H. 73 V Gorici, v sredo dne 12. septembra 1906. IthaJ* dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto l! ari predpoldne ter stane po pošti prejemana '.-gorici na dom po§i!jana: '^Jeto . .....13 K 20 v, ali gld. 6-60 '';.0,a.......6 » 60 » » » 3-30 •^toa.......3 » 40 » . » 1-70 r.itnučnt.' številke stanejo 10 vin. SOČA" Hia naslednje izredne, priloge: Ob-no-: i.tu ..Kalipot po Goriškem fa SradiSCanskem"'"friv jiiipot po Ijub^ani in kranjskih mestih", dalje dva- . v ti--"-1 ..Vozni red železnic, parnikov in poitnib ".. tor ! govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Up ravništvo se nahaja v Gosposki ulici št 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo. Naročnina, reklamacije : > druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvu. »PRIMOREC" .izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stene vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« so prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski nI., Ter. Leban na tekališču Jos. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v pokopališču! ulici, I. Matiussi v ulici Formica, 1. Hovanski v Korenski ulici Št 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma. Teiifon it. 83. — »Gor. Tiskarna« A. Gabržček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Dogodki na Reki m latinsko - slovanska zoeza. Nebrzdani Lahi na Reki so izzvali f družbi z nekaterimi Madjari znane logodko. Izzvali bo vse, kar se iiigotlilo, le oni, in le nje zadene vsa zgovornost za to, kar se je pretekle dni rtdilo na Reki in na Sušaku. Dobro premišljen je bil njihov napad na Dal-sjitince in Cehe, saj so jih čakali tam ler »pozdravili« z izzivanjem, in kako p oslepeli v narodni strasti, kaže dej-rtre, dsi po demonstracijah proti Dal-aitincem ni varen svojega Življenja ni-jtden Hrvat v reškem mestu. Narodno »iraStvo Lahov je kipelo v orgijah, i« svoj žolč so izlili na Hrvate, dasi iiio imoli za to nikakega vzroka. Iz nega moramo beležiti dejstvo, da v Lihih živi §0 velikansko narodno so* vnMvo do Slovanov. Kljub temu dejstvu pa se vendar j-.jvori o zvezi latinsko-slovanski. V vefaem Rimu jo bila tudi zasnovana podružnica latinsko - slovanske zvezo. j UM iist »Tribuna« se je bavil te dni [ *i široko z dogodki na Reki, potem pa ?? jo dotaknil tudi latinsko-slovanske •reze. Pravi, da prej nego se je usta« c-jvila podružnica v Rimu, se je potrudil neki ugleden Slovan v uredništvo »Tribune«, da bi podpirala prizadevanje ii latinsko-slovansko zvezo. V uredništvu so vprašali, kake garancije za rssno sporazumljenje morejo dati Slo-ivani. To vprašanje se zdi kot nezau-jjttijc, pa jo le posledica dnevnih dej-ftjv, ki se dogajajo tam ob Adrlji. Ven-i»r s« je osnovala latinsko-slovanska ive?.;i v Rimu. Sedaj je razglasila sHezu< oklic, ki dokazuje, da je rirr»-i'u sekcija še pred dogodki na Reki n v Zadru poklicala Slovence in Hrvate t dolžnostim nasproti Lahom. Dostojen •a plomenit je oklic zveze - pravi »Tribuna« — ter želimo, da doseže vspeh, kateri obljubuje, ali vendar so morali beležiti, da se Lahi in Slovani, namesto da bi se zbliževali, vedno bolj oddaljujejo. Ti dogodki morejo omejiti upanje v latinsko-slovansko zvezo, ali nadejamo se, vsklika »Tribuna«, da so ne poizgube dobri nameni. Treba točne in energično akcije in propagande, ki naj se razširi na široke mase. Iz take pisave uglednega lista »Tribuna« moremo presoditi, da mislijo v Italiji kolikortoliko resno z latinsko-slovansko zvezo ter da najbrže sodijo malce drugače o dogodkih na Reki nego naši zagrizenet. Laški politiki v kraljestvu so se mogli pač tekom let že prepričati, kako pogostoma pretvarjajo ti naši neodrešenci razne dogodke med nami ter kako le prevečkrat hočejo zlorabiti njihovo moč v nečedne namene. Zategadel pa sicer razpravljajo široko o dogodkih na Reki, ali ker ob j od 11 oni ne odrekajo voljave latinsko-slovansko zveze, marveč upajo, da se kljubu temu dobri nameni ne izgube, dajejo s tem našim Lahom lekcijo, naj se spametujejo ter naj nikar ne izzivajo. Govorijo o akciji in propagandi, ki naj se razširi na široke mase. V teh masah so razumljeni pač Slovani in Lahi. Res je treba za uresničenje ciljov latinsko-slo-vanske zveze v prave m pomenu akcije, v katero se potegne široke mase; mi pristavljamo na to, da take akcije potreba v glavnem med Lahi. Slovani so že tako spravljivi, še preveč; dogodki na Reki pa kažejo jasno, kam treba raztegniti v prvi vrsti akcijo, ki bi stremila po ciljih latinsko-slovanske zveze. Vsak razsoden Jugoslovan j3 pač unet za sporazumljenje z Lahi, ali taki napadi, kot v Zadru in na Reki, ne vedejo 6r> nikakega sporazumljenje. Škodo po teh dogodkih bodo imeli Lahi; to so mogli vedeti že naprej, ali vsejedno niso mogli brzdati svoje strasti in svojega narodnega sovraštva; bruhnili so na dan s svojim divjaštvom, dobili pa tudi plačilo. In pri tem izbruhu so sodelovali vsi: visoki in nizki. Se pač vidi, da pri Lahih treba delati za sporazumljenje v vseh slojih, pri Slovanih pa bi se doseglo pošteno sporazumljenje mnogo hitreje. Akcije in propagande so potrebni torej v prvi vrsti Lahi. To pa kaže, kako daleč smo še proč od ciljev latinsko-slovansko zveze; kajti narodni fanatizem in nestrpno sovraštvo do slovanskega rodu še živo gorita v srcih potuj čenče v ob Adriji. „Protikatoliški tisk**. (Konce,) Lev XIII. je izdal konstitucijo »Offieio-rum ac numerum" o zabranitvi in cenzuri j knjig. V tej konstituciji piše..... »ker je prevelika svoboda razbrdala duhove in srce 1 j u d s t v a... zlasti je to ona, polna pogube, n e b r z danost v pisanju in širjenju hudobnih j spisov med s v e t... zato so so pobrigali očetje tridentinskega zbora, da po novi osnovi brzdajo preveliko svo^ bedo pisarjenja in čitanja... ker radi tako hitrega razvitka umnih sil ni niti jednega znanstvenega polja, na katerem no bi Mla književnost zagazila, [ odtod dan na dan tolika zmes na zastrupljenih knjigah. Ali kar je še hujše: državni ¦zakoni ne samo da gledajo sko.zi prste tako veliko zlo, marveč mu puščajo veliko . svobodo..* potem odrejuje gleda indeksa ter zabranjuje izda-vanje raznovrstnih knjig itd. Me? drugim zabranjuje izdajanje, čitauje, pogojevanje inhra-njevanje knjig, v katerem se uči »iz z i vanje duhov", to je spiritizem, ker je to zmota nemoralna in krivoverska. Sedanji papež Pij X. tudi hodi po teh stopinjah ter pazi čuječe na »protikatoliški" tisk. Laške novine pišejo, da se zanima zlasti za leposlovje ter je stavlja na indeks. Tako je pred kratkim postavil na indeks Fogazza-rov roman: II Santo. Pa zakaj? Zato, ker je prevet svobodnih nazorov. Iz vsega tega se razvidi, da je pojm »protikatoliški" jako širok v očeh rimskokatoliške cerkve in istotako pojm »protika-toliški tisk". Kakor rečeno, vse, kar nosi na sebipe-•čnt novega časa, novih nazorov, razvitka in resnice, vse to je protikatoliško. Ako se izda v tisku, evo: »protikatoliški tisk". In tega se mora varovati vsak katolik ter ne sme citati, ker drugače, kakor pr.*vi papež Rev XIII. v gori navedeni konstituciji: — »naj ve, da ako to poskusi, pride v nemilost pri vsemogočnem Bogu in pri blaženih njegovih apostolih Petru in Pavlu". Ali more človek, razumen in svobodno misleč, v prcsvitljenom XX. stoletju imeti to za resnico ? Mislimo, da je to nemogoče. Kdor bi se držnl po tem, ostane v prosvitljenih časih in tenebris — v temi! Nima nikakega čtiva. Kaj pa naj čita? Ako seže po knjigi katorogakoli tujega pisatelja, vsako preveva novi duh, kateremu se upira konservativna rimskokatoliška cerkev. Kaj naj počnejo ljudje, zlasti mladina V Če se ravna po navodilih iz Rima, ji ne preostaja drugega nego da vrže knjigo iz roke, ne da jo prečita, ker je »proti-katoliška". Tudi domaČo literaturo, novega časa preveto, morajo pustiti na mbu, ker je seveda vsa »protikatoliska"! Zlasti mladina se mora po naukih naših Rimcev varovati te literature ter bežati pred njo kot hudič pred križem l Na tretjem katoliškem shodu v Ljubljani so tudi obsodili »protikatoliški tisk" in izrekli krilato sodbo, da samo »Dom in Svet" je revija, ki je kaj vredna, katero torej priporočajo, katere duh torej naj prešine inteligente med Slovenci. Vse drugo ni za nič — samo to, kar pišejo nunci, oziroma kar potrdijo oni, je kaj vredno. Kako strankarsko stališče, kako nevredno novih časov; vseskozi pa jezuitsko stališče! Kdor bi se ravnal po predpisih iz Rima glede tiska in po predpisih ultramontancev med natni^ ta si zapre sam pot do prave izo. Grof Monte Cristo. napisat fllecandre Dumus. pej baronici Danglars.* -Zvečer je položim sam na njeno toaletno mizico." N;"i to vzame iz skrivnega predala potni list. -1'rav," pravi, ^veljaven je še dva meseca." VIII.« Pokopališče Pere-Lachalse. Gospod de Roville jo res srečal pogrebni sprevod, ki je premija! Valentino k njenemu poslednjemu počitku. Vreme je bilo oblačno in temotno; slaboten veter, ki pa ^ Ml za orumenelo listje že smrtonosen, je metal listje skoro ^°»h dreves na brezkončno množico, oživljajočo boulevarde. Kot pravi Parižau je smatral gospod de Villefort poko-Milče P&re-Laehaise edino za vredno, da sprejme zemske (»tanke pariške rodbine. Kakor smo že videli, si je kupil pravico, postaviti si tam rodbinsko rakev. Nad vrati tega mavzoleja, v katerem so bili že vsi člani rodbine njegove prve Žene, je bilo citati: »Rodbini Saint-Mdranova in VHIefortova". To je bila poslednja volja Valentinine matere, uboge Renče. Ko je pustil krasni sprevod za seboj skoro celi Pariš, je prišel končno na zunanje boulevarde in se bližal pokopališču. Več kot petdeset gosposkih kočij je sledilo dvajsetorici žalnih voz, in za temi se je peš pomikal sprevod, broječ najmanj pet sto oseb. Smrt te lepe, čiste, oboževanja vredne deklice v njenem prvem cvetu ni na nikogar zgrešila svojega poetičnega utiša ter je predramila mlade gospode iz njihove prozaične hladnosti. Ko je sprevod zapuščal Pariš, se je v hitrem diru približala kočija, v katero so biii vpreženi iskri konji: bil je to gospod Monte-Cristo. Grof skoči iz svojega voza in se pomeša med sprevod. Chateau-Renaud ga zagleda. Takoj stopi z voza ter se mu pridruži. In tudi Beauchamp zapusti svoj voz. Grof pozorno gleda okoli sebe; zdi se, da nekoga išče; končno vpraša: »Kje je Morrel? Ali ve kateri izmed vaju zanj?" „Po tem smo se popraševali že v hiši žalosti" pravi Chateau-Renaud, „kajti nihče ga ni videl." Grof molči, a njegove oči iščejo naprej... Končno pridejo na pokopališče. • Bistro Monte Cristovo oko premotri pinije in ciprese ter se kmalu popolnoma pomiri, kajti za drevesom zagleda temno senco, v kateri spozna moža, ki ga je iskal. Znano je, kakšni so pogrebi na tem veličastnem pokopališču: črne skupine, raztresene po belih alejah, molk neba in zemlje, ki ga moti le šum osamljenih dreves, in vrazenje vrat v ograji pri kaki rakvi; nato se začuje melauholično petje svečenikov in šum cvetlic, padajočih na krsto. Senca, ki jo je opazil Monte Cristo, se je hitro bližala rakvi. Grof ne vidi, da ljudje, stoječi okoli njega, to senco komaj opazijo. Dvakrat stopi iz vrste, da bi videl, če roke tega moža ne iščejo orožja, skritega pod plaščem. Ko se sprevod vstavi, spoznajo vsi, da je ta senca Morrel, ki se, oblečen črno in bled kakor smrt, nasloni na drevo, da bi ne prezrl niti najmanjše malenkosti tega svečanega obreda. Vse se je vršilo po navadi. Nekaj ljudij se je pogovarjalo, in kakor vedno so bili to oni, ki so bili najmanj ganjeni. Nekateri so izražali soobžalovanje nad to prezgodnjo smrtjo; druge je zanimala očetova žalost; tretji zopet so govorili v bjlestečih metaforah in bolestnih perijodah, razlagajo na ta način stance Malherbove in Dupdrierjeve. Monte Cristo ni slišal in videl ničesar, oziroma ni videl ničesar razven Morrela, katerega mirnost in nepremičnost sta bili zanj, ki je edini znal citati, kaj se godi v duši mladega častnika, nekaj strašnega. »Glejte," pravi naenkrat Beauchamp Debravu, „glejte Morrelal Kam se je spravili" " In tudi Cbateau-Renauda opozorita. „Kako je bled l" pravi ta trepetajo. „Biti mu mora mraz," odvrne Debray. „Ne," pravi Chateau-Renaud počasi; »mislim, da je tako ganjen. Maksimilijan je zelo dovzeten človek." „Bah!tt pravi Dobrav. »Če je gospico Valentino, kakor ste rekli, komaj poznal." . brazbe ter ne pride nikdar na pot resnice in napredka. Tako bi Sli nazaj in nikdar naprej, ker bi bilo nam car?,vnost zabranjeno okoriščanje z raznimi pridobitvami na širnem kulturnem polju. DOPISI. S Krasa. — (Zakon o umni živinoreji. Ličercovanje bikov. BPleme-njaki"). Težko seje pričakovalo zakon o umni živinoreji v naši deželi, in ko je bil ta pred dvema letoma sankcijoniran, smo bili trdno prepričani, da se bode faktično izvrševal. Oni pa, ki so za to tu, da izvršujejo zakone, jih kratkomalo prezirajo, kakor prezirajo kmeta sploh. Po dolgem času 2 let, po neprestanem drezanju, so se domislili vendar gospoda fu sklenili, da se bode vršilo licenco-vanje bikov, ki tvorijo podlago umne živinoreje, v jeseni t. L Potrpeti smo sklonili še ta mali čas, aH uprav te dni smo videli postopati po Krasu posamezne gospode, ki so nam bili predstavljeni kot udje »komisije za licencova-nje bikov", in so naznanili, da licencovanje bikov se bo vršilo še-le spomladi prihodnjega leta. Sedaj pa da imajo nalog od g. Kocijana, predsednika, da si živinčeta le ogledajo in d^ete zapišejo. Čuditi se je vladi, ki zakonov ne upošteva, a še večjega občudovanja je vreden g. predsednik Kocijan iz Žirij, ki je sam živinorejec, da ne vrši sklepov tozadevnih sej imenovane komisije, ki se je v dveh sejah izrekla, da se mora vršiti licencovanje tekočo jesen, čuditi se mu je, da se kot kmetovalec ne zmeni za koristi sobrata kmeta, in na ljubav laške gospode v Gorici, kamor so ga bili povabili, privoli, da se to pereče vprašanje za nas spet zavleče na prihodnje leto. Gotovo so mu pri »slavnem" c. kr. kme-tilskem društvu — kamor ga svoj dan še sprejeti niso hoteli — »delali lepe'4. Udov te komisije zahteva čast in moštvo, da od take komisije, kojc vlada in nje predsednik prezirajo sklepe, takoj odstopijo. Ko bi šlo za blagor Furiaoije, bi deželni očetje imeli drugo mero l Denar, ki ga je dunajska vlada dala za nakup plemenjakov, tako mi je rekel neki strokovnjak, je zavržen. Kjer je na postaji le en bik novovpeljane pasme, je že vsled prevelikega navala skvarjen, krave pa jalove; v Komnu pa, kjer je občina kupila take drage bike, ima na leto 1500 K deficita ž njimi, ker vsled konkurence privatnih bikov se večina kmetov poslužuje zadnjih, čeprav ne odgovarjajo plemenu, niti zakonskim zahtevam. V teku 2 let torej občina Komen zapravi, računajoč še kupnino, 4.000 K. To je prvič denarna občutna zguba, drugič pa da naša živinoreja propada. Kje so naši zastopniki? Sem naj pridejo in po dobljenih informacijah povedo naj na Dunaji, kako se gospodari in obrača z aenarjem, ki ga dajejo za našo deželo potor: našega ljubljenega Pajerja. Mi nismo in no moremo biti za take podpore hvaležni, ker brezsistematično, broz načrtov, brez glave trositi denar, nam je bolje, da nismo teh varljivih dobrot deležni. •— Koristi nimamo nikake. Odločno zahtevamo, da se licencovanje nemudoma izvrši, in zahtevamo, da deželni in državni poslanci store" vse potrebno, "da se obstoječi zakon o umni živinoreji izvršuje, in da pojasnijo na pristojnem mestu dobrote, ki jih kmetje dobivamo, iz vladnih rok, in glasno povedo, kako se obrača državne podpore. Sf. TOfRii na Vipavskem. — Trdno smo pričakovali, da dobimo učitelja, ah kakor smo izvedeli, naše prošnje ni okrajni šolski svet ugodno rešil. Torej nad 80 naših otrok bo moralo zopet v zasilno šolo — ali ni to krivično, da se že tako bogato glavnico gosp. vikarja še pomnožuje. a to na škodo naših otrok. Ni čuda, da se vzdigujemo proti temu, ker škoda, ki zadene naše otroke, se ne da povrniti s par stotinami kronic. Kaj in koliko je omika že pri posamezniku vredna, tu pa se nas vse zatira. Zdi se, da se je peklenski mamor ravno čez nas oblegel in to le na željo črnih : „Naj ljudstvo še dalje ostane nevedno in neizobraženo*. Ker dobro jim je znano, da le nevedno ljudstvo je dobra molzna kravica. Našemu nuncu se to dobro pozna - - a pozna se pa tudi nam, ali nasprotno. Tega ne moremo dalje mirno gledati. Ako se hoče pustiti zasilno šolo s tem namenom, da dobi gc*p. nune zaslužen pokoj, zakaj se mu ga ne da takoj. Ako bi imel kak učitelj tak neuspeh v šoli, bi bil gotovo takoj upokojen. Zakaj se pa tega ne stori pri nas?V Da se oglašamo in zahtevamo, kar nam po pravici tiče, hudo peče našega nunca, kar je pokazal sam s svojim „popravkom". Tako se kuharica njegova spodtika nad narai nepotrpežljivimi. Preti nam, da g. nune odvzame zvonove, tura do zvonov „in še kaj drugega". Nadalje ima korajžo to nevedno babše spotikati se nad učitelji in jim pridevati besede, katerih t* ne imenujem; mogoče se vidimo pred sodnijo. Naj si zapomni 28. dan avgusta t. 1. Vemo sicer, da je težka borba s črnimi, ali mi se ne ustrašimo iu upamo na pravično zmago; saj ne zahtevamo drugpga kot to, kar nam pritičo: to je šolo - - omiko! Narodno slavlje v Tolminu. To je bilo slavlje! Narodna samozavest in bratska sloga domačih in zunanjih društev sta praznovati svoj najlepši in največji praznik preteklo soboto v Tolminu. Že prejšnji dan je kazal ta lepi trg Soške doline svoje mično lice. Ni bilo skoraj hiše, iz katere ne bi visela slovenska trobojnica, ni bilo skoraj okna, katero ne bi bilo okinčano z zelenjem. Na holmu nad Zalogom je stal na prostrani senožeti velik napis »Slava gostom 1" In zvečer? Cel Tolmin je bil na nogah, da vidi in sliši serenado, katero je priredila godba iz Prvačine gg. kumicama. Kaki dve uri je trajal obhod po trgu in vsak udeleženec je vedel, da je bila ta živahna in lepa serenada kakor sploh cel mirozov po trgu le nekak predujem narodnega navdušenja prihodnjega dne. — In napočil je dan, slavnostni dan ? Vsak, kogar so vzbudili na vse zgodaj streli, je pogledal najprej na nebo in ko je videl, kako krasno je vreme, se mu je razveselilo srce. Iz bližnjih vasij so že prihajali ljudje truraoma v Tolmin. Na kolodvor pri Sv. Luciji so okrog 8. ure pridrdrali trije vlaki, kateri so pripeljali vse polno gostov iz Trsta, Gorice, goriške okolice in iz spodnje Soške doline. Gosp. A. Vrtovecje pozdravil došle goste: „MHi gostje! V imenu slavnostnega odseka velike narodne slavnosti, ki se vrši danes v Tolminu, Vas navdušeno in iskreno pozdravljam. Pozdravljajo Vas naše orjaške gore, krasne doline in bistre reke. Prišli ste v ogromnih množicah od blizu in od daleč povečat sijaj naše današnje .slavnosti. Niste se strašili ne dolge poti ne gmotnih žrtev, da sežete v roko sobratu v gorski metropoli v Tolminu. Vi nam prinašate okrepčila za uspešno narodno delo. Vsi, vtu Vas, dragi bratje, ljubko sprejmemo v svojo sredo s slovenskim srcem. Kličem Vam zatorej i/, globo čine svoje duše in srca polnega radosti krepki: dobro došli, -slava, živili, živili!" Navdušenje je sledilo tem besedam, in dolg sprevod se je pomikal proti Tolminu, z godbo «a čelu. Zastave so se pri tem ra/vile in same radosti je zastalo srce gledalcu, ko je videl tako velikansko procesijo narodne, zavesti prikorakati ob zvokih godbe, med poku njem topičev po tolminskem mo.stu v tri;, iu šla so društva pod velikim, z mahom obrase-nim slavolokom, iz kojega so sipale dražestn« Tolminke na došle goste rožice, na krasno okin<'ani zares velikanski slavnostni prostor. i Sem so prišla tudi ona društva a višje So . ške doline, katera so bila pozdravljena na drugi strani Tolmina pri Peršetu. j Lepšega prostora si slavnostni odsek res I ni mogel zbrati. Z zelenim vejevjem odičene. • kolibo, koče in kočice so obkoljevale z belimi kamenčki posuti prostor in vitioke narodne zastavo so veselo plapolale, kakor da bi tudi njim pri pogledu na tako ogromno udeležbo utripalo srce. Na sredi trga je bil jtostavljen velik oder, na kojem sta so imeli razviti dve novi zastavi. Okrog tega odra so so razvrstila I razna društva, sokolska, pevtika, gasilna. Go*p. ! A. K o m e 1 je imel raz oder slede* pozdrav: | „Častiti gostje! Presreno Vas pozdrav Ijam v imenu vseh treh društev, katere imam čast tu zastopati, in zahvaljujem se Vam, da ste se udeležili tako mnogoštevilno. Takega | sestanka Se niso doživele naše sive gor*». lia* nes si segnemo v roko Istran, Trzačau, Gori- ' čan in Kranjec ter hočemo to slavpobt tako povzdigniti, da nam ostane vsem v trajnem spominu. V upanju, da najdejo te nam besede pravega odmeva, Vam kličem iskreno vsem skupaj: dobro došli!" ; Po teh besedah so odkorakala zopet v\«a društva iz slavnostnega prostora v irj: Zopet isti krasen pogled, in marsikateremu domaeinu g. Oskar ( je veselje porosilo oko, ko je zrlo na n-!l ulice, kajti trg je bil premajhen. j Tu na trgu je pozdravil tolminski žtt. J kar G a brš či k zbrano množico, gov!" je navdušeno, glasno, da so ga. culi tudi ' v stranskih ulicah, kateri ga niso videli« Določen, da vas vaprejmeni kakor ž-, tolminskega trga, izvršujem prijet,w ^{^ in štejem si med najlepše dneve svoje^ /-1 i ljenja, ko vam izrekam v imenu Ve.^*,^" ' 1 valstva najiskrenejši rodoljuben pozdrav, t Pozdravljam Vas, ki ste pribit*;} \T sednjih slovenskih kronovin, pozdtar neustrašen«? čuvarje Adrijauskega tiic:^ „Bnči, buči, morje Adrijan^ko. Hilo si in bo* slovansko11 Vas branitelje akalovit« Istre ii. ^, kraških krajev. Pozdravljam Vas navduSene ;..j biserov naše deželo, Vipavsko dolir«. ;, s bregov, Vas neustrašene prebudit"!;* r4 zavesti slovenske Gorice, pozdr.iv. . za.siopnike dičnega Kanala, priljui/ :., tejje Korijaiičifrtih *kladb, in W sorojake nepozabnega Krilati«, in \ bovških pečin. Pu/dr&vljam V»i «:rk)ji>m»ke iu bližnje >«.s«de. Sploh .. iskr»«i»'j.Hi pozdrav! »Tebi rvet narodne?* žtM:?l%& 'IVbl gospod in t*»fcufc na b t. , sloveuike zemlje*. Tiso*'- tu stoletja branimo »kup-. jimi tiorojaki u>liutn«ko opatij*. 1».,., let je prello. kar je ftitaUkt wtw-. dulf, prvvmen tiUViaurea •?]»>*<•* tolminske .Sluvran«, da jih podpv:.. val«! ugodno.^ kraja io hrabrosti t. dedov bila *ta sovraža* ...Ha in iij*» * vsem Ivngobardnkini plfmtffvMo um;'-riila je dolga vr*u let fifpfftteitih '¦ je pa Kanil \rtiki pwdj<«raui l» in pt>tujjVvaa;a. <» i. obrambe »Um*»*ke deMe **> >»»; lijaki* planine, no Vam prt>a U *:v; So.^ke d »line, V««» m> pr^* tuimintV. ;. tije^a rajsvaltne. In ki> ;>? v '^*. probuje na.^« uturtMia *skip**l hli ¦ jih iu *#ftmmut cuaiiur, j# U\ w med prvimi, ki se je oklenil Le :r-( z v«>Sikiiii navduv-aj^m Nad*Ijsv*«^ . m ra/voj na.^ duBiO^tsr, »plftii m c-.¦ narutiiijaki daj;;«Anj|ft ?»i».ttttt*s m *•%•:.-. svoje ujo«*i. d* koiik^r amlfio ^4*-; mejo Vas odposUr.c« SJ^t^feij*« ;.-tre .«*mo Vam tu t-dU^ai U*-::;\ : prej t do?mnia»i iu tm?4* »Mer-i prev«»ie f*fet*a,je ?k* j**iuj»y.%.' VaA» atno^^cvi^« y*l»-'K*^A car,-d* nismo o*at»ip*iu (Dalk 9 pfiiLh^f ^ \'d „To je res. Vendar se spominjam, da je na plesu pri gospej Morcerfovi trikrat plesal ž njo; veste, grof, na onem plesu, na katerem ste vzbudili vi tako pozornost." „Ne, ne vem," odvrne Monte Cristo, ne da bi vedel, komu in kaj ima odgovoriti, kajti pazil je samo m Morreia, katerega lica so pričela postajati rdeča. „Stvar je končana; z Bogom, gospodje," pravi naenkrat grof. In n*to izgine, ne da bi vedeli, kam. Pogreb je bil končan, gospodje se torej vrnejo proti Parisu. Samo Čhateau-jRenaud gleda trenotek po Morrelu; toda Morrel, ki so ga zasledovale grofove oči, je zapustil svoje mesto, in iščoč ga zastonj, gre Cbateau-Renaud za Debravem in Bean-champom. Monte Cristo se je skril za širok nagrobni spomenik ter pazil na vsak najmanjši gibljej Morrelov, ki se je počasi bližal rakvi, ki so jo ljudje polagoma zapuščali. Morrer pogleda počasi in boječe okoli sebe ter nato poklekne. Grof nategne vrat ter se s široko odprtimi, nepremično zročimi očmi iu vpognenimi koleni bliža Morrelu. Storrel pritisne svoje Čelo na kamen, objame omrežje in vzdihne: „0 Valentina!" Grofovo srce pri tem vzdihu skoro poči; stopivši korak naprej, položi Morrelu roko na ramo. „Tu ste torej, ljubi prijatelj," pravi. BIskal sem vas." Monte Cristo je pričakoval vsa mogoča očitanja; toda motil se je. Morrel se okrene ter pravi mirno: »Vidite, mohl sem." Grof premofcri mladega moža od glave do peta in je nato videti nekoliko mirnejši. »Ali se hočete vrniti z menoj v Pariš?* „Ne, hvala." „Ati želite kaj drugega?" »Pustite me moliti." Grof odide, ne da bi mu ugovarjal, toda izbere si novo! mesto, od koder lahko vidi vsak Morrelov gibljej. Ta končno vstane, in ne da bi se ozrl le enkrat okoli sebe, krene proti Parisu. Počasi zavije v ulico de la Rotjuette. Grof sede na svoj voz, ki ga je Čakal, ter mu sledi na sto korakov. Maksimilijan gre čez kanal iu krene proti ulici Meslay. Pet minut pozneje nego se zapro vrata za Morreloto, *e odpro pred Monte Cristom. Julija je stala pri vhodu v vrt in z veliko pozornostjo opazovala mojstra Penelona, ki je imel opraviti z bengalskimi rožami. „Ah, gospod grof Monte Cristo!" vsklikne z onim nehli-njeoim veselem, s katerim jo bil Monte Tristo sprejet vselej, kadar je prišel v ulico Meslay. »Maksimilijan se je pravkar vrnil, ali ni res, milostiva V vpraša grof. »Da, zdi se mi," odvrne mlada žena. »Prosim vas, počakajte, da pokličem Emanuela." »Oprostite, toda z vašim bratom moram vsekakor govoriti takoj," odvrne Monle Cristo; »povedati mu imam stvar največje važnosti/ »Torej pojdite," pravi Julija in gleda za njim a svojim ljubeznivim smehljajem, dokler ne izgine na stopnicah. Monte Cristo hitro prehodi stopnice; prišedši pred Maksi-tnilijanova sobe, posluša. Nobenega šuma ne čuje. Vrata prednje sobe so bila zaprta od znotraj; nemogoče je bilo videti, kaj se godi za njimi, kajti pred stekla so bile spuščene rudeče zavese. Grofov strah dobi duška v živi rudečici, prt tem neraz-bnrljivem možu redko znamenje nemira. »Kaj storiti ?" zamrtnra. In tr*cot#k poroifoj«, „Zvoniti :>* pravi. ,o, n*». avarnv oHtaso &*.3v , ter pospeSi sklepe onih. ki va v M*&»iKdfy«ft*vi*m p.?: v g!a.iu r.7oaca odgovori takoj «*r«i! «ia« * Monte i*ri»to s^ t>ltv**'< <*rf &>$ do s:l**i», ;;- * pri njem Hkiepi hitri kakor bU4s, t*tWi* * kwawi••¦*::. vratih, dvigu** zavedo b vktt, kako ** Umrvl \% ;* miri in. puial. pri railjanju HfkU prr*vi Mor.t«> i't'*.*U\ ^%te <.. dobro likati da; va& . wk**u ^ $fMki kaker are*«* ' .Ali »te S4> rajtji,t. ^ptni;*- npr«M M.>rr« 1>W> „» vem; u>da kaj dfJ»Ut*.* Ali ahti» |-t ne more tudi pisati';" Monte Cri>to stopi sekaj irorafcov oa^-re; ter s* -prisili Maksimiljans, da mu pt^ti ?;i«»>piu ..Pisali ste>* ponovi Monte Vntto in ^!i5iwo: ,To sem vam imel te i*#\ |H>vt,dati,,a pravi Ma:: Grof se oxre okoli #eb*, »Poleg piialoega orodja imate *v«je pištole.' i pokaže Morrelu k prstom oro?je, ieJtetV a« taki »Pripravljam se, da odjHH»ij<*ia/ odvrne Makaimi' rPryat»»U5* pravi Moate Criato * fftaaom, {**¦ popisne nežnosti. »Gospod'.1" priloga Jote" it 73. i dne 12. septembra 1106. Hvala Vam na izkazani ljubezni, navdušenju in utrditvi narodne zavesti. Ostanite naSemu prizadevanju mili sodniki — ostanite naše zastave ponos, ostanite naše probuje bojniki! Slava Vam! Po tem govoru so zopet odkorakala vsa ilružtva okrog Tolmina mimo pošte k Gasilnemu domu. Res lepa, velika.s,tayba,.:.Ysa,..v trobojuicak. Tudi tu se je vršil pozdrav in *si-e letnico *vojeg& obstanka. Zgodovina >;. -ivfh društev je v tesni zve/i z zgodo-\'& s trga Tolmin, v neposredni zvezi z mar-fci:-'.:,iitii OM'1'ami v Tolminu, občutljivi zvezi t il«iiih *po« zastarelega birokratizma in ».-•.rij-k«sga /i*tema nasproti Slovencem in i. -Mj^kim Slovanom >ploh. lu Uko je prišlo, ,% ..i pjva društvena pravila bila pbaim v r,--.Mm in da >o prve ča*e ohlaMiiije dopi-- ¦•> h i 'italni<-o v nemškem jeziku, da je /»branj etio obhajali. 2.'> letnico njenega .< :tiska /»rad ."lov^^k*« zastave. Teh žalost-: j*.jauor j a »i pripisovati samo uasproi-,, ;:i it?.**vt& narodnega in kulturnega zaosta-t« -j, u*V}> pripisovati ji* tudi »*Sej premehki -::*:, 11, i;ai«*j >krtsnino,-ti in popustljivosti. I-, : up nw* v*v biti! Mi moramo s»amo/a-;.sr t;t'ustra*l;ivu in odtočno nastopati ter ,'.-;< vati -vujjii pranje. Kar :-i sami pribo-v .. 5*> Im'1"H\o imeli, drugega pa nič ' ^icer ,1,1 v ^vMi^viiti Narodu«* t italnioe in . *.V'«'k'.':i kau.t^* društva v«'seU dnevi ¦' Ur.'---t.<- it-Jf dt-5»o iiar»/!-:i Mnoaka, doba f,':::.'!.!« sr:s, dc^i ?.-':ir<»i:..t Wmkierja, doba :.¦ " i^r;'», ci -t i;ar?'t okolu svbe zbirali, ¦ '.j(41. urtU. MKdu-*-vali m negovali imfo ¦y -'S*'?«*?;**»» u*'*v«iii'»t, «tt*slu dr. LavriCa * .; k\ ,tv\;-ki ;\-v-tavi. ki »e dau«'S razvije. „-*-•> .-» i'N,;k%». o"»MŠ'i.!tin ii» smprt cb k". ,.'•-".:' t.* ;&?\*<>\ ;»» W |M»\teo, zakrito na- • •; . v,^ >.''.« h; iti j.aVmu ulitk«. V kratkih "•¦¦.. :ki:. ¦'¦>¦¦ !*;V> zh"ix!\. h.-deniO U?tV3li, [O • :r «'=h} kr.j .'f.jjj.ii Razvije .'¦•* zastava ju ¦i., x krif.r--.lj u. r.;":w L•"•»» odpre se- ua>im > ' t*'°ir-> ¦',,.*Vn-zxt, *s fi^s prekanijo i« ?ja-• ,„ * r*'*» *r*-«" &er;»udBega vejflja in ra--'-¦-.. •*: iti[."V'ti t:«Si*'k, k: nam je btl pn-j •:.' -,v\<-t !Jt>r.v- ?ak>y t.s« H se r.-i,',vila in -}. -,.* f.-*-S : \i%r; ;;>;^4''J:^. ^R;ika. svoboda ' {¦¦-,>-'*> 'S-¦•¦<":.% Hi"-, L;«''i-eiia -ibi n«« bi ¦ k ».?*'.;«. fA^i^vti **1 [;>«; ;» '«aprt»«Ktvati ¦ ; :'.*'Vi ;.^.A,:; Mi /afcv-vamn na pr>l- ^ ;¦%,-*¦L i j<;*.% |.fV> t,*VA ra<>v(»;» :;» --oi-keri^ gospodarskem in kulturnem polju! In pri tej zahtevi ostanemo trdni, nepremakljivi, kakor so trdni in nepremakljivi naši orjaški vršaci okoli nas. Sporedno z dr. Lavričevim geslom blesti se na zastavi Rokodelskega bralnega drofifc.? geslo: V veda in omiki bodi naš spas. Razumno delo, treznost in pridne roke na pod-.lagi izobrazbe in omike vodi naj rokodelca, dehivcaTv * t«-:u uavi>i.., *<.-, ^; \%m je ;ji*no. da svm moral biti silno ir;-^ <-;It>>s:* jrej-ri^an o t;etVm strašnem, da sem : k*r **=•• *".* ril ter razbil *ipo, da bi videl skrivnosti .i\-**" ; rsr>: ho-Vte !;«nirtiti!* „k'ako ste prišli na te vsu:;„ ^a se hoot ter čita. :«u hiLe jl^id iztrgat: iz rok. >:M l"ri»to. ki je tega pričakoval, ga prehiti in ~v;išs*\ da ,-:e ?e hoteli usmrtiti, Morrel,4 -v;; napisano! pravi grof. Taktike«* Morrel, ki ga zapusti navidezni mir : ¦"'. u; upanje je izgubljeno, srce -.ni je ranjeno, življenje •" --. cfcoli ,«ebe vidisn le žalost in bedo, zemlja se je za me u"; '*?..--'tAU v prah. človeški glas mi trga srce.' Če bi dalje '***¦' Usmiljenje je, če me pustite umreti, kajti Če me ne l';%> «mrf«U, izgubim razum.' ,l'(wit*, gospod, če bi rekel tako, če bi bilo videti, da **a iMVGril » strahom in solzami svojega srca, ali bi mi kdo *%vtml, da nimam prav? Ali bi me kdo mogel siliti, naj ostanem najnesrečnejši človek na svetu! Recite, gospod, recite, če imate vi pogum k temu?" »Da, Morrel," pravi Monte Cristo z glasom, katerega mirnost se čudno odbija od razburjenosti mladega moža. »Vi!" odvrne Morrel z izrazom rastoče jeze ic očitanja. „Vi, ki ste me varali in zadrževali z nesmiselnimi nadami, ki ste me vspavali z neutemeljenimi obljubami, brez katerih bi jo bil morda lahko rešil aH bi bila vsaj lahko umrla v mojem naročju ? Vi, ki ste imenovali svoja vsa sredstva razuma, vso moč nad materijo, vi, ki ste vsaj navidezno igrali ulogo božje previdnosti na zemlji in mi vendar niste mogli niti dati protistrupa za zastrupljeno deklico! Ah, resnično, gospod, če bi se mi ne gnusili, bi se mi smilili!" »Morrel..." . »Da, vi ste želeli, da odloživa krinke. Torej bodite zadovoljni, jaz sem jo odložil. »Da, ko ste mi sledili na pokopališče, sem vam še odgovarjal, kajti moje srce je dobro, in ko ste ^stopili, sem vam to dovolil... Toda ker ste zlorabljali svojo moč, mi sledili celo v to samotno sobo ter mi naložili novo breme, meni, ki sem mislil, da ne poznam nobenega več, — grof Monte Cristo, moj navidezni dobrotnik, grof Monte Cristo, splošni rešitelj, bodite zadovoljni, svojega prijatelja bodete videli umreti!..." In s smehom blaznega na ustnicah, plane Morrel k svojima pištolama. Bled kakor prikazen, toda žarečih očij, položi Monte Cristo svojo roko na orožje ter pravi: »In jaz vam ponavljam, da se ne usmrtite 1" »Zabranite mi to!" odvrne Morrel in vnovič poskusi pograbiti orožje; toda vnovič prepreči ta poskus grofova roka. »Zabranim vam!" »Kdo pa vendar ste vi, da si prisvajate to tiransko pravico nad svobodnimi in mislečimi bitji ?" vsklikne Maksimilijan. »Kdo sem?" ponovi Monte Cristo, »Torej čujte: »Jaz sem edini Človek na svetu, ki ima pravico do tega, da vam reče: ,Morrel, jaz nočem, da umrje danes sin tvojega očeta!'" In majestetično stopi Monte Cristo nalik višjemu bitju svojemu mlademu prijatelju za korak bližje, in ta se pred skoro božansko močjo tega moža umakne za korak. »Zakaj govorite o mojem očetu?" zajeclja. »Kaj ima spomin mojega očeta opraviti s tem dogodkom?" »Ker sem jaz oni, ki je rešil nekoč življenje tvojega očeta, nekoč, ko se je hotel usmrtiti, kakor se danes hočeš usmrtiti ti; ker sem mož, ki je poslal tvoji mladi sestri mošnjo in staremu Morrela ,Pharaona'; ker sem Edmond Dantes, na katerega kolenih si se igral kot otrok." Morrel stopi še korak nazaj, omahuje", omamljen, hropeč, uničen; nato ga naenkrat zapuste njegove moči, izvije se mu krik, in uničen pade Monte Cristu pred noge. Nato se yse moči te krasne narave naenkrat prehude v novo življenje; dvigne se in plane na stopnice, kličoč na ves glas: »Julija! Julija! Emanuel! Emanuell" Monte Cristo ga hoče zadržati, toda Maksimiljan ga Na Maksimilijanovo klicanje prihite prestrašeni Julija, Emanuel, Penelon in nekaj slug. Morrel jih prime za roke in odpre vrata. »Na kolena!" reče z glasom, zamirajočim vsled solz. »Na kolena! To je dobrotnik, to je rešitelj našega očeta! To je..." Reči hoče: »To je Edmond Dantes 1" Toda grof mu položi roko na usta. Julija zgrabi grofa za roko, Emanuel ga objame, in Morrel mu vnovič pade pred noge. Tu začuti mož iz brona, kako se mu Širi srce v prsih, v očeh mu zažari svitel ogenj; naguivši glavo, se zjoka. Okrožnica vsem občinskim zastopom dežele. -¦- V smislu odločbe upravnega sodišča z dne 1. decembra 1886. štev. 3174 B«dw. 3279 smatrati se ima vsak novoizvoljeni občinski zastop kot ustanovljen, kadar postane izvolitev, po dovršitvi' postopanja v smislu § 32 občinskega volil, reda, pravomočna. Naloga je zatorej vseh Članov novoizvoljenega starešinstva (§ 33 obč. vol. reda), da se na povabilo najstarejšega izmed njih zberejo določenega dne ob določeni uri v svrho, da izvolijo županstvo. — V smislu § 37 občinskega volilnega reda treba je, da so za veljavnost izvolitve navzoče vsaj tri četrtine vseh starešin. V slučaju, da ni navzoče označeno šte- ' vilo starešin, smejo prisotni starešine, ako doseže število istih navadno nad polovico celega novoizvoljenega starešinstva, naložiti kazen do40 kronvsemoram novoizvoljenim starešinam, ki bi ne opravičili svoje odsotnosti ali svoje prezgodnje odstranitve. Nalaga se občinskim zastopom, da sporočijo više navedeno vsem interesentom. Opaža se, da predloži deželni odbor v prihodnjem zasedanju deželnemu zboru poseben zakonski načrt, s katerim se način volitve občinskih zastopov bolj jasno določi. S tem se zabranijo vse neprilike, ki so se pojavile v zadnjem Času v nekaterih občinah, kjer se je preprečila redna uprava občine s tem, da se je ustanovitev novoizvoljenih občinskih zastopov pasivno obstruirala. — Od deželnega odbora. Začetek glasbene šole v .Glasbeni Matici" v L|ubl]anl. — Šolsko leto 1906/7 prične z vpisovanjem dne 14., 15., 16. in 16. septembra. Bedni šolski pouk se pričenja 18. septembra. To slovensko glasbeno vzgojevališče podaje učencem umetniško glasbeno izobrazbo v raznih instrumentih, posebno v klavirju in violini od prvega začetka do popolne konservatorijske in koncertne višine, v vioii, violončelu, kontrabasu in flavti do dostojne usposobljenosti za sodelovanje v orkestru, dalje v solopetju od začetka do operne in koncertne višine, v vseh znanstveno teoretičnih vedah, ki so za celotno in popolno muzikaUčno izobrazbo neizogibno potrebne, posebno v glasbeni teoriji, harmoniji, kontrapunktu in glasbeni zgodovini, popolno izobrazbo za razumevanje skladb in predpogoje za skladanje, dirigiranje, pevovodstvo i. t. d., končno v praktični kompoziciji vseh glasbenih oblik. Instrumentalnim učencem se nud< še posebej prilika, izobraževati se v orkestralnih en?emble-vajah, katere se vrše redno vsak teden, in v vajah za komorno glasbo. Glasbeno estetične izobrazbe v zbor o vem petju se učenci uče pri skupnih vajah šolskih zborov in pri event. sodelovanju pri koncertih. — Na zavodu poučuje osem učiteljev. Zavod stoji v administrativnem in disciplinarnem pogledu pod vostvom šolskega ravnatelja Frana Gerbiča, v artističnem pogledu pod vodstvom koncertnega vodje prof. Mateja Hu-bada. Šolnina znaša za razne predmete od 2 K na polleta do 4 K na mesec, le za solopetje 8 K na mesec. Natančneje se izve iz plakatnih objav in pri društvu v Vegovih ulicah št. 5 v Ljubljani Odbor „Glasbene Matice". BarOR Appel, vpokojeni general topništva in bivši deželni šef Bosne in Hercegovine, je umrl v petek v Gradišču ob Soči pri svoji sestri. V ponedeljek zjutraj so prepeljali truplo iz Gradišča na postajo v Zagraju, odkoder so je odpeljali po železnici v Arad na Ogrskem. Pogreba se je udeležilo vojaštvo iz Gcrice ter razni dostojanstveniki. Cesarja je zastopal pri pogrebu baron Fejervarv. ProŠa)a. — Kakor že naznanjeno, priredi 7. oktobra t. I. „Slov. bralno in podporno društvo v Gorici" veliko veselico s petjem, godbo in srečkanjem na vrednostne dobitke. Odbor se obrača tem potom do vseh onih, ki so prijatelji našega slov. delavstva, z uljudao prošnjo, da priskočijo na pomoč s tem, da podarijo društvu kak dar ali pa vsaj nakupijo nekaj srečk, ki jih bo ponujal naš dru, štveni obhodnik Rejc. Imena vseh darovalcev se objavijo v „Soči". Vsaka srečka stane 20 vin. Dobitkov bode 20, in sicer v vrednosti od 5—20 kron. Z ozirom na to, da je čisti dobiček namenjen v blag namen se odbor nadeja, da se ne bo nikdo branil, po svojih močeh pripomoči društvu do kar najugodnejšega vspeba veselice. Slovenska Čitalnica i Dol. Vrtojbi vabi k veselici, katero priredi v nedeljo dne 16. septembra 1906. na dvorišču gostilne nV Gradu". Začetek ob 3'/, uri pop. Vspored: 1. M. Sta-huljak: „Iz slovenskih planin", venec slov. narodnih pesmi, udarja tam. zbor Čitalnice v D. Vrtojbi. 2. A. Leban: „Slovenska deklica", mešan zbor pevsk. in tamb. dr. „Pod-gora". 3. H. Sattner: „Tirolski drvarji", koračnica, udarja tamb. zbor pevskega in tamb. društvo „Št. Andrež". 4. Igra: „Vedeževavka", gluma v jeznem dejanju, igrajo dibtantje Čitalnice v D. Vrtojbi. 5. H. Volarič: »Pogovor z domom", mešan zbor bralnega in pevskega društva »Napredek" v gor. Vrtojbi, 6. »Venec hrv. popievoka" udari tamb. zbor društva „Podgora". 7. I. pl. Zaje: „Crnogorac Crnogorki", možki zbor bralnega in pevsk. dr. „Zvezdau iz Sovodenj-Rubij. 8. Igra: „Kmet -Herod"-} ali gorje mu, ki pade dijakom v roker igrajo diletantje Čitalnice v Vrtojbi. 9. Ples. Vstopnine: 1, sedeži: 1 K, uštevši vstopnino, 2. sedeži: 70 vin., uštevši vstopnino, 3. stojišča 40 "inarjev. Pri plesu svira vojaška godba iz Gorice. Ker je čisti dobiček namenjen za razširjenje društvene knjižnice v javno knjižnico, se nadeja obilne udeležbe odbor. »Slovenec za koroške Slovence — v „Miru" čitamo: „ Vsakdo razume, da tednik le težko polemizuje z dnevnikom. Kljub tel ti se nismo ustrašili nam usiljene polemike s »Slovencem", v trdni zavesti, da bo zavedna in samostojno misleča slovenska javnost kateregakoli mišljenja morala pritrditi upravičenosti naših zahtev, kakor hitro jih bo spoznala v nekaljeni luči objektivne resnice. Zato smo v zadnjem času začeli naš list pošiljati tudi takim, ki doslej še niso bili njegovi naročniki, od kojih pa smo domnevali, da bi kot razumni ljudje v zadevi tako pereče volilne preosnove morda vendarle hoteli poslušati poleg ljubljanskega tudi še — koroški zvon. Saj le tako je tistim, ki sami ne stoje sredi političnega vrvenja, mogoče napraviti si lastno, pravo sodbo o tej stvari. Učinek se je čudovito hitro pokazal: »Slovenec" je kar črez noč postal za 100 odstotkov — krotkejši in finejši in mu nadaljevanje te interesantne debate kar nič več ne diši. »Slovenec" se je »Mira" celo tako zbal, da je začel agitirati zoper naročbo na ta edini list koroških Slovencev. To je tem gorje, ker je gospodom iz katoliške tiskarne dobro znano, da je »Mir" pasiven, ker je samo katoliški tiskarni za »Domoljuba", ki ga je pred dvemi leti prinašal kot prilogo, dolžan 1850 K, ki jih bo treba vsak čas plačati, ker je katoliško tiskovno društvo izterjanje izročilo že svojemu pravnemu zastopniku. Ne bodite torej tako skopi in dovolite vendar milostno, da potom vabila na naročbo spravimo vsaj en del tistega denarja skupaj, da plačamo dolg pri — prijateljih. Saj nikogar ne silimo, da se mora -na naš list naročiti; uverjeni pa smo, da je tudi v vrstah »Slovenčevih" pristašev še zelo, zelo veliko poštenih rodoljubov, ki jim ne bo pretežka žrtev štirih kron na leto — za koroške Slovence! Sapienti sat!" Poroka. — Poročil se je gospod Milo Seme, uradnik državnih železnic v Ajdovščini, z gospodično Marico Rotarjevo iz Spod. Šiške. Precejšnje levilo Nemcev iz Beljaka je bilo v nedeljo v Gorici. Ti Nemci so nosili na prsih ostentativno nemške barve. Laški listič »Corriere", glasilo magistratovcev, je ves iz sebe, če vidi le enega Sokola na ulici v Gorici, ter kriči, da je to provokacija; ali sedaj ko so šli Nemci in Nemke po mestu z nemškimi znaki, ne ve nič o nikaki provoka-ciji. — Nič ne kliče na pomoč proti Bizziva-čem", kakor to dela nasproti Slovencem, marveč lepo molči. Ti laški bedaki imajo pred Nemci res velik rešpekt, ki jih bo pa svoj čas še drago stal! Tri Slovence zapodili, tri Nemce so vzeli v službo na kolodvoru državne železnice v Gorici. Tri delavce slovenske narodnosti so bili vzeli v delo v magazinih na novi železniški postaji. Sedaj pa so jih kar naenkrat odslovili ter postavili na njih mesto tri Nemce. Načelnik je rekel, da so Nemci prosili za delo naravnost pri ravnateljstvu. Ali je torej ukazalo ravnateljstvo odstraniti slovenske delavce ter "jih namestiti z nemškimi, ali je načelnik pokazal tu zopet enkrat svojo ljubezen do Slovencev? I — Taki slučaji so kričeči, ali nikogar ni med nami, ki bi se potegnil na pristojnih mestih za slovenske trpine! Karavanska železnica bo otvorjena slovesno dne 30. t. m., to je proga: Beljak - Rožnado-lina in Celovec-Jesenice. Dobra letina je bila letos za frančiškane na Kostanjevici in na Sv. Gori Še posebej. Cele trume ljudij, (na tisoče jih je bilo) so bile v Gorici v soboto in nedeljo ter so obiskale Kostanjevico, največ pa jih je šlo naravnost na Sv. Goro. Patri so nabirali, in sedaj štejejo, koliko je dal praznik Marije Device skupička. Velika mora biti ta svota, katero jim je zneslo napačno verno in fanatizo-vano ljudstvo v samostan; doma manjka v kaki hiši vsega, za božjo pot pa mora biti denar, in še posebej ?i maše in »dober namen" na Sveti gori. Ubogo ljudstvo, kako je zlorabljeno! »6orlca" o narodni slabosti v Tolminu. — Giasilo furlanskega poslanca dr. Gregorčiča ni moglo zamolčati slavuosti v bodočem volilnem okraju, kjer naj bi se »deputato friulano" zopet prelevil v »slovenskega" zastopnika. Toda od vseh pevskih zborov je omenila le one iz Cerkna, Št. Petra, »Kolo" h Trsta..... »Gorica" je izbleknila, da je te zbore m o-r a 1 a omeniti. Čndna pota uredniške karijere! Da ni morala, bi ne bila omenila niti teh! O postrežbi tolminskih gostilen laže, da so zlorabljale priliko. Posebe je vzela na piko hotel »Modrijan", češ, da je stala pečenka K 1*20 in žemljica 10 v., — dočim je res, da so bile cene običajne. Ako je pa kdo res naletel na natakarja, ki je goljufal z višjimi cenami, kar se dogaja povsod, tedaj bi bila pač njegova dolžnost, da bi naznanil to gospodarju, ne pa da maže in laže po farškem trobilu! Dalje omenja hudomušno, da so bili v tem hotelu 3 laški natakarji..... Nu, bili so zares trije natakarji iz Gorice, ki ne vedo, kaj so. Kaj naj naroče slovenske natakarje iz goriške kuhinjske šole V! Ali so zlobni črni gospodje! K poročilu O tolminskem SlavijU, — Za slavnostnim govornikom gosp. Komeloro se jo oglasil k besedi starosta Solkanskega Sokola dr. F ran k o, ki se je v vznesenih besedah zahvalil za lep sprejem. Pyrot6hnllY g. MakUC iz Gorice je pokazal na tolminskem slavlju svojo veliko strokov-njrško spretnost in znanje, tako, da ga moramo kar najtopleje priporočati društvom in prirediteljem raznih veselic ne le v naši deželi, ampak tudi zunaj nje. Na Gorenjskem n. pr. večkrat rabijo pvrotehnike, pa najetnljejo tujce — dočim je v bližnji Gorici izvrsten slovenski pyrotehnik Makuc. Svoji k svojim ! naj se upošteva na vseh poljih. Junaški Sin 65-Iefnega moža, 25-ietm Benedikt Podberšič v Vrtojbi je čistil včeraj 25 m globok vodnjak; kar se je podrl obzidek in zasul mladeniča. — Trebaio je hitre in nujne pomoči. Cela vrsta mladeuičev in mož je začela delati, ali zbežali so drug za drugim od strahu, da ne zasuje tudi njih. — Dela se je lotil tudi 65-Ietni Blaž G o r k i č, ki je delal sam nad 378 ure ter končno rešil nesrečnika še živega. Ne vemo Še, ali ga bodo mogli rešiti, ker poškodovan je hudo. — Prvo pomoč mu je dal g. dr. Brecelj. — Junaški čin G o r k i č e v zasluži Iovorjev venec, javno pohvalo in zahvalo. Čast mu! Napaden je bil neki gospod iz Gorice v nedeljo zvečer, ko se je peljal skozi Gor. Vrtojbo na biciklju. Dva sta ga prijela, vrgla s kolesa, udarila in pretepla ter mu vzela klobuk. V Dol. Vrtojbi sta se potem še bahala s tem junaštvom. Oba tička sta že znana. Naj jih le pošteno kaznujejo! Denarna moč »Sfidnarke". - To društvo, katerega namen je ustanavljati nemške trgovce in obrtnike na slovenskih tleh ter poku pij ati slovensko zemljiško in hišno posest, je imelo lansko leto 28.000 članov (4000 vx, nego leto prej) in je nabralo darov 43.310 K 20 v (za 20.927 K 30 v več nego leto prej!). Nesramno drago je računal voznik P. voz-nino med Sv. Lucijo in Tolminom v soboto. Kar po 2 K ali 1 K 60 v za osebo je zahteval, dočim so se drugi vozili po 60 v za osebo. Tako izkoriščanje je škandalozno in moža nič ne priporoča! Pretep je bil nastal med laškimi in slovenskimi delavci pri Solkanu. Težko sta ranjena Josip Čičigoj in Anton Komet Policija je že prijela dva laška pretepača delavca u Italije; pišeta se A. Mariotti in E. Pellirioni. Prijela jih je policija, ko sta šla na kolodvor, da bi se odpeljala v Italijo. Tretjega Laha še iščejo. Čičigoj in Komel sta v bolnišnici v Gorici. PO Stopnicah je padel doma r Mirnu 76-letni Anton Marušič ter se poškodoval po telesu tako, da so ga morali prepeljati v goriško bolnišnico. Na magistrat hodi zahtevat denar neki Iv. Valenčičt?) Tudi te dni je šel tje, precej natr-kan, zahtevat, naj mu dajo denarja, da bo mogel živeti. Redarji so ga aretirali, ker je kričal in razbijal po magistratu. PO ključe |e prišel v Gorico iz Selc pri Ronkih 37-letni A. Mojmas, in sicer po kljuj1 pri omari in kleti, katere je vzela žena s sebo" ko mu je utekla iz hiše. Šel jo na glavarstv v Gorici, kjer so na njegovo željo poklicali k njemu ženo, da mu izroči ključe, za }-ale mu je toliko; za ženo mu ni nič, je rejp| da je še preveč žensk na svetu. ' SkOZl Okno je Skakal topničar Makso KoU iz Sv. Križa na Vipavskem; vsako jutro ^ časa, ko je bil topničarski polk na Krškem' je Makso iz Vipavske doline skočil, ko se C zbudil, skozi okno v pritličju vojašnice" te* zapetelinčkal. Lepo je bilo! Drugi so ^ mučili na Krškem na manevrih, on pa ]e L lepo v miru v Gorici, in služil je Za$^ tedne. »Urlaub !" Ko so se topnicarji ?*$ je pa spal Kobalov Makselj zopet v ^'' nadstropju. Zvečer se je bil malce opij ^,u, ,'., veselja, da zapusti vojašnico, ko se j? ,{!.L;' zjutraj, korajžen, vesel, pa mu je by.o'V. vedno v glavi, da se nahaja v sobi v pritli^' in bumf skozi okno! Od tu je bilo j,u 'Q" globokejše nego iz pritličja, in Maks*.;; r; zapetelinčkal, ampak obležal na tleh. Pra' da sicer ni nevarno poškodovan, aH v^ni.-so ga poslali v bolnišnico — drugi, ki ni«,. skakali skozi okno in niso petelinčkuii, ho '•' že Šli na »urlaub". ' Krojaškega pomočnika za majhn ovenluelno mešano delo se sprejmi; takoj. - Naslov povtf uprnvnfttvo »Soče«. RAZGLAS. Podpisana si asojata naznanjati, dt smeta od 1. avgusta tekočega letia di.> — vsled pridobljene koncesije od o&rfce oblasti — sprejemati vsa naroči]* električne luči * fe I M M in gonilnih naprau, kakor tudi vsa popravila spadajoča t te stroko. Z odrom na dolgoletno veAbfmjf pri najboljših tvrdkah ta stroke (Sohu-ckert, Siemens A Halke) pričakujeta d% so bode ilavno občinstvo ravno tako '> upno obračalo na podpisnica kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno k-vršitev vsakega naročila spadajočeg* i našo stroko. Sprejemata cenj. naročila ter dajati, razna pojasnila •podtovanjem odana Ivan Potočnik & A. igel Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode ta električne lati « fiirHa tajtJUct itn. Ji Razgled po suetu. Gusarji al» Dalmacijo. -- Cesar ^ prehladil, in zato niJpriSel v Dalunui.jo fc» morskim manevrom. Sicer se počuti o«var i' dobro, ali previdnost zahteva, da se iv iz* \ stavi novi nevarnosti prehlajeuja. 't'"**-1 nadomešča nadvojvoda-prestolouaslednli' 1' Ferdinand. — Tako poročajo z Dunaj;1 1^'; vzrok pa utegne tičati v berolinski [-V|Vi glede okupiranih dežel, Nadvoltoda Franc Ferdinand je dopei ^ opoludnez dvornim vlakom v Pulj k pomori manevron. V Divači ga je sprejel n;^!s-t;'* Hohenlohe ter spremil v Pulj, kjer i? ['1 prestolonaslednik slovesno sprejet. V Divači so pozdravili nad vojvodo z «:I vahnimi živio-klici. Nabranega je bilo n5rxv ljudstva. Nadvojvoda je stopil z vlaka ter "> govavjal prijazno. Vihrale so slovenske zaswyA tudi na postaji. Zasuta ml — Iz Tiflisa poročajo., da *° bile zasute vasi Kvarel, Kreps in Telov, w sicer jih je zasulo kamenje, blato in p'^ ki se je privalilo iz gor v dolino. 2«W JJU;!1 pogrešajo, nad 50 mrličev so potegnili „firnl papii" le Izvollen, —V soboto zjutraj . jjjj ^voljen v Rimu generaiom jezuitskega 'jj pater Frančišek Wernz, Nemec. Rojen . letu 1^42. v Rosweilu pri Kolinu. General Jezuitskega reda se imenuje na sploh „črni lapež."' Jezuitski red je mogočen in „črni tapežu pogostoina vpliva na »belega papeža." j)a je izvoljen Nemec, treba pripisati okolici, da je nemški cesar odprl ^ata jezuiten>« i Seničijo; a izvolitev Nemca generalom je id strani jezuitskega reda Čin hvaležnosti do remškega cesarja, ki se je pa baje v zadnjem jLsij tudi sam trudil, da naj bo general jezui-10? Semec. To je bilo vse . >kako že .napjrej ioloierio — pa so vendar v iUrnu v konkiavu :«Gitje klicali sv. Duha na pomoč, da izberejo ',Tgvega moža za svojega predstojnika! Volitev jezuitskega generala se vrši ; jico. Volijo predstojniki petih asistenc (Ita-%i Nemčija, Francija, Španska, Angležka> a 'oičolniki 27 provinc. Pokojnega generala o.M«ufla s0 wvoliU v samostanu Loyola na ^jkem, sedanja volitev se je vršila v rirn-Lg (Jcrraaniku. Jezuitskih generalov je bilo u^>j 24 in sicef 11 Italijanov, S spancev, 4 j'riL.:ozi. en Čeh, en Nemec, en Nizonemec s eu Švicar. Sedmi koniret slovanskih časnlkirjev je bil strjen dm; *. t. m. v Ogrskem (iradftfu. \erguti jtonovitev stolice za časnikarje n. pr. na »rfoMli^ču v Pragi. Vevera jo refcriral o ustalitvi slovanskega dopisnega urada. Ito\n je fcroiai o novem tiskovnem znkonu. Nemško bfOdOVje,. ki se nahaja v Sredozemlju morju, namerava priti tudi v Jadransko ije Ni še znano, Katera pristanišča obišče. Ltird, znani romarski kraj na Franco-,«% hoče francoska vlada - k & preti! tiski Sokoli, ki so potovali v Črnogoro, i bili '/m v Dubrovniku sprejeti najsrčneje, i Crtinjnh v Ornigori pa je bil pozdrav nad »a presrčMi. Sokoli ponesejo s slovanskega ;;a oojlnpšo spomine v svojo domovino. BtjkOt Rokt. ¦¦¦'/, Heke poročajo, da so » *Jli v Novem Hrvatje z Heke in iz Pri uri ter osnovali odbor reških Hrvatov, ki i.:i^!i|iis hrvatskih trgovec na Reki in or-piiim hrvatsko zvezo za nakupovanje pri tv;En in za gospodarski bojkot Lahov na Ikii Ifrittti zemlja i tonškiR rokth. Hrvatski kwroi!«jo_, daje veliko posestvo Pisaroviuo |k:i!o i'ot Nemcev h Mitrovice za li4()X0'> K. |i>'?ivo ima 10,'JO oral, od teh L00 gozdn, k t* \m\fii vsaj 800.000 kron, tako da so j&v dobili zastonj. Vrhu tega so kupili |»w'j'.vo pod zelo ugodnimi pogoji. Posestvo bilo najprej na ponudbo domačim Hrvatom, fc sa pa niso hoteli kupiti, so se pogajali, fctoli. in slednjič je prišlo — v nemške Občinsko volitve ? Dobrluju v Istri pomenjaji, ¦v&t-ko stranko velik uspeh. Občina seje *iii:i namreč avtokratstva rodbine 1 Šarit-' Hrvatska stranka je zmagala v III. in terniu z veliko večino, v I. pa enoglasno. Poijiki otroci Mčt}o iftUti io ooniko. - V Nas;-u uokrajini se množe slučaji, da se pvU otroci branijo pri verskem pouku od-pš!;ati v nemškem jeziku in moliti „Oče po hemSki. Vse kazni ne pomagajo nič. p naletu pruskega naučnega ministra pride '«miij neki ministerijaliu svetnik, da se potuje s šolskimi oblastnijami, kaj da je iv stvari V! 8Wt a00W« U ČOkO, - .Budivoj" je r**ei na uvodnem mestu sledečih deset za-v***- J Vedi, da te je Rog ustvaril Čeha; ^ odpadnik. 2. Ne vdajmo se! 3. Ce-i*^ otroka v češko šolo. 4. Izobražuj se! ^»j! »;; Bodi plemenit človek! 7. Pokori' * narodni disciplini. 8. Bodi dober go-|Msr i<, ^Voj| j^ svojim » iq% yaruj 8i zdravje. hftčili Iz Roti|e, — 8. t. m. je bil ustre- fty revolucijonarec Krunovi, kije umoril r:oria Zimmermaua in njegovo soprogo. Z p sta bila ustreljena še dva druga revo- , * ^ostromaški guberniji je opažali močno ^oijo agrarnih strank. V to svrho se vrši r©> shodov. državni ječi v Taškentu so odkrili p| l»d/emski hodnik, ki so ga izkopali ujet- \ * i10^ v0tlstVOm ni nem vili sanpriAV redarji, izmed teb eden težko. Straža je stre- | G. Dujmič (Duimich), govorili so dr. ljala, vsled česar so bile tri osebe ranjene, (Grossich), Dujmčičin Širola. 16 pa aretovanih. V glavni sinagogi v Kerfiu je eksplodirala bomba, ena oseba je bila ubita, ena pa ranjena. Iz Petrograda poročajo : V zadnjih dveh tednih je bilo radi političnih deliktov aretovanih 3000 oseb, več stotin v Moskvi. Listine, Jri so^jajj^^o^ujejo^a se je nameravalo vprizoriti novo vstajo in sicer v mnogo večem obsegu, nego li v minolem letu. V vseh gu-bernijskih mestih je število detektivov pomnoženo. Vojno sodišče je obsodiloKonoplianikovo, monlko generala Mina, ha smrt na vešalih. Za časa kazenske razprave je bila popolnoma mirna ter je smehljaje poslušala čitanje smrtne obsodbe. Treba je, da obsodbo potrdi veliki knez Nikolaj, vrhni poveljnik gardnih čet. Grosič Ali niso imeli prav tisti, ki so klicali, da Reka ni laška?! Shod je bil tudi na Sušaku. Sklicali so ga Hrvatje. Dr. Bakarčič je izvajal, da je reške avtonomaše vznemirila sloga Srbov in Hrvatov z Madjari in da zato so doživeli reške dogodke. Sprejeli so resolucije-,-^ kateri poživljajo hrvatsko prebivalstvo, naj se vzdrži vseh daljnih protidemonstracij. jionštatujejo, da mesto Reka živi v pretežnem delu od slovanskega elementa, zato določa po samoobrambi, da se bojkotira javne lokale, trgovske tvrdke in trgovce na Reki, ki niso Hrvatje, Srbi, Slovenci ali Madjari ter se tako pridružuje resoluciji, sklenjeni v takem smislu v Novem Vinodolskem. Potem se je vršila dostojna demonstracija po Sušaku. 8. t. 'odstvom njegoviU saperjev. 'ba < popoludne je neka neznana tisi KVr8la V urednistvo »Bott Zeitung« v E? b0mbo z gorečo vrvico, ki so jo Se pravo-L°tZapnziU in u8flsili- Popoludne je bila I ,riJmv'«Jskemu vozu vržena bomba, ki se ' u*u razletela. Ranjeni so bili trije Dogodki na Reki. K d o j e prvi izzival?— Fran Su-pilo, urednik „Novega lista" na Reki in narodni zastopnik, je priobčil pod zaglavjeui flTko je prvi iznzvacv' članek, v katerim piše mod drugim: „Ko je posebni vlak s Sokoli prišel iz reškega *unela in mimo h«*»tela Deak prišel skozi „Cor*ijo Denk", je bil pričakan z urnebesnim žvižgom in grdim krikom od strani tam obranih T a l i j a n a S e v. To je fakt, katerega more potrditi 700 v vlaku se nahajajočih Hokolov in stotine ljudi j, ki so bili na cesti. Sokoli torej niso došli niti na postajo, še. so potovali, pa so bili že negostoljubno insultirani. ~ Zakaj so i/žvižgali vlak, ki je vozil z vso hitrostjo? Zakaj? F.vo vprašanje i Nu to se ne more odgovoriti drugače, nego da se konstatuje, da Hrvatje niso izzvali prvi, da so bili Sokoli izzvani še prej nego so s t*o p i 1 i n n reško zemljo." Dokazano je torej jasno, da so bili na Reki teftifaci Lahi! Napadli so Hrvate I.ahl tako, kot leta l.SiU. V Zagrebu je bila taftas razstava. 400 Dahnalincev je bilo na potu čez Reko v Zagreb. Ob. H. zvečer so imeli dospeti v Reko s parniknm. Iz Splita jo odšel paruik ob določeni uri, dospel pa na Reko z zamudo 8 ur; zamudil je pnrnik na ukaz oblasti, da se prepreči na Reki nameravan n a p a d n a Dal m a t i n c e. Paruik je prišel drugo jutro ob 4. Dalmatine! so takoj vstopili v vlak. Na postaji na strani »Corsije Deak" pa je napadlo Dalmatince kakih 200 oseb s kamenjem, žvižgom ter izzivanjem. Celo noč je Čakala ta sodrga na Dalmatince, da jih je j mogla napasti. Dalmatine! se uiti zganili niso, I šli tiho v vlak, pa vendar so bili napadeni, j Tako so jih napadli tudi letos brez vsakega vzroka. Kako lažejo laški listi! - Laiki lihti so priobčili vest, da go Hrvatjo na Sušaku udrli na tamkajšuje pokopališče ter oskrunili laške grobove, potrgali napise itd. Vse to Je le grda, infanua laž. Poglavarstvo sušaško-trsatske občine je takoj izdalo izjavo, da je omenjena vest izmišljena neresnica, in načelnik Račič je sporočil to tudi Jaškemu ministru za zuuanje posle v Rimu. Kako napadaj o Hrvate na Reki. — Hrvata Antona Slaven, starega 37 let, so napadli v ulici S. Vita, v glavo so mu vrgli čašo; težko je ranjen pod jednim očesom. Dva napadalca je policija aretirala. V gostilno v ulici del Fosso so udrli Lahi ter napadli, hrvatske goste; prišlo je do velikega pretepa, tudi iz samokresa so streljali. S kamenjem so razbili na trgovini nekega Hrvata v ulici Govorno mal hrvatski napis. Napadli so lekarno Babic, ker ima na sliki Odrešenika flekarna se imenuje „pri Odrešeniku*; tudi mal hrvatski napis. Bombardirali so sliko Odrešenika, da uničijo hrvatfiki napis. Tu se vidi pravi fanatizem, pravo narodno sovraštvo. Ko je hotel Hrvat Josip Šnarid kupiti na Reki ob 11 V« po noči v novinskem bureauju novine, so ga napadli štirje Lahi ter ga težko poškodovali na glavi. Dva napadalca so zaprli. Udrli so v gostilno nTirolesea ter tam vse preobrnili in premetall Tako tudi v kavarni „Adria", kjer je bilo nekoliko Hrvatov. Dva shoda. — Eden so je vršil na Reki, sklicali so ga Lahi. Govorili so seveda o hrvatskih »barbarih" ter se zgražali nad njimi — za reči, katere so zakrivili sami Lahi. In kakšni so ti Lahi? Predsedoval je Gospodarstvo. Gospodarska razstava i Zagrebu, — Gospodarska razstava, ki je bila 1. t. m. odprta v Zagrebu, je najvažnejši dogodek tega leta na gospodarskem polju na vsem slovanskem jugu. Na tej razstavi se v majhnem času in z malim trudom lahko poučimo, v kakih razmerah živi, s kakimi sredstvi producira in kaj pro-ducira hrvatski kmet — in hrvatski veleposestnik. Oboje pa je zelo poučno in zanimivo. Pred 15 leti je bila v Zagrebu tudi go-Bpodarska razstava, katero je napravilo „hr-vatsko-slavonsko gospodarsko društvo" v proslavo petdesetletnice svojega obstanka in delovanja. Na razstavi 1. 1891. bo se javno pokazali vsi pomankljaji na polju kmetijstva, sadjarstva, vinarstva, vrtnarstva in živinoreje. Hrvatski rodoljubi so spoznali, da je treba organizacije in da tu treba temeljite reforme, Če se hoče doseči obrat na bolje. Delo je začelo po razstavi 18i»J. 1. i» rezultat tega 15-letnega delovanja jo zbran na letošnji razstavi v Zagrebu. Letošnja razstava pa ni le mrtva izložba lepih poljedelskih pridelkov ne, letošnja razstava jo neke vrste visoka šola za poljedelstvo, Vsak dan se vrše predavanja in praktični poskusi o vseh možnih vprašanjih, ki zanimajo poljedelce, vinogradnike, vrtnarje, živinorejce, gozdarje, lovce, ribiče, itd. Polog stalne razstave poljedelskih produktov in poljedelskih strojev so ves čas posebno začasne razstave govedi, konjev, prašičev, psov, pe-rotnine, zgodnjega sadja, jesenskega sadja, cvetlic itd. Zanimivo in podučno za gospodarje, ki stremijo po napredku. Po „Doni." Koliko je stalo do zdaj pogozdovanje Krasa? — Do konc*:. leta 1905. (od 1. 1884.) se je posadilo po Krasu 53.00)0.830 gozdnih drevesc, večinoma črnega bora. To je stalo 339.08:Y20 kron. Če pogledamo, kakšen je nas Kras sedaj in kakšen je bil nekdaj, moramo reči, da se je doseglo s to svoto mnogo uspeha. Za na-sadbo 1 hekttria zemljišča stalo je na goriškem Krasu povprečno 3811 K, gradiščan-skem f>9 15 K in na sežanskem Krasu 62'78 K. Da se je nasadilo 1000 dreves, stalo je: na goriškem Krasu 472, na gradiščanskem 7 21 K in na sežanskem Krasu 7 41 K. Leta 1905. m je posodilo na novo 46-34 hektarjev zemljišča. Vsega od države posajenega zemljišča je sedaj 3,147.916 hektarjev. Razun tega so posadili tudi privatniki 416794 ha zemljišča, za kar so je dalo iz drevesnic 5,025.790 drevesc. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi BaStelJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEggLC Najceneje kupovalšfie dlroberžke0a In frebneg« blaga ter tkanin, preje Id nitij. POTREBŠCiNE za pisarnice, kadilce in popotnike. NajboljSe Sivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za foojafojn^ šsvljarjo. Svetlujiee. — Rožni venci. — Masne knjižice. lišna obuvala žayse letna Jase. Serorazi^ Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi, i 35-8 Stara tvrdka pri kateri se stalni odjemalci poslužujejo že nad 30 let! Druge reklame ne potrebuje moja krojatka delavnica in trgovina z gotovimi oblekami. Vabim cenj.g. naročnike, da si ogledajo vsak 5as v moji trgovini te dneve dospelo spomladansko in letno blago. = flnton Krušič, ===== krojaški mojster In trgovec v Gorici tek. frana 3oslpa 35 — tek. 3oilpo Oerdf 33. - Išče se ¦ 1 podkovača in 1 tolarja Ponndbe na: Odorlco Cerolcl — Piran. Dobra gospodinja sprejme dijake na stanouanje hi hrano po nizki ceni. poleg tega se dobiua in- strukcljo sedmošolca. Več se izve v ulici Godelli št. tO. Jednoletni prostovoljec išče stanovanje (sobico) = s hrano =^= pri kaki boljši, laško občujoči rodbini v bližini vojašnice 47. polka. Kdo — pov6 upravništvo. Zahvala. Podpisano županstvo zahvaljuje najprisrčneje vsa p, n. društva, odposlance in vdeiežnike, ki so počastili s svojo navzočnostjo trg Tolmin v tako mnogobrojnem šte ilu o priliki slavnosti dne 8. t. m. Zahvaljuje vse, brez razlike stanu in naslova, za njih trud in požrtvovalnost, ki so pripomogli, da se je slavlje tako veličastno zvršilo. Hvala in slava! Uam kliče; G'ABfl'RSČI& robmin, dne 9. septembra 10O6. Meblovana soba (pripravna za dva dijaka) se odda u najem == bodisi s hrano ali brez. = Naslov- pove upravništvo. A. vi Berini Gorica, Šolska uliea št. 2. uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste najboljših M iz Istre, Dalmacije Milfette, Bari in Niče e prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron -'80, -"88, -•96.112,1'20, l'36v M4,160,180, 2*-. ~— Na deBelo cene ugodne.------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se ; A Q Q I J JT Q V pušča kupen do popolne vporabe olja; po .-*--*-**- w c/ vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga —------------mila in sveč.---------------- Meblovana soba se odda v najem bodisi s hrano a!i brez. Naslov pov6 upravništvo. __ Cene zmerne. Živinorejci! Na slov. odd. deželne kmetijske gole v Gorici (Tržaška ulica štev.43) je ustanovilo tukajšno c. kr, kmetijsko društvo plemensko postajo z marjasci velike angležke yorkschir in largebleck pasme. Za skok je plačati l krono. Dvonastropna hiša v Gorici, 10 minut oddaljena od sodnijske palače, obstoječa iz 15 sob in 8 k u h i n j, velikanska klet, vodnjak in vrt, ki preseže z dvoriščem 514|10l, se proda za 9000 for. Naslov pove upravnistvo .Stifie". Adolf Fey I urar in. optiker na voglu Tekališča Frana Josipa in Via Leoni ' V GORICI » Vsprejema poprave ur in optičnih predmetov vseh vrst. , — 1 Zalog«! žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst i —— in optičnih predmetov. -------- 1 Za Vsako uro se jamči 1 leto. Andrej Fajt pekovski mojster v Garici Corso Franc. Gius. it. I Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naročila s izvršuje točno in natančno po želji S naročnikov. • Ima tudi na prodaj različne moke, t fino pecivo, fina vina in likerje J m po zmernih cenah. J t Z» «vUko iioB priporoča goriške • S plnce, potice Ud. • Prostovoljna prodaja. Na prodaj je zaradi preselitve uelika hiša na Jesenicah Hiša stoji zraven novega kolodvora. Pri hiši je hleo, uodnjak in 2 urta za zeienjauo in (udi ose občinske praoice. D hiši se izuršujela sedaj 2 obrta in sicer: izursfno uspeuajoča moderno opravljena pekarna in prodaja delikates. Natančne pogoje pove dr. I. Vilfan, odvetnik v Radovljici. F. Podberšife, avtoriz. kamnoseški mojster. Gorica, Tržaška ulica št. 17. 1 Priporoča -------- slavnemu občinstvu za bližajoči se vseh vern*h duš dan svojo bogato zalogo različnih nagrobnih spomenikov, bodisi priprostih ali finih iz kraškega kamna najbolje vrste za 15 K in više. V zalogi Ima tudi razne ka menite plošče, umivalnike za kuhinje, žlebe itd. itd. Sprejema in izdeluje vsakovrstna kamnoseška in v strngarsko == stroko spadajoča dela po prav zmernih cenah. —— Odlikovana pekarija in sladčičarna v Corici na km v (lastni hiši) izvršuje naroČila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In likerje na drobno alt v originalnih butelkah. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno posjreži,, 8Psv* po jako zmernih cenah. -••. TrL>o\/$ko-obrtqa zadruga V Gorici i reg-iatrovana zadruga z neomejenim Jamstvom. i Nafielstvo in nadzorstvo ^Trgovsko-obrtne zadrugo v Gorici« jo z ozirom tia '4 premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni )A seji dne 30. decembra 1005. sklenilo za leto 11)06. ta-le način poslovanja: 8 Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po ft 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. ri Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi i na 10 ali več let. * Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnim; * '/«% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. p Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4'4%, * večje, stalno naložene pa po dogovoru. > Deleži so dvojni: opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. * Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. i 1*3) Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, & h| naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«, | pŠ Načelstvo in nadzorstvo. $ .Narodni kolek' Knjigarna A. Gabršček. koleke, poštne znamke in use poštne ured| nostnice prodaja Trgovce s perutnino in jajci za velike in male pošiljatve išče * Josip Grisi v Trstu, Najcenejši m najhitrejša vožnja v Ameriko je s parnih »Severonemškega LIoyda", Iz Bremna New York • cesarskim! briopandki »KAISER WTlHELM fl.«, „KRONPRINZ WILHEtM* Ja „KA!SER VVU.HELM der CROSSE". Prakemorsku vdinja traja »amo B 8 dal. ^ Hatanfoa, mb«bI]1t poduk !a reljavne rožne Uatk* ta parnike gori navedene?* h- , , parobrodnega dratira kakor tadi listke za vse proge ameriških ieiosoie dobit« *>j | ˇ LJubljani edino le pri \H7>\ EDYABB0 TATCABJa, Kolotorste Ulice St. 35 si nasproti občeznani gostilni „pri Starem TiSlerju". 051 i Odhod li Liabljauo je vsak tcrok, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se j2 j tfoajo pot jnja, taote In brtiplačno. — Postrežba poStena, reelna in solidna. -t PoSoikoiB^ aenjeala t tapadne driate kakor :_Colorado, MexIko, Oaliforn!|o, PoSolkojB, ________________.....______ ______ ____. , . ,_ . vtah. W.omlnf, Navada, Oragon in WashiDgton nudi naSe dmltro ^ I Vtmbmi vgodM U Uradu* tfso dres flalvuUa. Odhod aa taj progi ^ | ti Bremua enkrat tu€8eL39. Tu ae dobivajo na tudi listki preko 8 al ti mora fn na vae ostale dele sveta, kakort r Brazilijo, Kubo, Hucnos-Aires, Coiombo, Singapore r Antralijo itd. Se dobiva v vseh lekarnah. N^jbojjše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. - REVMATIZMU in PROTINU IB likfir Bndina i2!61*0 v Tr8tu v lekarnah R«l««l Godlna, laaarna „A»la Madonna dalla Saluta" pri Sv. Jakobu; Josip Godin«, ______________L_ W1 .¦**«¦ m*«' lB««'% Via dal Faraafio 4. -------------------------— cws itsklMlet I MO. Is Tnt« te as rssaollljs manj nego 4 iteklenle« proti povzetja tli nipraj poilanim zno»kom E f— proito poitnine. Odlikovana z diplomo I. vrste. Odlikovana astoo diplomo Dunaj 1898. UmitDiiki (na razšla orlca 1900