tETO xxiii. — Številka 45 Ustanovitelji: oU. konference SZDL '"enlce, Kranj, Radovljica, Sk. Loka J Tržič. - Izdaja CP Gorenjski tisk ^anj. — Glavni urednik Igor Janhar ** Odgovorni urednik Albin Učakar Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko kranj, sobota, 13. vi. 1970 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od L januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. januarja 1%0 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednlk, in sicer ob sredah In sobotah povabilo občinske konference ZMS je v četrtek, 11. maja, prispel na obisk v Kranj pred-**dnik zvezne konference ZMJ Janez Kocjančlč. Z mladinskim političnim aktivom se je Ogovarjal o vlogi mladine v današnji družbi. Pri tem je poudaril, da je mladina napredna, d* je od vseh generacij najbolj strokovno usposobljena, zato želi čimprejšnjo strokovno in družbeno uveljavitev. Samoupravni odnosi mladim omogočajo, da takoj, ko začno delati, *ahko odločajo o svojem delu, o rezultatih svojega dela ln o svojem položaju v družbi. ^Pozcril je tudi na nujnost reforme v šolstvu, ln to šolstva \ celoti. Smo v obdobju znan-^veno-tehnološke revolucije, ko vedno bolj raste potreba po novih poklicih. — Na sestanku *o podelili nagrade mladinskim aktivom, ki so se najbolj izkazali pri pripravljanju referen-đl«na o gradnji šol. Prvo nagrado v znesku 2000 din je dobil mladinski aktiv iz Predoselj, Ograde po 1000 din aktivi iz Britofa, Golnika, Jezerskega, Kokrice, Struževa, Trboj ln Zaloga, Izgrade po 500 din pa aktivi Iz Bltnja, Cerkelj, Šenčurja in Vodovodnega stolpa. — Včeraj je *anez Kocjančlč obiskal mladino v tovarni Sava, nato pa se je sestal z ožjim političnim štivom kranjske občine. (L. B.) — Foto: F. Perdan Sekretar medobčinskega sveta ZK Maribor Lojze Briški, sekretar mestnega sveta ZK Maribor Lojze Potrč, predsednik občinske konference SZDL Maribor tovariš Gavez in podpredsednik skupščine inž. Rajž so v sredo obiskali Kranj in Radovljico. S predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij ln kranjske občinske skupščine so se najprej v Tekstilindusu Pogovarjali o problematiki tekstilne industrije in sodelovanju Tekst Hindusa, z mariborsko tekstilno tovarno MIT. Obiskali pa so tudi kranjsko Iskro. — Popoldne pa sta predstavnike ** Maribora na sedežu sveta gorenjskih občin v Radovljici sprejela predsednik sveta Stanko Kajdiž in sekretar komiteja občinske konference ZK Matija Markelj. Ob tej priliki so se Pogovarjali o medobčinskem sodelovanju in o delovnem programu sveta gorenjskih občin. **ed obiskom predstavnikov iz Maribora so tako Izmenjali delovne izkušnje v zvezi komu-^•tov, hkrati pa so se dogovarjali o reševanju problemov, ki zadevajo obe slovenski področji, ž.) — Foto: F. Perdan W Novo v specializirani prodajalni s pohištvom DEKOR — Kranj, KRANJ Koroška 35 NAPRODAJ PRVOVRSTNI UVOŽENI PLANINI PO 8500 in 8900 DIN Planine lahko kupite tudi na potrošniško posojilo. Zaradi razprodaje smo znižali cene različnim artiklom kosovnega pohištva tudi prek 50 %. Za obisk se priporoča Kokra, poslovalnica Dekor, Kranj. Gorenjska trenutno brez ortopedov Če je vreča zavezana... Od 15. junija dalje bodo morali zavarovanci, gorenjske regije, če bodo potrebovali ortopeda, v Ljubljano. Vseh sedem zdravnikov ortopedov uslužbencev ljubljanskih kliničnih bolnišnic je namreč prekinilo pogodbe o honorarni zaposlitvi z obema zdravstvenima domovoma na Gorenjsko. Ortopedi so marca zahtevali višji honorar za svoje delo. Zdravstveni center je imel dve možnosti: ugoditi zahtevi ortopedov ali pa zahtevo zavrniti. Odločil se je za drug*>. če bi namreč ugodili zahtevi ortopedov, potem bi morali povišati honorarje vsem honorarnim specialistom (okulistom, pediatrom in nevrologom), zakaj bi sicer delali izjeme. Vendar ostali specialisti niso zahtevali povišanje svojih sorazmerno nizkih honorarjev. Z zavrnitvijo zahtevka ortopedov se tako ni porušilo sorazmerje osebnih dohodkov zdravstvenih delavcev, za kar si je zdravstveni center precej let prizadeval. Zavrnitev zahtevka ortopedov pa ima še ef.o plat — vreča z denarjem je zavezana. Sklad komunalne skupnosti socialnega zavarovanja nima denarja, s katerim bi vsaj za sedaj lahko zvišali honorarje zunanjim sodelavcem. Zavarovanci pa se seveda bodo morali zdraviti, vendar ne na Gorenjskem, pač pa v Ljubljani. Cene zdravstvenih storitev pa so v ljubljanski regiji višje kot na primer v gorenjski, razen tega pa je treba bolniku povrniti tudi potne stroške. Kljub temu pa bo vsota za te zdravstvene storitve, čeprav za dobrih 10 odstotka višja, še vedno spre-jemllivciša rešitev problema za sklad socialnega zavarova- nja. Pri sedanji prispevni stopnji sklad ne bi zmogel vsote za vse večje honorarje specialistom, ki bi jih sproži« la ugodena zahteva ortopedov. Najkrajši konec, ^bo potegnil zavarovanec. Ne samo; da se bodo morali bolniki voziti v Ljubljano, tako zavarovanec kot tudi sklad socialnega zavarovanja bodo imeli škodo zaradi dolge Čakalne dobe, ki je že sedaj okoli dva meseca. Ves ta čas bo namreč bolnik v bolniškem staležu. Na zdravstvenem centru zatrjujejo, da so poskusili vse, vendar pa za sedaj ne vidijo poti iz te zagate. Zdravstveni domovi po zakonu ne morejo redno zaposliti specialista, nobena bolnišnica na Gorenjskem tudi nima specialističnega oddelka za ortopedijo. Na zdravstvenem centru pa se boje, da bo nastali položaj še poslabšal že tako neugodno delitveno razmerje med plačevanjem storitev domačim gorenjskim zdravstvenim zavodom in zavodom v drugih regijah. L. M. NOVO IMA TRŽIŠČU " k ZMRZNJENA Z E L E N J VAv ZIVILlA KRANJ V četrtek popoldne se je sestal koordinacijski odbor za pripravo in izvedbo programa gradnje šol in vzgojno-varstve-nih ustanov. V poročilu oziroma oceni o poteku referenduma so ugotovili, da se je ob tej akciji pokazala solidarnost občanov za uresničitev programa. Potem je koordinacijski odbor sklenil, da je treba izdelati akcijski program nadaljnjega uresničevanja programa in se na terenu s krajevnimi skupnostmi in občani, kjer bodo novi objekti, podobno pogovoriti o gradnjih. Zavzeli so se tudi za strogo družbeno in strokovno kontrolo nad gradnjo posameznih objektov in poudarili, naj bo gradnja čim cenejša, objekti pa morajo biti kar najbolj funkcionalni. Odbor pa je tudi predlagal, naj se na podlagi rezultatov referenduma izdela tudi sociološko-politicna analiza, ki bo lahko veliko prispevala k nadaljnjemu delu družbenih in političnih organizacij v občini in zunaj nje. Koordinacijski odbor je nadalje sklenil, da bo sekretariat takoj začel obravnavati vprašanje objektov na področju krajevnih skupnosti Britof, Predoslje in Kokrica. Popolno poročilo o izidu referenduma in ukrepih, ki jih bo sprejela občinska skupščna, pa bo podano na jesenskih zborih volivcev. Pred tem pa bo odbor obvestil o rezultatih referenduma in sklepih družbenopolitične organizacije v občini, krajevne skupnosti, delavske svete in druge samoupravne organe. V nadaljevanju je odbor razpravljal o predlogu odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka, o ustanovitvi sklada za\ financiranje izgradnje šolskih poslopij in vrtcev in o odgovorih na predloge zborov volivcev. A. 2. RADOVLJICA Predstavniki vodstev družbenopolitičnih organizacij Radovljice so pred dvema dnevoma obiskali tovarno Vezenin na Bledu. S predstavniki podjetja in družbenopolitičnih organizacij so se pogovarjali o kadrovskih vprašanjih, stanovanjski izgradnji, proizvodnji in drugem. Ugotovili so, da so uspehi tega podjetja resnično razveseljivi. Ogledali so si tudi nove obrate. J. R. Na 17. skupno sejo se bosta v sredo popoldne sestala oba zbora radovljiške občinske skupščine. Razpravljala in sklepala bosta o predlogu odloka o urbanističnem načrtu za območje Bohinja, o predlogu odloka o premiji za kravje mleko v letu 1970 in o spremembi in dopolnitvi odloka o podeljevanju Prešernovih nagrad. Razen tega bodo odborniki obravnavali tudi problematiko stanovanjskega gospodarstva v občini. A. 2. Na prvem zboru se bodo danes (sobota) popoldne na Sobcu sestali gorenjski turistični delavci. Zbora se bodo udeležili tudi predstavniki republiških turističnih ustanov. Predlog za takšno srečanje gorenjskih turističnih delavcev je sprejela gorenjska turistična zveza. A. 2. TRŽIČ V Sebenjah so pred dnevi mladinci ustanovili svoj aktiv Zveze mladine in izbrali vodstvo. Za predsednika so izvolili Antona Zaplotnika. Svojo dejavnost bodo zdaj lahko razvili, saj jim to omogočajo novi prostori v klubu družbenih organizacij. -ok Tudi predšolski otroci varstvenovzgojne ustanove v Tržiču so v četrtek popoldne pokazali del svoje dejavnosti v preteklem obdobju. Za starše in občane so pripravili prisrčno slovesnost na Gradu. V pevskih, deklamatorskih in odrskih uprizoritvah je nastopilo skoraj 120 gojencev vseh treh starostnih skupin iz vrtcev v Pristavi, Bistrici in Tržiču. -ok V sredo zvečer se je ob zaključku šolskega leta predstavila tržiški javnosti osnovna šola heroja Bračiča z likovnimi in tehničnimi izdelki učencev. Ob otvoritvi razstave v paviljonu NOB se je odvil kratek kulturni program, ki ga je pripravil mladinski pevski zbor sole pod vodstvom tov. Puharjeve. Razstavo je odprl ravnatelj šole Mirko Brejc. Nepričakovan, a iskren trenutek je bil, ko so mu učenci ob njegovem slovesu od šole izročil 40 na-geljev za 40-letno pedagoško delo, od tega zadnjih 25 let v Tržiču. Na razstavi likovnih izdelkov učencev opazimo različne tehnike, vendar s svojo močjo prevladujejo linorezi starih tržaških portalov. Učenoi akad. slikarja Kamila Legata so v njih lahko, čeprav ob strogi discipliniranosti, pokazali svoj oblikovalni, ustvarjalni in estetski smisel. Razstava tehnične vzgoje (predm. uč. Stane Perko) prikazuje dejavnosti učencev na področju fotografije (predvsem fotogrami) in modelarstva. za 36 stanovanj borce in upokojence Za izboljšanje stanovanjskih razmer invalidov in borcev je občinska skupščina na svoji zadnji seji sprejela sklep o najetju posojila v višini 600.000 dinarjev. S temi sredstvi in z iztržkom od prodanih stavb splošnega ljudskega premoženja, obresti od poslovnega sklada stanovanjskega podjetja in amortizacije bodo poravnali račun za 36 stanovanj, ki jih je občinska skupščina škofja Loka kupila v preteklem letu. VeČina teh stanovanj bo vselji-vih letos. Skupna vrednost novih prostorov presega tri milijone dinarjev. Posebna komisija je v sodelovanju z družbenimi organizacijami, predvsem z občinskim odborom ZZB NOV in Društvom upokojencev že določila vrstni red upravičencev. O dokončni dodelitvi pa bo razpravljala, ko bodo stanovanja vseljiva. Pri tem se bo ravnala po sklepih in navodilih občinske skupščine. Hudi stanovanjski problemi tarejo tudi prosvetne de- lavce v loški občini. Vendar kaže, da bodo morali te svoje težave reševati s sredstvi, s katerimi razpolaga izobraževalna skupnost, ker jim občinski proračun ni najbolj naklonjen. Na junijski seji so škofje- loški obrtniki izvolili tudi ri člane v skupno komisijo Z* izdelavo regionalnih plan* Gorenjske. Interese loške ko* mune bodo v tej komisiji z* stopali Zdravko Krvina, Nf stran Jože, Urevec Franc & Ahačič Janez. A. Igličar 140 kamniških otrok na Debelem rtiču Kati Zagore, predsednik komisije za letovanje pri občinski zvezi prijateljev mladine občine Kamnik, je povedala, da bo letos na Debelem rtiču letovalo 140 kamniških otrok. Od tega bo letovalo 120 šolarjev, prvič pa bo letos v tem kraju letovala skupina dvajsetih kamniških predšolskih otrok. Le-ti so že v ponedeljek odpotovali s posebnim avtobusom na Debeli rtič. V to letovišče pošiljajo predvsem zdravstveno in socialno Ogrožene otroke v soglasju z mnenjem zdravniki šole in socialne delavke, sofr nancirajo pa starši, Temelju* izobraževalna skupnost, so cialno zavarovanje, skupšći' na občine pa bo za letovanj6 otrok prispevala iz proračun* dva milijona S din. J. V. Osnovni šoli Prežihov Voranc in Tone Čutar na Jesenicah pred združitvijo? Delovna kolektiva osnovnih šol Prežihov Voranc in Tone Cufar na Jesenicah, obe osnovni šoli sta namreč v isti stavbi, se bosta v torek, 16. junija, na referendumu odločili skupno nadaljevati pot ali pa z obkroženim »proti« vztrajati na obstoječem. Razlogov za predlagano združitev je več. Enoten pedagoški režim v eni šolski zgradbi, učinkovitejša uporaba družbenih sredstev in dela ter večje možnosti za kvalitetne učne dosežke. To je ena plat prednosti. Drugič pa se bo z morebitno združitvijo omenjenih šol začela reorganizacija osnovnega šolstva v jeseniški občini. Otroci s Hruške se sedaj vozijo na Jesenice, čeprav nova, ne dosti oddaljena šola v Mojstrani ni polno izkoriščena. Gotovo je neizkoriščenost tudi vzrok, da je ta šola najdražja v občini. Podoben je primer s šolarji Blejske Dobrave, ki se prav tako vozijo na Jesenice, namesto da bi se šolali na Koroški Beli, kjer osemletka tudi ni polno izkoriščena. V obeh bi prva dva razreda ostala na Hrušici oziroma Blejski Dobravi, zadnji razred pa bi otroci končali na Jesenicah. S to potezo bi obe, za združitev predlagani šoli, prostorsko razbremenili. Sedaj imata 1646 učencev, po združitvi pa bi jih bilo 1540 in še šoli v Mojstrani in na Koroški Beli bi bili polno izkoriščeni. Predlagana združitev, ki jo bo potrdil ali zavrnil torkov referendum, ima tudi nasprotnike. Nekateri se namreč sklicujejo na »tradicionalno« samostojnost obeh šol in se boje, kako bo potem, ko bo treba zaradi nove šolske zdrahe na Jesenicah oba kolektiva spet razdruževati. Nove šole na Jesenicah pa naj manj deset let še ne bo. Trditev, da je iz pedagoških, vzgojnih in učnih pogledov najuspešnejša šola s 600 do 800 učenci, res drži samo v teh primerih in pogledih, ne pa s stališča gospodarnosti in enotnosti pedagoškega dela, posebno še, če sta šoli v isti zgradbi. Res je, da združena osnovna šola na Jesenicah ne bo smela dopustiti in tudi ne bo vzdržala dvoj- nosti v eni celoti. Uvajanje novih metod in načinov d& la ter sveže organizacije bO nujno. Prav je tudi, da povemo: Izražena solidarnost p«"0, svetnih delavcev, da 'zaradi reorganizacije nihče med nji' mi ne sme ostati brez služb« je upoštevana. Na osnovnO1 šolah v Mojstrani in na KO" roški Beli bodo morali ra* pisati še nekatera nova d** lovna mesta. Prosvetnim delavcem, H bodo v torek odločali o zdn* žitvi, je problematika gotovo bolje poznana, kot jc po** nana nam in kakor smo }° osvetlili. Zanesljivo se zavedajo tudi drugi, da je dolgo* ročnejša, čeprav trenutno neprijetna- odločitev, vedno p** metnejša. J. Košnjek Primskovo prvo Borci Primskovega so prvi v kranjski občini, ki so že zaključili zbiranje prispevkov za gradnjo šole — spomenika v Cerknem in izročili 1.337,50 dinarjev. Tako je 80-letni šuc, ki je bil za časa vojne v Cerknem kot intendant, dal od svoje pokojnine kar 50 din. Zaključili so tudi na Kokrici, v Struževem in v Bitnjah, v 27 krajevnih združenjih pa še zbirajo in bo, kot je predvideno, končano do 4. julija — do dnev* borcev. Javile so se že tudi prve delovne organizacije s svoji* mi prispevki. Tako je kolek* tiv IBI že nakazal 3000 din« Organizatorji pričakujejo, d* se bodo podobno izkazali tud» drugi kolektivi. Občinska skupščina pa bo na prvi seji razpravljala o prispevku & svojih skladov. K. M. 1 Plinarna Ljubljana obvešča potrošnike tekočega plina da je odprla novo distribucijsko mesto v Lescah pri Ivanu Markoviču LESCE Gorenjska c. 4 Naš distributer vam nudi: — jeklenke po 10 kg proti kavciji 120 din, — tekoči plin fco distributer po ceni 150 din za 1 kg, — ves za priključitev potrebni material, — po konkurenčnih cenah izvede prvo priključitev z obveznim atestom in potrebno instruktažo, — nudi vam brezplačne nasvete v zvezi z uporabo plina, — skladišče je odprto vsak dan od 16. do 19. ure. Vse informacije na telefon 70-428. Gradbeništvu primanjkuje delavcev in gradbenega materiala Kot je povedal direktor SGP Sava z Jesenic Miro Ogrin imajo težave pri izvajanju del predvsem zaradi pomanjkanja delavcev ter betonskega železa in cementa. Potrebovali bi več zidarjev in tesarjev. Da bi pomanjkanje vsaj delno omilili, so Vzeli v uk okrog 50 vajencev, ki delajo pretežno na enem gradbišču pod vodstvom posebnega inštruktorja. Pri pomožnih delih pa si pomagajo z mehanizacijo. Letos so že kupili vibrovaljar, kmalu pa bodo dobili še nov žerjav iz Metalne. Po besedah direktorja Mira Ogrina je vzrok za pomanjkanje delovne sile in gradbenega materiala v tem, ker so širom po državi velike gradnje industrijskih, prometnih in stanovanjskih objektov. B. B. Nova trgovina v Martuljku SGP Sava z Jesenic je zgradila v Gozd-Martuljku novo trgovino, ki jo bo verjetno odkupilo trgovsko podjetje Rožca. Predvidevajo, da bo trgovina z živili, zelenjavo, s sadjem in pijačami odprta sredi junija. B. B. Nova betonarna Pred kratkim je SGP Sava z Jesenic odprlo novo betonarna v Jasni ob cesti na Vršič. Pred jezom stare elektrarne je Pišenca nanesla veliko peska, ki ga bodo sedaj s pridom uporabljali. S tem pa bodo tudi odstranili nevarnost, da bi pesek zasipaval strugo Save. B. B. Cestno podjetje iz Kranja bo do konca meseca obnovilo odsek gorenjske ceste med Lescami in Žirovnico. — Foto: F. Perdan Cesto Lesce — Žirovnica obnavljajo Na podlagi letošnjega programa razdeljevanja sredstev republiškega cestnega sklada je cestno podjetje Kranj v začetku tedna začelo obnavljati odsek gorenjske ceste med Lescami in Žirovnico. Na skoraj 4500 metrov dolg: odsek bodo najprej položili bito gramoz, čezenj pa približno dva centimetra debelo plast drobnega asfalta. Razen tega bodo sedanje cestišče tudi razširili za približno pol metra. Dela bodo trajala do konca tega meseca, ta čas pa je na tfem odseku enosmerni promet. Vozniki z Jesenic proti Ljubljani lahko vozijo po sedanji cesti, za voznike z nasprotne smeri pa se začne obvoz pri bencinski črpalki ▼ Radovljici in potoka skozi Zapuže in Breznico do Žirovnice. A. ž. Vse več turistov iz ZDA Po podatkih turističnega društva Bled je bilo 9. junija lani na Bledu 1300 gostov, letos na ta dan pa 1600. V primerjavi z letošnjimi prvimi junijskimi dnevi pa se je obisk tujih gostov na Bledu te dni precej povečal. Pravijo, da bo letos vsak dan na Bledu približno 200 do 300 gostov več kot lani. Med tujimi gosti pa še vedno prevladujejo zahodnonemški turisti, na drugem mestu' so Holandci, na tretjem Angleži, na četrtem turisti iz Belgije, za peto ali celo četrto mesto pa pravijo, da bodo letos najbrž turisti iz ZDA. V zadnjih letih na Bled vedno bolj pogosto prihajajo gostje iz ZDA. Pred leti so bili še na sedmem mestu, lani pa na petem. Med domačimi gosti so na prvem mestu turisti iz Srbije, na drugem pa iz Hrvatske. Manj kot prejšnja leta pa je letos na Bledu šolskih skupin. Ker je hotel Triglav zaprl depandanso Evropa, v kateri je bilo 96 postelj (preuredil jo je v stanovanja za delavce podjetja Ljubljana Transport), se je zmanjšal obisk šolarjev, ki so bili prejšnja leta v tem objektu stalni gostje. A. ž. Stanovanja za delavce iz drugih republik Na železniški postaji na Jesenicah dela precej delavcev iz drugih republik. Mnogi med njimi žive v nemogočih stanovanjskih razmerah. Da bi ta problem rešili in prese- lili vsaj nekaj družin v boljša stanovanja, so dvignili stavbo železniške ambulanta še za eno nadstropje. En« družino bodo že kmalu preselili. B. B. Živilina trgovina v Gorjah Prebivalci krajevne skupnosti Gorje pri Bledu so na spomladanskem zboru volivcev med drugim tudi predlagali, da potrebujejo čimprej novo trgovino. Veletrgovina Živila Kranj se je že odločila, da bo v Gorjah zgradila moderno trgovino z bifejem. Večino načrtov za trgovino so že dobili in pravijo, da bo nova trgovina najbrž odprta konec novembra. A. 2. iipoar V KOVINOTEHNA IMPORT Celje blagovnica Fužinar, Jesenice, Titova 1 Zaradi velikega zanimanja podaljšana Velika reklamna prodaja pralni stroji Gorenje art.663 BIO z 12 programi redna cena 3256 din sedaj z lepotno napako in za gotovino SAMO 2890 din pralni stroji Gorenje art. 275 I. a prej 2375 din SEDAJ SAMO 1950 din hladilniki Gorenje 1351 redna cena 1276 din . sedaj z lepotno napako in za gotovino SAMO 1170 din Novo! Hladilniki PEA Ponovno v prodaji trajnožarni štedilniki kttp-persbuseh S 8,5 (štedilniki s pečico) Brezplačna dostava na dom po vsej" Gorenjski. Ugodni kreditni pogoji: brez porokov, brez obresti, brez manipulativnih stroškov. Obiščite, oglejte si, in ugotovili boste, da najceneje kupujete v blagovnici Fužinar. T 1 v p r a š a ti j e 3 o d govori Naslov bi bil lahko tudi: Kaj menijo občani? Kaj predlagajo? ali Povedali so nam, ali morda Občanov barometer. Pa smo se v uredništvu odločili kar za 1 vprašanje — 3 odgovori. Zakaj bi moral biti naslov zapleten in morda nerazumljiv, če je lahko enostaven, smo si rekli. — Najbrž ni težko uganiti, za kaj gre. Mi smo zastavili vprašanje, 3 občani pa so odgovorili nanj. Upamo, da ne bo ostalo le pri enem vprašanju in treh odgovorih. Konec koncev je vrsta stvari, o katerih imamo takšno ali drugačno ali pa enako mnenje. Zato bomo veseli tudi nasveta oziroma predloga, po čem naj v prihodnje sprašujemo. Tokrat smo zastavili vprašanje:" »Kaj menite o naraščanju cen?« nem enake oziroma ne sledijo cenam. Moja plača je komaj za hrano štiričlanske družine. Včasih mi še za hrano zmanjka, če ne bi bilo moža in ne bi tudi on zaslužil, ne vem kako bi bilo.« Marica Baloh iz Radovljice: »Kaj menim o draginji? Vsekakor tale porast cen občutijo tako posamezniki kot družine. Jaz sicer nisem poročena, vendar menim, da ravno vsega ne bi bilo treba podražiti. Mislim, da ni prav, če se podraži ena stvar, da se zato podraži še cela vrsta drugih.« Elizabeta Filipovič iz Krope: »Prodajalka sem v živilih in mislim, da ni prav, da cene stalno naraščajo, plače pa so v glav- Stanko Kajdiž iz Radovljice: »Nobeno zviievanje cen artiklom, ki so v zvezi s standardom, ni dobro. Odpraviti bi morali tisto, kar nam rahlja reformo, ln investicije. Mislim, da delamo premalo plansko. V isti sapi, ko nam primanjkuje mesa, ga tudi izvažamo. Po drugi strani pa se nam dogaja, da so razlike med posameznimi cenami nemogoče. Menim, da bi porast cen morali ustaviti, vendar z ekonomskimi In ne administrativnimi ukrepi.« A. 2. Japonska statistika zdravja Japonska je edina azijska dežela, ki ne pozna več bolezni kot so kuga, tifus in črne koze. Tudi malarija je zelo redka. Takoj po vojni je zaradi tuberkuloze na Japonskem umiralo veliko ljudi, danes pa je ta bolezen zatrta tako kot v razvitih evropskih deželah. Tudi srčnih bolezni je na Japonskem malo. Predvsem zaradi načina prehrane. Vemo, da se Japonci hranijo največ z rižem, ribami in zelenjavo. Smrtnost v tej deželi je med najnižjimi na svetu. Poprečna starost moških pa je 68 let, žensk pa 74. Vendar pa Japoncem ni prizaneseno glede raka. Zelo je razširjen rak na želodcu. Menijo, da zato, ker imajo Japonci zelo radi slane jedi. Znano je, da so Japonci največji potrošniki soli na svetu. Pred« republiškim tekmovanjem ekip civilne zaščite Vsak 28 prebivalec občine Pogovor s predsednikom občinskega odbora rdečega križa Radovljica Jožetom Kej žar jem Jutri (nedelja), bo v Novem mestu republiško tekmovanje ekip civilne zaščite za prvo pomoč. Ker so na tem področju v zadnjem času dosegli lepe uspehe v radovljiški občini, smo zaprosili za pogovor predsednika občinskega odbora rdečega križa Jožeta Kejžarja. »Tovariš Kejžar, najbrž se bo tudi ekipa iz Radovljice udeležila republiškega tekmovanja. Kako ste se pripravljali nanj?« »Pripavili smo ekipo iz obrata Iskra Lipnica, ki je 25. aprila letos na občinskem tekmovanju dosegla prvo mesto. Res pa je tudi, da smo v okviru priprav na vseljudsko obrambo posvetili precejšnjo skrb usposabljanju ekip civilne zaščite za prvo pomoč. Skupaj s svotom in z oddelkom za narodno obrambo smo se že lani jeseni- lotili načrtne akcije. Do srede aprila letos smo imeli v Radovljici, na Bledu in v Bohinjski Bistrici šest 80-urnih in enajst 20-urnih tečajev, ki jih je obiskovalo 411 občanov iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Na občinskem tekmovanju je potem vseh 23 ekip pokazalo, da so bili tečaji uspešni. Prav zato pričakujemo, da bo podobno kot lani, ko je bila druga, tudi jutri naša ekipa na republiškem tekmovanju dosegla lepo mesto.« »Ali ste razen ekip civilne zaščite usposabljali tudi druge občane za prvo pomoč?« »Smo. Tako so obnovili znanje prostovoljni bolničarji. Nismo pa pozabili tudi delavcev v cestni službi, poklicnih šoferjev in učencev sedmih in osmih razredov osnovnih šol. Tako ima danes prek 600 prebivalcev naše občine izkaznico prve pomoči. Za to pa se moramo seveda zahvaliti predavateljem zdravstvene službe in mentorjem na šolah. Posebno zdravniki in medicinske sestre iz zdravstvenih enot Radovljica, Bled in Bohinjska Bistrica so nam veliko pomagali.« »Koliko občanov radovljiške občine pa je sedaj usposobljenih za nuđenje prve pomoči ln kakšni so vaši načrti v prihodnje?« »Za civilno zaščito prve pomoči je usposobljenih 411 občanov, znanje je obnovilo 61 prebivalcev, 392 prebivalcev je obiskalo 80- in 20-urne tečaje, o tem pa se je seznanilo tudi prek 200 učencev in 41 poklicnih šoferjev. Torej je vseh skupaj prek tisoč, kar pomeni, da lahko danes že vsak 28. prebivalec naše občine nudi prvo pomoč. V prihodnje bomo seveda z usposabljanjem nadaljevali. Pripravili bomo 10-urne tečaje za šoferje amaterje, ki jih je v občini okrog 6000. Razen tega se bomo še bolj povezali z drugimi organizacijami RK v občini in zunaj nje, za obiskovanje pouka prve po-moči se bomo dogovorili V šolah, v sindikalnih organizacijah pa bomo skušali pridobiti tudi čimveč krvodajalcev.« »In kaj ste storili, da bi v organizacijo rdečega križa pridobili čimveč novih članov in prostovoljnih krvodajalcev?« »Pred leti smo imeli celo tekmovanje za pridobivanje članstva. Tako je danes v občini poleg socialistične zveze organizacija RK številčno najmočnejša. Seveda pa Še vedno zbiramo krvodajalce. Imamo posebno obliko zbiranja večkratnih krvodajalcev. Razen tega pa nameravamo letos, ob 25. obletnici osvoboditve, podeliti posebna občinska priznanja najbolj zaslužnim večkratnim krvodajalcem, aktivistom rdečega križa in dolgoletnim sodelavcem. Pravkar obravnavamo tudi predloge za podelitev priznanj zveznega in republiškega odbora rdečega križa.« Ll.* I Pogovor pripravila: A. Ž. in J. K. Delavska univerza »Tomo Brejc« Kranj sprejema prijave za vpis slušateljev v šolskem letu 1970/1971 V CENTRE ZA IZREDNI ŠTUDIJ I." — višji tehniški šoli Maribor (Oddelki za strojništvo, elektrotehniko, gradbeni štvo, kemijo in tekstil) — višji pravni šoli Maribor . — pedagoški akademiji Ljubljana (oddelek za razredni pouk) ■— ekonomski fakulteti Ljubljana (poslovni oddelek) V ODDELEK ZA ODRASLE — upravna administrativna šola (III. letnik) — administrativna šola — tehniška srednja šola (elektro in strojna smer) — poklicne šole (elektro in kovinska smer) V OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE 5., 6., 7. In 8. razred V TEČAJE — začetne, nadaljevalne, izpopolnjevalne In konver-zacijske tečaje angleškega, nemškega, franco-coskega ln italijanskega jezika — za kurjače centralnih kurjav (nizkotlačni kotli) — za privatne gostilničarje — za skladiščnike — tehniškega risanja — stenografije in strojepisja Prijave sprejemamo: za ekonomsko fakulteto, pedagoško akademijo in upravno administrativne šolo do 15. julija za vse druge oblike pa do 20. avgusta 1970 od 7. do 14. ure in ob sredah od 7. do 16. ure. Informacije po tel. št. 21026, 21243. Nova skladišča in marke t Specerije Bled Bled — Dobe, petek, 12. junija — Predsednik radovljiške obeske skupščine Stanko Kajdiž je ob 17. uri popoldne v nazočnosti predstavnikov občinskih družbenopolitičnih organl-**CU in gospodarstva Iz radovljiške občine v naselju Dobe na j*ledu odprl nova skladišča in market z bifejem Veletrgovine sPecerije Bled. Z novimi skladišči si je špecerija ustvarila n°vc pogoje za nadaljnji razvoj, z marke tom in bifejem pa |° ustregli predvsem prebivalcem in tudi mnogim turistom te8a dela Bleda. Za gradnjo novih skladišč ?* je podjetje odločilo že «68. leta, ko so naročili proste. Skladišča so potem za-***i gradili junija lani. Vse ^črte tako za skladišča, kot ?* Poslovno stavbo, v kateri k market z bifejem, je nare- dil zavod za urbanizem Bled, objekte pa je v rekordnem času zgradilo podjetje Gorenje iz Radovljice. Tako so skladišča zgradili aprila letos, poslovno stavbo, v kateri je market in bife, pa so odprli danes. Direktor Veletrgovine Špecerija tovariš Zupan nam je povedal, da se je podjetje v nekaj letih tako razširilo, da stara skladišča, ki so bila na raznih krajih, niso več ustrezala. »Površina novih skladišč v pritličju in kleti znaša sedaj 2000 kvadratnih metrov. Razen tega pa so v stavbi tudi hladilnice, pražarna, pakirnice, garaže, prostori za aran-žerja in drugi. — Poslovna stavba, v kateri je market z bifejem, pa je bila projektirana kasneje. Podjetje Go- ^cedsednik radovljiške občinske skupščine Stanko Kajdiž je včeraj popoldne na Bledu v ^a sel j u Dobe odprl novi market z bifejem in nova skladišča veletrgovine Špecerija Bled. — *li krik, stok in podobno bi jih lahko izdal ki pokopal. Veslali so in zadrževali dih. Ščitila jih je rešiteljica, noč. Ko se je zdanilo, so bili mimo, proč od smrti. Na smrt utrujeni so vžgali motor in zapluli Visu nasproti. DVA TEŽKA TRENUTKA MORNARJA Na palubi sc mi je pridružil krmar Ante Skro-bica. Kmalu si bo nadel peti križ. Zgovoren možakar iz Zadra doma. Krmilo je prevzel njegov pomočnik, on pa si je privoščil malo oddiha in prižgal cigareto. »Lepo plovemo, ker ni 'mora'« mi je dejal. Začudeno sem ga pogledal in sam sebi dejal, kakšnega mora, saj smo na morju. »More je za nas takrat, ko so valovi najmanj dva metra visoki. Sedajle smo varnejši kot na cesti.« Hitro je stekla beseda. Kot majhen pobič se je vkrcal na ladjo. Najprej na domačo, nato na tujo. Povsod je plul in različne ladijske funkcije je opravljal. Kot vajenec jc čistil palubo, skrbel za obutev svojih tovarišev, potem je zraste!, postal pravi mornar in sprejemal odgovornejše naloge na ladji. Vse je bil, samo kapitan, kuhar in oficir nikoli. Preden je prišel na hidrogliser, za katerega pravi, da je delo na njem pesem in vožnja luksus, je plul na tankerju. Ste že kdaj doživeli brodolom, sem ga vprašal. »Srečo, Izredno srečo sem imel, da brodoloma nisem doživel. Kdaj je bilo res že vroče, premetavalo nas je kot lupino, vendar smo se vedno zmazali ln ostali živi in zdravi. Sicer pa, na to mora računati vsak, kdor se poda na morje. Takrat, ko sem se jaz prvič vkrcal, drugega izhoda in zaslužka pri nas v Dalmaciji ni bilo. VI ste že takrat imeli tovarne, nri pa revščino. Veste, »šoki!« so marsikaterega Dalmatinca pognal] v svet in mu niso privoščili, da bi živel ob našem Jadranu, ob najlepšem morju sveta. Za njegovo lepoto zveš in jo spoznaš šele takrat, ko obredeš ostala morja. Lep je ta naš Jadran!« Oba sva nekaj trenutkov molčala in zrla v peneče se valove in skafnate obronke otokov. Da bi pretrgal mučno tišino-, sem ga vprašati, kaj je za mornarja najtežje in najbolj boleče in kaj najbolj radostno. Zasmejal se je. »Ven na kaj mislite. Na lepote, na užitke, ki jih mnogi pripisujejo mornarskemu življenju. Zame in za mnoge druge prijatelje, mornarje, sta v življenju važna, težka ali lepa dva trenutka. Ko v domači, matični luki stopiš na kopno in gledaš, kolebaš in dvomiš, ali te bo čakala žena ali dekle, posebno še, če si bil dolgo od doma. Jaz na primer enkrat dve leti. Da vidite, kakšno je bilo srečanje z ženo in s tremi otroki. In drugi trenutek. Ko odhajaš. Ko se povzpneš na krov in pomahaš svojim. Velikokrat sem to doživel in vedno mi je bilo tesno pri srcu...« Zvonec je pozvonil. To je. bilo znamenje, da mora Ante Skrobica nazaj, na delovno mesto. NA GORENJSKEM SEM 2E BIL... »Od kod ste pa vi?« me je vprašal fant, čedno oblečen, ki je iz strojnice pokukal na piano. Povedal sem mu odkod. »Z Gorenjske ste. Tam sem že bil. V Kranju in Radovljici. Moj najboljši prijatelj v vojski je bil rz vašega konca. Lepo je tam gori. Ko bi imel čas, bi še prišel.« Kar malce počaščen sem bil, ko sem zvedel, da je pred menoj Ante Jadrijevič, upravitelj stroja«, drugi mož na ladji, takoj za kapetanom. Njegova skrb je, da je s strojem vedno vse v redu, da nikoli ne zataji in da mu ladijski možje vedno strežejo s tistim, kar najbolj potrebuje. Veliko mlajši je od Skro-bice, vendar sem iz njegovega pripovedovanja sklepal, da je pravi mornar. Na vseh kontinentih je že bil, obredel najvažnejše luke sveta, doma, v Dalmaciji pa je najraje. Nestrpno že čalfa letnega dopusta, po njem pa bo odjadral v Maroko in Tunis. S hidrogliserjem Krila Dubrovnika bodo namreč vozili med maroškimi in tunizijsk mi mesti. Tjakaj bo odšla vsa posadka, ki nas je tako varno vodila med skalnatimi Kornati. Sogovorniki so odšli na svoja delovna mesta, kajti Dugi otok in mesto Sali sta bila na obzorju. Klepet me je tako prevzel, da niti opazil nisem, da smo prevozili na deset otočkov, biserjv Jadrana, pravo divjino, nepokvarjeno naravo. Premišljeval sem, kako imajo ljudje, ki so zrasli na obali in jim daje morje »šolde«, s kateri, mi preživljajo sebe in družine, radi ta Jadran. In vedno bolj sem prepričan, da bi vsi po vrsti do zadnjega branili svojo svetinjo, ki konec koncev ni samo njihova, ampak tudi naša. J. Košnjek REPORTAŽA • REPORTAŽA • REPORTAŽA • REPORTAŽA • REPORTAŽA Še manj kot 100 dni ' do začetka^ jesenskega : Gorenjskega sejma L E S C E ^ Ne kliči očeta, mama, saj so prišli pome... — Dosti mi je tega! Rada bi šla v pravo gledališče. HI Kaj je narobe? Saj si rekel, naj vzamem vse svoje stvari s seboj, pa bova zbežala! — Kaj je dragi? Slabe novice? Ali naj »Poziv javnosti« velja le za zimski turizem ? Potem, ko je bil v Delu (25. 2. 1970) objavljen »Poziv javnosti« glede sanitarno-higien-skih razmer v naših zimsko-športnih središč in s° na ustreznih forumih sprejemali najrazličnejše sklepe, pa se je do sedaj malo — ali skoraj nič — ukrenilo. Izredno dolga in uspešna zimska sezona je turističnim dejavnostim prinesla letos zavidanja vredne uspehe, Pa tudi zgodnja sezona kaze na to, da bo lanski turistični uspeh le generalka letošnjemu. Če se ozremo še enkrat na omenjeni »Poziv javnosti"/ potem zaskrbljenost podpisi nih zdravstvenih delavcev ne velja le za zimsko sezono, na-naša se obenem tudi na letno. Vprašajmo se le, ali javna — predvsem rečna in je' zerska — kopališča razpolagajo s primernimi sanitarni' mi napravami, ali je uveden na kopališčih in plažah osnovni red, ki zagotavlja uporabnikom varnost, mir in ugodno počutje? Ne gre P& pri tem le za človeka, hkrati zadenemo pri reševanju tega problema na varstvo narave nasploh. Ob Evropskem letu varstva narave 1970 se tudi Jugoslavija pridružuje med't narodnemu gibanju o zaščiti narave. Ali se hočemo na osnovi znanstvenih spoznani tudi pri nas lotiti načrtnega urejanja in dolgoročnega pla' u i ran j a tistih nujnih, za človekov obstoj potrebnih dobrin in zagotoviti zdravje sedanjemu in prihodnjim P0" kotenjem? Če naj bodo orne-njene parole samim sebi namen, potem bo Evropsko leto varstva narave 1970 Šlo }>iiiuo nas, kakor je šel mim0 nas že omenjeni »Poziv javnosti«. V ta namen pa v začetku glavne turistične sezone pozivamo vse zaposlene v gostin skih obratih, turističnih društvih, trzniti inšpekcijah milici kakor tudi vse upo" rabnikc kopališč in ostale turiste, da s svojim delom i* ravnanjem ustvarijo sebi -i11 sočloveku dostojne higienske razmere m nn>dsei>ojne človeške odnose. Strokovni odbor za lurizen' ln gostinstvo Radovljica SIRI m. 19 y Poročila poslušajte vsak dan °b 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 24. uri ter radijski dnevnik ob 9., 12., K* 15., 17., 22., 23. in 1930. SOBOTA 13. JUNIJA 8.04 Glasbena matineja — 9-05 Radijska šola za nižjo Stopnjo — 9.35 Z orkestrom Andre Kostelanez — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim Poslušalcem — 10.15 Pri vas leko so jim nosile mamine sorodnice in prijateljice. Oče je dotgo časa zaklepal mast, Je ob praznikih je odklenil shrambo. Zaklenjeno je imet tudi suho meso, klobase, žito, koruzo. Njegove hčerke, ki bi vendar morale v tej starosti precej jesti, često niso imele kaj, če pa,' je bilo slabo. Nekoč je oče četo razbil vso posodo, da ni bilo ničesar v čemer bi hrano lahko pripravljali. Tudi sosedje niso mogli več gledati, kaj se vse dogaja v njihovi bližini. Žena je samo v prvih treh mesecih letos kakih petnajstkrat prespala pri sosedih, ker ni upala biti doma. Zgodilo se je celo, da jo je mož potegnil s postelje ter ji razdejal posteljo in jo zmetal v klet. Oblačita je raje shranila pri sosedih, saj bi jih mož, lahko uničil. Hčerke in žena so te s težavo pripovedovale sodniku o očetu. Kljub temu, da je grabijan, je vendarle njihov oče. Kadar ni bil pijan, je bit še kar dober, pa kaj, ko že ni bilo dneva brez pijače. Solze so nezadržno tekle najstarejši hčerki, ko je sodniku pripovedovala o svojem očetu, ki ga ima gotovo kljub vsemu rada, le da se ne da živeti ob takih odnosih v družini. Ce le kdo, potem imajo otroci pravico, da so primerno hra-i-jani, primerno oblečeni, da imajo čas za pripravo za :-.)lo in ne nazadnje pravico bivati v družini, ki jim omogoča srečno otroštvo. Obsojeni oče je sicer priden, delaven mož, ki bi lahko s svojim osebnih dohodkom in s vseMt, kar se lahko na majhni kmetiji pridela, omogočil družim preživljanje brez pomanjkanja. L. M. (Nadaljevanje) Iz Smokuča, kjcir smo si prt Novakovih ogledati spo-rninsko ploščo vzidano v rojstni dom Prešernovega rodo-shovca, prijatelja mladine in dobrotnika slepih Toma Zu-parna, smo že po kakem kilometru hoje ali nekaj minutah vožnje pod vasjo Doslo-viče. Vasica sama po sebi ni nič posebnega; skromno vaško naselje se vzpenja v reber pod Pečmi. Ker so DosJoviče rojstna vas velikega pisatelja Frana Salezitja Finigarja, ji velja seveda naše iskreno zanimanje. Najprej zbudi našo radovednost ime vasi, le odkod Dosikuviče? Fiinzgar nam brž raizložii: tu je v letih po slovenski nasoln t vi teh krajev gospodariti rodovni poglavar aH starešna Vidoslav; njegovi sinovi m kasnejš' potomci so si vzdeli po šegi onih časov rodbinsko ime Vidoslaviči. C as (in pa nemarni pisarji!) je ime okrnil in spremeni! tako, dia je ostalo za današnjo rabo le tako ime kraja, kot nam ga pove kažipot ob cesti: Dosloviče. Obisk Finžgiarjeve rojstne hiše za zdaj ni priporočljiv. Po odseliiifcvi prejšnj«h lastnikov Knafljev (ki so si s pomočjo sklada za odkup Fin-žgarjeve rojstne hiše zgradili v neposredni bližini zares lep nov dom), je stara hišica vsa v otvoritvenih delih. Načrt ureditve Finžgarjeve-ga spominskega muzeja v njegovi rojstni hiš: pa je naslednji: v pritličju naj bo prikazano živi jonsko okolje, iz katerega je izšel pisatelj romana Pod svebodnim soncem, povesti Dekle Ančke, črtice Na petelina in drugih že klasičnih literarnih deti; v podpritrčju (hišica je prislonjena v strm breg) bo galerijski prikaz rinžgarja — človeka in pisatelja; poleg hišice, v neposredni bližini, bosta obnovljena in konser-virana star skedenj in kozolec. Poseben problemi bo z ureditvijo dohodov oz. pristopov k hiši in pa z dokupom in izravnavo primernega zemljišča za primer številnejših obiskov, posebno šolske mladome. Akcija je stekla že pred leti. Poian in težav je billo dosti — zalto je stvar šele na pol poli. Vsekalkor bo prelepo in pa močno prav, če bi za stoletnico pisateljevega rojstva (9. februarja 1971) bilo že vsa narod za* odprta© muzeja. Biki bi tudi hkrati ona najbolj smiselnih počastitev prihodnje letnega Prešernovega praznika, kuBtonnega dine slovenskoga naroda 8. februarja. Pred očmi nam lebdi trud, s katerimi jo pisatelj Finžgar organizirali odkup Ptešernove rojstne hiše v Vrbi (im ureditev spominskega (muzeja v njej. Stvar hvaležnosti današnjega rodu bi se mogla strniti v akcijo, da se zberejo še siredstva, ki manjkajo za dokončanje obnovitvenih del. V opomin si zapišimo Fin-" žgarjeve besede, ki jih je spregovoril!, ko je billo dela in skrbi z odlkupom in obnovitvijo Prešernove rojstne hiše konec. »Vesel sem pa sam sebe, da sem zastavil vse moči za to delo, da se nisem zbal potov ne stroškov, ne plezanja, ne plazenja po zaprašenih podstrešjih, kjer sem stikal za hišno opravo, ki je zares iz Prešernove dobe. Ne zamerite mi, če se ob tem veselju po gorenjsko pobaham, da sem bil jaz tisti vol, ki je ta voz potegnil iz drage.« Prav bo. če bi se zdaj, ko se je drugomu vozu (t.j. akciji za ureditev Finžgarjevega spominskega muzeja) ko'o vdrlo v blato ovir in težav, pojiavila osebnost takega formata, kot je bii pisatelj hi pomagala stvar vleči in potegniti iz drjige. če že kot slovensko kulturno občestvo tega ne moremo ali ne znamo storiti. Funžgair je to znal — a bilo je to že pred 31. teti . . . Morda smo se kar preveč zamudili in razgovorili o Do-slovičah. Toda res je, da je stvar odprtja Finžgar je vega spominskega rmizeja ne le skrb jeseniške občine, pač pa preizkušnja vseslovenske kulturne solidarnosti. Veselilo me bo /.a-to, če se bo 9. februarja 1971. izkazalo, da sem bili le črnogledi pesimist. Čas je sedaj, da bi nadaljevali našo pot proti Brez-nioi, kjer si bomo mogli marsikaj ogledati — a postoj mo še za nekaj hipov v Doslovi-čah, kajti tu .se je domnevno rodlii eden največjih slovenskih mecenov — Luka Ktia-felj. O njem trdijo viri, da se je rodil okrog 1620 na Kranjskem (»morda v Doslo-vičah, župnija brtzniska na Gorenjskem«), umrl pa je 29. junija 1671. v Gross-Russ-bachu na Nižjem Avstrijskem. Kot bogat mož je Kna-fetj zapustil kar precejšnje premoženje. Iz obresti naj bi dobivali kranjski študentje, ki se šotejo na Dunaj'iu, po štiri štipendije na leto. Z loti pa je premožeiiije tako naraslo, da je moglo biti že pred pno svetovno vojno razpisanih na lato kar 30 štipendije za visokošorce »s Kranjskega«, kot je to izrecno zahtevala usiainovina listiina. Tako je poteklo že troje stoletij, odlkar Knaffjeva štipendija pomaga mladim Slovencem študirati na dunajski univerzi, štipendije namreč še vedno obstajajo (če sem prav ob\ešoen). — Deležen jo je bil pred poldrugim stoletjem, tudi noš Prešeren! Seveda bi billo že zdavnaj v Ddslovičah postavljeno Luki Knaflju obeležje hvaležnosti — a rojstni kraj mecenov še ni popolnoma dognan. Morda so Dosloviče, morda tuda ne. A kako je življenje prepleteno s slučajnostmi, priča med drugim tudi dejstvo, da se tudi dosedanji lastnik FinžgcHrjeve rojstne hiše ptšc za KnafTja (Jože Knafeij)' BREZNICA IN NJENI MOŽJE Streljaj poti od Doslovič in že smo na Breznici, beti gotobici, ki kot velika fara s svojimi perutmi varuje vse vasi pod gorami, ki smo jfth doslej opiisovaiii, pa tuda Prešernovo Vrbo, ki jo bomo obiskali na koncu naše potr, za pbslastek ... Ime Breziraica je postato znano že po bratih Antonu, Lovni in Valentinu Janši, ki so se tu rod«1! i. — Anton Janša 11734-177J) je bil slovit slikar in čebelar. Velja za prvega reformatorja čeboio-rejc, napisal je vrsto strokovnih čebelarskih kraj ig, ki še dandanašnji v celoti veljajo Da bi počastila spomin na svojega slavnega rojaka in predhodnika je čebelarska družina na Breznici že 1. 19^5, obnovila Janšev čebelrajaik in ga pos'avilia na mesto, kjer je po tradiciji stal tudi prvi Janšev čebelnjak pred 220 leti, čebelnjak je pokrit s s'at-mo, vanj so vloženi panji — kranjiči s poslikanimi končnicami. Vreden je ogleda — oddaljen od glavne ceste le nekaj desetin korakov. Manjši brat Antona Janše — Valentin (17^7!318) je po dokončani umetniški akademiji na Dunaju poslal profesor za zgodovinsko slikarstvo na isti akademiji. Najmlajši od bratov — Lovro Janša (I749-I8I2) je bit tudi slikar. Po dokončanju akademskih študij na Dunaju se je povsem posvetit kra-jinarstvu. Postal pa je znamenit tudi po svojih bakrorezih in risbah. Na Breznioi Je tudli rojstni, dom pesnilka in jezikoslovca Jožefa Žomikje (1085-1813). Znan je posebno po epski pesnitvi Sedem sinov, ki so jo nekateri sodobniki primerjali celo s Prešernovim Krstom pri Savici. Tudi Benve-nttt Crobath, Prešernov poslednji ljubljanski sogovorec, je menil, da so trije najimenitnejši slovenski pesniki Vodnik, Prešeren in Zemlja . . . Danes pa je Brezničan Jožef Zemlja že povsem pozabljen . . . (Nadaljevanje prihodnjič) Črtomir Zoreč sobota 13. JUNIJA 1970 GLAS * 17. STRAN Rešitev nagradne uganke Pravilni odgovor na vprašanje iz prejšnje številke se glasi: Gorenjska kreditna banka ima šest poslovnih enot, in sicer v Kranju, Škotji Loki, na Jesenicah, v Radovljici, na Bledu in v Tržiču. Prejeli smo 22 rešitev, od tega 7 napačnih. Sploh zadnje čase opažam, da je odgovorov vse manj in da so dostikrat netočni. Zakaj? Ah postavljamo pretežke uganke? Ste se morda naveličali pisariti? Vas jezi, ker vam muhava sreča doslej Še ni bila naklonjena? Sporočite mi, kaj menite o našem ugankarskem kotičku in kaj bi vi v njem spremenili. Sleherna zamisel bo dobrodošla, sleherno izvirno idejo bomo rade volje upoštevali. Iz svežnja petnajstih dopisnic, ki so prišle v poštev Pri žrebanju, je sodelavka Glasa Tatjana Kacin povlekla rešitev učenca 4. razreda osnovne šole Peter Kavčič Skofja Loka Boruta Bernika. Čestitamo! Nagrado mu bomo poslali po pošti. In kakšno zanko smo vam pripravili za tokrat? No, gotovo ni prezahtevna. Če malo pomislite, jo boste zlahka razvozljali. Pričakujem večji odziv kot doslej. NEKO GORENJSKO MESTO BO V KRATKEM PRAZNOVALO 650-LETNICO. — KATERO? Odgovore pošljite na naslov: Uredništvo lista Glas, Kranj, Trg revolucije 1. Prejeti jih moramo najkasneje do srede, 17. junija. Ne pozabite pripisati opombe »Nagradna uganka«! UREDNIK Obiskal nas je pevec Ladko Korošec v ''red dnevi je bila v Rete-proslava v počastitev Rdečega križa. Vrstile so se **eklamacije, odlomki iz neke jjrarne, petje, plesi in nastop domačega tamburaškega zbo-f3. Na koncu so zaslužnim krvodajalcem podelili častne *načke. Med njimi smo bili UQi mi, podmiadkarji. ^a programu je bil tudi £ast0p opernega pevca Lad- a Korošca. Prišel nas je Namreč obiskat in zapel dve Pesmi: odlomek iz Prodane ^Veste ter neko drugo lepo plodijo, ki pa ji ne vem Jelena, Spremljal ga je tam- Uraški orkester pod vodnom. Franca Ranta. Ob kon- H ie tov Rant pevcu posta-več vprašanj. Zvedeli smo, j*. Je Ladko Korošec doslej , °'skal in nastopal že v veli-*° državah. Med drugim tu- 1 v Franciji, ZDA in na Ja- ponskem ter da je bil žc v Afriki. Nastopal je na primer z najslavnejšim orkestrom na svetu. Najbolj pa mu je ostal v spominu dogodek iz Francije, ko je imel takšno tremo, da sploh ni znal začeti^ Don Kihota je namreč moral izvajati v francoščini. Povedal je tudi, da se je za glasbo navdušil po očetovi smrti, ko je slišal peti neki fantovski zbor. Takrat je sklenil postati pevec. In uspelo mu je. Ob koncu je dokazal, da je tudi odličen recitator, saj smo bili nad pesmico Pijanec vsi zelo navdušeni. Judita čarman, 3. razred os. š. Cvetko Golar, Roteče Moji načrti Tovarišica učiteljica slo-enskega jezika nam je rekla, ,aJ naredimo načrte za bo-oce življenje. Ko sem potem es začel razmišljati, mi je ®*i notranji glas zašepetal: Načrte delati je lahko, am- Pak uresničiti jih, je pa pre- CeJ težje.« Kljub temu sem si izdelal a*rt, po katerem naj bi po-j^^ala moja življenjska pot. j^o. kar si želim, je, da bi . e in mati dočakala zdravo j1 visoko starost, da bi me e naprej usmerjala na pravo n Pošteno pot ter mi pomaga priti do kruha. Želim, ^ bi lahko njuno dobroto nekoč dvojno poplačal. Za sedaj pa moram najprej dokončati osnovno šolo. Po končani osemletki bom šel na tehnično šolo. Rad bi se namreč izučil za elektrotehnika, nato pa nadaljeval študij na fakulteti. če hočem, da se bodo moji načrti uresničili, moram seveda opustiti potepanje in več časa preživeti ob knjigah, kajti brez Učenja ni znanja. Kondi Pižorn, 5. razred os. š. Matija Valjavec, Preddvor Dobro jutro, sonce! Nekega jutra sem se prebudil zelo zgodaj. Stopil sem k oknu in pogledal ven. Sonce še ni vzšlo. Po bližnjih drevesih in strehah so veselo žvrgoleli ptički. Zdelo se mi je, da hočejo priklicati veliko žarečo kroglo, ki je še vedno spala za gorami. Vmes je bilo slišati kikirikanje petelinov. Potem se je na obzorju začelo svetlikati. Nebo je bilo prepredeno s tankimi oblački. Oranžna svetloba je postajala vse močnejša, kakor da bi nekdo začel kuriti velik kres. Tudi največji umetnik bi težko narisal tako lep prizor. Oblački so se čez čas začeli umikati prodirajočim žarkom. Nebo nad obzorjem je postajalo vedno bolj rumeno. Skoraj prazno je bilo, le največji oblaki so še vztrajali na njem. Sonce jih je skušalo premagati. Napelo je vse sile in vlažne gmote so zares odnehale. Tedaj je sonce zmagoslavno pokukalo izza hribovja in obsijalo okolico. Veselo sem zaklical: »Dobro jutro sonce! Tudi jaz sem srečen, ker si zmagalo.« In sonce mi je poslalo žarek prav na okno. Gotovo mi je hotelo stisniti roko v pozdrav. Naslednji žarek je nagajivo usmerilo naravnost v moje oči in moral sem se mu umakniti. Tisti dan sem prvič videl vzhajati sonce. Bilo je enkratno doživetje. Mojmir Perdan, 5. razred os. š. Stanke Mlakar, Šenčur JrJ> Kako sem se naučil plavati Nekega lepega, sončnega dne smo se odpravili na kopališče v Skofji Loki. Pot nas je vodila skozi razgreto mesto in kmalu smo uzrli bleščečo gladino Poljanščice. Na plaži smo se slekli in poskakali v vodo. Jaz sem s seboj vzel blazino. Zraven je bil tudi očka, mamica in Cvetka pa sta ostali na bregu. Držal sem se za blazino in z nogami čofotal po vodi. Očka je plaval čisto blizu. Nenadoma mi je spodmaknil blazino. Začel sem sopsti in na vso moč migati. Uspelo mi je precej časa vzdržati na površju. Potem me je očka prijel in postavil na» suho. Ko smo drugič šli v vodo, sem rade volje pustil, da me je očka učil plavati. To je bil zame doslej najsrečnejši dan v življenju. Branko Vrhovec, 4. razred, os. š. Cvetko Golar, Trata Kmečka ohcet V Preddvoru je bila prejšnji četrtek kmečka ohcet. Sprevod se je začel v Hote-možah in se raztegnil vse do Preddvora. Tu so ženini imeli fantovščino Seveda sta jo spremljala zabava in ples. Pol treh je bila ura, ko se je začelo veselje. Zrak je bil poln smeha in vriskov. Prišli so plesalci iz Kranja, Tupa-lič, Hotemaž in seveda tudi iz Preddvora. Plesali so v folklornih skupinah. Vsaka izmed njih je imela vodjo. To je navadno moški, ki prevzame na svoje rame vse or-ganizatorske zadeve. Zanima se za proslave in skrbi, da skupina pridno vadi ter se skrbno pripravlja na razne prireditve. Kmečko ohcet sem spremljala le nekaj časa, potem pa sem šla domov, še dolgo je trajalo rajanje. Branka Čemelč, os. š. Matija Valjavec, Preddvor. Tekmovanje mladih matematikov Tudi v šolah kranjske občine so organizirali tekmovanja mladih matematikov, na katerih so se pomerili učenci, ki jim v primeri z večino drugih matematika ni pretrd oreh. Zmagovalci internih šolskih prvenstev so se 31. maja srečali na občinskem prvenstvu Kranja. Mladi matematiki, učenci 6., 7. in 8. razredov, so pokazali solidno znanje. Lahko rečemo, da je tekmovanje dobro uspelo. Najboljši so osvojili srebrne oziroma bronaste Vegove znake. Takšne prireditve so izredno koristne, saj v mladih budijo zanimanje za to pomembno vejo znanosti. Postale bodo tradicionalne. Janko Lubej, 7. razred os. š. Davorin Jenko, Cerklje Na Lubniku Šestnajstega maja smo se planinci zbrali na avtobusni postaji in se odpeljali v škof-jo Loko. Od tam smo usmerili korake proti Lubniku. To je gora, visoka nekaj nad tisoč metrov, ki se dviga zahodno od mesta. Na njenem vrhu stoji zidan planinski dom. Hodili smo po senožetih in občudovali pomladno cvetje. Vse je dišalo po sveži zemlji in novem življenju. Kmalu se je začel gozd. Pot je bila že bolj strma. Mlade bukve in gabri so pravkar odprli svoje liste, ki so bili zato še čisto nežni. Počitek na hlodih nam je vlil novih moči. Zlagoma smo krenili naprej. Ob poti smo si naložili metrska polena in jih nesli do planinskega doma. Oster les je grizel v mlada ramena, toda vzdržali smo. Tako smo se vsaj deloma oddolžili za prijazen sprejem in gostoljubje, ki nam ga je nudila oskrbnica. Po malici smo si ogledovali okolico. Gorenjsko raven in Loko daleč spodaj pod nami so osvetljevali sončni žarki, na jugu pa se je začela zbirati gmota oblakov. Celo zagrmelo je enkrat, a ni bilo nič hudega. »Zofka ima en dan zamude,« so se šalili planinci. Popoldan smo se vračali v dolino. Na gradu smo si spotoma ogledali muzej, ki skriva marsikaj zanimivega. Srečanje z nagačenim medvedom in volkom je bilo vsekakor bolj prisrčno kot bi bilo v živi naravi. Olga Zalesnik, 6. razred os. š. Stane Žagar, Kranj Ptičje strašilo Nekoč sva šli s prijateljico po polju in zagledali ptičje strašilo. Narejeno je bilo iz slame, na glavi je imelo lonec, oblečeno pa je bilo v strgane hlače in rjav suknjič. V roki mu je tičala palica. Strašilo je stalo sredi žita in bilo ga je strašno pogledati. Ptiči so se ga bali in niso upali blizu. Med njimi je bil tudi zvedavi vrabček. Očitno se je hotel prepričati, ali je na njivi človek ali samo kup cunj in slame. Skočil je strašilu na nos, a ker je bil le-ta slabo pritrjen, se je odlomil. Vrabec je prestrašeno čivknil in odletel daleč stran. Tudi ostali ptiči so se prestrašili in se razbežali. S prijateljico pa sva se nenamerni pote* gavščini iz srca nasmejali. Milena Dolenc, 4. razred os. š. Cvetko Golar, Trata 6 ŠOLSKIH KLOPI Razreši pentljo mladinska kviz prireditev v festivalni dvorani na Bledu, v soboto, 13. junija, ob 20. uri Prireditev organizirajo vodilne tovarne pletenin Rašica Angora Almira Na sporedu: vse o modi, tehnologiji in modna revija Na prireditvi sodelujejo: kvintet Gorenjci iz Radovljice s pevcema, mešani pevski zbor Almire, ansambel Jožeta Kampiča s pevcem Bracom Korenom ln Center za sodobno oblačenje iz Ljubljane. Oddajo bo vodil Borut Mencinger Marta varja Marička iz Preddvora — Prosim vas za nasv-t, kakšno naj bs> moje predeJano krilo. Rada bj športni mode!. Blaga imam dovolj, saj je bilo staro krilo zelo Široko. Stara sem 17 let, visoka 169 cm in tehtam 59 kg. Marta — Za vašo vitko in visoko postavo si lahko izberete kakršen koli model. Narisala sem vam krilo, ki je letos spet aktualno — nagubano na prednji strani. Položene gube so od pasu navzdol prišitc kakih petnajst centimetrov, nato pa se razširijo. Zadnja stran krila je brez gub in rezana nekoliko zvončasto. Upam, da vam je model všeč. Kaj vemo o špitiači? Poleg solate je špinača prav gotovo najbolj znana in cenjena zelenjava. Ponujamo jo že dojenčkom, večjim otrokom, pa tudi odrasli jo radi jemo ali pa se »zaradi vitaminov« silimo z njo. Kakor koli že, vsi jo cenimo, pa če jo uživamo ali ne. Pripravljamo vedno svežo, takoj ko smo jo nabrali na vrtu ali kupili na trgu. Kot vsaka druga zelenjava tudi špinača, če dolgo stoji, izgublja vitamine. Špinača mora biti temno zelene barve, sveža, prijetnega okusa in vonja. Ker raste nizko pri tleh, je navadno precej blatna, zato jo moramo dobro oprati. Vsebuje zelo veliko vode, zato ima le malo kalorij, špinačo cenimo zaradi njene vitaminske vrednosti, Bogata je z vitamini C, A, B,, Bj in drugih. V vodi je ne namakamo predolgo, ker se sicer tope rudninske snovi in vitamini. Ne smemo jo dolgo kuhati. Posoda, v kateri skuhamo špinačo, naj bo dobro pokrita. Vode naj bo malo. V špinači je veliko mineralnih snovi kot je kalcij, fosfor in železo. Vsebuje pa tudi nekaj oksalne kisline, ki se rada veže s kalcijem v netop-no snov, ki je organizem ne more izkoristiti. Prav zaradi tega pripravljamo špinačo z mlekom ali smetano. Mleko namreč nadomesti kalcij, ki ga veže oksalna kislina. Znano je, da majhnim otrokom ne smemo ponuditi pogrete špi nače. Pri pogrevanju se tvorijo otroku Škodljive snovi, ki se opazijo kot vijoličaste lise. Odraslim pogreta špinača ne škoduje. špinačo" smo pozimi lahko kupovali industrijsko obdelano in zmrznjeno, v poletnem času pa smo navezami na lastno gredo, če jo imamo, ali pa na založenost trga. V zadnjem času pa lahko za dojenčke kupimo že pripravljeno špinačo v pločevinkah, za večje otroke in odrasle pa se dobijo tudi špiinačni kosmiči izdelek Podravke. Žemlje vika Potrebujemo: 5 temelj, pol litra mleka, 6 dkg masla ali margarine, 5 dkg sladkorja, 2 jajci, limonino lupinico, za kavno žličko pecilnega praška, pol kilograma češenj, maščobo in drob t ine za pekač, žlico drobtin ter še 3 dkg masla ali margarine. Žemlje narežemo na majhne rezine in jih polijemo z mlekom, da se dobro napoje. Vmešamo maslo ali mar- s češnja mi garino, dodamo sladkor in rumenjaka ter penasto ume-samo. Dodamo naribano limonino lupinico, namočene Žemlje, pecilni prašek, izko,-ščičene češnje, trd sneg iz beljakov. Zmes denemo v pomaščen z drobtinami posut model. Narastek potrese-mo še z drobtinami in koščki masla ali margarine. Pečemo v srednje vroči pečici tri četrt ure. Kotiček z,€k ljubiteljem cvetja Klop za balkon PIŠE INŽ. ANKA BERNARD Za meščana je balkon zelo pomemben, saj mu omogoča bivanje na prostem, Balkon je prijetnejši, če je opremljen na primer z leseno klopjo. Klop bo trpežnejša. če les impregniramo, sedišče pa preko zime shranimo v kleti ali stanovanju. Da pa bo sedenje prijetnejše, sešijemo blazine. Ukrojimo jih iz jadrovine v naravni barvi, napolnimo pa s penasto gumo. SedišČe z blazinami naj bo široko 52 cm, brez blazin pa 45 cm in 35 cm visoko. Sedišče naj sloni na dveh latah, od katerih je ena pritrjena na ograjo, druga pa s plastičnimi vložki na zid. Nanje položimo sedišče iz pooblanih lat s posnetimi robovi. Na ograjo pod rob pritrdimo z vijaki dve lati za naslonjalo. Vijake podložimo z gumijem, da se ograja ne odrgne. Tako klop si lahko napravite brez posebnih težav tudi sami doma. Na tako opremljenem balkonu bo prijetno posedeti v poletnih večerih. Seveda pa na balkonu ne sme manjkati tudi cvetje, saj se boste le tako počutili kot v pravem vrtu. - i1 L t —HTT H -t- Zdravnik svetuje POAPNENJE ŽIL (1) Izraz poapnenje žil Jc preveč ozek in ni primeren za označitev dogajanj v srčnem in žilnem sistemu, ki se skrivajo za tem imenom. Že včasih, ko Še niso imeli na razpolago takih aparatov in metod za preiskavo kot jih imamo danes, so opazili pri nekaterih ljudeh v višji starosti težave s srcem, popuščanje spominskih sposobnosti in duševne motnje ter motnje v pre-krvavitvi okončin. Vse več je takih bolnikov. To si lahko razlagamo takole: starostna meja je višja, prehrana pa je drugačna kot je bila nekoč in jo še najdemo pri ljudeh z nizkim življenjskim standardom. V krvi je vse preveč maščob posebno živalskega izvora. Odlagajo se na stenah žil, ki zato postanejo neelastične in trde. Njihova svetlina se oži in v organe, kamor te žile vodijo, priteka vse manj krvi. Od tod vse omenjene težave. Poleg srčnega infarkta, možganske kapi fn zamašitve drugih žil bolnika mučijo tudi težave pri delovanju možganov. V začetku toži bolnik o pozabljivosti. Spominja se mnogih podrobnosti iz mladosti, ko pa gre na primer v shrambo, med potjo pozabi, po kaj je šel in se vrne praznih rok. Težko se skoncentrira na neki ozek rvoblem, često toži o glavobolu. Tudi prsti rok se mu pričnejo tresti. Zato opažamo spremembe v pisavi in nezmožnost opravljanja natančnejših del. Pogosto se zgodi, da bolnik preneha pazhi na osebno čistočo in se zanemari. Opusti delo m poležava. Duševno je čez čas toliko prizadet, da ga ne moremo pustiti več samega. Treba ga je voditi m skrbeti zanj kot za malega otroka. To pa je za svojce veliko breme in je pogosto treba poslati bolnika v bolnico ali primeren zavod. Običajno se opisane težave končajo s popuščanjem srca aH možgansko kapjo. Zdravljenje samo v večini primerov odpove. Pravilna dietna prehrana ugodno vpliva na počutje in bolezen ne napreduje tako hitro. dr. Tone Košir DRUŽINSKI POMENKI SOBOSA - 13. JUNIJA 1970 GLAS * 19. STRAN OBIŠČITE HOTEL BOR V PREDDVORU. VSAK VEČER, RAZEN TORKA GLASBA, PLES. V HOTE-' LU JE NA VOLJO TUDI SAVNA. % A AJ TURIZEM IN _j/\ f~"^ GOSTINSTVO i. J (S B L J A /VA • TITOVA 38 • *S 314-922,315-342 Priporočamo prijetne počitnice v Kaštelah pri Splitu 0 nizke cene in dobra domača hrana % plaža (kopališče) tudi za najmlajše v neposredni bližini > % za počitek in sprehode številni parki in zelenje 0 avtobusni izleti vsak dan po dostopnih cenah 0 prevoz iz Ljubljane in obratno vsak ponedeljek z udobnimi turističnimi avtobusi, ki obratujejo izključno za dopustnike v Kaštelah. Prijave in informacije SAP — Ljubljana, Titova 38, telefon 315-342 Elektrotehna trgovsko uvozno in izvozno podjetje z elektrotehničnim materialom Ljubljana, Titova 51 želi zaposliti v prodajalni Kranj kvalificiranega prodajalca elektrotehnične stroke z ustrezno prakso. Kandidati naj pošljejo ponudbe s kratkim življenjepisom komisiji za delovna razmerja, Ljubljana, Titova 51. Razpis velja 15 dni od dne/a objave. Komisija za štipendije in posojila pri Temeljni izobraževalni skupnosti Kranj na podlagi 8. člena pravilnika o podeljevanju štipendij in posojil za izobraževanje učencev srednjih šol ter študentov višjih in visokih šol RAZPISUJE za šolsko leto 1970/71 1. ŠTIPENDIJE — na ekonomski fakulteti — splošna smer (1); — na pravni fakulteti (1); — na filozofski fakulteti za študij slovenščine — srbohrvaščine (1); — na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo za študij matematike-fizike (2); — na pedagoški akademiji za študij tehnične vzgoje-fizike (2); — na pedagoški akademiji za študij na oddelku za razredni pouk (4); — na pedagoški akademiji za študij glasbene vzgoje (4); — na pedagoški akademiji za študij ortopedagogikc za duševno prizadete otroke (1); —- na višji šoli za zdravstvene delavce za študij na oddelku za medicinske sestre (1); — na šoli za medicinske sestre — pediatrična smer (2); — na vzgojiteljski šoli (8); 2. 40 BREZOBRESTNIH POSOJIL (za srednje šole največ do 300 din mesečno, za višje in visoke šole največ do 400 din mesečno) z dopisi in dolgoročnim vračanjem. Posojilojemalec se oprosti vračanja posojila, če konča šolanje v predpisanem času oziroma, če diplomira do konca absolventskega staža priznanega v statutu šole, in sicer: v primeru odličnega uspeha 100 %, prav dobrega uspeha 80 %, dobrega uspeha 60% in zadostnega uspeha 40% prejetega posojila. Prošnja za podelitev štipendije oziroma posojila mora bili pismena. Prošnji je treba , priloži t i: — podroben življenjepis, — izjavo prosilca, da ne prejema štipendije ali posojila; — potrdilo o šolanju oziroma statusu študenta ali absolventa; — potrdilo o opravljenih študijskih obveznosti; učenci priložijo zadnje spričevalo oziroma tudi spričevalo o zaključnem izpitu; — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov; —- potrdilo o poprečnem mesečnem dohodku staršev v zadnjih šestih mesecih; — mnenje študentske, mladinske oz. druge družbenopolitične organizacije. Prošnja za posojilo mora poleg navedenega vsebovati še višino zaprošenega posojila in mesečnega zneska. Obravnavane bodo samo vloge tistih prosilcev za štipendijo oziroma posojilo, pri katerih mesečni dohodki na družinskega člana ne presegajo 650 din in so končali razred oz. opravili izpite vsaj s povprečno oceno 2,6. V mejah pogojev razpisa imajo prednost učenci in študentje z boljšim učnim uspehom, socialno šibkejši kandidati ter otroci borcev NOV. Prošnjo, kolkovano z 2 din, naj prosilci naslovijo na Temeljno izobraževalno skupnost Kranj — komisija za štipendije in posojila — od 3. julija 1970. Vsa podrobnejša pojasnila daje referent za štipendije in posojila pri skupščini občine Kranj — soba 158/1 — telefon 22-621, interna 265. Komisija za štipendije in posojila pri TIS Kranj Triglav konfekcija v novi trgovini v Kranju na Maistrovem trgu ob salonu Mery t r i g I a v vam nudi ženske obleke žensko in otroško perilo žepne robce lastne izdelave strokovni nasveti HCREinn turistično prometno podjetje K R A IV J turistična poslovalnica vas vabi na izlet v lici i ne — Doberdob - dne 4. julija 1970 ' Informacije in rezervacije vsak dan od 7. do 19. ure, tel. 21-022 Trst Obveščamo vse potnike, da od 1. VI. 1970 dalje velja nov vozni red ki ga lahko dobe v vseh poslovalnicah Transturista. Opozarjamo na sezonski progi Bled—Piran, Ljubljana —Vršič—Bovec, ki bosta obratovali vsak dan v času od 15. VI. do 15. IX. 1970 ter Ljubljana—Sorica—Bohinj, ki bo obratovala ob nedeljah in praznikih v času od 21. VI. do 4. X. 1970. BLED—PIRAN Bled: odhod ob 5 05 Piran: povratek ob 15.30 LJUBLJANA—VRŠIČ—BOVEC Ljubljana: odhod ob 6.30 Bovec: povratek ob 14.45 LJUBLJANA—SORICA—BOHINJ Ljubljana: odhod ob 7.00 Bohinj: povratek ob 18.05 Kmetovalci — kooperanti KZ Skofja Loka in delavci! Varčujte pri hranilno - kreditnih odsekih Kmetijske zadruge skofja Loka. Pologi in dvigi hranilnih vlog na vseh proizvodnih okoliših. Na Čcšnjici poslujemo tudi ob sobotah: za vloge nudimo ugodne obresti dajemo kmetijske in potrošniške kredite varčevalci so zavarovani jeseni bo nagradno žrebanje varčevalcev Pospešujemo zadružniško hranilni-Štvo, ki ima pri nas že stoletno tradicijo! DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC V KRANJU sprejema prijave slušateljev za izredni študij na ekonomski fakulteti — poslovni oddelek: V 1. LETNIK KANDIDATE ki so uspešno dokončali ekonomsko srednjo šolo, gimnazijo ali kako Višjo šolo, V II. LETNIK KANDIDATE, kf so uspešno končali I. letnik ekonomske fakultete. Delavska univerza sprejema prijave kandidatov za izredni Studij tudi na II. stopnji ekonomske fakultete. Vpisovanje bo do 15. julija t. 1. Informacije dobite na Delavski univerzi Kranj, telefon 21-243. Gorenjski sejem Kranj razpisuje naslednja delovna mesta: L v smislu 43 čl TZDR prosto delovno mesto — računovodje z nepolnim delovnim časom Pogoji: poleg splošnih pogojev morajo imeti kandidati še: — visoko, višjo ali srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri, — najmanj 5 let prakse v finančni stroki. 2. Za čas sejemskih prireditev razpisuje naslednja začasna delovna mesta: — pomočnika v komerciali Pogoj: znanje nemškega jezika, vozniški izpit, interesent za to delovno mesto je lahko študent — napovedovalca Pogoj: vsaj pasivno znanje nemškega in italijanskega jezika — manekenke za sodelovanje na modnih revijah Pogoj: starost nad 16 let, višina 170 cm; želimo predvsem interesentke iz Kranja in bližnje okolice — več delavcev in čuvajev pri pripravi sejemskih prireditev (mlajši upokojenci) Kandidati pod tč. 1 razpisa naj vložijo pismeno ponudbo na upravo Gorenjskega sejma Kranj s kratkim življenjepisom, podatki o dosedanjih zaposlitvah, z dokazi o šolski izobrazbi, potrdilom o ne-kaznovanju in potrdilu, da niso v sodni preiskavi. Delovno mesto se lahko zasede takoj oziroma pO dogovoru. Kandidati za ostala delovna mesta naj pošljejo pismeno ponudbo na upravo Gorenjskega sejma ali se zglasijo osebno. Ponudbe sprejemamo do 25. junija. 1970. Komunalni servis Kranj razpisuje več prostih učnih mest: 2 učenca za steklarje 2 učenca za kamnoseke 3 učence za pečarje 6 učencev za pleskarje 2 učenca za mizarje 2 učenca za polagalce plastičnih podov in parketa 3 učence za zidarje Pogoji: končana osemletka ali dokončanih šest oz. sedem razredov osemletke z možnostjo nadaljnjega izobraževanja. Starost do 17 let. Zdravstvena sposobnost. Prijave sprejema splošni sektor podjetja, Kranj, Mladinska ul. L SADIKE — veli koc vet ne KRIZANTEME dobite v Kranju, Pot rta JoŠta 9 2661 Prodam stoječo TRAVO, mešano z DETELJO, v Starem dvoru. Slavko Beljamskij Kidričeva 64, Skofja Laika (pri kolodvoru) 2642 Prodam okrog 50 m2 rabljenega PARKETA. Knez Ana, Vodopivčeva 13, Kranj 2662 Ugodno prodam PLETILNI STROJ simac—avtomatic. Bohinc, Poganska 52, skorja Loka 2663 Poceni prodam mako rabljen ŠOTOR za štiri osebe in OTOMANO (divan). Kranj, Uhca 1. avgusta 5, stanovanje 21 2664 Prodam štiri FOTELJE* dva MAGNETOFONA: Stlri-stezni phitops in grumdiing na baterije in elektriko Praprot, nik, Potica 15, Naklo 2665 Prodam stoječe SENO. Go*. nik 33 2666 Ugodno prodam malo rabljen, bel, globok OTROŠKI VOZIČEK schmidd. Nasflov v oglasnem oddelku 2667 Poceni prodam krojaški ŠIVALNI STROJ pfaff. Bar-gamt, Lenart 1, p. Selca 2665 Prodam FOTOAPARAT »praiktica nova B«. Millič Mi-iivsoje, škofjeloška 47, Kranj 2669 Za 70 dim prodam 16 mesecev starega VOLČJAKA, dobrega čuraja. Naslov v og'las-nem oddelku 2670 Prodani jekleno betonsko ŽELEZO, premera 10 mm. Porenta Anton, Sp. Brinje 20. Zabnica 2671 Zaradi preusmeritve prodam nov PUHALNLK za seno. Dvorska vas IS, Begunje 2672 Prodam stoječe TRAVO ob cesti Lesce-Radovljica. Snoj, Gorenjska cesla 26, Lesce 2673 Prodam dve KRAVI s teletom, in ono po teletu. žg->ša 42, Begunje 2674 Prodam stoječo TRAVO. Je-gofovo predim. 25, Skofja Loka 2675 Prodam KOZO z m/ladiči ali bnez. Kovor 43, Tržič 2676 Prodam zaLo dobro ohranjeno TRANSMISIJO s sedmimi jormanricarnti. Osterman, pri kitnem kopal'i'šču 56» Kramo 26T?. Prodam ŠOTOR za pet oseb i« MAGNETOFON grundimig. Vi'1'fam, Dobro polje 4, Brezje 267* Prodam košnjo SENA. Pur štail 17, skofja Loka 2679 Ugodno prodam dobro ohranjene vprežTic GRABUE alfa, OBRAČALNIK za seno. dvo-osno TAM PRIKOLICO (3 tone), vprežni 20eolski GUMI VOZ in navadni VOZ (pa>ri-zar). Sp. Brnik 3 2680 Prodam KRAVO po izbiti. Sidraž 5, Cerklje 2631 Prodam motorno SLAMO-REZNICO. Cerklje 10 2632 Prodam stoječo TRAVO ali zamenjam za m to (ajdo, rž, pšenico, proso). Dvorje 5fc Cerklje 1633 Nagrobne spomenike po izbiri in naročilu iz najboljših marmorjev ter vsa kamnoseška dela opravlja BORIS UDOVČ, kamnoseštvo Naklo, telefon 21-058 Prodam 6 tednov stare lepe PRAŠIČKE. Lahovče 39, Cerklje 2684 Prodam stoječe SENO. Pšenična poliica 9, Cerklje 2635 Prodam stoječe SENO. Vprašajte pni Vuzehiu, Bukovica 1, Vodice 26.S6 Prodam KOLO s pomožnim motorjem. Sp. Veterno 1, Krije 2687 Prodam KRAVO bohnojko, ki bo čez en mesec četrtič teletila. Rorar, Zg. Besnica 57 2638 Prodam stoječo TRAVO ttt DETEL10. Čebul j Franc, Ol-ševtik 51,. Predd\w 2639 Prodam nov, dvoslezmd MAGNETOFON griinding TK 6 na baterije in tok z mikrofonom, dve brzmu. Ogled popo1-dne. Naslov v oglasnem oddelku im Prodam dva BIKCA smmen-talca, težka po 250 kg. Sp. Lipoica 36, Kamna Gorica 2691 Prodam KRAVO s teletom. Selo 32, Žirovnica 2692 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO. Srednja ves 52, Šenčur 261)3 Prodam starejši ŠIVALNI STROJ sin gor. Naslov v oglasnem oddelku 2694 Prodam stoječo TRAVO. Visoko 57, Šenčur 2695 Prodam cnovprcžni obračalni kotni PLUG vinkel. Aha-čič, Velesovo 7, Cerklje 2696 Oddam PSICO nemške pasme (dober čuvaj). Smledmi-fcka 12, Kranj 26<>7 Prodam TRAKTOR styer s KOSILNICO. Naslov v oglasnem oddelku 2698 Prodam stoječo TRAVO, obe košnji. Visoko 50, Šenčur 2699 Prodam OBRAČALNIK sonce in KRAVO. Itovfca 3, Kranj 2700 Prodam PLETILNI STROJ singer i