TRST, sobota 24. novembra 1956 Leto XII. - Št. 267 (3505) nit 01 G0T tihi U4 ■r r iDRSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93-808, 37-338 st. 37-338S^Podlež' ScaC-CHu! *s ,peuic£*l‘n"’ “"Al?. aN0,94"®J* ~ Poitnl preo 60 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Sova zahteva afriških in azijskih držav ta takojšnji nmih napadalcev iz Egipta Selwyn Lloyd je izjavil, da se Angleži in Francozi ne mislijo kmalu umakniti ln / ° tudi izraelski predstavnik - Arabske države bagdadskega pakta ponovno obsojajo napad - Burgiba predlaga varnostne sile OZN za Alžir 23\ — Glavna rekel upanje, da bo skupšči-na našla mirno rešitev spora MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - 2 - 375 - izdaia Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Trst jHščina OZN, ki je prete-r“ noČ nadaljevala splošno ‘^pravo, na kateri sta med ski ■ ■ sovorila tudi tunizij-Jih m.Inistrslti predsednik Bur-sto in maroal{i zunanji mini-uri Balafrei. je danes ob II. . Po krajevnem času zače-razpravo o poročilih glav-, 6a tajnika Hammarskjoel-(. ..* zvezi z napori za umik “hh čet iz Egipta in v zve-z ustanovitvijo ter organi-aniem mednarodnih varanih sil. Sudanski zunanji minister nmed Mahgub je predložil imenu afriških in azijskih zav načrt resolucije, ki za-škoT* takojšnji umik angle-5-1■. francoskih in izraelskih , ' iz Egipta. To resolucijo , Podpisalo 21 držav, med p jerimi so Egipt, Indija in “kistan. Pet držav, in sicer ZDA, In-jJa> Norveška, Kanada in Ko-. nabija pa je predložilo nart resolucije, ki pooblašča finega tajnika, naj še da-Je Proučuje praktične ukre-p . ln. naj se nadaljujejo po--.ianja, zato da se bo čišče-pj^j.ltanala lahko začelo čim- Ei Siptovski zunanji minister ht, Je v svojem govoru za- takojšnji umik napalmih čet iz Egipta in je t ‘P°ninil, da s tem misli l0-5Obje samo nekaj dni. t)d- i°cno se je uprl, da bi se či- s0 Prekopa začelo, dokler , napadalne čete še na egip-^.Vskem ozemlju. Favzi je tu-v Protestiral proti povezavi Co ,So jo Angleži in Fran-j ?* določili med začetkom „ J?.Vanja varnostnih sil in ®'kom njihovih čet. 5 “titanski zunanji minister t0i^yn Lloyd je zanikal ob- »iu le o skupnem pripravlja- , napada Angležev, Franco. jj,v .in Izraelcev na Egipt. Trli le, da britanska vlada že-■j, sodelovati z varnostnimi lami OZN in takoj ko bodo lahko izpolnile svojo nalo- lo učinkovitostjo in spo- MO «ke lak, svoje čete iz Egipta. »Za. tega, je dodal Selwyn ,®yd, se francoske in britan-čete ne morejo umakniti pač pa se bo to zgo-takoj ko bo mogoče, in j.*r ko bodo varnostne sile či»iegle zadostno stopnjo u- nkovitostia. kon r se li9[a o vprašanjih Sueza in Uttn.atme lahko začela šele po Sile napadalcev. Varnostne tip, pa bi morale ostat* v E-to» j* samo, dokler se bo egip. Ho vladi to zdelo potreb- titp°2neje je govoril sovjetski je , dji minister Sepilov, ki tjg^iavil, da je mir na Sred-tj j1 Vzhodu odvisen od umi-ttiei,uiih čet iz Egipta. #S'po-fran*0®’ ki so jih angleŠKa, ^«Ui°ska in izraelska vlada Je glavnemu tajniku OZN, J* , eiai Sepilov, dokazujejo, vlade nimajo namena u-tj#t a|ti svojih čet iz/ Egip- ie Sepilov izjavil, da *°vSk 3 vlada podpira egip-0 zahtevo, naj se uve-htis?rj-iskava o francosko-bn-k-airt, . grozodejstvih v Port dei.. . 'n o izraelskih grozo-tii0 Vlh v Gazi, ter za pla-^ °dškodnine Egiptu. t9viMlov je dalje izjavil, da k jp ,v*nje Anglije, Franci-8ipta *zraela z umikom iz E-drja • lahko pomeni, Ja te '»Zrt-v. dejansko izkoriščajo zraelske demai- '■ito ^rte' in tam ostatl 4asa, ki bo potreben fš BVratek reda. ki je važen ’Draj?:1h*no rešitev spornih vštevši plovbo po je, da SZ podpira »h .^erajšnji nočni seji je razpravo maroški B minister Balafrej iz- ANGLIJA HUDO OBČUTI posledice napada Eden odpotoval na Jamajko LONDON. 23. — Predsednik britanske vlade Eden je nocoj odpotoval z letalom iz Londona skupno s svojo ženo na Jamajko, kjer bo ostal tri tedne. Pred odhodom je Eden izjavil, da se je s svojimi ministri razgovarjal o splošnih smernicah britanske politike giede Srednjega vzhoda in dodal: «Naše stališče se ni spremenilo. Predvsem pa mi je zelo žal, da moram v tem trenutku zapustiti deželo. Odhajam, ker zdravniki pravijo, da moram to napraviti in ker je to najhitrejši način, da si opomorem. Zagotovili so mi, da se bom ob povratku v svojo deželo počutil popolnoma na mestu in da bom lahko v celoti prevzel svojo dolžnost.# Pred odhodom je Eden sprejel večino članov vlade, predvsem pa Butlerja. V političnih krogih so mnenja, da se Edenovo bivanje na Jamajki ne bo podaljšalo čez tri tedne, in nekateri trdijo, da bc potem odšel v ZDA na razgovor z Eisenho-tverjem, čeprav se do sedaj ta domneva še ne more potrditi. Govor Selwyna Lloyda v skupščini OZN ni v Londonu nikogar presenetil, ker je isto stališče ie včeraj povedal Bu-tler. V novinarskih krogih pa se sprašujejo za vzrok poizkusa zavlačevanja umika iz Egipta. Nekateri so mnenja da so tu vzroki notranjega značaja, zato da bi polagoma pomirili konservativne kroge. Na splosno se pa poudarja. c'a je Edenov odhod ošibil položaj vlade, bolj kakor se je predvidevalo. Javno mnenje je negativno reagiralo na Edenovo odločitev, da odpotuje tako daleč. Eden zapušča za seboj zmeden položaj tudi zaradi nasprotij v samih vrstah konservativne stranke Sprašujejo se tudi, kakšno oblast bo imel njegov namestnik Butler, ki bo moral v tem času sprejeti zelo važne sklepe Medtem pa se gospodarski položaj vidno slabša. Jeklarska industrija v Angliji je v veliki meri odvisna od dobav petrolejskih izdelkov in njena produkcija je namenjena drugim manufakturnim industrijam, ki so že v krizi. V vsej državi je tudi močno padla prodaja avtomobilov in to bo v kratkem popolnoma prenehala. Stari avtomobili se sedaj prodajajo skoraj za polovično ceno od normalne. S tem grozi velika nevarnost avtomobilski industriji, ki je itak že v krizi. Temu bo sledila brezposelnost. Družba Ford je ze sporočila, da bo čez petnajst dni prisiljena u-vesti v svojih tovarnah v Da-genhamu, kjer je zaposlenih 42.000 nameščencev delovni teden z zmanjšanim urnikom. V Washingtonu‘ je medtem ... ... predstavnik državnega depart- dustrija na Madžarskem, za kar so zopet krivi Rakoši in Geroe in drugi voditelji, ki države, socialističnega tabora ne morejo imeti za temelj svoje politike pomoč imperialistov.« ((Pravda« piše dalje v zvezi z jugoslovansko obsodbo pisanja Envera Hodže v ((Pravdi«, ko je napadel Jugoslavijo, da je kriva za madžar sko tragedijo: «Mogoče je, da bi bil članek lahko napisan na drugačen način, toda za-Kaj ne 'BT' smel imeti tovariš Hodža svojega mnenja in pravice do kritike, ki jo jugoslovanski komunisti zahtevajo? V svojem govoru je tovariš Tito zagrešil očitno vmešavanje ne samo v probleme albanske partije. On se je vmešal v isti meri brez komplimentov v vprašanja francoske partije in drugih komunističnih partij, med katerimi je tudi naša, in poskušal dati nezahtevano oceno o notranjem položaju teh partij in o ravnanju njihovih voditeljev.« List nadaljuje: aNašim nasprotnikom se sedaj zelo mudi poudarjati, da ta govor predstavlja vzrok za hude nesporazume med sovjetskimi in jugoslovanskimi komunisti in da bo imel za posledico poslabšanje sovjetsko-jugoslo-vanskih odnosov. Kdo ne vidi, da je za splošno stvar komunističnih partij nedopustno nadaljnje poglabljanje spo* rov, nadaljnje medsebojno napadanje in vračanje v o-zračje nesporazumov, kar vse spada sedaj v preteklost in za kar se moramo zahvaliti skupnim naporom?« ((Pravda« nato poziva na nadaljevanje sodelovanja med komunističnimi partijami in Sovjetsko zvezo ter Jugoslavijo na podlagi marksistično-leninističnih načel v interesu obeh bratskih narodov za obrambo miru, demokracije in socializma, ((Prepričani smo, da se morajo tudi sedaj spor-na_ vprašanja diskutirati in rešiti v iskrenem, prijateljskem in tovariškem ozračju s pomočjo izmenjave mišljenj.« ((Pravda« piše dalje, da je Tito pravilno ocenil vzroke madžarske tragedije, toda hkrati zvrača krivdo na Rakosija in Geroeja, ki sta bila daleč od množic, ki sta se posluževala najbolj brutalnih kršitev zakonitosti, kot je primer Rajka, pri čemer so padli kot žrtve številni nedolžni in pošteni borci. ((Pravda« priznava tudi, da je doživela polom politika, ki je slonela na zahtevi, da se v prvi vrsti razvija težka in- maja izjavil, v zvezi z more-bitnim ameriškim dobavljanjem petroleja ali pomoči Evropi, sledeče: «V tem trenutku OEEC proučuje potrebe tega. ZDA so zelo zainteresirane pri tem, toda niso še dobile nobene zahteve za pomoč. Ameriške petrolejske družbe se trudijo, da bi v sedanjih okoliščinah bile koristne. Kakor mi je znano, m bilo vprašanje dolarske pomoči postavljeno.« Na vprašanje, ali se še lahko predvideva a-meriška pomoč ■ nekaterih zahodnoevropskim državam tudi pred umikom francoskih in britanskih čet iz Egipta, je predstavnik izjavil, da na to vprašanje ne more odgovoriti. Novi ravnatelj FAO RIM, 23. — Prispel je iz Karačija novi generalni direktor FAO, Binay Ranjan Sen, Nasledil bo Američana dr. Cardona, ki je moral odstopiti zaradi bolezni marca letos. Binay Ranjan Sen je v Rimu že zelo poznan, ker je bil tam 1950-51 in 1952-54 veleposlanik Indije, so hoteli izvesti program, ki Pričakuje se odgovor «Borbe», glasila ZKJ BEOGRAD, 23. — Jutrišnji beograjski tisk objavlja okrog šest tipkanih strani dolg izvleček drugega ostrega polemičnega članka, ki je bil objavljen v današnji aPravdi«, s puljskim govorom predsednika Tita. Besedilo izvlečka je priredilo uredništvo sovjetske novinarske agencije Tass Tudi napovedovalec beograjskega radia je v nocojšnji oddaji ob 22. uri precital omenjeno poročilo Tassa o članku »Pravden, tako kot je oddajal pred tremi dnevi prvi polemični članek s Titovim govorom, na katerega odgovor, ki je bil objavljen v nBorbin, pa »Pravda« ni objavila in nanj tudi v novem članku ne odgovarja. Zato se pričakuje, da bo čez dan ali dva «Borba» odgovorila tudi na najnovejši članek »Pravden. ie »presegal sile majhne dežele. kakršna je Madžarska, in mehanično kopirali sovjet' sko izkustvo«. «Pravda» opravičuje inter venci jo sovjetskih čet kot »mednarodno dolžnost Sovjetske zveze«. List poudarja, da po vzpostavitvi-reda ZSSR ne bo vztrajala na tem, da bi njene čete še nadalje ostale na Madžarskem, .V članku se trdi, da je bila spričo madžarskih dogodkov dosežena »enot nost v vrstah komunističnih partij Francije, Italije in drugih držav«. Glede Titove trditve, da je bila intervencija sovjetskih čet napaka, pa pravi list, da ta trditev ne more biti označena kot dosledna in da ne odgovarja stvarnosti.« Če bi prišlo v centralni Evropi do fašistične Madžarske, bi se politični položaj držav srednje in vzhodne Evrope znatno spremenil in mednarodni položaj na evropskem kontinentu bi brez dvoma postal težavnejši«, pravi članek. Nato poudarja list, da ni pravilna teza, da se je madžarsko ljudstvo borilo predvsem za svojo neodvisnost do takšne mere, da se ni več brigalo za posledice, kakšna bo nova neodvisna država, reakcionarna ali pa socialistična. ((Pravda« trdi, da ta teza ni marksistično-leninistična. «Pravda» omenja tudi, da so v preteklosti nekateri jugoslovanski komunistični voditelji izražali stališča, ki niso bila v skladu z marksizmom in da je bilo tudi več primerov .kršitve načel proletarskega internacionalizma. Ob zaključku pa «Pravda» piše, da je «sovjetska komunistična partija mnenjav da bo potrebno še dolgo razdobje, da bo_ dosežena istovetnost gledišč z ZKJ glede važnih vprašanj, kajti še vedno obstajajo razlike«. Končno poziva klasilo KP ZSSR na enotnost in na preudarnost. Iz Varšave poročajo, da vladni list «Zycie Varszawy» objavlja uvodni članek, ki ga je podpisal odgovorni urednik Roman Jurys, v katerem polemizira s sovjetsko tezo, da so bili začetniki madžarske vstaje zahodni agenti. List poudarja, da so se madžarski heroji borili za iste cilje kakor Poljaki, ko so preplavili ulice in zahtevali kruh in svo, bodo. Madžari so se dvignili proti stalinistični kršitvi pravic, da ima vsak narod pravico izbrati način gradnje »socializma. Jurys kritizira ((ruske tovariše zaradi pomanjkanja doslednosti« in poudarja, da so se «vrnili k stalinističnim metodam«. nilo oč madžarske vlade o vzrokih nespoštovanja sporazuma. Istočasno je jugoslovanska vlada dala nalog veleposlaniku Soldatiču v Budimpešti, naj zahteva nujne informacije od madžarske vlade o postopku, ki, v kolikor se ne popravi, pomeni ne le »flagrantno kršitev obstoječih prijateljskih odnosov med o-bema državama, temveč tudi kršitev določb mednarodnega prava«. Kot smo že včeraj na kratko poročali, je čržavno tajništvo za zunanje zadeve sinoči opolnoči sporočilo, da je madžarska vlada jamčila Imru Nagyju in ostalim, ki so se med pogromi v Budimpešti zatekli v jugoslovansko veleposlaništvo, varnost in da so Imre Nagy in ostali včeraj ob 18-30 zapustili jugoslovansko veleposlaništvo. Uradno sporočilo državnega tajništva za zunanje zadeve Jugoslavije ugotavlja, da je jugoslovanska vlada na prošnjo Imra Nagyja in nekaterih članov bivše madžarske vlade in njihovih družinskih članov, ki so 2. novembra zaprosili za varnostno zatočišče, v skladu z mednarodnim pravom in človečanskim razumevanjem, pozitivno odgovorila na njihovo prošnjo. Tako so se 4. novembra zjutraj zatekli v jugoslovansko veleposlaništvo bivši predsednik madžarske vlade Imre Nagy in bivši državni minister Geza Loszonci, bivši člani začasnega odbora socialistične stranke madžarskih delavcev Zoltan Santo, Ferenc Donat in George Lukasz, dalje Tibor Tantos, Sane or Ha-rasky, Janosy, George Faze-kas, Janos Hiladzi, Peter Dar-des, Zoltan Vaš, Julija Rajk, Ferenc Nador, Ulšeni Varšar-ceni in 15 žena ter 17 otrok. 18. novembra to na lastno željo zapustili veleposlaništvo Zoltan Vaš, Peter Erneš, George Lukasz, Zoltan Santo in Ferenc Nador. Po zavzemanju jugoslovanske vlade v skladu s prijateljskimi odnosi med obema državama, da se to vprašanje pravilno reši, je madžarska vlada 21. novembra pismeno obvestila jugoslovansko veleposlaništvo, da ne bo sprejela nobenih ukrepov proti Imru Nagyju in ostalim in je jamčila njihovo varnost. Pred očhodom iz veleposlaništva so se Imre Nagy in ostali pismeno zahvalili jugoslovanski vladi za pomoč in so izjavili, da to se po sporazumu med vladama Jugoslavije in Madžarske sklenili vrniti domov. Včeraj popoldne ob 18.30 je prispe! pred jugoslovansko veleposlaništvo v Budimpešti avtobus, ki ga je poslal minister za narodno obrambo madžarske vlade dr. Mue-nich, da bi odpeljal Imra Na-gyja in ostale domov. V trenutku, ko m omenjeni stopili v avtobus, so se pred ju-goslov. veleposlaništvom na ZARADI ANGLO-FRANCOSKE ZLOČINSKE PUSTOLOVŠČINE V EGIPTU Petrolejski trust bo izkoristil neugodni položaj v Italiji Cortese pravi, da ne bo prišlo do racioniranja bencina Premog iz Združenih držav se podraži za 1500 lir pri toni RIM, 23. — Zunanji mini- so neodpustljive, toda kakih poravnavanje največiih težav P r* AiT nrj inf! k! aK a rj h a/4 11 niiKninls - - -1 _ j: . i , , - ster Martino, ki ob odhodu iz New. Torka ni hotel d#i novinarjem nikake izjave, je pa ob prihodu v Rim izjavil, da je italijanska del*gacija delala z vso vnemo za okrepitev moralnega prestiža Organizacije ZN, ki bi bil u-sodno prizadet, je dejal Martino, če bi se uporabljala dvojna mera do krize na Srednjem vzhodu in v Madžarski- Jutri bo Martino poročal ministrskemu svetu o mednarodnem položaju. Se prav posebno pa bo bržkone tudi ministrski svet zanimalo, kako je bilo z gospodarskimi pogajanji z odgovornimi ameriškimi voditelji. Kot je znano, je bil Brosio pri Hoowerju, ki nadomešča Dul-lesa, ter skušal ugotoviti, koliko nameravajo Američani j:omagati Evropi v vprašanju dobav petroleja. Tudi Martino je imel razne razgovore, med katerimi se je zavzemal za ugodnosti za Italijo, ki ni odgovorna za anglešku-fiancoski napad, pa mora sedaj čutiti njegove posledice (Da mora italijansko ljudstvo na sebi občutiti poslecU ce anglo - francoskega barbarstva, to je res nezaslišane. Vendar ni treba biti posebno daljnoviden politik za predvidevanje takih posledic. Toda tedaj, ko so Angleži in Francozi grozili z ultimatom — potem ko so že pognali v napad svoje lilapčiče Izraelce — se nihče od odgovornih v Italiji ni dvignil, da bi skušal preprečiti angleško -francosko samovoljo. Tedaj je bila važna samo Madžarska. V Madžarski so se dogodile v teh časih strahotne stvari, ki njihovih neposrednih posledic italijansko ljudstvo ne čuti. Ce bi bilo v vseh krogih toliko vneme in toliko vznemirjenosti za dogajanje v E-giptu kot je bilo za dogodke na Madžarskem, bi mogoče sploh ne prišlo tako daleč v Sueškem prekopu.) Znano pa je že, da je stališče ZDA v tem pogledu; pomoč v dobavljanju petroleja naj gre po OEEC, ki ima posebno nalogo, da koordinira potrebe posameznih držav članic. Sicer pa je tudi znano da mednarodni petrolejski kartel ni nič kaj prijazno gledal italijanskega zakona o gorivih, k; ga namerava vlada izdati. In skoraj gotovo je, da bo pe-tiolejski trust obnovil svoj pritisk na vlado, da spremeni ta zakon. Kot je znano, ta zakon omejuje izkoriščanje petrolejskih polj po zasebnih diužbah. Poleg konjunkturne-ga položaja za izsiljevanje vlade se navaja kot element v korist zasebnih petrolejskih družb prihod novega veleposlanika ZDA Zeilerbacha, ki velja tudi za eksponenta petrolejske industrije. Industrijski minister Cortese pa je danes pojasnil u-krep, ki ga je sprejela vlada in po katerem se bencin podraži za 14 lir. Zanikal je, da bi bil v tem ukrepu kakršen koli inflacionistični gon. Ta nevarnost je bila odstranjena, ker se je podražil samo bencin, ostale pa so nespremenjene cene gorilnemu olju in gazolu. Izključil je tudi možnost družb, da bi špekulira-.e, 14 lir, za kolikor se je bencin podražil, bo prejel e-rar, ki bo potem poskrbel ra na katere bodo uvozniki naleteli. Cortese je tudi poudarjal »strogo začasnost« tega povišanja cene, vendar se je videlo, da sam ni o tem posebno prepričan. Obstajajo namreč že primeri iz preteklosti, ki zanikajo taka mnenja. Sicer je pa jasno, da hočejo tako lastniki ladij kot petrolejski magnatje izkoristiti položaj do skrajnosti. Takoj po začetku angleško-fran-coskih operacij v Egiptu so se povišale posojnine za ladje, toda potem se cena ni vrnila na prejšnjo višino, pa čeprav je v Egiptu že zopet mir. Zanimivo pa je tudi, iz se bencin v nobeni drugi državi ni podražil, pač pa so sprejeli razne ukrepe za o-mejitev porabe. Minister Cortese je dejal, da v Italiji ne lo prišlo do racioniranja, »če bomo naleteli v mednarodnem okviru na pravočasno izvajanje ukrepov, ki so bili narejeni za zagotovitev petrolej, skih dobav evropskim državam«. Vlada se tudi zanaša na prihranek, ki bo nastal za-ladi podražitve bencina. Seveda se bodo morali prvi odpovedati avtomobilskim vožnjam prav revni. Tako se bo pač še enkrat izkazalo, da so prav tisti, ki imajo manj, prvi na vrsti, kadar je treba nositi posledice gospodarskih nevšečnosti. Danes se je sestala tudi podkomisija odbora za cene premoga. Zaradi spremembe najemnin za vozila, je podkomi. sija predlagala, naj se cena toni premoga zviša za 1500 lir; gre za premog iz ZDA. vogalu Trga junakov in bivše Stalinove, sedaj Mladinske ulice, pojavila dva avtomobila sovjetskih varnostnih organov. Eden od avtomobilov se je ustavil pred avtobusom, drugi za avtobusom. Po nalogu sovjetskega oficirja, ki je vdrl v avtobus, kjer so bili bivši madžarski politični voditelji in njihovi družinski člani, je kolona oešla pred sovjetsko komandaturo. Dva jugoslovanska diplomatska predstavnika, ki sta imela nalogo spremljati bivše madžarske voditelje domov, in ki sta protestirala, so sovjetski organi pred sovjetsko komandaturo enostavno vrgli iz avtobusa. Na njun protest, da ta postopek krši sporazum med jugoslovansko in madžarsko vlado, je sovjetski o-ficir odgovoril, ča se njega ne tiče sporazum in da je dobil nalogo, naj prevzame vse osebe. Dva oklepna avtomobila sta zamenjala policijska avtomobila in avtobus z Im-rom Nagyjem in ostalimi je pod nadzorstvom teh dveh o-klepnih avtomobilov odpeljal v neznano smer. Budimpeštanski radio je nocoj oddajal naslednje uradno poročilo madžarske vlade o usodi Nagyja in njegovih tovarišev. Poročilo se glasi: «Bivši predsednik viade Imre Nagy in nekateri njegovi prijatelji so 4. novembra zaprosili za azil v veleposlaništvu FLRJ v Budimpešti. Pravica azila je potekla 22. t. m. Pred več kot dvema tednoma so Imre Nagy m njegovi prijatelji zaprosili vlado za dovoljenje, da bi zapustili madžarsko ozemlje in odšli v drugo socialistično državo. S pristankom vlade ljudske republike Romunije so Imre Nagy in njegovi prijatelji 23. t. m. odpotovali v Romunijo.« Po vesteh iz Budimpešte je vest o raynar.ju sovjetskih oblaoti proti Imru Nagyju in njegovim sodelavcem izzvala veliko razburjenje. To je razumljivo, ker je Imre Nagy danes nedvomno najpopularnejša oseba na .Madžarskem. Številni dobronamerni ljudje, zlasti komunisti, so vičeli v morebitnem sodelovanju med Kadarjem in Imrom Nagyjem možnost izhoda iz sedanjega zapletenega položaja in utrditev socialističnih sil na Madžarskem. Položaj, ki se je po sporazumu med vlado in delavskim svetom pričel normalizirati, se lahko ponovno poslabša zaradi takega ravnanja sovjetskih vojaških oblasti. Potrebno je poudariti, da io v avtobusu, ki so ga Ugrabili sovjetski organi bili sami komunisti, povečini odločni borci proti Rakošijevi politiki. Ta čokodek, piše nocoj dopisnik »Borbe« iz Budimpešte, ima lahko nedogledne negativne posledice, 'zlasti ker sovpada z enomesečnim jubilejem oktobrskih dogodkov BUDIMPEŠTA, 23. - Od 14. čo 15. ure so bile danes budimpeštanske ulice prazne. To je bila tiha manifestacija, ki so jo napovedali že včeraj, da bi na ta način pokazali svoje nezadovoljstvo s sedanjo vlado. Zdi se, da je pobuda za to manifestacijo izšla iz vrst mladine. Zveza madžarskih pisateljev je objavila izjavo, ki jo je razširil budimpeštanski radio in v kateri je med drugim rečeno, da so se pisatelji sestali včeraj z zastopniki sovjetskega poveljstva in z nekaterimi madžarskimi vojaki, ki so poveljstvu dodeljeni. V razgovoru so protestirali proti nezakonitem aretacijam nekaterih novinarjev in pisateljev, med katerimi je bil tudi bivši državni tajnik za informacije in Tibor Petho, član odbora madžarske telegrafske agencije, ki sta oba Nagyjeva pristaša, v poročilu je nadalje rečeno, da je sovjetsko poveljstvo zajamčilo, da ne bo nihče več aretiran ali preganjan zaradi politične aktivnosti med vstajo in potem. Osebe, ki so še vedno v zaporu, bodo nujno zaslišane in vsi oni, ki so bili aretirani po 10. novembru, bodo izročeni madžarskim oblastem, Poročilo svetuje dalje delavskim svetom, naj poskušajo doseči sporazum z oblastmi za povratek na delo in naj organizirajo v vseh podjetjih delavske svete, ki naj predstavljajo delavstvo pred oblastmi. «Zveza pisateljev, se poucarja v poročilu, soglasno izjavlja, da se mora socialistični režim še dalje o-hraniti, toda s pomočjo demokratičnih sredstev in v soglasju s tradicijami dežele. Zveza odobrava delovanje delavskih svetov in revolucionarnih odborov, ki žeiljo o-hraniti socialne pridobitve o-svoboditve in med drugim tudi agrarno reformo, nacionalizacijo industrije, demokratične pravice, med katerimi tudi pravico do stavkanja. Člani bodo odslej sodelovali pri novinarskem delu in literarnem delu sploh samo v tisti meri, v kolikor bodo lahko povedali tisto, za kar mislijo, da je resnica in kar vsakemu izmed njih narekuje vest.« Budimpeštanski radio je danes komemoriral začetek vstaje 23. oktobra z naslednjimi besedami: »Pred enim mesecem je ljudstvo glavnega mesta začelo svojo revolucijo. Tisoči ljudi so žrtvovali življenje za sveto stvar naše dežele. Mi se zavedamo, ca so nameni te revolucije, za katero se je borilo z orožjem v roki naše ljudstvo, naša mladina, naši delavci, naši kmetje in naša vojska, niso še doseženi. Toda trdno smo prepričani, da kr; naših najboljših sinov ni tekla ^ zaman in mi moramo nadaljevati in bomo tudi nadaljevali njihovo borbo z miroljubnimi sredstvi. Madžarsko ljudstvo zahteva neodvisnost in suverenost svoje države, demokratizacijo političnega življenja, spoštovanje volje državljanov in imenovanje resnično ljudske ,. vlade. Ce bomo ohranili našo enotnost in dobro premislili naše nadaljnje korake, borno dosegli neodvisnost, toda to zahteva predvsem imenovanje prave koalicijske vlade«. Iz Washingtona uradno poročajo, da je kardinal Mind-szenty še vedno v ameriškem veleposlaništvu ter hkrati zanika vest, da je bil aretiran kardinalov tajnik Turszany, ker je bil tudi on v ameriškem veleposlaništvu in je od' šel šele pred nekaj dnevi. Romunska delegacija, ki jo vodi Dej, je še vedno v Budimpešti, medtem ko je Chi-vu Stojka, predsednik romunske vlade, že odpotoval v Bukarešto. Odred FLRJ za Egipt pred odhodom iz Šibenika ŠIBENIK, 23. — V Šibeniku so priprave za vkrcanje opreme motoriziranega oddelka JLA, ki bo v kratkem odpotoval v Egipt. V Šibenik so prispeli tudi oetali pripadniki jugoslovanskega odreda. Kakor je znano, bo jugoslovanski odred štel skupno 703 vojake in oficirje. Andrš Marty umrl TOULOUSE, 23. — Bivši komunistični poslanec Andre Marty je včeraj umrl v neki kliniki, kjer je bil dva tedna na zdravljenju zaradi napada na ledvicah. Star je bil 70 let. Leta 1952 je bil izključen iz komunistične stranke pod obtožbo frakcionaštva in sek-taštva in ker ni hotel priznati «svojih napak«. BUKAREŠTA, 23, — Romunska velika ljudska skupščina je sklicana za 27. november. NESREČA LETALA . Jutri, NEDELJA, 25. novembri Katarina, rnn^ Kolom ir _ ZANIMIVE IZJAVE PROF. LOHZE V LISTU «U ZONA FRANCA. KAKO GLEDAJO V RIMU na vprašanje proste cone Ministrska komisija za Trst je bila ukinjena, kar Domeni, da v Rimu pozabljajo* na teZak gospodarski položaj našega mesta - Stališče socialdemokratov LUt »La Zona Franca* objavlja zanimivo izjavo tajni- ka tržaške federacije PSIDI prof. Lonze. kako gl Rimu na tržaška gospodar-ika vprašanja in predvsem na tržaško prosto cono. Prof. Lonza pravi, da sta bila skup no s podžupanom prof. Dulci-jem v Rimu, kjer sta se sestala z nekaterimi vladnimi predstavniki in z njimi govorila o tržaških gospodarskih vprašanjih. Od vseh teh razgovorov pa prof. Lonza omenja samo razgovor s tocial-,demokratskim podpredsednikom vlade Saragatom, ki je po njegovem mnenju naklonjen ugodni rešitvi tržaških »ahtev. Nato pa prof. Lonza pravi: »Sicer sem pa zvedel, da ministrska komisija za Trst dejansko ne obstaja več. Sedaj obstaja oamo »urad za Trst* pri predsedstvu vlade in «u-rad za Trst» pri zunanjem ministrstvu, ki je neposredno odvisen od generalnega tajništva ministrstva za zunanje zadeve« Nadalje prof. Lonza pripoveduje, da je podžupan prof-Dulci, ki je tudi predsednik občinske komizije za prosto cono. zahteval od vlade, naj čimprej pošlje v Trst poročilo ministrske komisije, ki je proučila vprašanje tržaške proste cone. Nato se zgraža nad dejstvom, da po 18 mesecih niso še sporočili tržaškim krogom izsledkov ministrske komisije. »Trst ne ve, ali bo imel ali ne prosto cono. In kar je še huje, Tret ne ve niti kakšne razloge je ministrska komisija navedla proti ustanovitvi proste cone. da bi lahko ugovarjal proti sklepu te komisije.* Prof. Lonza zagotavlja, da se podpredsednik Saragat strinja z zahtevo po ustanovitvi proste cone in da bo to zahtevo tudi pocprl. Poleg tega pa prof. Lonza pravi, da je socialdemokratski poslanec Bonfantini stopil v stik s socialističnim poslancem Tollo-yem, ki je preteklega junija predložil poslanski zbornici zakonski osnutek za ustanovitev tržaške proste cone, da ta zakonski osnutek podpiše in s tem obveže tudi socialdemokratsko poslansko skupino, da bo zagovarjala ustanovitev proste cone. Kot je znano, je poslanec Tolloy (PSI) predložil poslanski zbornici zakonski osnutek za ustanovitev carine prostega področja na Tržaškem. Ta osnutek je že meseca julija poslanska zbornica izročila v proučevanje svoji komisiji za zunanje zadeve. Od tedaj naprej ni bilo o tem osnutku ne cuha ne sluha. Po nekaterih vesteh pa se zdi, da je bilo naročeno omenjeni komisiji, naj ne daje nobenega odgovora na ta predlog in naj sestavi samo poročilo. o katerem naj bi razpravljali v poslanski zbornici. Znano pa je, da parlamentarne komisije sestavijo vedno dve poročili, manjšim/ko in večinsko, ki sta nato predloženi v razpravo zbornici. Omenjeni neobičajni postopek pa ima po mnenju zainteresiranih tržaških krogov namen, da st razprava o tem zakonskem osnutku zavleče v nedogled. / Kar pa je najbolj važno v izjavi prof. Lonze, je njegova ugotovitev, da v Rimu ne obstaja več ministrska komisija za Trst. To pomeni, da v Ri- ški in zemljepisni položaj našega mesta, ki zahteva posebne gospodarske ukrepe. Zdi se torej, da se vlada hoče o-tresti tega ((nepriljubljenega* vprašanja, kot nekateri v Rimu imenujejo gospodarsko vprašanje Trsta, in prepustiti stvari, da gredo naprej po dosedanji poti. Zato tudi vladni komisar dr. Palamara noče priznati izrednega tržaškega gospodarskega položaja in vsiljuje našemu mestu uveljavitev najvišjih trošarin na precmete široke potrošnje. Zaradi tega je danes dolžnost predvsem občinskega ‘■veta, da odločno zahteva čimprejšnjo objavo poročila medministrske komisije za tržaško prosto cono in da na to pripravi konkreten odgovor v podporo predloženega mu polagoma in načrtno «po-1 zakonskega osnutka za usta-zabljajo* na izredni gospodar-1 novifev proste cone. Ladjedelnice Sv. Roka ne bodo CRDA prodale Včeraj se je razširila v medu vest, ca ladjedelnice Sv-Roka ne bodo prodali. Ce je prišel IiRI do tega zaključka, je vsekakor prav in razveseljivo. vsekakor pa bi moralo ravnateljstvo CRDA izdati o tem uradno poročilo. Toda to še ni dovolj. Sedaj je treba poskrbeti, za naročila, da se odpravi mrtvilo v ladjedelnici. Ne zadostuje namreč gradnja kakega ribiškega Čolna ali patruljnega čolna za financarje. Vprašanje se tudi ne more rešiti s premeščanjem delavstva v ladjedelnico Sv. Marka, ker bi io prizadelo miljsko gospodarstvo, ki črpa svoje glavne vire ravno iz te ladjedelnice. V ponedeljek seja pokrajinskega sveta V ponedeljek 26. novembra ob 18. uri se zopet sestane pokrajinski svet. Na dnevnem redu so podaljšanje pouka rlepih na domu, izplačilo 13. pokojnine pokrajinskim upokojencem, podelitev dodatka k pokojnini tistim uslužbencem, ki jih bodo upokojili prihodnje leto itd. POMEMBEN KORAK NAPREJ Senatna komisija tržaški regionalni Sporazum bo moral potrditi še senat, nakar bo objavljen v Uradnem listu in se bo lahko začel izvajati Komisija za zunanje zadeve | sprevodnik tramvaja proge senata, ki je imela nalogo po- «8» Giovanni Folin iz Ul. S-ročati, je nadaljevala s prou-1 Nicolo, je prišlo do trčenja, DELEGACIJA DELAVCEV STEKLARNE NA KOMISARIATU Delavci zahtevajo nadaljevanje obratovanja Tržaške steklarne V ta namen so predložili vladnemu generalnemu komisariatu posebno spomenico s konkretnimi predlogi Med delavstvom Tržaške steklarne vlada še vedno hudo lazburjetfje zaradi ukaza sodišča, naj se ugasijo peči. Včeraj je tajništvo CGIL na prpš-njo Delavske zbornice iz Tr-str interveniralo pri ministru za delo, da se prepreči zaprtje steklarne. Včeraj je bila tudi skupščina delavcev, katere se je udeležil tudi tajnik Italijanske zveze delavcev steklarske stroke Libero Lemmi. Na vladni generalni komisariat pa je odšla delegacija delavcev, ki se je razgovarja-la z dr. Caponom, kateremu je tudi izročila spomenico za dr. Palamaro. V njej izražajo zaskrbljenost spričo ukaza, naj se ugasijo peči. Nato poudarjajo, da bo zaradi stečaja podjetja in popolnega prenehanja proizvodne dejavnosti ostalo 150 delavcev in nameščencev brez dela, kar bo povzročilo zelo slabo gmotno stanje v njihovih družinah zlasti sedaj, ko smo pred zimo. Nadalje pravijo, da je tovarna v prvih 12 dneh pod sodno upravo ze- OSNUTEK ZAKONA 0 KONVENCIJAH Z DRUŽBAMI P.N NE VEČ RAZDELITE temveč finansiranje dražb Na osnovi novega zakona bodo družbam PIN dodelili stalne subvencije • Za uveljavitev tržaških interesov Kot smo že poročali, je mi- morala pripluti v Trst v pe-nistrski svet na rvoji zadnji tek, bo priplula v soboto, seji med raznimi drugimi Ladjo, ki ima 24 000 ton, bo-vprašanji razpravljal tuci o do v Tržaškem arzenalu ob-osnutku novega zakona o kon- novili. Za to delo bodo po- vencijah s pomorskimi družbami PIN. Načrt zakona se ne nanaša na razdelitev subvencij med raznimi družbami odnosno na razdelitev pomorskih prog med pristanišči, temveč ureja vprašanje finansiranja pomorskih družb. Do sedaj je namreč država pokrivala deficite pomorskih družb PIN, medtem ko bodo na osnovi novega zakona dodelili stalne subvencije, ki bodo izračunane na osnovi proračunov pomorskih družb. Na ta način skušajo doseči, da bodo družbe zainteresirane na uspehu posameznih pomorskih zvez. Določitev subvencij in razdelitev prog pa ne bosta več vključeni v zakon, temveč bodo za to izdali poseben dekret, in sicer na osnovi ukrepov zakladnega ministrstva in ministrstva za trgovinsko mornarico. Predvideva se. ca bodo do konca leta v parlamentu novi zakon odobrili, nakar bodo izšli tudi omenjeni ukrepi, o katerih že razpravlja v Rimu posebna komirija. Trst je zelo zainteresiran pri ponovni razdelitvi pomorskih prog in določitvi subvencij, saj so bila v preteklosti jadranska pristanišča oškodovana na račun pristanišč Tiranskega morja. Tako je na primer v zadnjem finančnem letu država prispevala 27 milijard lir za subvencioniranje pomorskih družb. Od tega so potrošili kar 22 milijarč lir za pomorske proge, ki gredo iz Tirenskega morja, 2 milijardi lir za proge iz Jadranskega morja in 3 milijarde lir za proge, ki služijo pristaniščem v Tirenskem in Jadranskem morju. Iz teh razlogov je vsa tržaška javnost že mnogokrat zahtevala, da ce stanje spremeni v korist tržaškega in drugih jadranskih pristanišč. Te napore bi bilo treba sedaj še okrepiti, ker se prav sedaj razpravlja o teh vprašanjih in bodo kasneje vsi protesti zaman- O Prekooceanska potniška lačja »Regina Federica*, last družbe »Home Line*, ki bi trebovali tri mesece in bo ladja nato vozila na progi Pirej-New York. Predavanje Codiqnole o socialističnem združevanju Jutri ob 10.30 bo poslanec Tristano Codignola, član o-srednjega vodstva «Unita Po-polare* v kino dvorani «Su-percinema* na Drevoredu XX. septembra 35 orisal stališče svojega gibanja do socialističnega združevanja. Prebivalstvo je vabljeno k udeležbi. Skupščina poštarjev Danec ob 18.30 bo v dvorani poštarskega krožka skupščina tržaških uslužbencev pošte, brzojava in telefona, ki jo sklicuje Italijanska zveza poštarjev CGIL. Na skupščini bo govoril tajnik zveze Riccardo Fabbri o borbi za rešitev perečih vprašanj stroke in o okrepitvi sindikata. 10 dobro delovala ter izdelala 43.500 kv metrov stekla. Pri tem je bilo nad milijon lir čistega dobička, čeprav so prodajali steklo pod ceno, to je po 350 lir kv. meter, medtem ko je cena na tržišču 420 lir za kvadratni m. Upoštevati pa je tudi treba, da je bila v teh dneh proizvodnost nekoliko nižja, ker so bile o-kvare na nekaj strojih. Vse to dokazuje, da bi steklarna lahko nadalje redno obratovala- Medtem pa bi tudi začasna prekinitev dela po. menila razvrednotenje naprav ter bi tudi prejudicirala ponovno uporabo peči, ker bi porabili zelo visoke vsote, da bi spravili peči zopet v pogon. Razen tega pa bi ukinitev obratovanja hudo prizadela tržaško gospodarstvo ter tudi steklarsko industrijo v vsej državi, ker je Tržaška steklarna izdelovala tudi posebne steklene plošče, za katere krije italijanska industrija samo 30 odstotkov vseh notranjih potreb. Spričo vseh teh dejstev pozivajo delavci vladnega generalnega komisarja naj intervenira, da bi steklarna kljub rednemu sodnemu postopku nadaljevala obratovanje pod sodno upravo ter da se sodnemu kuratorju nujno podeli posojilo rotacijskega sklada a- 11 kake banke z državnim jam-sftvom. To posojilo bi potem kmalu vrnili z dobičkom lz proizvodne dejavnosti. S tem bi lahko kasneje tudi izplačali vse upnike. Skupščina uslužbencev rafinerije Esso-Slandard Predvčerajšnjim je bila skupščina uslužbencev rafinerije Esso Standard, ki jo je cklical tovarniški odbor struje CGIL. Na skupščini so poročali o delu odbora med letom in so predložili program zahtev, ki jih bodo postavili kandidati CGTL ob volitvah novega odbora. Te volitve bodo v kratkem. 0 suspendiranih delavcih v ladjedelnici nobene vesli V zvezi z delavci ladjedelnice Sv. Marka, ki so jih poslali predvčerajšnjim zaradi pomanjkanja dela v »barako*, niso včeraj sporočili nič novega. Zvedelo se je samo. da so osrednji funkcionarji GRDa dolgo razpravljali z voditelji ladjedelnice, kako naj bi tem delavcem našli produktivno zapoclitev, da ne bi cistah v brezdelju v »baraki*. Pri tem pa FIOM pripominja, da to ni dovolj ter da bi moralo ravnateljstvo CRDA poskrbeti za naročila potniških in mešanih ladij in ne le raznih cistern, tako da ne bi bili polno zaposleni le delavci, ki delajo pri ladijskih trupih. Skupščina bolniških uslužbencev Pokrajinska zveza, bolniških uslužbencev CGIL priredi v ponedeljek 26. t.m. ob 19. u-ri v knjižnici splošne bolnišnice skupščino bolniških u-službencev, na kateri bodo razpravljali o vprašanjih svoje stroke. O Na osnovi novih določb je ukinjena pravica do tranzita za promet, ki se je razvijal na ornovi direktne mednarodne tarife Madžarska-Trst-prekomorje. cevanjem zakonskega osnutka: «Odobritev in izvajanje sledečih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo, ki so bili podpisani v Rimu 31. marca 1955: A. Trgovinski sporazum s priloženimi izmenjanimi notami. B. Plačilni sporazum s priloženimi izmenjanimi notami. C. Trgovinski sporazum o lokalni izmenjavi med obmejnim področjem Gorica. Videm, Sežana in Nova Gorica s priloženimi izmenjanimi notami. D. Trgovinski sporazum o lokalni izmenjavi med sosednjimi področji Trsta na eni strani in Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice na drugi strani s priloženo izmenjavo not, katero je že odobrila poslanska zbornica*. Predsednik senatne komisije je podal ugodno poročilo o tem zadnjem sporazumu, katerega sta podprla tudi senatorja Lussu in Guariglia, nakar je komisija odobrila tržaški sporazum o lokalnem trgovinskem prometu. S tem je narejen pomemben korak naprej, da bi se čimprej pričel izvajati ta sporazum, ki predvideva znatno povečano trgovinsko izmenjavo med Trstom in sosednjimi jugoslovanskimi področji. Na osnovi ugodnega mnenja senatne komisije mora namreč ta sporazum še odobriti senat in mora biti nato objavljen v Uradnem listu. Pri tem gre bolj za formalna vprašanja, ki pa seveda zahtevajo potreben čas. Pričakuje se, da teh postopkov ne bodo zavlačevali in da bodo sporazum končno pričeli izvajati v korist tržaškega gospodarstva. Tramvaja sta trdila Včeraj okoli 8. ure je prišlo blizu Tovarne strojev pri Sv. Andreju do hudega trčenja dveh tramvajev, in sicer št. 3 in št. 8. Zaradi tega so skoraj vse osebe, ki so bile v štirih vozovih (tramvaja • ta bila namreč s prikolicami), padle na tla in nekateri med njimi so se morali zaradi poškodb zateči v bolnišnico ali na postajo Rdečega križa za prvo pomoč. Ostali potniki, pa čeprav so bili vsi več ali manj potolčeni, so priskočili drugim na pomoč in jih poslali v bolnišnico. Med onimi, ki so bili potrebni zdravniške pomoči, sta bila tudi sprevodnika. vendar nihče od šestih oseb ni ostal pod zdravniškim nadzorstvom. Kakor je izjavil 41-letni ker je njegovo vozilo kljub zaviranju zdrsnilo po tračnicah naprej. I IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA OPROŠČEN PROGOVNI ČUVAJ preiskava pa se bo nadaljevala Obtožen je bil povzročitve telesnih poškodb, ker je vlak na postaji v Križu podrl neko dekle, ki je nato komaj okrevala Tri dekleta so oktobra 1954 doživela precej pretresljivo dogodivščino, katero prav gotovo — še posebno 27-letna Arcangela Facciuto s Seal« Bonghi — ne bodo zlahka pozabile. Proti večeru je Facciutova v družbi Carle Boscarol in Eleonore Chiarot prekoračila v bližini Križa železniško progo. Vse tri v o bile namenjene k neki prijateljici in s seboj so nosile poročno darilo. Tocja ko so prišle do srede tira, jih je presenetil presunljiv žvižg prihajajočega vlaka in medtem ko se je Bosčaro-lovi in Chiarotovi posrečilo skočiti na varno, je vlak z levim odbijačem vrgel Fac-ciutovo ob bližnji zid, kjer je obležala. Seveda so jo nemucoma odpeljali v bolnišnico, kjer so Za zimsko pomoč Vladni generalni komisar je z odlokom št. 370 določil sledeče dneve zg pobiranje pribitkov v sklad zimske pomoči: 25. november, 2. december, 16. december, 30. december 1956, 13. januar 1957, 20. januar, 27. januar, 3. februar, 10. februar, 17. februar, 24, februar, 3. marec, 10. marec, 17, marec, 24. marec, 31. marec, 7. april, 14, april. 21. april, 28. april, 5. maj, 19. maj, 26. maj, 2. junij, 9. junij 1957. V teh dneh se mora v prid sklada za zimsko pomoč pobirati pribitek k vstopnicam za javne predstave ali zabave vseh vrst, tudi športne prireditve, ki so podvržene erarni davščini, kakor tudi k vsem zneskom, ki so kakorkoli podvrženi tej davščini v smislu kr. odloka z dne 30, decembra 1923 št. 3276 s kasnejšimi spremembami. Zgoraj omenjeni pribitek se mora pobirati tudi na dan 25. in 26. decembra 1956, 1. in 6. januarja 1957 in 19. marca 1957, kakor tudi na dan 8. decembra 1956. GASILCI SO IMEl l ZOPET POLNE KOKE DELA Požar v Tovarni strojev povzročil za nad 100 milijonov lir škode Poleg hladilnega stolpa, ki je uničen, je eksplodiralo tudi eno od treh skladišč nafte Včeraj popoldne so bili gasilci ponovno na delu, ker je v »hladilnem stolpu* Tovarne ctrojev pri Sv. Andreju izbruhnil požar, katerega plameni so nato zajeli eno izmed treh skladišč nafte, Ta so prav predvčerajšnjim napolnili in zato je bila nevarnost še večja. Kako je nastal požar, za sedaj še ni znano, vendar predvidevajo, da kot posledica kratkega stika. Alarm so sprožili čelavci, ki so opazili iskre pri 25 m vieokem stolpu, zgrajenem delno iz železa in delno iz lesa. Na mesto so gasilci prišli s šestimi brizgalnami ter začeli gasiti najprej s peno in nato še z vodo, a kljub temu so plameni uro po izbruhu požara zajeli eno izmed treh skladišč goriva, ki je eksplodiralo. Gasilci to imeli precej tr- do delo s plameni, ki so švigali do 35 metrov visoko, a na srečo burja ni bila tako močna kot v preteklih dneh, zaradi česar se jim je posrečilo pogasiti požar kmalu po 18. uri. Okoli 19. ure so se vrnili na sedež tudi zadnji gatilci. Stolp, v katerem hlač ijo vodo, ki se je segrela med preizkušnjo ladijskih strojev, in ki stoji sredi glavnega dvorišča tovarne, je praktično uničen in ga bodo morali na novo zgraditi- Višina škode še ni znana, vendar nekateri govore, da se giblje nekako med 1Q0 in 200 milijoni lir. Na srečo je hitri nastop gasilcev ki so gasili pod poveljstvom poveljnika, njegovega namestnika in 2 častnikov, preprečil, da bi se ligenj razširil tudi na montažni učsek in na dvorano za modeliranje. jo morali zaradi številnih poškodb sprejeti na ortopedskem oddelku. Facciutova je nato ozdravela po 200 dneh zdravniške nege. Policijski organi so, čim so zvedeli o nesreči, uvedli preiskavo, ob koncu katere so prijavili sodišču 39-letnega čuvaja Cristiana Sullija iz Nabrežine pod obtožbo povzročitve teleenih poškodb. Ta pa je takoj zavrgel obtožbo, trčeč, da krivda za ne nesrečo ne pade nanj. On je namreč tistega dne le začasno zamenjal stalnega progovnega čuvaja in je, kakor je pač predpisano, ob prihodu vsakega vlaka zapiral in odpiral zapornice. Dekleta pa so prekoračila progo kljub temu, da je bil prehod zaprt in to na ozki stezi, ki je šla čez progo kak meter od Zapornic. Med nadaljnjo preiskavo so . ugotovili, da je stalni čuvaj puščal zapornice vedno zapr-l te, zaradi česar vo bili ljud-i je prisiljeni hočiti mimo njih i preko proge in niso nikdar J vedeli, kdaj je prehod varen ■ in kdaj ni. Seveda so zaslišali tudi 49-letnega strojevodjo Guida Matteinija iz Bologne, ki je tedaj vozil brzo-vlak iz Bologne št. 429. Mož je povedal, da je imel vlak 5 minut zamude in da je zato vozil s hitrostjo 90 km na uro. Ko je privozil pri Križu izza ovinka, je kakih 100 metrov prec seboj opazil tri dekleta na progi, zaradi česar je takoj dal zvočni signal in obenem zavrl. Toda delno zaradi hitrosti, delno pa tudi zaradi položne proge, te mu je posrečilo ustaviti vlak šele kakih 600 metrov niže, ko je bilo žal že prepozno. Ob koncu procesa, med katerim se je Facciutova, ki bo nosila vse življenje znake te nesreče, prijavila kot zasebna stranka, je sodnik sicer oprostil Sullija vsake obtožbe, ker ni zakrivil dejanja, vendar je tudi očredil, da se akti pošljejo preiskovalnemu sodniku, ki naj uvede ponovno preiskavo v svrho obtožbe onih oseb, ki so s svojim ravnanjem krive nesreče. Sodnik Del Conte, tož- Fi-lograna, zap. Zuccarello, odv. zas. stranke P. P. Poilucci, obramba odv. Padovani. S plinom se je zastrupil 74-letni begunec Antonio Crevatini iz Stramara pri Miljah najbrž še ni nikoli videl plinske peči, kajti mož je bil prepričan, da je dovolj odpreti plinsko pipo in čakati na blagodejno toploto. To je namreč storil v stanovanju svoje hčerke, stanujoče v Ul. Ronchetto. a ker peči ni prižgal, je iz nje sicer uhajal plin, ki pa ga ni ogrel, temveč mu je povzročil razmeroma hudo zastrupljenje. Na srečo je njegova hči pravočasno prišla domov in ga rešila hujšega. Stareka moža so morali odpeljati v bolnišnico, kjer bo octal 5 do 7 dni na 3- zdravniškem oddelku. Obvestilo izvoznikom Finančno nadzorniitvo sporoča: Pri izvozu se domača podjetja pogosto poslužujejo posrednikov, ki prebivajo v tujini in katerim pogosto plačujejo provizijo v kraju, kamor je blago namenjeno, da poenostavijo operacije v tujih valutah. Te provizije ne upoštevajo v fakturah in je bančno potrdilo o izvršeni operaciji izdano na netto vsoto, ki ne vključuje provizije. . Nadzorništvo sporoča, da se provizije vključujejo v ceno izvoženega blaga in da je torej tudi ta znesek vključen v smislu zakona od 31.7.1954 št. 570 v okvir zneska, za katerega se vrača IGE za izvoženo blago. Ples šivilj Ob dnevu šivilj (Katric) priredi sindikat oblačilne stroke CGIL v nedeljo 25. t. m. od 16. do 19. ure v Domu pristaniških delavcev popoldansko plesno zabavo. — Vabljena vsa mladina. Se nekaj podrobnosti o Marcianovi aretaciji Danes pogreb nesrečne Stegamjeve Zdravstveno stanje Tomma-sa Steganija, ki so ga po Mar-cianovem napadu sprejeli v četrtek ponoči v bolnišnico s pridržano prognozo, se je včeraj znatno izboljšalo. Zdravniki so ugotovili, da mu krogla, ki jo je proti njemu eprožil Marciano, ni ranila nobenega življenjsko važnega dela telesa in tako bo lahko nesrečni mož, ki je pri napadu izgubil svojo 32-letno ženo Olimpio Crocetti, po mnenju zdravnikov zapustil bolnišnico že v desetih dneh, a bo moral eržati zlomljeno roko v mavcu za nadaljnjih 40 dni. Isto se govori tudi o Francescu Pintu, prav tako žrtvi maščevanja željnega Marciana. Morilec je že v ko-ronejskih zaporih, kamor so ga premestili predvčerajšnjim zvečer, in eicer pod huijo obtožbo uboja in dvakratnega poskusnega umora. Včeraj je prišlo na dan še nekaj podrobnosti v zvezi z morilčevo aretacijo. V trenutku, ko je Marciano sprožil samokres, je imel v žepu le 1700 lir, od katerih mu je ob aretaciji ostal le še tisočak, zaradi česar je bilo nesmiselno misliti, da bi odpotoval iz Treta, Moža sta dva agenta letečega očdelka aretirala v neki gostilni v Ulici Piccolomini, kjer je brezbrižno in hladnokrvno sledil skupini kostov, ki so kvartali. Ko je opazil agenta, se je mož še bolj sklonil naprej, misleč, da ga ne bosta zapazila, a ko sta bila pred njim. ni nudil niti najmanjšega odpora-Agenta sta vedela, da je mož oborožen, zaradi česar je bil njun cilj takojšnja razorožitev. Sicer je Marciano hotel osebno izročiti orožje, a a-gent je takoj odgovoril, da bo to osebno storil in istočasno segel možu za pas, kjer je res našel še nabito in za streljanje pripravljeno orožje. Baje je tedaj Marciano izpovedal agentoma, da je čo-bro, da ga niso dohiteli takoj po streljanju v Ul. Scala Santa, kajti tedaj «je bil pripravljen porabiti še dosti nabojev*. Na poveljstvu, kjer je cinično priznal, da mu ni žal umora, je končno dodal, da bi se zvečer sam predal, česar mu pa zaradi popoldanske aretacije ni bilo treba. Včeraj so v mrtvašnici bolnišnice postavili na mrtvaški oder pokojno Steganijevo ženo Olimpio. katero boe o danes ob 1030 spremili k zadnjemu počitku. OD VČERAJ DO DANES HOJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 23. novembra 1956 se te v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo ie 14 oseb, bili pa sta 2 poroki. POROČILI SO SE: zidar Karel Marc in gospodinja Adelia Jamnik, delavec Ettore Mazzero in gospodinja Assunta Maria Olivo UMRLI SO: 66-letna Lulgia DelFOste por. Triscoll, 58-letni Paolo Pietro Lol, 61-letni Stefan Veljak. 56-letol Arturo Flu-sco. 68-letna Giovanna Suma ud. Persa, 2 dni stari Pierpaolo Co-minotto, 79-letni Giuseppe No-velli, 75-lelna Maria borri. 74-letni Satnuele Česane. 73-let ril Josip Oblak. 63-letna Giovanna Maria Terpin por. Bon. 86-letna Nataiia Forster vd. Finazzer. 61. letni Renato Chiaruttini. 78-letna Celestina Gruden vd. Cervipi. (kkitkub in poročila) Gregorčičevi proslavi v Lonjerju in na Opčinah Sinoči šo imeli v Lonjerju na sedežu prosvetnega društva Gregorčičevo proslavo. Dvorana je bila nabito polna domačinov, ki so z velikim zadovoljstvom sledili izvajanju sporeda. Predsednik prosvetnega društva Lonjer -Katinara je otvoril proslavo, nato pa je učiteljica Anica Kalanova z lepimi besedami opisala življenje in lik našega tako priljubljenega pesnika ter ob koncu prečitala nekaj njegovih pesmi. Tudi Tončka Čokova je prečitala nekaj pesmi, nato pa sta recitirala nekaj Gregorčičevih pesmi Gabrijela Orlova in Jadranko Kakovič; Anica Kalanova pa je lepo podala še Gregorčičevo «V pepelnični noči*. Ob zaključku je domači pevski zbor zapel nekaj Gregorčičevih pesmi. Domačini so izrazili željo, da bi radi še prisostvovali takim proslavam. Gregorčičeva proslava je bila tudi na Opčinah in so jo priredili domači dijaki pod okriljem prosvetnega krožka ((Andrej Čok*. O življenju in delu Simona Gregorčiča je govorila Irenka G., za njo pa so dijaki Živko Lupine, Vijolica Hrovatin in Aleksander Jerič recitirali nekaj njegovih pesmi. Dijak, ki je o-tvoril predstavo, je obljubil, da bo openska dijaška mladina v bodočnosti priredila več podobnih kulturnih večerov. Silvester Pregare Včeraj popoldne smo pospremili k mnogo prezgodnjemu zadnjemu počitku n*a domače pokopališče v Skednju tov. Silvestra Pregarca. Kdor ga je še pred kratkim srečaval, se mu je vest o njegovi snirti zdela neresnična, nemogoča, saj je bil še tako mlad, tako močan, poln življenja in tiste svoje tako značilne nevsiljive odločnosti, ki mu je odpirala pot v vsako družbo in mu omogočala stik in prijateljstvo z vsakomur, Silvester Pregare je umrl mnogo prezgodaj, saj bi bil šele prihodnji mesec dopolnil svoje 54. leto. Ce pa mu je bilo usojenih razmeroma malo let, jih je izkoristil zgledno. Po dokončani slovenski osnovni šoli v Skednju je šolanje nadaljeval na nemški pripravnici in realki in že leta 1923 stopil v. službo na tržaški davčni upravi. Njegovo službovanje je bilo vzorno in zato je kljub temu, da je bil zaveden Slovenec in antifašist, stalno napredoval. In smrt ga je zalotila tako rekoč Pri delu; še pred dnevi je normalno opravljal svoje delo kot pomočnik načelnika v svoji ustanovi, pri kateri je delal nepretrgoma 33 let. Njegovo vestno službovanje pa ga ni oviralo, da bi se ne udejstvoval tudi v javnem življenju. Kako tudi ne, saj je bil eden tistih tržaških Slovencev, ki svoje narodnostne pripadnosti ni nikoli prikrival. Nasprotno, tov. Pregare je spoštoval vsakogar, ne glede na njegovo narodnostno pripadnost, bil je prepojen z idejo bratskega sožitja med Slovenci in Italijani na Tržaškem, toda pran zaradi tega mu je bila slovenska narodna zavest sveta. Tak je bil v javnosti, tak je bil tudi doma, v svoji družini. Tak je bil vedno, tudi v najhujših časih fašizma. Kakor je bil tov. Pregare dosleden v tem, tako je bil dosleden tudi v svojem antifašizmu. Zato smo ga srečali med prvimi, ki so se v času narodnoosvobodilne vojne lotili organizirane borbe. Takšen je ostal tudi po zmagi nad fašizmom, ko smo ga srečavali povsod, v vseh dejavnostih in se največ v prosvetnem delu. Tudi leta 1948, ko je marsikdo pokolebal, je tov. Pregare ostal trden. Zaradi teh svojih vrlin in zaradi tega, ker je bil zgledno pošten, so ga cenili vsi, njegovi politični somišljeniki kakor tudi nasprotniki. In ko smo včeraj skupno z množico njegovih prijateljev in znancev spremili tov. Pregarca na pokopališče, smo se z žalostjo zavedli, da smo z njim izgubili zavednega Slovenca in antifašista, hkrati pa tudi dobrega tovariša. Naj mu bo lahka domača zemlja, vsem njegovim sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje! SNG za Tržaško ozemlje Danes 24. t. m. ob 20.3C v KRIŽU Rade Pregare ŠAG RA Jutri, 25. t. m. ob 16. uri na KONTOVELU Rade Pregare Š A GR A V sredo 28. t. m. ob 20.3U v Avditoriju v Trstu PREMIERA Robert Anderson ČAJ IN SIMPATIJA drama v treh dejanjih (štirih slikah) Prevedel JARO DOLAR Prvič v slovenščini Režiser JOŽE BABIČ Scenograf VLADIMIR RIJAVEC Laura Reynolds - Štefka Drolčeva; Lilly Sears -Zlata Rodoškova; Tom. Lee - Silvij Kobal; David Harris - Stane Raztresen; Ralph - Edvard Martinuzzi; Al - Julij Guštin; Bill Reynolds -Jožko Lukeš; Herbert Lee - Modest Sancin; Steve - Ivo Kuferzin. Za mladino pod 16. letom neprimerno 1 Prodaja vtstopnic od ponedeljka, 26. t. m. dalje v Tržaški knjigarni v Ul. sv, Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom predstave v Ul. Roma štev. 15/11. Gojenci Slovenskega dijaškega doma priredijo danes, 24. t. m. ob 20.30 v dvorani PD »Primorec« V TREBČAH PROSVETNO PRIREDITEV Na sporedu sta saloigri »Prvi april* in «Burka o jezičnem dohtorju* ter slovenske in dalmatinske narodne pesmi, Iti jih zapojeta kvartet in duet. Vabljeni! PEVSKO DRUŠTVO »PRIMOREC* iz TREBČ priredi jutri, 25. t. nt. ob 17. uri PEVSKI KONCERT v Prosvetnem domu na OPČINAH Vljudno vabljeni! ( OLEDALlSČA~) GLEDALIŠČE VERDI Jutri ob 16 uri bo. za »dnevni abonma*, druga predstava Giancarla Menottjia «Telefon» in Riharda Straussa «Elektra». V prvi operi nastopita Marica Morel in Giuseppe Zocchillo. Dirigent Pino Trost. V »Elektri* ima naslovno vlogo Christel Golts. dirigira Herbert Charlier. TEATRO NUOVO Ob 16.30 A. De Musset: »Marjanine muhavosti* in G. B. Shaw: »Mož usode*. Predstava za dijake. MOŠKI PEVSKI ZBOR prosvetnega društva PROSEK - KONTOVEL priredi jutri, 25. t. m. ob 17. uri v KRIŽU v dvorani ((Padlih borcev za svobodo* KONCERT umetnih in narodnih pesmi pod vodstvom Milana Pertota. Besedilo pesmi bo recitiral Stane Raztresen, član SNG. Ljudska prosveta Prosvetno društvo »S. Škamperle* . Sv. Ivan javlja, da bo redni občni zbor dne 28. novembra ob 20. uri v društvenih prostorih tia stadionu »Prvi maj*. Ob 20.39 bo občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi. Vabimo vse člane in prijatelje društva, da se udeležilo občnega zbora. ‘ Razna obvestila OBČNI ZBOR SPDT V torek 4. dec. ob 20.30 bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15-IL, redni občni zbor SPDT, in ne 28. t. m. kot ie bilo objavljeno. Iz Teti Izlet SPDT v Postojnsko Jamo in Predjamo SPDT priredi v nedeljo 2. decembra izlet v Pošto insko jamo in Predjamo. Vpisovanje v ponedeljek, torek in sredo v društvenih prostorih, Ul. R. Manna 29 od 19. do 20. ure. Mali oglasi MAGA2Z1N1 FELICE, Trst, Ul. Carducci štev. 41 (nasproti pokritega trga - Telef 90-513). Srajce, hlače, spodnje hlače, nogavice, rokavice, zimski plašči, Jopiči ln drugo. Vse po najniž jih cenah! V počastitev spomina veslra Pregarca daruje Trebeč 300 lir za Dua»8 tico. tfrrrirrii* SOBOTA, 24. novembra TRSI POSTAJA A 11.30 Zabavna glasba: J2* Predavanje: 12.10 Za vsa*»* . nekaj: 12.45 V svetu kult 12.55 Domači odmevi: 13.30 stra operna glasba: 14.w ~ ster Melachrino; 14.45 Rltm*” popevke: 15.15 Melodije tz r -i: 15.45 Respighi: Rimski voy t(*. 16.00 Utrinki iz znanosti m PL. nike; 16.15 Glasbeno P- nje ob našem morju: , ja- bavna glasba: 14.40 Motiv) ^ dranskim obal- 15.00-1700 , :p red iz Ljubljane: 17.00 Ridj1 ^ popevke: 17.25 Igra orkest'1 <-p; 17.30 Film: »Abuna 20.45 Vesti: 21.15 Rascel -0»«; 22.15 Film: »Družinski 22.45 Zenska je močna. Excelsior. 15.OO: »zeiezn.č*1*' 1 Germi, S. Urzi. tlonč,,' Fenice. 15.30: »Cesarstvo J. Chandiler, G. Nader. ' Nazionale. 15.30: »Ljubim« V Chatterlev*. D. Darrieu*- Gčnn „„ -ure*# Filodrammatico. 16.00: *B. jil- lični iezdec*. C. Moore. verveels. 1> Supercinetna. 16.00: Kino ob morju, 16.00: «■*’ CD* Mars*. C. Mitchell. . man. pabl11 Moderno. 16.00: #Pepote»’ * Calvo. m 7 ^ Savona. 16 00: »Athena Ljorn-stra* J. Potvell. E. PJi . pt? Viale. 15.30: »Severozahod hod*. S. Tracv. H. J »MoLn, Vtttorlo Veneto. 15.30: N0' zlato roko*. F. Sinatra, vak Belvedere. 15.30: «Zelezna ^ vica*. , noijdtL,. Marconi. 16.00: «NeSl m Florenco*. M. Vitale- Massimo. 16.00: »Perverz^,^ dlna*. V. Heflin. J- ”, okdf.r Novo cine. 16 00: »Vit**1 T»P?f, mize* A. Gardner. "■ etC Odeon. 16.00: «Jezdl. v ,, it. Tavlor. A. Gardner. m Radio. 16 00: «Vrni '' eSe. (k la*. M. Vitale. A. Far’ gp Skedenj. 18.00: «C»v*lMrl' cana*. OB PETDESETLETNICI SMRTI cGORIŠKEGA SLAVČKA* Gregorai-glasnik ljudskih teženj Pred petdesetimi leti je u-®rl «goriški slavček« Simon vregorčič- Njegove pesmi so lajnale iz njegovega naravna daru. Ker je bil pesnik Pc svojem značaju in svojem temperamentu nenavadno v atladu s svojim ljudstvom, Učinkujejo mnoge njegove u-Ptetnine, kakor da so pognale 12 ljudstva samega. Po tej tirani je bil Gregorčič glasnik svojega ljudstva bolj v Vodikovem smislu kakor v Prešernovem. To njegovo svoj- itvo se zrcali prav tako v v*ebini kakor v obliki njegova dela. Ce se kratko pomudimo pri ljudskih prvinah in motivih V Gregorčičevih pesmih, vidi-®°> da je razsejanih do nje-Ucvih zbirkah prav mn'go ta kih motivov in prvin. Prevla- dUjej0 osebna čustva, misli in Urpoloženja. Poleg tega pa P"1 je srce zmeraj odprto za uaode domačih ljudi iz ljud-»*v*- posebno za njih tesnobe, P*«reče in razočaranja. V to vrsto sodi nežno in tahlo stkana pesem «Izgublje-m cvet« o dekletu s cvetočim 1Cem, ki nenadoma, ko «cvet i* obran«, hujša in bledi. Orodni motivi se drugače frelivajo v pretresljivih kiticah »Njega ni«. Cisto iz ljud-'Va je vzeto idilično «Svan-°* s šegavim zaključkom o ®l*di sosedi in mladem cerkovniku. V «Novem mostu« mladenka duška svoji, racali nad tem, da bo ljubček P°alej lahko prihajal k njej ,rez neljube priče, starega br°dnika. v «Kitici» naroča jPladenka iz ljudstva šopku, k* J' je na brvi padel v vodo, *ai splava k mlademu juna-u 'n ta naj zvečer z njim P* Prsih priuka na vas. «Na ^mnju,) je 2apeta v slavo »Pote preprostega dekleta, ki jen poleg naravnih čarov ni telja nobenega drugega liš-»V krčmi« je samotnemu Ceniku hudo, ko posluša ve-*ele, mladeniče in njihovo ba-a®ic, da se ne more kakor Ponašati in postavljati z . 0 in zvesto ljubico. Po-,ot)na skeleča zavist se ogla- * i* pesmi «Na polju«. . " «Bitvi« je kratko, a pre-'Csljivo očrtana bridka uso- * dekleta, ki se ji junak ne ,tne iz boja. Razjedajoče skr- ljubljenega ženina, ki j* moral daleč na bojišče, ‘»»odeva »Dekletova molitev«, dude obtožbe zaradi nemilih j*cd v bitki padlih mladeni-j in njihovih družin zveni-0 *» pesmi «Po bitvi«. Podob-akordi se oglašajo iz pes-, 1 »Vojakove neveste poro-va"; V «Prisilni poroki« za-tača sin očetovo vsiljevanje »ljube neveste in hoče izbi-.i1,1 PO svoji volji. Skeleče , čuti pesnik bolest mladeni-?a’ hi se v ((Vasovalcu« vrača š>°mile pokopane ljube. let; i e v takih pesmih za- . a ljubezenska sreča in še gosteje nesreča mladih lju-!■ misli pesnik v domoljub-. Pesmih na vse svoje ljud-i v°’ ki mu želi lepših in mi-l.ših usod. Značilna je med brni »v pepelnični noči«, kjer »»bik strogo sodi tiste, ki cim 'u »lov, strogo »jo srca za trpine; na kon-mu ta motiv izlije v esno napoved teptanemu a.b>clu, da se tudi njemu i.j?» — vstajenje. «Kmečki 1,1 je posvečena razmišlja-Ju o tem, da so kmetski do-]t°v' temelj vse slovenske ^jUture, ker so skoraj vsi, v 80 pomogli do njenega raz-d°Ja. izšli iz takih preprostih Oitiov. v ciklu «Z grobov« posebej spominja tlačenega jjCiua z grobom brez kamna , 1 »namenja in zahteva, naj ktij niemu postavijo vsaj — • »Daritev« zveni kakor pro-atbska pesem, ki označuje Pesni«. * »t; Ozre se kmet na strte nad«, ozre na sinke, hčerke mlade, in divja bolj, skrbi strašne očetu v srcu zabesne, — gorje ti, ubogi kmet, gorje! Prav taka divja bol je stiskala srce občutljivemu pesniku. Socialna struna pobrneva zmeraj pogosteje. Pesnik sluti novo dobo in jo napoveduje Sam se v ciklu ((Delavcema odločno prišteva k delavskim množicam: Vi delavci ste z roko, jaz z glavo, a svojo mi zastavo držimo le visoko. V t ne, jaz nisem bogataš, zato sem veren vaš pristaš. Srce ga boli, ko zre njih mu-čeniški obraz. Vprašuje se, kdaj bodo dosegli svoje pravice. A čeprav pijejo iz grenke čaše, naj ne obupujejo, kajti: ((Pravica mora priti« in »pravica bode obveljala«. V duhu jasno vidi tako prihodnost; Le delavcem bo v last kdaj svet, ne vam milijonarjem, trgovcem le z denarjem, — naš bode svet! Vas malo, n a s je broj neštet... Nek dan se vse obrajta: palača pade — vstane bajta! — V Gregorčičevih pripovednih pesmih naletimo na prelepe sličice iz življenja preprostega ljudstva, na pr. v ((Rabeljskem jezeru«, ko sirota ne najde zavetja nikjer, pa ji siv starček odklene in ji ponudi prostor med spe-čimi otroki, v uboštvu in revi; «Le noter, le noter in mati in sin stopita, počijta se z nami; pri hiši ni pernic ne mehkih blazin, počivajta z nami na slami!« Resnične dobrote najde pesnik pri siromašnem ljudstvu mnogo več kakor pri bogatinih. Zato kliče visokim, naj se družijo z nižjimi in naj se v ljubezni povezujejo z ubož-nimi sloji. Taki so glavni motivi, ki so v Simonu Gregorčiču posvečeni ljudskim težnjam. Poleg omenjenih je še mnogo drugih pesmi, ki v raznih delih razodevajo, da je bilo pesniku plemenito sočustvovanje z ljudstvom prirojeno in se je cb njegovih življenjskih izkušnjah z leti poglabljalo in krepilo. Ko mu je smrt pred petdesetimi leti prezgodaj zatisnila mile, očetovsko zaskrbljene oči, se je goriško ljudstvo zgrnilo ob njegovi krsti in ga v slovesnem sprevodu spremilo do severnega konca goriškega mesta, od koder se je za vselej vrnil v svoj planinski raj. Ob njegovi smrti se je vse slovensko ljudstvo zavedelo, da je bil Gregorčič eden najzgovornejših glasnikov njegovih teženj, in je še bolj vzljubilo njegove pesmi. A. BUDAL OB PLENARNEM ZASEDANJU CENTRALNE CA KOMITEJA KPF Vodstvo francoske KP na pozicijah Kominforma PARIZ, 22. — Duhovi pre-.je nemogoč napredek sociali-teklosti so se tu v Franciji | zrna v vsaki deželi posebej in spet pojavili med komunisti, | zara(ji tega tudi na medna- Slmon Gregorčič AMERIŠKI STROKOVNJAKI DOKAZUJEJO, DA SO PRECEJŠNJI OPTIMISTI Kako bi se mogel pred ačinki atomske eksplozije Trije najhujši učinki atomske eksplozije: zračni pritisk, vročina in atomska izžarevanja - Vloga barve obleke - Atomska zaklonišča s samimi 40 cm zemlje zadostna zaščita pred prvim valom izžarevanj da bi plašili svet, čeprav napredni ljudje niti doslej niso bili pripravljeni verjeti, da so bili le-ti dokončno pokopani v komunistični partiji Francije. Na plenarnem zasedanju centralnega komiteja KPF, ki se je začelo 20. novembra in še traja — je bil spet postavljen spomenik resoluciji Kominforma iz leta 1948; v diskusiji je vodja komunistične parlamentarne skupine in član centralnega komiteja Roger Garodu med drugim dejal, da je bila pravilna tista ocena, po kateri naj bi se bila Komunistična partija Jugoslavije utopila v Ljudski fronti in izgubila svojo vodilno vlogo. Po taki argumentaciji dobivajo popolno potrditev ocene na osnovi katerih se Komunistična partija Francije, to je naj”išje vodstvo, drži stalinističnih načel v svojih ocenah dogodkov in zato postaja bolj jasno tudi tisto vrenje, ki je vedno bolj očitno v vrstah te partije, čeprav je morda še ne dovolj ostro izraženo. Sedanji plenarni sestanek centralnega komiteja je bil očitno sklican zato, da bi bila stalinistična pojmovanja še močneje uzakonjena v partiji proti odporu, ki se je začel proti njim pojavljati, posebno Snikovo človekoljubnost zla- °dj, v vrsticah: °čno odpovej se svoji sreči, o *®e išH drugim jo doseči, h ?*» bdi mož ne sme za se. °ratov sreče njemu sreča Pred leti je znani filmski režiser in umetnik Orson Welles, ko se je ukvarjal še z novinarstvom bral po eni newyorških radijskih postaj reportažo, v kateri je na zelo živ način prikazal, kako se Marsovci spuščajo na New York. 2e med radijskim prenosom je nastala taka panika, da so morale oblasti napeti vse sile, da bi preplašene ljudi pomirile, da bi tako ne prišlo do večjih nesreč. To je bila sicer uspela šala, ki pa nam dovolj nazorno pove, kake more v trenutku zmede nepripravljenost ljudi privest: do nepredvidenih tragedij. Zato se povsod v svetu oblast; ukvarjajo z vprašanjem, kako zaščititi ljudstvo v trenutku, ko bi prišlo do atomskega napada- Atomska nevarnost je danes sicer potencialna nevarnost, vendar pa trajno grozi, pa če, prav je gotovo, da se vse človeštvo danes odločno bori proti njej in da so te sile v svetu mnogo močnejše od o-nih, ki bi bile pripravljene atomsko bombo tudi uporabiti «Naš program civilne obrambe mora predvidevati stalen alarm, kajti prvič v zgodovini naše dežele je sovražnik zmožen nenadoma napasti naša mesta. Primerna organizacija in ustrezna vzgoja državljanov bi omogočila zmanjšati človeške žrtve za 50 odst. m, kar je še najbolj važno, bi lahko postala odločilni čini-telj za uspeh v bitki za zmago in svobodo našega ljudstva.« To beremo v okrožnici, ki jc je organizacija za ljudsko zdravje v ZDA razposlala organizacijam, ki se ukvarjajo s civilno obrambo. Ce se spomnemo, da je prvi atomski napad, v avgustu 1945, na japonsko mesto Hiro-Šimo terjal od 245.000 prebivalcev, kolikor jih je štelo pesto, kar 160.000 mrtvih, nam ni težko si zamisliti, koliko več žrtev bi terjal atom-sk, napad z vodikovimi bombami na neko večmilijonsko mesto. Atomska bomba ali vodikova bomba ima izredno hude posledice zaradi zračnega pritiska, ki nastane ob eks- 0eS( klije, e*je ljudsko njemu v oku i« - E N tuia solza mu meči srce! °d°bne misli prevevajo pe- .“Življenje ni »liki ■Urdom. is Vse Je svet dovolj bogut k. *r»čt; kruh hzo« jrčnimi čutilil U(i n, st motiv se oglaša v »Samo-vratarju«; «Odprto ttfie ‘h odprte roke imej za t,e^‘ga brata!« ploziji, zaradi izredne vročine, ki se pri tem sprosti in zaradi atomskega izžarevanja takoj po eksploziji. Do zračnega pritiska pride zaradi izredno močnega povečanja temperature. Zračni sunek doseže v neposredni bližini eksplozije 3.000 m na sekundo, 60 m od eksplozije pa znaša še vedno 340 m na sekundo. Jasno, da more tak piitisk zrušiti marsikatero hišo in v Hirošimi je to povzročilo 5 odst. vseh žrtev. Drugi učinek je termični učinek. Ob eksploziji pride v središču eksplozije do temperature, ki gre v desetine milijonov stopinj, medtem ko znaša temperatura ob robu značilne atomske gobe še vedno 100.000 stopinj C. Premer atomske gobe se izredno naglo širi in v trenutku se tu sprosti vročina, ki zogleni vse površje. Ta vročina pa ne prodre v globino. Vročina je, kot smo že rekli, izredno intenzivna in kot vsako vročino io temna barva vsrkava, svetlejša pa odbija. Zidovi hiše, celo list papirja ali pa široka obleka svetle barve pa vendarle že nudijo učinkovite obrambno sredstvo. V Hirošimi so bili po njej prizadeti v glavnem le oni, ki so stali pri oknih. 23 odstotkov žrtev v Hirošimi so bile žrtve tega vro- činskega vala. Vse osebe, ki niso bile zaščitene in ki so bile v radiusu enega kilometra od eksplozije, so zoglenele. 56 odst. žrtev atomske eksplozije v Hirošimi pa so postale žrtev požarov, ki so nastali po eksploziji. Tretja nevarnost atomske eksplozije so atomska izžarevanja, predvsem izžarevanja nevtronov, ki v kritičnem trenutku sežejo okoli 700 dl 800 metrov od eksplozije, in žarkov gama, ki sežejo do 2 000 metrov. 50 odst. izžarevanj se sprosti že v prvi sekundi. 8C odst. v 10 sekundah, vseh 100 odst. pa v poldrugi minuti. Ta izžarevanja poškodujejo predvsem tkiva in to tako, da v njihovi biokemični strukturi pokvarijo ravnotežje in povzročijo v njih toksične elemente. Najbolj občutljive v tem so krvne celi ;. Smrtna doza izžarevanj je že šest sto roentgenovih enot. Ta intenzivnost seže do 1000 metrov od centra eksplozije. Med 1000 in 1250 metri se ta intenzivnost zmanjša na 400 do 500 roentgenovih enot, ki pobere vendarle okoli 50 odst. žrtev. Od 1250 do 1500 metrov od središča eksplozije se izžarevanje zmanjša, vendar povzroči izredno močne motnje v prebavnih organih, v krvi, kjer uniči mnogo belih krvnih telesc, nadalje povzroči izpadanje las in lahke krvavitve. Te okvare so ozdravljive. Okoli 20 odst. preživelih prebivalcev Hirošiir^e je podobne posledice izžarevanj prebolelo. Ameriški strokovnjaki računajo, da bi alarm, ki bi bil dan 10 minut pred napadom, mogel zmanjšati žrtve za 50 odst. Posamezni zaščitni ukrepi so po njihovem poviem u-činkoviti. kajti že ena sama minuta zadošča, da se vrhunska intenzivnost izžarevanja, k, nastane ob eksploziji, razprši, zato je baje že navadna klet ali pa zaklonišče s 40 cm zemlje dovolj varno zaklonišče. Najnujnejši ukrepi pred požari so po njihovem mnenju izključitev električnega in plinskega toka hi pogasitev kakršnega koli ognja. Posledice ran, ki na stanejo zaradi razbitja šib, se dajo preprečiti s tem, da se okna zapro z običpjnimi role-ji oziroma polkni. Učinkovito sredstvo proti toplotnim izžarevanjem je tudi široka obleka svetle barve- Vsa navedena napotila so seveda precej optimistična, saj je napad na Hirošimo dokazal, da so to le teoretična razglabljanja. Hirošima je dokazala, da utrpi vsa okolica a-tomske eksplozije toliko škode, da je dobesedno odveč govoriti o varnih sredstvih proti njej. 90 odst. japonsk’h zdravnikov in zdravniškega bolniškega osebja je bilo takoj ob eksploziji ubitih in zalo bi bilo odveč govoriti, da bi v primeru nekega napada mogla bolnica in zdravniško osebje pomagati preostalim. Zato Američani računajo, na :ii morali v takem primeru priskočiti ranjencem na pomoč vsi državljani ne glede na njihov poklic in strokovno usposobljenost. Zato trdijo, da je potrebno, da se vsak državljan pravočasno priuči vsega, kar je v takem primeru potrebno. Glavno važnost glede tega pa v Z.DA polagajo ((zunanji pomoči«, to se pravi mestom, ki pri napadu niso bila prizadeta, hkrati pa načrtu, ki predvideva gradnjo bolnic na skrajni periferiji mest. V ZDA so se glede civilne obrambe lotili obsežnega programa, pri katerem sodeluje rdeči križ, bolnice in vse velike zdravniške organizacije skupno z javno upravo in z vso javnostjo. Leta 1950 so u-stanovili podoben odbor, tudi na Angleškem. Pri njem sodeluje ministrstvo za higieno in razne strokovne organizacije. Zadnji dogodki v svetu so sicer svet nekoliko preplašili to povsem upravičeno. Toda upati je, da bo ta preplah le neprijetna epizoda, kajti človeštvo vojne ne mara, še manj pa vojne, kjer bi uporabljali atomske in vodikove bombe. Vsi navedeni in nenavedeni ukrepi glede tega naj ostanejo kot preventivni ukrepi, nikakor pa naj ne pridejo nekoč v rabo, ker bi verjetno vsi nič ne pomagali, oziroma ker bi bili v primeri s strahotami, ki bi jih mogla atomska vojna povzročiti. Je neznatno olajšanje. FRANK IAUSCHE izvoljen za senatorja Obenem z volitvami državnega predsednika v Združenih družavah Amerike so bile tudi volitve v obe zbornici parlamenta. Med drugimi je bil v državi Ohio z veliko večino izvoljen za senatorja Frank Lausche, bivši guverner te države, ki si je pridobil velik sloves kot poštenjak in prizadeven gospodar. Njegova priljubljenost je prišla tudi pri teh volitvah do izraza, ko je nastopil kot neodvisen kandidat demokratske stranke, Zaradi tega Lausche ne bo rodnem prizorišču«. Tako govorjenje je slišati že dolgo in vedno tedaj, kadar se ne vidijo socialistične sile «vsake dežele posebej« in kadar se želi, da bi se interesi delavskega gibanja podredili enemu centru in vodili na osnovi linije, ki jo tam določajo. Končno je taka politika privedla tudi do vseh dogodkov po letu 1948 katere je javno tudi na XX. kongresu KP Sovjetske zveze obsodilo vodstvo KP Sovjetske zveze. Nekoč po drugi svetovni vojni je Maurice Thorez sam pisal — parafrazirajoč dejansko klasike marksizma-lenini- zma in morda tedaj samostoj-1 Mindszenty. ja do komunističnih delavcev«. Za vodstvo KPF so se torej Jugoslovani dejansko zavzeli za zmago fašizma na Madžarskem in to je neverjetno podobno tistemu, kar smo od njih slišali po resoluciji Kominforma 1. 1948. Guyot sprašuje; «Toda proti komu se je borilo vse ljudstvo?« In kot odgovor navaja Titov stavek o tem, da je bil to upor proti napakam voditeljev, ki so težišče pojasnjevanja stalinistične preteklosti vrgli na «kult osebnosti«, namesto da bi skušali likvidirati birokratski sistem. Za njega je to napad na Oktobrsko revolucijo, ki bi ga, kakor on pravi, lahko sprejel tudi kardinal no analizirajoč položaj v svetu in v lastni deželi — o različnosti poti v socializem in o možnosti, da v posameznih deželah socializem zmaga po parlamentarni poti. Tako imenovana jugoslovanska pot, jugoslovanska linija, ki danes samo, da jo omeniš tako razkači francoske komunistične voditelje, ne predstavlja nič 'drugega kot trditev, da je različnost oblik v poteh v socializem pogojena z različnostjo pogojev v sedanjem svetu, toda, da je za to nujna samostojnost delavskih gibanj, da bi vsako od njih našlo po dogodkih na Poljskem in j svojo pot v skladu s pogoji | nj stalinisti ne poznajo na Madžarskem. Glavni go- j svoje dežele. Poleg Envera SQ nujna popačenja. tega očitno ne more Zadnje dni je splošna težnja francoskih stalinistov, da jugoslovansko stališče — po predhodnem pačenju — predstavlja kot napad na Oktobrsko revolucijo m na vse, kar je Lenin delal in rekel. Guyot dela isto in skuša v jugoslovansko oceno, po kateri je birokratizem rodil tudi Stalina in stalinizem, utopiti tudi Lenina in na ta način skrediti-rati Zvezo komunistov Jugoslavije in njeno politiko v celoti. Očitno za obrambo starih stališč v vodstvu KPF niso zadostni argumenti načelne diskusije — te zbirokratizira-zato vornik na tem zasedanju, član politbiroja Raymond Guyot je sestavil svoj referat, na naslednjih osnovnih postavkah: »Treba je spregovoriti o resnem vprašanju, kajti gre za bodočnost komunizma v svetovnem obsegu. Dejali smo, da je odnos do Sovjetske zveze in komunistične partije SZ . ., , preizkusni kamen proletarske- vezan pri senatnih glasova- ga internacionalizma. Ce smo rjih na uradno stališče svoje, popravi)i nekatere forrauiaci- stranke in kot je ze sam !Z'jje — kakor tisto o brezpogoj-jav.l bo glasoval tako, kot se! vdanosti _ 3e ni manj mu bo zdelo prav j točno, da je odnos do Sovjet- Je to prvi mož slovenskega ske zveze jn komunistične par-rodu v ameriškem senatu. tije gz načelno vprašanje. Londonski dnevnik «Times» P'-j Kdor se od tega oddaljuje, še, da bosta sedanje volilne pada v blato. Kdor se od rezultate morali upoštevati tega oddaljuje, ogroža delav-cbe vodilni politični stranki,1 sko gibanje in mednarodni ko- ko bosta čez štiri leta izbirali munizem... primerno osebo za državnega predsednika pri prihodnjih volitvah. Pri tem senatorja Lau-scheta ne bodo mogli prezreti, meni ta ugledni list. Brez boja, ramo ob rami, brez enotnosti okrog Sovjetske zveze —- dežele Oktobrske revolucije, ki zmagoslavno gradi komunistično družbo — Hodže, razumeti tudi vodstvo KPF. sestavljeno po stalinističnih normah, za katere so take misli herezija, medtem ko je edino priznana vrlina centralizem socialističnega in komunističnega gibanja «v svetovnem obsegu«. Guyot je, kar se razume, napadel govor generalnega sekretarja Zveze komunistov Jugoslavije, tovariša Tita v Pulju. On je proti temu govoru zaradi jugoslovanske ocene o Madžarski. Toda Guyot ne citira te ocene v celoti. Navaja samo tisti del, v katerem je rečeno, da se je v Budimpešti borilo vse ljudstvo. «To je groba falzifika-cija — pravi resno Guyot. — V tej analizi ni niti omenjena razredna borba in torej ni razkrinkana aktivnost razrednih sovražnikov, ker je govora o vsem ljudstvu, o neki vrsti svete zveze od Horthy- Domača žganjekuha v Križu Skupina veselih Križanov ob kotlu, iz katerega curlja izvrsten tropinovec In tako se vračamo v leto 1948, v obdobje Kominforma. Ali Guyot in tovariši to žele in ali morda po njihovem mnenju to krepi »komunizem v svetovnem obsegu«? Madžarska tragedija, kakor kaže, ni spravila k pameti te družbe. Ko je podprl marksizem in internacionalizem, ki ga je po njegovem mnenju Enver Ho-dža manifestiral v moskovski «Pravdi», je Raymond Guyot prešel na obračunavanje s strujo v KPF, ki jo je zadnje čase čutiti in ki je pregrešna zato, ker zahteva liberalizacijo partije. Recimo, da je to notranja stvar KPF. Toda Guyot pravi, da pojmovanja teh ljudi spominjajo na stališča, ki jih je tovariš Tito izrekel v pu-lju. To bi menda moralo pozvati k budnosti proti tem nevarnim Jugoslovanom, za katere ni dosti manjkalČ, da niso zrušili socializma na Madžarskem in sedaj hočejo razr-vati na znotraj tudi najmočnejšo komunistično partijo Zahodne Evrope. Dobro bi morda bilo, če bi voditelji KPF skušali z resno analizo pojasniti, kako je to in zakaj se v njihovi partiji prav tako pojavljajo stališča, podobna tistim «ki so bila izrečena v Pulju«, in to na osnovi objektivnih pogojev dežele, v kateri žive. Tak poizkus bi bil podoben marksizmu, ker se vsak pojav razvija na osnovi lastnih notranjih nasprotij. Konec referata je Ravmond Guyot posvetil pozivom k e-notnosti partije na takih osnovah in posebej opozoril na delo z intelektualci, ki se, kakor kaže. najteže podrejajo uradni stalinistični politiki vodstva KPF. Mimogrede naj bo rečeno, da se je danes zvedelo, da je še ena skupina vidnih umetnikov in kulturnih delavcev — komunistov — med katerimi je tudi veliki slikar pablo Picasso — v pismu, poslanem centralnemu komiteju izrazila nekatere pomisleke do partijske politike, in zahtevala, naj se revidirajo sklepi zadnjega kongresa KPF in na izrednem partijskem kongresu «svobodno predisku* tirajo številni problemi, ki se danes postavljajo pred komuniste«. Z. ZUJOVIC (Iz «PoIitike«) |(o *reč«i rsi bi bili, « delil bi z bratom brat k °8led na pevajoče fante, hlHSe odpravljajo na vojno g0Je izvabil pesem «Oj zbo-ttjo > »i planinski svet«. Razu-j>0 niihovo bridkost, ko se ad>avliajo od doma, in po da biva tod narodni oj^ojak, ki ga svet še »ta ne pomehkužil; pono-It, Je. da je to njegov rod Je®°v kraj; zanj ni nikjer 8» ".H^ega k raja ne milejše-liaj !»*dstva. «0 nevihti« pri-ho nesrečo, ki zadene n-čhii8a kmeta, če mu neurje Pridelek; 11. Ke vem, kdaj se bo končal in nimam upanja. Zares je zrušen stalinistični sistem na Madžarskem. Toda meni vse nekaj govori, slutim, da je zrušen i tudi socialistična prihodnost Madžarske. Poskušal bom zaspati, ker imam skrito sobo ,ki je obrnjena proti svetlobnemu jašku in zato se pridušeno sliši streljanje. Živci so mi tako napeti, da se Že zdrznem, če pade metla na hodniku. Toda pomirja me vendarle gosto in noro žvenketanje tankov. Prijetneje mi zveni grmenje nizko letečih letal na reaktivni pogon kot udarjanje damskih sandal mimo mojih vrat. Stre Jjanje se vedno bolj približuje in postaja vse hujše- Pa bom le mižal. Nisem mogel zaspati. Mislim na poraz, smrt in zablode... Ob pol 6, zvečer pride v sobo Filip Marjanovič s popolnoma poraznimi novicami. Spominjam se nekaterih scen iz «Cloveške usode« Malrauxa in grem poslušat radio. Najvažneje je to: Zoltan Ti)dy, bivši predsednik republike, i:redsednik stranke malih posestnikov, govori po radiu in se opravičuje, da govora ni napisal, toda to opravičilo ni bilo potrebno: govori tako, kot da bi bil na zborovanju, spretno in patetično; občuduje po-um Madžarske, skrušeno sklanja glavo pred njenimi žrtvami, poziva na mir in red, da bi se ohranila svoboda, priborjena s krvjo, ta svoboda pa jamči obstoj večstrankarskega sistema. Poziva pripadnike svoje stranke, da začno takoj organizirati stranko malih posestnikov v vseh krajih in jamči tajne volitve, brž ko bosta uvedena red in mir, ter zaključi: «Naj bog varuje Madžarsko!« Nato govori Erdei, predsednik kmečke stranke, ne tako mitinško spretno kot Tildy in manj domiselno, toda tudi on naroča svojim pristašem, naj začno takoj organizirati kmečko stranko ter poziva svoje pristaše, naj pridejo na posvet v Budimpešto. Zadnji je govoril Janos Kadar, generalni sekretar partije madžarskih delovnih ljudi. Pretresljiv je ta Iskreni obup Janosa Kadarja, tega kapitana komunistične partijske ladje, ki se je že bila potopila, ko je on prevzel poveljstvo r.ad njo. Kako nesrečna in tragična usoda! Toda on še vedno seiuje. hoče verovati, da r.i vse izgubljeno. Pred njimi pa je govoril DOBRIČA ČOSIČ: SEDEM DNI V BUDIMPEŠTI Kam si krenila Madžarska? Imre Nagy. Nisem slišal njegovega govora. Beograjski radio poroča o izraelskem napadu na Egipt. Egipt je razglasil mobilizacijo. Francosko in angleško ladjevje se odpravlja nocoj na vojni pohod proti Suezu. Svet se spet zažiga. Madžarska je prešla v igro in kombinacijo z. vojno na Srednjem vzhodu Toda nič na tem svetu ni slučajnega, kakor tudi ni bil 'lučajno, prav zdajle, napaden Egipt. Po budimpeštanskih ulicah križarijo velike skupine oboroženih civilistov. Lahko in redko streljanje iz pušk. Samo da ne pozabimo: krogel je le več kot človeških src. Nocoj je bil ustanovljen vojaško - revolucionarni komite madžarske vojske. Jutri bo v Budimpešti posvet vseh vojaških poveljnikov. Stranke začenjajo izdajati svoje časopise. Objavljen je razglas o ustanovitvi organizacije kr- ščanskih dijakov. Čakajo na mašo kardinala Mindszentija. Sovjetske čete so zapustile Budimpešto. Toda delegacije iz notranjosti Madžarske prihajajo noč in dan v parlament z vedno novimi zahtevami. Kam si krenila Maržarska? Polnoč. V osičju tega ogromnega, nepomirjenega in strašnega mesta grmijo tankovske granate. Zdaj ne vem, iz katerih tankov. Mučim se, ko čakam na jutro. Toda ta hotel je zoprno akustičen. Kol prazna konser-vna škatla. Na levi strani a-matersko tipka na pisalni stroj do pol štirih zjutraj novinar, ki piše svoje današnie poročilo in je prepričan, da ho ju-tr izšlo na prvi strani njegovega časopisa. Rad bi mu nekako povedal, naj se odreče obupujem zaradi tega. Zivlje-tej stvari, ker bo ta čast pri- oje nil vendarle ni v nevar-padla njegovemu kolegu iz Egipta. Prav sem imel, ker se je ob štirih zjutraj, torej 31, oktobra, ko je diktiral po te- lefonu, strahovito jezil na redakcijo v Rimu, ki mu ni hotela sprejeti več kot deset stavkov iz Budimpešte. Desno od moje sobe pa so prepevali madžarske, nato pa francoske in angleške pesmi in razbili samo tri kozarce. V svojem kratkem snu sem videl nekakšne roke. ki so bile tako dolge, beie in brez laktov, da jim nisem videl konca skozi okno- Revolver-ski streli prav pred hotelom so ubili te roke in zapustili očem samo mrežasto senco zavese na stropu. Toda danes pride jugoslovansko letalo z zdravili, ki jih ranjencem Budimpešte pošilja ta vsesplošno usmiljeni Rdeči križ. Dvomim, da bi >e ishko prebil do letališča. Ne nosti, sicer pa je znano, da človek ne pogine tako lahko m preprosto. In negacija te nemodrosti je prav tako ba- nalna. Grem skozi Budimpešto. Moški in ženske iščejo kruha, oni pa jim ponujajo časopise in letake. Danes ne more nihče trditi, da v Budimpešti ni svobode tiska. In govora in združevanja. In nošenja orožja brez taks in dovolilnic, toda z madžarsko trobojnico okrog lokava. Po izložbah in zidovih so nalepljeni plakati: »Zaznamujte komunistične hiše z belimi križi. Zidovske pa s črnimi. Mi že vemo, kaj bomo storili z njimi.« Okrog parlamenta tanki in strojnice na istih položajih kot pred nekaj dnevi, ko sem z njegovih hodnikov odnesel patrone strojničnih nabojev. Tanki zanesljivo varujejo tiste, od katerih pričakujejo, da bodo pomirili Madžarsko in začrtali smer njene nove plovbe V socializem? Ni važno dr jaz to želim, Ko bi bile na oficirskih in vojaških ka- pah zvezde, bi glede na orožje in uniforme podvomil, da so sovjetski vojaki odšli iz Budimpešte- Toda gotovo so odšli, ker nas na vsakem vogalu prestrezajo skupine civilistov s puškami, nas legitimirajo in nam kažejo smer vožnje. To so organi narodne straže, organi revolucionarnih komitejev, ki bi morali uvesti red in mir. Nekako smo prišli do letališča, okrog katerega je videti skupinice sovjetskih tankov in kamionov. Na tem civilnem letališču vlada vojno vzdušje; restavracija ne dela, pristajajo pa samo letala z oznakami Rdečega križa. Romunsko, poljsko :n glej, tam je jugoslovansko letalo. Približa se mi Raša Lazarevič sodelavec «Borbe»: «Vtisi, intervju, kar koli... pravi. Z vsem se strinjam in se tolažim; od tega trenutka se začenja moje resnično budim-peštansko trpljenje in vstopim v letalo. S tem moram utihniti o temi Madžarske v teh dneh, čeprav je videti, da še niso umolknili vsi topovi v Budimpešti in po jesenskih poljanah Madžarske, nad kater-mi sonce vzhaja in zahaja v novembrskih meglah zmeraj krvavo. Ne morem več priča- ti s spominom. V moji zavesti je ostalo nekaj neizpolnjenih listov. Razumem jih simbolično. Vedno bodo beli in prazni, zakaj to, kar se je zgodilo od 31. oktobra do danes, ni postalo spomin mojega zvezka. Toda Madžarska v tej jeseni mora postati spomin tega stoletja. Da se ne bi njena drama ponovila. Zaradi socializma, ki mora biti povsod tisto, kar je: svoboda in človečnost. V tem imenu sem tudi pričal o doživetju svojih #Sedem dni v Budimpešti«, čeprav je bilo osem dni. Ce bi se to-doživetje redigiralo, to ne bi bilo več doživetje in so zato ti zapiski bili neredigirani zapiski. Se nikoli doslej nisem ti-kal besedila z večjo človeško, komunistično in pisateljsko odgovornostjo kot v teh zapiskih iz Budimpešte. Najbrž ne bom nikoli več imel priložnosti za takšno odgovornost. Ce pa sem grešil in žalil nisem tega delal, ker bi mi manjkalo vesti, zakaj moja resnica o Madžarski od 23. do 31. okt. in moja doživetja teh dni niso niti edina resnica niti edino doživetje. Sele zgodovina bo utegnila in morala izreči dokončno in pravično besedo. KONEC im OB KOPANJU JARKOV ZA VODOVOD V ST. MAVRU Prebivalci Št. Mavra zahtevajo tekočo vodo v vse hiše v vasi Da se ne bo ponovilo to, kar se je zgodilo z napeljavo električne energije - Potreba dvolastniskega prehoda na vzhodni strani Sabotina Ze mesec dni so na delu delavci goriških občinskih podjetij, da izvedejo sklep goričkega občinskega sveta in napeljejo vodovod v edini del goriške občine, ki je še brez tekoče vode. to je St. Maver. Vasica, ki leži ob vznožju Sabotina, je prav tako sestavni del občine kot Ločnik, Podgora in druge predmestne vasi, vendar lahko rečemo, da so morali prebivalci St. Akademsko - srednješolski klub «Simon Gregorčič« priredi danes 24. novembra ob 20.30 na sedežu v Ul. Ascoli 1-1. GREGORČIČEVO PROSLAVO ob petdesetletnici njegove smrti. Vljudno vabljeni. Mavra mnogo dalj čakati na uresničitev svojih upravičenih zahtev kot prebivalci omenjenih krajev, da ne govorimo o mestu, kjer občina pravzaprav že več ne ve, kako bi olepšala in razsvetlila Korzo Verdi in Korzo Italia. Pri tem se spomnimo na dolgoletne prošnje in proteste naših občinskih svetovalcev in prebivalstva St. Mavra za napeljavo električne razsvetljave in da je prišlo do tega šele pred kratkim ter so morale številne družine, posebno v gornjem in najbolj obljudenem delu vasi dolgo čakati na to, kar pravzaprav v desetih letih po vojni ne bi smele. Dela pri napeljavi vodovoda v St. Maver napredujejo počasi; predvsem je treba izkopati precej jarkov vzdolž vse poti, ki vodi iz Pevme, kjer je zbirališče, pa do St. Mavra. Ker kopljejo jarke šele na začetku gornje poti, ki vodi iz gornjega dela Pevme proti St. Mavru, se ljudje sprašujejo, ali so resnične vesti, ki se širijo že dalj časa in po katerih naj bi vodovod bil napeljan le do cerkve, prebivalci ostalega največjega dela vasi pa bi se Je vnaprej morali posluževati domačih vodnjakov. Upamo, da so to le govori ce, kajti nihče ne bi želel da se ponovi pri napeljavi vodovoda tisto, kar se je zgodilo pri napeljavi električne energije, ko so za dolgo dobo ostali prebivalci gornjega dela vasi brez električne razsvetljave. Občinska podjetja ne bi pri tem imela tudi nobenih koristi, kajti če so že začela s tako velikim javnim delom, potem bi bilo brez ko-listi ustaviti se na pol poti ir ga drugič morda tudi z večjimi stroški zopet nadaljevati. Prav takega mnenja sc prebivalci gornjega dela St. Mavra, ki bi zelo radi videli, da bi imeli v stanovanjih tekočo vodo, brez katere si že ne morejo zamišljati današnjega gospodinjstva •n tudi gospodarstva, saj sa bili marsikatero poletje primorani po vodo v Sočo, da so lahko pravočasno napojili živino. Neroden položaj imajo Stma-verci, ker so tik državne meje, pravzaprav živijo med njo, saj so z njo obdani od treh strani. Večina ima gozdove in tudi njive onstran meje bodisi v Podsabotinu ali pa v bližini solkanskega mosta. Dc letošnjega poletja je bil ze StmaVefce odprt samo en dvolastniški blok v Stever- m thimotthi dnevnih! janu; medtem ko je bil za ene zelo pripraven, pa je bil ze druge preveč oddaljen ji izgubljali so po nepotrebnem ure in ure. Letošnje poletje so končno odprli , za dvolastnike tudi blok pri vasi Pod-sabotin, tako da je večina zadovoljna. Vendar ne smemo pozabiti na vse tiste, ki imajo gozdno bogastvo na vzhodni strani Sabotina in ki do njega ne morejo že dobrih 10 let. Nekateri izmed dvolastnikov so se že trikrat o-brnili na pristojne oblasti, toda vedno brez učinka. Tu ne bi bilo potrebno velikega števila običajnih organov; morda bi zadostovala dva na vsaki strani. Blok naj bi bil postavljen na zemljišču, imenovanem «Pri Fonzarijevih« ir bi bil lahko odprt samo tri mesece v letu, to je takrat ko ljudje najbolj potrebujejo kurivo iz svojih gozdov. V četrtek slabe kupčije v goriški zastavljalnici Tudi na četrtkovem trgu ni bilo veliko kupcev; vsi pričakujejo Andrejev sejem Tudi v četrtek je bilo v goriški zastavljalnici mnogo občinstva; nekajeri so prišli tja, ker so jih vabile ponudbe zastavljalnice, drugi pa so prišli iz radovednosti in pa za- to, da so vsaj nekaj ur na toplem. Včeraj je bilo, kot poročamo na drugem mestu, izredno hladno vreme in ljudje so iskali toplih zaklonišč. Predvsem je bilo med zastavljenimi predmeti dosti posteljnine, perila, oblek in razno zimsko in poletno blago na metre. Veliko zanimanje je vladalo za motorna vozila in kolesa, vendar pa te bilo zastavljeno le moško kolo v zelo slabem stanju, prvotna cena je bila 5000 lir, toda zaradi velike ponudbe je šlo kolo na 9.000 lir, pa čeprav ni bilo toliko vredno Precej so prodali tekstilnega blaga, med drugim tudi skoraj novo moško obleko za 4 000 lir. Veliko zanimanje je vladalo za geometrska učila, katerim so precej časa višal ceno. OLIMPIJSKI DNEVNIK 099 099 PODELJENIH PRVIH 5 ZLATIH KOLAJN disk (ženske), 10.000 m, višina, uteži (petelinja in peresna kat.) Včeraj štirje novi olimpijski rekordi - Prvi finalisti s Fikotova (CSR), Kuc (SZ), Dumas (ZDA), Vinci iZDA)t Berger (ZDA) - Jugoslovan Vlasič (sklff) prvi v svoji skupini pred Nemcem, Italijanom in Grkom Naš volilni urad Od ponedeljka 19. t.m. pa vse do volitev dne 16-decembra deluje v Gorici, Ul. Ascoli 1-., volilni urac’ za »Listo naprednih Slovencev« in za liste ((Občinske enotnosti«. Urad bo odprt vsak dan od 8. do 19. ure. V njem bodo naši volivci prejeli vsa potrebna pojasnila. MELBOURNE, 23. — Danes je bil v Melbournu prvi pravi olimpijski dan s popolnim programom. Gledalcev na glavnem olimpijskem stadionu, kjer so bila tekmovanja v lahki atletiki, je bilo seveda znatno manj kot na c-tvontvi, vendar še vedno mnogo. Nič manj jih ni bilo tudi na drugih stadionih in ob jezeru Ballarat. Vreme danes že ni bilo več tako lepo kot včeraj ob otvoritvi. Nebo je bilo že zgodaj oblačno, lahno je rosilo in pihal je dokaj hladen vetrič, ki je povzročil znaten padec IZPRED GORIŠKEGA S0D1SCA Na zatožni klopi mladeniča zaradi nenamerne Epilog prometne nesreče, pri kateri |e maja lanskega leta izgubila življenje komaj 26-letna Cirila Lutman iz Standreža Maja 1955. leta je Standrešce hudo pretresla vest, da se je 8. maja zvečer na velikem križišču pri zagrajskem mostu hudo ponesrečila komaj 26-letna Cirila Lutman iz Standreža Ul. Sv. Mihaela 133; dekle se je tako ponesrečila, da je po prevozu iz bolnišnice, kjer so ji zaman nudili vso pomoč, drugega dne o-poldne izdihnila. Ta tragični dogodek so včeraj obravnavali na goriški sodniji, pred katero sta se morala krivca prometne nesreče, pri kateri je izgubila življenje mlada Lutmanova iz Standreža, 32-letni šofer Alda Pellagi iz Portogruara in 26-letni Franc Gorjan iz Gorice Ul. Caprin 13- Nesrečnega dne se je Lutmanova odpeljala z Qorjanom na motociklu Rumi 125 cc iz Gorice v Tržič, in sicer skozi Gradiško. Ko sta privozila do križišča, ki je bilo že tolikokrat priča prometnim nesrečam, ni Gorjan prav v ničemer zmanjšal hitrost svojega vozila in znašel se je pred avtomobilom, ki mu je prekrižal pot; čeprav je avtomobilist poskušal vozilo zaustaviti, je bilo prepozno. Prišlo je do trčenja, pri katerem sta tako Lutmanova kakor Gorjan zletela na tla, prav tako pa se je ponesrečil, sicer laže, neki Nazzare-no Stradaioli, potnik v Pel-legijevem avtomobilu. Vse ranjence so takoj odpeljal: v tržiško bolnišnico in jim skušali nuditi pomoč, toda za Lutmanovo ni bilo več upanja, precej poškodovan je bil tudi Gorjan, ki se je moral zdraviti več kot tri mesece, več sreče pa je imel tretji ranjenec. Pellagi je ostal nepoškodovan, obe vozili pa sta bili poškodovani vsaka za približno 100.000 lir. Pred sodnikom je obtoženi Pellagi trdil, da je zavozil pravočasno s ceste, ki pripelje iz Vidma do zagrajskega mosta na cesto Gradiška-Tr-žič, medtem ko ga obtožujejo, da bi bil moral počakati, da zavozi pred njim Franc Gorjan. P rtf tako pa bi z:l moral tudi Gorjan, ki je vozil sicer v pravi smeri, voziti na tem nevarnem mestu z zmanjšano brzino. Sodnikom ni preostalo dragega, kakor da oba obtožence prizna.io za kriva. Zaradi c.elne pomilostitve je bil Al-do Pellagi pogojno obsojen na štiri mesece zapora in 20 tisoč lir globe, Franc Gorjan pogojno na 6 mesecev zapora, oba pa na plačilo sodnih stroškov. Pellagi pa oo moral še posebej plačati stroške Gorjanu za poškodbe, ki jih je dobil pri nesreči. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pomori - Bassi Raštel 34, tel. 33-49. — KINO — CORSO. 17.00: ((Avtobusna postaja«, M. Monroe, v barvah. VERDI. 17.00: »Dediščina mirnega moža«. VITTOR1A 17.15: «Druga ljubezen«, J. Wyman, R. Hudson, v barvah. CENTRALE. 17.00: «Crna zavesa«, A. Steel, A. M. Sandro, v vistavisionu. MODERNO. 17.00: »Prevara«. Lestvice Kot znano mednarodni olimpijski odbor ne priznava nobene splosne klasifikacije po točkah. Objavljamo zato tri vrste neuradnih lestvic in sicer: 1. po številu kolanj; 2. po točkah glede na kolajne in sicer tako, da velja zlata kolajna 5, srebrna 3 in bronasta 1 točko; 3. po točkah glede na prvih sest plasiranih v finalih po formuli: 6, 5, 4, 3, 2, 1. Po prvem dnevu so lestvice naslednje: KLASIFIKACIJA PO VREDNOSTI KOLAJN: zlata srebr. bron. ZDA 3 SZ 13 2 CSR 1 Avstralija 1 1 Madžarska 1 Iran 1 Poljska 1 KLASIFIKACIJA PO TOC- KAH ZA KOLAJNE: SZ 16 ZDA 15 CSR 5 Avstralija 4 Madžarska 3 Iran 1 Poljska 1 LASIFIKACIJA PO TOC- H PRVE SESTORICE V FINALU SZ 33 ZDA 21 Avstralija 9 Poljska 7 CSR 6 Madžarska 5 Koreja 5 Iran 4 Švedska 3 Trinidad 3 Kanada 3 Japonska 3 Anglija 2 Arcentina 1 Danes je bilo izvršeno tudi žrebanje za olimpijski vaterpolo turnir, pri čemer je bil žreb kar naklonjen Italiji, odločno nasproten pa Jugoslaviji. Italija je namreč v skupini z Nemčijo in Singapu-rem, Jugoslavija skupaj z dvema najmočnejšima moštvoma turnirja Rusijo in Romunijo ter Avstralijo. V tretji skupini pa so Madžarska, ZDA in Anglija. Za vstop v finale bo morala Jugoslavija premagati Rusijo ali pa Romunijo, kar vsekakor ne bo lahko. LAHKOATLETIKA temperature v primeri z vče-rašnjim dnem, ko se je zaradi vročine onesvestilo več stotin ljudi med atleti in gledalci. Kljub temu, pa so bile borbe v vseh disciplinah nad pričakovanjem ostre in razburljive, kar dokazuje tudi dejstvo, da so bili že v prvih petih finalnih tekmovanjih doseženi kar štirje novi olimpijski in celo en svetovni rekord, da ne omenjamo na tem mestu vrste odličnih in tudi rekordnih rezultatov v disciplinah, ki še niso dospele do finalov. Kot Je bilo pričakovati se je glavna borba vodila med ameriškimi in sovjetskimi a-tleti, zelo lepo pa so se že kar prvi , dan uveljavili tudi češkoslovaški, finski, madžarski, avstralski in drugi. Italijanski atleti niso povsem zadovoljili. Zatajili so sprinter-ji in skakalec v višino, bolje pa so se odrezali veslači v obeh četvercih, medtem ko je bil skifist Martinelli v svo. j: skupini šele tretji. V isti skupini, je bil jugoslovanski tekmovalec Vlasič prvi in si je zagotovil vstop v finale. V metu diska je Paternostro-v« zasedla 11. mesto. Plasma Jugoslovanske Kotluškove \ tem trenutku nam še ni znan, na vsak način pa se je plasirala v finale. SKOK V VIŠINO — FINALE 1. Charles Dumas (ZDA) 2,12, (nov olimpijski rekord), 2. Porter (Avštral.) 2.10, 3. Igor Kaskarov (SZ) 2.08. 4. Patterson (Sved.) 2.06, 5. Mo-ney (Kar.ada) 2.03. Za vstop v finale je bila najnižja mera 1.92. Preskočilo jo je 22 atletov. Poveraro (It.) izločen pri 1.88. DISK ZENSKE — FINALE 1. Olga Fikotova (CSR) 53,69 m (nov olimpijski rekord), 2. Beljakova (SZ) 52.54, 3. Ponomareva (SZ) 52.02, 4. Brown (ZDA) 51,35, 5. Elkina (SZ) 48.20, 6. Avel-lan (Arg.) 46.73, 11. Paternoster (It.) 42.88. Za vstop v finale je bila najnižja mera 42 m. doseglo jo je 13 atletinj, med njimi jugoslovanska Kotluškova z dolžino 42,45. TEK NA 10.000 m — FINALE 1. Vladimir Kuc (SZ) 28’ in 45”6 (nov olimpijski rekord). 2. Kovacs (Madž.) 28’ in 52”4, 3. Lavvrence (Avstral.) 28’53”6, 4. Krzyskoviak (Polj.), 5. Norris (V.B.), 8. Pirie (V. B.), 9. Schade (Nemčija). TEK NA 100 M — PREDTEKI Iz 12 skupin so se plasirali v četrtfinale: Murchinson (ZDA). Jarzenbovski (Poljska), Micael (Trin.), Gnoc-chi (It.), Rae (N. Zel.), Kha-lio (Pak.), Induga (Ug.), Box (V.B.), Foik (Polj.), Tokarev (SZ), Germar (Nem.) Land (Avstral.), Bartenev (SZ), Bela (Madž.). Hogan (Avstral.), Bonino (Fr.), Baker (ZDA), Turton (Trin.), Laverson (Kanada), Futterer (Nem.), Mor-row (ZDA), Konovalov (SZ), Aiado (Nig.) in Sandstrom (V. B.) Izločena sta bila Italijana Colarossi in Galbiatti. ČETRTFINALE Prva skupina: 1. Morrow 10”3. Izenačen olimpijski rekord, 2. Agostini 10’’5, 3. Rae 10”6, Futterer je bil izločen. Druga skupina: 1. Murchison (ZDA) 10”3, 2. Khalyq 10”5, 3. Konovalov 10”7, 4. Gnocchi izločen. Tretja skupina: 1. Hogan (Avstral.) 10’5. 2. Tokarev (SZ) 10”7, 3. Laverson 10"8. Četrta skupina: 1. Baker (ZDA) 10”4, 2. Germar (Nem.) 10”6. 3. Foik (Polj.) 10’’6. TEK NA 800 M — PREDTEKI 1. skupina: 1. Boysen (Norv.) 1’52”, 2. Rawson (V.B.) 1’52”1, 3. Muroya (Jap) 52”3. 2. skupina: 1. Courtne (ZDA) 1’52”7, 2. Farrel (V.B.) 1’52”8, 3. Depastas (Gr.) 1’53’. 3. »kupina: 1. Nielsen (Dan.) 1’51”2, 2. Spurrier (ZDA) 1 in 51 ”5, 3. Butchart (Avstral.) 1’51”6, 4. Baraldi (It.) 1’51”8 (izločen). 4. skupina: 1. Bailey (Avstralija) 1’51’T, 2. Sowell (ZDA) ]'51”3, 3. Leva (Bel.) 1’52”. 5. skupina: 1. Derek (V.B.) 1’50”8, 2. Djian (Fr.) 1 ’51”1, 3. Sznetgali (Madž.) 1’51”8. Prvi tr.je iz vsake skupine gredo v polfinale. TEK NA 400 M Z ZAPREKAMI — PREDTEKI 1. skupina: 1. Davis (ZDA) 61 ”3, 2. Lean (Avstral.) 51”4. 2. skupina: 1. Southern (ZDA) 51”3, 2. Kane (V.B.) 51”8. 3. skupina: 1. Culbreath (ZDA) 50"9, 2. Cury (Fr.) 51”6. 4. skupina: 1. Parker (Avstralija) 53”5, 2. Cambadelis (Gr.) 53”7. Današnji program Veslanje: ob 9. uri prvi repesazi, ob 14,30 polfinale. Peteroboj (moderni): ob 8. mečevanje. Lahkoatletika: ob 10. izločilni skoki s palico: ob 10. izločilni skoki v daljino; ob 10. izločilni meti kladiva; ob 13.30 start v hoji na 50 km; ob 14.30 400 m z zaprekami - polfinale; ob 14.30 met kladiva - finale; ob 14.45 100 m (ženske) - skupine; ob 15.45 100 m polfinale; ob 15.50 iskok v daljino - finale; ob 16.00 800 m - polfinale; ob 16.40 100 m (ženske) - polfinale; ob 17.10 400 m z zaprekami - finale; ob 17.30 100 m - finale. Košarka: ob 9. izločilne tekme; ob 20.00 izločilne tekme. Boks: ob 14.00 turnir; ob .19.30 turnir. Nogomet: ob 14.30 tekme prve serije. Dviganje uteži: ob 13.00 lahka kategorija: ob 20.00 srednja kategorija. Navedene ure so po avstralskem času, ki je 9 ur za našim. V nedeljo ne bo tekmovanj. 5. skupina: 1. Lituev (SZ) 51”6, 2. Potgieter (J. Afr.) 52”. 6. skupina: 1. Youline (SZ) 52”1, 2. Savel (Rom.). Vsi našteti gredo v polfinale. Dviganje uteži PERESNA KATEGORIJA 1. Isaac Berger (ZDA)352.500 kg (nov svetovni rekord), 2. Evgenij Minajev (SZ) 342.500, 3. Marian Zielinski (Polj.) 337.500, 4. Rodney Wilkes (THn.) 330, 5. Hiroyoshi Shi-ratori (Jap.) 325, 6. Jules Sul-vain (Kan.) 320, 7. Georg Miške (Nem.), 8. Cher Tan Tan (S>ng.) 315, 9. Kyung Sob Lee (Koreja) 312,500, 10. Takahi-ro Yamaguchi (Jap.) 310. PETELINJA KATEGORIJA FINALE L Vinci (ZDA) 342.500 kg (105 - 105 - 132,5), 2. Stogov (SZ) 337.500 (105 - 105 - 127,5), 3. Namdjou (Iran) 332.500, 4. Yu (Koreja) 320, 5. Nanbu (Jap.) 310, 6. Kim (Koreja) 307.500, 7. Gaxfleyn (J. Afr.) 305, 8. Fucuyama (Jap.) 302.500, 9. Song (Formoza) 287.500, 10. Gaffney (J. Afr.) 285 kg. Sabljanje Floret — moštva (predtekmovanja) Poule A: Belgija - SZ 9:7, SZ - Francija 9:7, Francija -Belgija 10:4. Poule B: Italija - Kolumbija 9:0, V. Britanija - Kolum bija 15:1. Poule C: ZDA - Avstralija 13:3, Madžarska - Avstralija 8:8 (zmagala je Madžarska zaradi večjega števila zadetkov.) II. turnus Poule A: Francija - Belgija 10:4 (Francija v polfinale). Poule B: Italija - V. Britanija 8:8 (zaradi enakega števila zadetkov bo potrebno tretje srečanje, ki bo jutri). Poule C: Madžarska - Avstralija 8:8 (ponovna zmaga Madž. zaradi večjega števila zadetkov). V polfinale so se klasificirale v poule A: Italija, ZDA, V. Britanija; v poule B pa Francija, Madžarska in SZ. Polfinale: Poule A: ZDA - V. Britanija 9:7, Italija - V. Britanija 8:8 in isto število zadetkov (potrebno tretje srečanje). Poule B: Madžarska - SZ 11:5, Francija - SZ 9:4. Iz B poula gresta v finale Madžarska in Francija, v B poulu pa bo jutri še srečanje med Italijo in ZDA. Boks (IZLOČILNE BORBE) Mušja kategorija: Laudio (Arg.) - Ludick (J. Afr.) po točkah; Stolnikov (SZ) - Ba- sel (Nem.) po točkah; Spi*«6 (V.B.) - Harris (Pan.) po toc kah. _ Petelinja kategorija: Chun« Song (Koreja) - Adela (F:' ■P’ po točkah; Bath (Avstral.) Jayasurija (Cejlon) po toc 8 Peresna kategorija: Hama- laienen (Fin.) - Smith ( -• zaradi odstopa; -o (Nem.) - Melendrez (FU-) p točkah. Lahka kategorija: Ishl®a^ (Jap.) - Donovan (N. Zel.) P točkah; Laguetko (SZ) -mez (Arg.) po točkah; Fan zi (It.) - Collins (Kan.) po kah; Negrea (Rom.) - h. Vauren (J. Afr.) po toc*a ’ Vojciechovski (Polj.) - ®'s' (šv.) zaradi prekinitve. VESLANJE ITALIJANSKO NOGOMLTNO PRVENSTVO Triestina proti Bologni s postavo prejšn Pasinati potrdil zaupanje v mladega napadalca Mazzero Naša prognoza Fiorentina-Genoa 1 Inter-Roma 1 Juventus-Milan X 1 2 Lazio-Udinese 1 Padova-Lanerossi 1 X Palermo-Torino 1 X 2 Sampdoria-Atalanta 1 Spal-Napoli X 2 Triestina-Bologna 1 X Brescia-Messina 1 Como-Cagliari 1 Pavia-Lecco X 1 Reggina-Prato 1 Catanzaro-Vigevano X 1 Marzotto-Alessandria 1 Zaradi olimpiade je državno nogometno prvenstvo stopilo rekoliko v ozadje (vsaj za tisk), toda nogometni navijači bodo kljub temu tudi jutri napolnili nogometna igrišča, saj je v jutrišnjem 9. kolu na vrsti nekaj zelo zanimivih srečanj, kot na primer med Juventusom in Milanom. Palermom in Torinom, Spalom in Napolijem, Triesti-no in Bologno in gotovo še kakšno, ki se s teoretičnega vidika morda ne zdi takšno. Program jutrišnjega kola je naslednji: Fiorentina - Genoa; Inter - Roma; Juventus - Mi- lan; Lazio - Udinese; Padova - I.anerossi; Palermo - Torino; Sampdoria - Atalanta; Spal -Napoli; Triestina - Bologna. Od sedanje vodilne trojice je na najboljšem Sampdoria. >i bo igrala na domačem terenu in je zato zelo verjetno, da bo ponovno prevzela sama vodstvo, če seveda ne bosta poskrbela za presenečenje Napoli in Milan. Triestina gre v boj z velikim upanjem na zmago. Nasprotnik sicer ni lahek, toda upravičeno je pričakovati, da bo Triestina ponovila igro, ki jc je pokazala preteklo nedeljo v Genovi in premagala svojega nasprotnika. Za to srečanje je Pasinati potrdil enajstorico zadnje nedelje vključno z mladim napadalcem Mazzerom, ki je ob svojem debutu v Genovi dosegel edini gol. TENIS Sirola premagal Rosea SAN PAOLO, 23. — Na mednarodnem teniškem turnirju v San Paolu v Braziliji je poskrbel za presenečenje Sirola, ki je premagal enega najboljših tenisarjev na svetu. Avstralca Mervina Rosea z rezultatom 6:4, 7:5, 8:6. CETVEREC S KRMARJEM 1. skupina: Italija, 2. Sovjetska zveza, 3. Nova Zelandija. 2. skupina: 1. švedska, 6’57”9, 2. Danska, 3. Finska. 3. skupina: 1. ZDA 7’01”8, 2. Avstralija, 3. Brazilija, 4. Kuba. Prvi dve iz vsake skupine v polfinale. Premaganci tekmujejo v repesažih. CETVEREC BREZ KRMARJA 1. skupina: 1. Kanada 6’36”6, 2. Nemčija, 3. Avstralija, 4. Danska. 2. skupina: 1. ZDA 6’59”2, 2. Francija. 3. Kuba. 3. skupina: SZ 6’39”5, 2. Madžarska. 4. skupina: 1. Italija 6’41”9, 2. Poljska, 3. Finska. Zmagovalci gredo v polfinale, premaganci tekmujejo jutri v repesažih. DVOJEC S KRMARJEM 1. skup.: 1. SZ 8'6”6, 2. Avstralija, 3. Cile. 2. skup.: ZDA 7’42”8, 2. Poljska, 3. Belgija. 3. skup.: 1. Nemčija 8’3”3, 2. Avstrija. DVOJEC BREZ KRMARJA 1. skup.: Nova Zelandija 7’32”6, 2. Avstralija, 3. Italija. 2. skup.: 1. Nemčija 7’30’T, 2. Danska, 3. Belgija. 3. skup.: 1. ZDA 7’19”5, 2. SZ, 3. Avstrija. DOUBLE SCULL - ■ 1. skup.: 1. ZDA 6’54’5, 2. V. Britanija, 3. Urugvay, 4. Belgija. 2. skup.: SZ 6'44”4, 2. Nemčija, 3. Avstralija, 4 CSR. V finale gresta ZDA in SZ, ostali tekmujejo v repesažih SKIFF 1. skup.: Ivanov (SZ) 7’26”1, 2. Mackenzie (Avstral.) 7’28”8. 3. Hills (N. Zel.), 4. Rabeder (Av.). 2. skup.: I. Vlasič (Jug.) 7’31”3, 2. Von Fersen (Nem.) 7’34”4. 3. Martinolli (It.) 7’36”5, 4. Hatziakoumnis (Gr.). 3. skupina: Kelly (ZDA) 7’24”8, 2 Kučerka (Polj.) 7’28”1. 3. Fox (V.B.), 4. Roesler (Meh.). Prvi iz vsake skupine gre v finale. OSMEREC 1. skup.: Avstrabja 6’05”8, 2. Kanada, 3. ZDA, 4. V. Britanija. 2. skup.: CSR 6’05”3, 2. Japonska. 3. Francija. 3. skup.: Švedska 6W4, 2. SZ. 3. Italija. Prva dva iz vsake skupine v finale. rugvaj - Bolgarija 70:65; ZDA - Japonska 98:40, BrazilDS Cile 78:59. Kladivo V' finale so se p)as*i'8^’t>,.t Strandli (Norv.) 56.32; , . (Polj.) 58.07; Iqbal (gg 54.59; Račič (Jugoslavija) Egorov tSZ) 57.03; Cser . (Madž.) 57.95; Husson l _g. 54.98; Asplund (Sve.) ™ ,, Connolly (ZDA) 59.05; (ZDA) 57,50; Ki vinosov si sv- Anthony (V.B.) - 1 - Košarka (IZLOČILNE TEKME) Filipini - Tajlandija 94:55; Francija - Singapur 80:54; U- Sa»°’ Nik'*s 54 53 Allday (V.B.) ' 54.98; svatov (SZ) 59,53; (Polj.) 58.46. Peteroboj (moderni) LESTVICA PO PRVI DISC PLINI — JAHANJU: 1. Lambert (ZDA) ® -jnk) 1.070 točk, 2. Daniels (zu . 9'35” - 1.062.5, 3. Riera (A«'( 9'39” - 1.052.5, 4. Hall (sv ’ 9’46” - 1.035, 5. Mannwicr (Fin.) 1001” - 997,5, 6. » (Meh.) 10 25” - 937.5, 7. Say (Avstral.) 10’30” - 925, 8. ^ dre (ZDA) 9’57” - 887..5. ’ Korhonen (Fin.) 9’58” - . 10. Cortes (Cile) 10’4?” - ] J}. Benedek (Madž.) 10'f.,0j" 860. 12. Deriuguine (SZ) 845 točk oazovorni ureanne STANISLAV IIENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - KINO ŠKEDENj predvaja danes 24. t. m; ob 18. uri barvni l'lrn’ «cavalleria RUSTICANA* Igra Anthony Quinn KINO PROSEK-KONrOVtL predvaja danes 24. t. ob 19.30 barvni mm’ METRO «Neuslrašni bralie* Igrajo: Robert Tayl°r’ Stevvart Granger in Ann Blyth. •oJSk. predvaja danes 24. t m. z začetkom ob 18. uri fil®: Ridolini in taščina ogrlica P. SCOTTI OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^OOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOO00°C DOBRIČA ČOSIČ CMC IH Slltt 1. DOBRIČA COSIC avtor romana uDaleč je sonce*. Svojim vojnim tovarišem borcem rasinskega partizanskega odreda. V zgodnjem mraku zadnjega dne v decembru dvainštiridesetega leta se je vzpenjala razvlečena kolona stotih partizanov po Gavranovem pobočju Jastrebca ter se dušila v globokem snegu in vrtincih snežnega meteža. Kakšnih petde-^t korakov pred kolono je hodil odredov komandant, visok, plečat moz v ponošenem oficirskem plašču. Z desnico je držal jermen nemškega ročnega mitraljeza, z levico pa je zaradi težavne in negotove potj opletal kakor s škropilnico in se trudil, da bi povečal razdaljo med seboj in kolono. Obraz mu je bil strog in mračen. Na širokih obrvih in laseh, ki so mu štrleli iz globoke vojaške šajkače, se je obesil sneg in je bil ta obraz sicer lep in za svoja leta zgodaj ostarel, videti še starejši; od utrujenosti, mraka in vetra; venomer se je mrščil in gubančil ter izdajal človeka, ki se sam s seboj nekaj mučnega razgovarja. Že nekaj dni je tega, odkar so Nemci začeli veliko ofenzivo na Jastrebac. Deli »alpske« divizije z dvema polkoma Bolgarov in ljotičevsko-nedičevskih enot so zasedli vse vasi okrog planine in poti, ki držijo do nje, nato pa začeli v raznih smereh križariti po Jastrebcu, iskati odred, ga napadati in preganjati. Po prvih dveh hudih spopadih je ostal odred skoraj brez streliva, izgubil je nekaj ljudi, desetina je bilo ranjenih in od tedaj je bežal, se skrival v gozdove, stradal in zmrzoval. V drobnih, vsakodnevnih porazih se je odredova vojaška duša razbolela... To jutro je navsezgodaj ob zori naletela na odred večja skupina Nemcev; sedaj se je, izmikajoč se spopadu podnevi, umikal više v planino. Ves dan so Nemci vztrajno hodili po njihovi gazi, s strojničnim ognjem od časa do časa zasipali zaščitno četo in se pretkano zavijali v molk. Ta potuhnjena tišina muči komandanta. Podnevi in ponoči, vsako uro se menjavata tišina in streljanje, se menjavajo napadi s pripravami in pričakovanji na nov napad. Mokri zavoji na ranah se niti ne posuše in zmrznejo, pa se že odpro novi curki krvi in namakajo srajce: kolona se premika počasneje in počasneje. Kri izteka tiho, neslišno, moči je čedalje manj, stopati pa je treba hitreje in hitreje. Ni znano, kam. Vsaka bukev je sovražni vojak; vsak greben zaseda; vsaka grapa velika grobnica! Sneg je padel samo zato, da se dš hitreje in laže zagrebsti mrliče. Snežni metež je postal grobar. Kam? V tišino. Toda tišine ni. Kmalu bo noč. Tudi noč ne prinaša tišine. Saj ni strašnejšega od tišine. Samo da bi žvižgalo, da bi nenehno žvižgalo! Hiti pred kolono, kakor da bi ji hotel pobegniti, pobegniti pred negotovostjo, pred tišino, polno snežnih vrtincev, pred neutrudnim enoličnim zavijanjem vetra v gozdovih. Včasih se mu zazdi, da bo utrujena, sestradana in z ranami posuta kolona, ki leze za njim skozi bukov gozd, omahnila ob bukvah, zaspala v snegu ter pustila, da jo raztrgajo preganjalci in zasuje snežni metež. Pogrezajoč se v zamete dc pasu, se zaganja in ječi, kakor da vleče kolono, pospešuje hojo in veča razdaljo. »Ej, Uča! Počasneje, hudiča,« je zakričal nekdo iz kolone in nato še nekaj zamrmral v veter. Komandant se je ustavil, obrnil in pohitel h koloni. «Kaj je, kaj kričite? Kaj se tako vlečete? Bi mar radi, ne^0 Ker so naši Citate 1 Ji zelo navdušeno sprejeli Cositeve zapiske iz Budimpešte, je uredništvo sklenilo, da bo omogočilo čtlate-IJem, da se seznanijo tudi z nje novim književnim delom, in sicer z najboljšo knjigo, ki jo Je doslej napisal ta mladi srbski pisatelj. Dobriča Coslč se Je rodil 29. decembra 1921. v Veliki Drenovi v bližini Kruševca, republika Srbija, in spada med najboljše jugoslovanske književnike. Njegova knjiga »Daleč Je sonce« Je bila zaradi svoje umetniške vrednosti prevedena že na vet Jezikov, med drugimi tudi v italijanščino. V Jugoslaviji so na podlagi te knjige izdelali tudi Ulm, ki Je naletel na precejšnji uspeh. Zato smo prepričani, da bodo nzši čitateljl z novim podlistkom zadovoljni, zlasti ker je zgodba zelo napeta In tudi ni predolga. UREDNIŠTVO da bi vas na hrbtu prenesel?« je razdraženo zavpil in pogledal po pobočju, katerega sive obrise je bilo slutiti skozi redke vrhove bukev. »Kaj se jeziš? Vidiš, da so ranjenci pretrgali kolono!« mu je srdito odgovoril njegov namestnik Gvozden, nizek široko-plečnež s ploščatim rdečkastim obrazom in zelenkastimi očmi, ki so v vetru drobno mežikale. Komandant se je zravnal, ga mrko pogledal in molče stopil navzdol ob koloni. Skupina pri ranjencih in ranjenci so se premaknili prej, preden je Uča dospel do njih, in obrnil se je nazaj, ne da bi se mu jih zahotelo kaj povprašati. »Tovariš Uča, kako dolgo bo še takole?« je vprašal iz kolone. Uča se je ustavil, ga pogledal, kakor da razmišlja o 11 govih besedah, se malo zamislil, nato pa jedko odgovoru-»Dokler ne zmagamo, tovariš Aca!« ,-n0 »Dokler ne zmagamo...?« je ta ponovil za njim irorUc in brezdušno, medtem ko je Uča stopil dalje. „hrPe ,...Vsi so enaki. Vseh se je lotil preplah. Kakor hitro ou ^ vojska sovražniku hrbet — ni več vojska. Oni pa so m jg pred tednom obrnili hrbet. Tako so postali trudni, da um več moči stopiti mu s čelom nasproti...’ jeji Uča je stisnil jermen pri »mašingeverju«, da so ga zajep». členki na prstih. Ko je prispel do čela kolone in GVCZ.;v iP ki ga je strogo in pazljivo motril, je ostro ukazal prem z navzgor obrnjenim kopitom počasi odšel pred koiono. Za njegovim hrbtom so spodaj v globeli zamolklo zaayi-sketali mitraljezi. Veter je njihov glas pomešal s svojim. .ftj, janjein in ga raznesel kakor pleve po planini. Naglo je 0 gre' zadrhtel, zameglilo se mu je v glavi; ,In če so zgoraj u^ jj benu Nemci? Kam?’ in kakor da bi ga kdo pahnil, je hitreje dalje. ,če so... — se bomo tolkli!’ .jejo ,...Treba se je vgnezditi za bukvijo in čakati, da P1' jp na muho. Osem nabojev — osem Nemcev. Stokrat °s pavle polk bi šel v... Potem oni ne bi več takole... Kako ti?lva,ruJe tega ne razume? Kakor bi samo njemu šlo za to, da ?b. rn9’ ljudi. Ne da se, Pavle obvarovati odreda z nekakšnim ^i-nevri po sršenjem gnezdu okupatorskih in čet n iških zonov. Kam z Jastrebca? Kamorkoli, povsod je huj tu. Sneg je, kam češ z bosimi ljudmi... in niti streliva m* V ravnini nas bodo uničili. Kaj naj tako končamo boj •7’ pribi bilo drugače, če bi me Pavle poslušal. Ne! Ne morem ko-voliti v njegov predlog. Bolje od njega vem, kaj je . .0r8v° vanje. Biti bi moral blaznež ali obupanec, da bi šel na ^jgeU1 in Kopaonik. To Je samomor. Za odred odgovarjam jaZ' samomorilec niti avanturist.’ jj/ (Nadaljevanje &