino imenovanje nove vlade. Spredaj stoii do-_______™™™^-___.J3fel4k,>Slo^      g. Scteeifiir^ iX)._______
Slovensko zdravilišče za Jetičiie na Golniku pri Tržiču
Grad Golnik s starim zdraviliškem.
Grad izvira še iz Valvasorjevih časov in ga je ob prevratu kupila tedanja slovenska narodna vlada za invalide.
Smrekov gaj
tik zdravilišča.
Novo zdravilišče ob gradu,
ki ga je dala izvršiti po Vurnikovih načrtih slovenska narodna vlada.
Ležalna lopa pred novo zgradbo.
Bolniška soba v novem zdravilišču.
Grad Golnik je kupila ]. 1919. tedanja slovenska narodna vlada za invalide ter ga začela takoj preurejati v moderno zdravilišče za jetične. Pod vodstvom tedanjega načelnika invalidskega oddelka dr. A. Breclja je začela graditi poleg gradu velik nov sanatorij, a Čim bolj se je uprava centralizirala v Belgradu, tem večje ovire so se stavile tudi dovršitvi velikega načrta, kajti ministrstvo za socialno politiko, ki je že kmalu prevzelo vso zadevo v svoje roke. ni posvečalo invalidom niti od daleč toliko pažnje več, kakor dotlej precej avtonomna narodna vlada. Po velikih težavah je bilo končno 1. 1923. vendarle dograjeno in danes je v njem pro^^'o^a za 120 bolnikov, toda v kratkem, ko bo opremljeno še gornje nadstropje, se .poviša to število celo na 180, dočim je zasedenih danes le 60 postelj. Baje namerava dati oddelek za soc. politiko proste postelje na razpolago članom slovenske bolniške blagajne in vojnim sirotam, bolehajočim za tuberkulozo, kar je gotovo vse hvaJe vredno. Zdravilišče leži 500 m nad morjem, sredi idilične pokrajine ob vznožju Karavank, tri Četrti ure od postaje Križe, ob železnici Kranj— Tržič. Lega je tiha, prisojna in odvetma, sredi samotnih smrekovih host. Vodi zdravilišče z veliko vnemo dr. R. Neubauer, gospodinjsko in strežniško službo pa opravljajo šolske sestre. Prošnje za sprejem je pošiljati na oddelek za soc. politiko pri ljubljanskem velikem županstvu.
Slovenski misljonorjl na Kitajskem
Ivan Mesar.
P. E. Avbelj in p. V. Kovai.
Jos. Kerec.
Škofijska cerkev in rezidenca Vu-^
z misijonarskimi gojenci, ki se uce raznih rokodelstev.
Osrednji seminar Kinghou s p. Avbljem (x)
in p. Tsengom, prvim kitajskim škofom-domačinom (XX).
Podeželska misijonska kapelica p. Kereca.
Kristjani so T)rišli k maši.
Kitajski malik,
varuh vrat v pagodi Kinghov.
Monumentalna vrata (praznoverstva) v Sin-Samu.
Pod vrati stoji v beli obleki p. Kerec.
Kitajska vas, na hiši je znamenje, da je v njej svatba. (Fot. p. Kerec.)
Delavnica salezijanske sirotišnice.
P. Kerec pomaga najmlajšemu knjigoveškemu
^ ...... .._,_^.I^MkiL. .       ........._____
Slovenski misijonarji na Kitajskem, Kitajska (Kesarstvo sredine«), od 1. 1910. nekaka republika, šteje po najnovejšem ljudskem štetju blizu 450 milijonov prebivalcev. Skoro vsi so pogani (konfucijanci, tauisti, budisti). Na kitajska tla stopiti je bilo tujcem od nekdaj strogo prepovedano (kitajski zid!). Še pred dobrimi 80 leti so veljale take postave. Kljub temu so zahajali katoliški misijonarji v deželo Pravijo, da je že apostol Tomaž oznanjeval vero na Kitajskem. Gotovo so pa bile tam katoliške občine v 7. stoletju. Kdo je izmed sJovenskih niisijonarjev šel prvi v misijone na Kitajsko, bo težko z gotovostjo dognati. Ako je bil slavni misijonar blaženi Odorik iz Pardenone v Furlaniji Slovenec, kar je dokaj verjetno, je on mor prv- L. 1318. ^e odpotoval preko Carigrada, Perzije in Indije v Peking in oznanjeval e/angelij poganom. Domov je šel ^ez Tibet in bil tako prvi Evro-pec, ki je obiskal sveto mesto Lhaso. Po 12 letih se je vrnil v domovino. Na smrtni postelji je po ukazu predstojnikov narekoval svoj potopis ki ga še danes hranijo. Štiri sto let pozneje (\70o) pa odpotuje drugi slavni slovenski misijonar na Kitajsko — Ivan Mesar, rodom iz Gorice (1673). Potoval je okoli Afrike. Deloval je precej časa v Makao v južni Kitajski, potem pa v Tonkinu, kjer je v preganjanju kristjanov bil ujet in v ječi umrl 1. 1723. - Danes je na Kitajskem 2,200.000 katoličanov (1. 1900. komaj 300.000). Izmed 2552 duhovnikov je 1071 Kitajcev, drugi so večinoma »-^ancozi, pa tudi Italijani, Nemci in drugi. Slovence zastopajo 4 misijonarji. V sredini Kitajske delujejo frančiškani Peter Bapt. Turk (r. 1874 v Toplicah na Dol.), Engelhard Avbelj (r. 1887 v Ljubljani) in Veselko Kovač (r. 1872 v Studencu pri Krškem). V južni Kitajski (okolica Makao) misijonari salezijanec Jožef Kerec (prekmurski Slovenec). V Šanghaju je 1 usmiljenka (beneška Slovenka). V severni Kitajski sta 2 misijonarja iz F-vatske: Tomaž Češka, lazarist, in frančiškan Horvat. Pomen naših misijonarjev za naš narod in državo razberemo n. pr. iz pisma J. Kereca (8. junija 1924): ... >Ker me obiskuje tudi precej kitajskih izobražencev, ki si žele večne resnice, se večkrat pogovarjamo tudi o razmerah v moji domovini. Za razumevanje in proslavo ^voje domovine bi rabil zemljevid Jugoslavije.,. Ker gre za dober glas Jugoslavije, bi mi morebiti vlada lahko podarila nekaj jugoslovanskih zastav...i: in dalje (20. oktobra 1924) >... Poslana zbirka >Visions de la .Slovenie< in slike Jugoslovanske tiskarne (ki mu jih je bilo poslalo uredništvo >Katol. misijonov<), mi dobro služijo. Tukajšnji omikani krogi se za take stvari zelo zanimajo ..a
P. Evangelist Turk.
Križem    Slovenije
Slovenski gozdarji v Franciji.
(Septvaux pri &t. Gobatn.)
Svatje na zlati poroki Nikolaja in Marije Junnan
iz Goričan pri Medvodah, ki sta jo obhajala dne 10. maja t. 1. Zlatoporo5enec je star 78 lei ter zaposlen že 52 let v tamošnji papirnici. Zveza papirniškega delavstva v Preski mu je ob tej priliki priredila lepo slovesnost.
Cerkveni pevski zbor v Št. Vidu aad Ljubljano
s č. g. dekanom V. Zabretom in organistom Slabejem v sredini.
K osemdesetletnici Jakoba Aljaža.
Slika nam predstavlja Aljažev pevski zbor na Dovjem na Gorenjskem. Kljub svoji visoki starog (roj. 6. VIL 1845) ima slavljenec s svojim zborom še vsak leden po dve pevski vaji ter oskrbuje
sam tudi cerkveno orglanje.
Ženski   kotlCek.
Pervakl naše Ncirodne Galerije.
Z razstave čipkarskih izdelkov v Fari pri Kostelu,
ki se je vršila dne 31. maja in 1. junija t. 1. Na sliki je videti tudi voditeljico tečaja gdč. Ano
Kovak v kcstelski narodni noši.
Janez Zorman,
predsednik N. G.
Dr. Izidor Cankar.
tajnik N. G.
Fotolito in offsettisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.