Leto XVIL, št 68
LJubljana, sobota tL marca 19>6
Cena 2 Din
Upravništvo; Ljubljana, tinafljeva ulica 5. — Telefon št- 3122, 3123. [nseratni oddelek: LJubljana, Selen« burgova Ul. 3. — Tel. 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. 11_ — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica fit
2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, 3124, 3125. 31266. Wten št- 105.241.
Poljska v precepu
Ena najneprirodmejšin poiiuanih pogodb v sodobni zgodovini odnošajev med posameznimi evropskimi državami, je nesporno poijsko-nemški pakt. Ta pogodba je proglasila nekako desetletno premirje med Berlinom in Varšavo in nima značaja zavezniške pogodbe, pač pa predstavlja dober temeij za zgraditev tesnejših odnošajev med obema državama, kolikor je to sploh mogoče. Kajti z eno potezo peresa se ne da izbrisati tisočletna zgodovina, ki pripoveduje o neprestanih bojih med obema narodoma, o bojih, v katerih so Nemci odtujili ogromen del poljskega ozemlja ter se niso strašili nobenega sredstva, da ga ne bi učinkovito porabili proti Poljakom. Ta borba se še danes nadaljuje in milijon poljskega življa v Šieziji, na Mazurskem iin na VVestfalskem je še vedno obsojen aa smrt. Nobena pogodba ne more izločiti dejstva, da teži nemška ekspanzija v prvi vrsti na slovanski vzhod in da je Poljska stalno ogrožena po nemškem ■pritisku.
Prvo leto pogodbe so Nemci pač nekoliko skrili svojo čud. Zdaj pa je očividao začelo prevladovati mnenje, da se Poljska ne more več osvoboditi nemškega objema. Zato so Nemci na široko raz-ptrediii propagando kljukastega križa med svojo manjšino na Poijskem, obenem pa se tudi v časopisih zopet pojavljajo članki, ki nič kaj ne upoštevajo možnosti, da bi utegnili žaliti in užaliti poljskega prijatelja.
V tem pogledal je posebno značilen ■sLanak, ki ga je nedavno objavil »Berii-ner Tagebiatt«. Članek je poln slabo prikritega štkodožeija nad položajem, v katerem se je znašla Poljska po naključku ;ErancoskcHruske obrambne pogodbe. Nemški list osobibo z zadovoljstvom pou-■darja, da sedaj poljsko-francosika zveza nima več pomena za Francijo. V ostalem zaključki članka ne pojasnjujejo samo poljskega položaja, marveč imajo :oamen proučiti predvsem nemško javnost kje je vzrok aa najnovejšo pasivnost in rezerviranost Poljske. Pisec članka, ki je menda napisan v Varšavi, riše histo-riat francosko-ruske pogodbe takole:
Ko je polkovnik Beck stopil na krmilo poljske zunanje politike, je štela poljska vojska 266.000 mož, nemška 100.000 sovjetska pa 560.000 mož. Tedaj je Moskva začela izvajati svojo znatno kolektivi zacijsko kampanjo in se v velikem obsegu lotila ustvarjanja težke industrije. Tri leta kasneje je bilo že oči-to, da se je razmerje sil v bistvu spremenilo. Ravtno tedaj pa je Poljska v nepoznavanju izpremenjenih prilik začela samostojno zunanjo politiko. Ohladili so se njeni odnošaji do Francije in do Rusije, kar je moralo takoj izzvati reakcijo. Varšava se je približala Berlinu in ker ni bilo mogoče zavreti novega kurza, je prišel prvi udarec: zveza Pariza in Moskve. Francoski generalni štab je pričel delovati za sporazum z Rusijo, ne morda iz ljubezni do boljševizma, marveč iz čistega računa. Ruska armada je postala šestkrat močnejša od poljske in v Pariza 90 se pač odločili, da si zagotove močnejšega zaveznika. S tem francoski generalni štab nikakor ni hotel izločiti šibkejšega, vendar je pokazal določno, da sodelovanje Poliske v novih prilikah ni več tako silno nujno.
Poljska se je, pravi dalje »Berliner Tagebiatt« petnajst let ponašala, da tvori jez proti komunizmu, in je ta položaj tudi pra/v spretno izkoriščala. Po sporazumu med Moskvo in Parizom je ta u-godna vfloga odpadla. S tem pa je Francija tudi priznala Rusiji vodilno mesto na evropskem vzhodu, kar je zlasti velikega pomena za baltske obrobne države. Odslej bo Poljska v vseh političnih središčih Evrope stalno čutila okrepljeni vpliv Rusije, ko se je poldrugo desetletje trudila, kako bi ga držala čim dalje od svojih meja. Z ratifikacijo francosko-sovjetske pogodbe stopa v veljavo tudi pogodba med Prago in Moskvo, s čimer je Poljska naravnost prisiljena nadaljevati usodno in nesrečno tešinsko politiko. Ako pride še do rusko-rumunistke pogodbe, ki je več ko verjetna, bo imela Poljska zopet enega prijatelja manj.
Iz teh dejstev zaključuje berflinski list: Niti nenapadalna pogodba z Rusijo, niti nenapadalna pogodba z Nemčijo nista tako temeljito izpremenili pol ož: tja Poljske v Evropi, kakor je to napravil francosko-ruski dogovor. Varšava ne sme prav ničesar podvzeti proti sporazumu med Francijo in Rusijo, ker bi s tem svojo nesrečo le povečala. Zoperstavljati se tej pogodbi, bi pomenilo ogrožati polj-sko-francosko pogodbo, ki pri današnjih prilikah dobiva za Poljake tem večjo ceno, čim bolj je izgubila na pomenu za Francijo.
Ta zanimivi sklep dokazu je, da so si v Berlinu že na jasnem, da bo morda že v bližnji bodočnosti zavel v Varšavi drug veter, na kar je treba pripraviti nemško javnost. Združeni napori varšavskih vladnih krogov in vilensfce germanofil-ske skupine prof. S-tudnickega tedaj niso mogli vzbuditi med narodom simpatij za nemško orientacijo. Vse kaže, da se bo poljska zunanja politika morda že kmalu vrnila na staro pot, ki ji jo odkazujeta zgodovina in zemljepis.
Nova mednarodna konferenca
O Hitlerjevih mirovnih predlogih in dragih važnih mednarodnih problemih bo razpravljala nova velika mednarodna konferenca
London, 20. marca. o. Po včerajšnjih dramatičnih scenah na seji sveta Društva narodov je potekel današnji dan spet mirno) čeprav današnji dogodki niso bili nič manj važni od včerajšnjih. Sklepi francoske in angleške vlade, k! sta odo. brili sporazum zastopnikov lokarnskih signatarnih držav, so omogočili pogajanja o celi vrsti vprašanj. Osnovna tendenca sporazuma je ta, da »e ojačijo odredbe o vzajemni pomoči lokarnskih sil v smislu francoskih predlogov, če Nemčija na Ion. donski sporazum ne pristane, /aradi tega se je Francija tudi odrekla umiku nem. ških čet iz Porenja.
Društvu narodov pripade seaaj naloga, da organizira veliko mirovno konferenco. Po Macdonaldovem predlogu bi se morale na to konferenco povabiti tudi države, ki niso članice Društva narodov, predvsem
Nemčija, Zedinjene države in Japonska, .	(IGItlŠkC VlddC
Poeoi. pod katerim bo sklicana nova I	*	.	.
medniidnTkonferenea. je seveda predhod- . Berlin, 20. marca. o. Nemška vlada je na sklenitev začasnega porenskega spora- imela danes važno sejo na katen je prou zuma med lokarnskimi signatarnimi drža-	Ikonski soorazum. Trdijo, da b<
vami in Nemčijo Vse kaže. da je Francija končno opustila svojo zahtevo, da mora Nemčija spet izprazniti Porenje in se je zadovoljila s Hitlerjevo izjavo, da Nemčija za časa pogajanj svoje posadke v Porenju ne bo povečala. Vsekakor je bistvo začasnega sporazuma pristanek Nemčije na razsodbo haaškega sodišča o francosko-ruskem paktu, in na mednarodno vojaško kontrolo v 20 km širokem ozemlju vzdolž nemško-francoske in nemško-belgijske meje. katero naj bi simbolično zasedli mednarodni vojaški kontingenti. V začasnem sporazumu je predvideno tudi tesno sodelovanje francoskega in angleškega generalnega štaba.
„Be!a knjiga" o pogojih za pogajanja z Nemčijo
London, 20. marca. o. Danes ob 15. so istočasno v Parizu in Londonu objavili v obliki Bele knjige besedilo sporazuma držav, ki so ostale zveste lokarnski pogodbi. Bela knjiga o londonskih pogajanjih obsega dva dela.
Prvi del, ki obravnava pogodbo med lokarnskimi silami ter njihov postopek med krizo in po krizi, se začenja z ugotovitvijo, da je svet DN dal signatarnim državam lokarnske pogodbe polno zadoščenje. Nato navaja knjiga nekatera splošna načela, na katerih morajo biti osnovani mednarodni odnošaji, in sicer pred vsem spoštovanje pogodb in nedopustnost enostranske kršitve. Ker je akcija Nemčije v nasprotju s temi načeli, izjavljajo lokarnske države, da je Nemčija prikrojila pravico sama za sebe in da njena akcija ogroža varnost v Evropi. Lokarnska pogodba je še v veljavi in bodo v zvezi s tem generalni štabi takoj zaključili pogodbo o tehničnih pogojih medsebojne vojaške pomoči, kakor je določena v pogodbi. Lokarnske države bodo nato povabile Nemčijo, naj se ves spor predloži mednarodnemu razsodišču v Haagu ter zahtevale od nje pristanek, da se bo pokorila odločitvi tega razsodišča.
V drugem delu je priključen dodatek o ukrepih, ki naj bi v dobi, dokler bo ta spor v razpravi pred mednarodnim razsodiščem
v Haagu, zagotovil red in mir ter varnost v obmejnem ozemlju. Ti ukrepi gredo za tem, da se:	»
1.	ohrani status quo vojaških oboroženih sil v Porenju, kakor so navedene v oficiel-nih virih nemške vlade;
2.	ohrani status quo polvojaških sil v Porenju;
3.	ohrani status quo glede utrdb;
4.	ustano vimednarodna oborožena sila, ki naj bi kot čete garancijskih držav zasedle 12.5 milj (20 km) širok pas vzhodno od francosko-belgijske meje;
5.	imenuje mednarodna komisija, ki bo nadzirala izvedbo teh ukrepov.
Ce bo Nemčija sprejela sklep mednarodnega razsodišča v Haagu in se soglasila s temi varnostnimi ukrepi, bodo lokarnske države povabile Nemčijo, da se z naslednjimi pogoji udeleži pogajanj:
1.	da se proučijo Kitlerjevi predlogi *
dne 7. marca;
2.	da se revidira status o Porenju;
3.	da se zaključi pogodba o medsebojni pomoči, ki naj bi nadomestila lokarnsko pogodbo. Po tej pogodbi naj bi se takoj izvedli ukrepi, ki bi omogočili medsebojno vojaško pomoč v primeru neizzvanega napada. Pri teh pogajanjih naj bi se razpravljalo tudi o morebitni prepovedi aH omejitvi utrjevanja Porenja.
Flandin: Iz Londona
prihajamo okrepljeni
Pogajanja o Hitlerjevih predlogih mogoča šele tedaj, ako Nemčija poprej sprejme londonski sporazum
Pariz, 20. marce AA. Na današnja seji poslanske zbornice, ki so se ie udeležil! poslanci skoro polno št evnrco je podal zunanja minister Flandin naslednjo izjavo o londonskih pogajanjih:
Po nekaj dneh vznemirjenosti in tesnobnosti vam vlada prinaša mir in utrditev položaja Vladi se je posrečilo to doječi, ne da bi'zatajila načelo, ki ga je proglasila takoj v začetku.
Flandin je nato prečital besedilo sporazuma, ki so ga v Londonu dosegle države-podpisnice lokarnskega pakta, in je pripomnil, da bo Nemčija, preden se začno razgovori z njo, morala sprejeti vse pogoje tega sporazuma, ki tvorijo nedeljivo celoto. Nihče ne predlaga, da naj mednarodno vojaštvo zasede !e naijmanjš' del francoskih aLi belgijskih tal! To b bula nezasMšana krivica, na katero ne bi nikmi »r.istaili francoski zastopniki. Odšel sem v London z Boncourjem z na>ogo, da pred svetem DN zastopam Francijo in da obenem z zastopniki Velike Bri+anije Italije in Belgiie nadaljujemo izmanjavo misli o ukrepih/ ki jih je treba izdati po ugotov: ljeni kršitvi pogodbe po Nemčiji, posebej pa o nameravani vzajemni pomoči Reči se sme, da so se od 12. do 19. mairca nepretrgano vršili razgovori, ki 50 na-prej obrodili soglasno nemško kršite^ versajske in lokarnske pogodbe. Svet DN ie to ugotovil!, ko je sliša'1 izvajanja nemške delegacije. Nemčija ne bo mogla trditi, da bi bil svet DN obsodil njeno ravnanje, ne da bi ji bil dali popTej priložnost, da ga skuša opraviči"ti.
Pogajanja so nato obrodtila sporazum, ki so ga odobrile prizadete rkde. Naj vam podam kratko anertizo tega sporazuma.
Francoska vlada je želela, da se brezpogojno vzpostavi prekršeno mednarodno pravo z obnovo stainijo, ki je vladale v Porenju pred 7.v marcem. Ta rezultat bi se dal brez dvoma dtoseči. če bi se države podpisnice lokarnske pogodbe zedimile in odlločno pritisnile na Berlin. T-/da hitro sem opazil, da se tak sporazum ne -k doseči. Da upraviči svoj enostranski postopek, se je Nemčija sklicevala na p.*nisle-ke pravnega značajo. Zato bo povabljena, da te svoje pomisleke iznese pred mednarodno sodišče v Haaigu. S svojim sklepom 7. marca je nemška vlada, kekor trdi, hotela rešiti Porenje sleherne podrejenosti tujini. Danes se poziva, da svoje posadke umakne 20 km od francoske in belgijske meje
Predlogi Nemčiji so zelo zmerni, Če jih Nemčija odkloni, je britanska vlada za to, da je treba s francosko vlado - tem meru ponovno proučiti položaj in bo v primeru potrebe britanska vlada takoj podprla francosko vledo z vsemi primernimi sredstvi in na način, ki 6e bo sporazumno določil.
Evo, to so uspehi našega prizadevanja. Toda naj bo podpora, ki se -e lebica nadejamo pri svojih prijateljih, kakršnakoli, zanesimo se najprej somri nase. (Ploskanje.)
Eden:
Vse samo začasno
London, 20. marca. h. V angleški spodnji zbornici je govoril zunanji minister Eden o lokarnskem vprašanju in omenil med drugim, da je bila glavna težava v tem. da so lokarnske države premostile dobo. ki. je potrebna za ustvaritev novega varnostnega sistema. Eden je naglašal začasni značaj predlaganih varnostnih ukrepov in obenem obljubil, da angleška vlada pod nobenim pogojem ne bo prenehala & prizadevanji za ustvaritev čvrste in trajne ureditve v za-padni Evropi.
Van Zeeland: Sedaj je vse odvisno od Nemčije
Bruselj, 20. marca. AA. Zunanji minister Van Zeeland je danes popoldne v poslanski zbornici seznanil poslance v velikih obrisih z vsebino londonskega sporazuma med štirimi lokarnskimi državami, in je dejail med drugim, da je zdaj prepričan, da je mir zagotovljen. Porenski statut bo revidiran. Zdaj imamo poroštvo za primer bodočih krirtev pogodb. Sedanjo kršitev pogodbe so v Londonu priznali. Apeliram na Nemčijo, da sprejme londonski sporazum. V Londonu smo izključili sleherno misel na sovraštvo rn smo si prizadevali, da bomo nepristranska Zastopniki raznih držav so odnehali do skrajnih meja. Ce Nemčija pristane, bomo premagali vse sedanje težkoče. če pa odkloni, moramo misliti, da je Nemčija svoje predloge razglasila z docela drugim namenom.
Pariament je priredil Van Zeelandu več minut trajajoče viharne ovacije. Predsednik je nato zaključil sejo in izjavil, da se prihodnji teden prične splošna debata o izjavi ministrskega predsednika.
čevala londonski sporazum. Trdijo, da bo odgovor podal Hitler na zborovanju v Hamburgu.
»Politisch-diplomatisehe Korrespondenzc trdi. da se ima Ribbentropov govor v Londonu smatrati le za formalnost, ker je odločitev padla že prej. Za Nemčijo je sedaj najvažnejše, da so bili njen poziv k miru in njeni predlogi za novo ureditev odnošajev v Evropi načeloma sprejeti, ter da predstavljajo Hitlerjevi predlogi osnovo za nova mirovna pogajanja, kajti na pariških mirovnih konferencah niso znali urediti vseh perečih vprašanj
Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Tajna seja sveta DN
London, 20. marca. b. Zvečer je bila zaupna seja sveta dn, katere se je udeležil tudi nemški zastopnik Ribbentrop, ne da bi posegel v razpravo. V glavnem se je govorilo o vpraSaniju, ali bo moglo sploh v kratkem priti do razgovorov o tako zvanifa mirovnih pnedilogili lokarnskih dr_ žav. Na seji so se sdednjič zedinili, da bo prihodnja seja v ponedeljek popoldne in se bo na njej govorilo o tej spomenici. Posebno značilna je bila danes izjava italijanskega zastopnika Grandi ja, ki je na_ glasil, da njegova vlada še ni utegnila proučiti listine. Iz tega se sklepa, da ogromnega gradiva vse vlade sploh še niso predelale.
Danes seja odbora trinajstih
London. 20- marca. AiA. Seja odbora trinajstih, napovedana ze danes popoldne. J* bila odgodena na jutri.
Hitler v Hamburgu:
Nemčija niti za las ne bo popustila od zahteve po
popolni enakopravnosti
Hamburg, 20. marca. b. Državni kancelar Hitler je imel zvečer okoli 9 v Hamburgu velik volilni govor, v katerem je nad eno uro govoril o pomenu tretjih volitev, ki se bodo vršile dne 29. marca pod narodno-socialističnim režimom. Poudarjal je, da je topot pozval nemški narod na volitve predvsem iz znanih političnih razlogov, ker hoče svetu dokazati, da vse to, kar je storil 7. marca, ni njegovo delo kot delo posameznika, temveč je mirovna ponudba vsega nemškega naroda. Ponovno je podčrtal odločno voljo, da nemški narod ne bo niti za centimeter odstopil od enakih pravic, kot jih uživajo v Evropi vsi ostali narodi. Nasprotniki iz leta 1918. so očividno pozabili, da je vojna minila že pred 17 leti in živijo še vedno v prepričanju, da so z versajsko mirovno pogodbo zadali nemškemu vstajenju najhujši udarec. Toda dosegli so baš nasprotno, kajti baš ta pogodba je danes signal za novo in še močnejšo združitev in strnitev vsega nemškega naroda.
Najvažnejši problem, ki ga je treba zdaj rešiti, ni morda revizija kakšne pogodbe, temveč revizija naziranja, ki se kaže po
tem, da del sveta še zmerom živi v vojni psihozi in meni, da bo nemški narod služil temu svetu za zgodovino. Ta problem pa se bo dal razčistiti samo na dva načina, in sicer tako, kakor to hočejo Nemci, da bodo lahko častno sodelovali z ostalimi narodi Evrope, ali pa bo Nemčija šla svojo pot neglede na vse Ostale narode. Ta zahteva nemškega naroda je neomajna in ni naperjena proti nikomur, temveč bo samo osvobodila svet nemogoče obremenitve.
Iz te zahteve se je nato rodila velika ponudba z dne 7. marca, ki je vse več kot samo gesta. Nemčija upa še vedno, da bo mogla sodelovati pri pomirjenju Evrope, ki že davno potrebuje in želi notranjega miru. Stanje namreč, ki vlada danes in v katerem še vedno prevladuje duh maščevanja in revanže, ni notranji mir, kakršnega potrebuje Evropa .
Hitler je zaključil svoja izvajanja z ognjevitim pozivom, naj mu nemški narod dne 29. marca do zadnjega izglasuje zaupanje. »Jaz sem naučil nemški narod verovati, zdaj pa stori ti ,nemški narod, da bom veroval jaz.«
Rimski blok se posvetuje
Danes bo v Rimu otvorjena konferenca držav rimskega bloka, da zavzamejo stališče glede položaja v Evropi
Dunaj, 20. marca, a- Avstrijski zvezni kancelar dr. Schuschnigg in avstrijski zu- j nanji minister Bergeir Waldenegg ter madžarski ministrski predsednik Gombos in zunanji minister Kanya so prispeli danes ob 18. v Rim. Na postaji so jih pozdravili člani italijanske vlade, poslaniki Avstrije in Madžarske pri Kvirinalu in Vatikanu ter vse višje osebje poslaništev.
Konferenca zastopnikov držav podpisnic rimskih protokolov se bo pričela jutri dopoldne v Beneški palači.
Po prejšnjem programu bi se morala začeti že 19- t.m., glede na londonske razgovore pa ie bil sestanek odgoden za dva dni.
Čeprav so rimski sestanek sklicali še pred odpovedjo lokarnskega pakta po Nemčiji, je izven dvoma, in to podčrtavajo tudi listi prizadetih držav, to je Italije, Avstrije in Madžarske, da bo na sedanji konferen-
ci poleg »tekočih zadev« govora tudi o novem položaju v Evropi in o stališču, ki naj ga zavzamejo te tri države. Razpravljali bodo nedvomno tudi o odnosih Madžarske d« Nemčije, ki jih popolnoma ne odobravata niti Rim niti Dunaj,
Dunajski listi posvečajo obširne komentarje jutrišnjemu sestanku in govore v glavnem o >vseh koristih, nastalih lz rimskih protokolov«, in o »prožnosti teh protokolov«. Posebno poudarjajo, da ni od rimskega sestanka pričakovati nikakih presenečenj ne senzacij; sedanji sestanek je docela normalen, ker določajo odredbe rimskih protokolov. da se odgovorni državniki držav-podpienie rimskih protokolov od časa do časa sestanejo. Tudi topot gre samo za proučitev dosedanjih rezultatov in za proučitev možnosti zboljšanja rimskih protokolov.
Bojevit ekspoze italijanskega vojnega
ministra
Rim, 20. marca. o. V rimskem parlamentu je bila danes razprava o proračunu vojnega ministrstva, ki ga kakor znano, vodi Mussolim sam. V njegovem imenu in v njegovi navzočnosti je podal ekspoze dr-žavn; podtajnik geneaal Baistrochi. Ekspoze naglasa, da so v proračunu predvideni zgolj redni izdatki za vojsko, dočim se morajo izdatki za kritje vojne v Afriki iskati z izrednimi kred:ti. Italijanska vojska je vzorno organizirana ter tehnično in moralno pripravljena tudi na najtežje naloge. Od začetka vojne v Afriki je bi'o odposlanih tja okrog 300.000 vojakov, 20.000 oficirjev :n 15.000 podoficirjev. Sedaj je v Afriki več sto tisoč vojakov italijanskih in kolonijainih čet ter mobiliziranih delavcev. V Italiji sanv je pod orožjem \2 milijona dobro izvežbanih. oboroženih in pripravljenih vojakov. Številčno stanje voj-
ske se bo še povišalo, ker bo sedaj prišel v vojašnice še letnik 1915. Italijanska vojska, ki povsod zmaguje, zasluži polno zahvalo in priznanje vsega naroda. Pod vodstvom izkušenih vojskovodij kot so de Bono. Giaziani in Badoglio. je italijanska vojska izvojevala v Abesiniji zmage, ki so zasenčile vse dosedanje kolonialne akcije v z godov*™. Ta vojna je pokazala vso veličino in moč Italije in s pravico se lahko reče, da je to vojna fašističnega režima, ki je in ostane povsod zmagovalec. Tudi vojska v domovini je pripravljena, da zfomi m premaga vsakogar, ki bi kakorkoli poskušal kratiti Italčji pravico do življenj« in napredka. To je dokazala s svojimi zmagami v Abesiniji že dovolj jasno, a bo dala še večph dokazov, če bo potrebno.
Konferenca Balkainske zveze odgodena
Beograd, 20. marca. p. Prvotno za 23. marca v Beogradu sklicana konferenca stalnega sveta Balkanske zveze, ki ga tvorijo zunanji ministri Jugoslavije, Rumuni-n;je, Turčije in Grčije, je bik zaradi tehničnih ovir in splošnega mednarodnega položaja odgodena. Večina zunanjih mini-
strov Balkanske zveze je zaposlenih na zasedanju sveta Društva narodov, tako da ne bi mogli istočasno priti v Beograd na konferenco, ki je bik sklicana že davno poprej. Konferenca se bo vršila najbrže v začetku aprila. Točen datum se ni določen.
Ostavka španskega notranjega ministra
Madrid, 20. marca. A A V poHtičnifc krogih potrjujejo, da pride na prihodnji
ministrski seji do odločitve glede rekonstrukcije vlade. Ostavka, ki jo je že pred dnevi podal notranjo minister, bo sprejeta m bo njegov resor prevzel dosedanja de-k>vn; minister Ramos, za delovnega m kupa bo imenovan poslanec Amgo
♦
»JUTRO« it 56 -
= Sobota, 2L BL 1996
Proračunska razprava v fin. odboru senata
Beograd, 30. marca p. Finančni odbor se_ nata jg včeraj popoldne nadaljeval razpra. vo o proračunu. Na vrati je Dilo ministrstvo za trgovino. Minister dr. Vrbanič je podal nekaj zanimivih podrobnih informacij o naši zunanji trgovini, o krizi denarnih zavodov ki o tujskem prometu.
ministrstvo
Govoreč o posledicah sankcij je navedel, da je bilo za preteklo leto pričakovati glede izvoza v Italijo skromnejše rezultate tudi brez sankcij, vendar pa se more sedaj računati, da znaša izpadek nekaj sto milijonov dinarjev. Nadomestila, ki smo jih dobili, niso velika. Predvsem pa ta nadomestila ne pridejo v prid onih, ki so neposredno prizadeti. Sklenjeni so aranžmani glede povečanja izvoza puranov, slanine in jajc, toda lesni producenti od tega ne bodo imeli nič. Zelo nam je šla na roko CSR, ki je pristala na dopolnilni sporazum, na po-voljnejše kontingente in na boljši prefe-rencial. V Češkoslovaško bomo izvozili .za okrog 70 milijonov več nego iosedaj, na preferencialu pa bomo pridobili še okrog 9 milijonov.
V Parizu nismo imeli uspeha, toda pogajanja se nadaljujejo. Kar se tiče ostalih držav, skušamo dobiti nova tržišča. Pogajanja s Španijo so bila na željo španske vlade odgodena in se bodo najbrže pričela proti koncu tega meseca. Tudi s Švico se vodijo pogajanja.
Minister Vrbanič je opozarjal dalje na težave v klirinškem prometu. Naš klirinški saldo je visoko aktiven in znaša že okrog 700 milijonov, od tega samo napram Nemčiji 450 milijonov, izenačenje se bo dalo doseči samo s kupovanjem blaga. Sedaj se vrši v ^agrebu konferenca z nemškimi delegati. Vsaj en del državnih dobav bomo morali naročiti v Nemčiji.
Kar se tiče našega denarništva, je bolezen na žalost kronična. Načrtov za rešitev j 3 mnogo, toda vlada je odločno proti izdaji posebnega državnega denarja. Morda se bo dalo velikim denarnim zavodom, ki igrajo vplivno vlogo v našem gospodarstvu, pomagati s povečanjem in olajšanjem kreditov pri Narodni banki.
Glede pospeševanja tujskega prometa se je minister Vrbanič skliceval na novo uredbo o tujskem prometu ter poudarjal potrebo sistematičnega pospeševanja. Inozemski turisti so lansko leto potrošili v naši državi nad 300 milijonov Din.
V debati je senator dr. Kramer podčrtal potrebo energične akcije za ozdravljenje denarništva. Čeravno se danes toliko napadajo zaščitni ukrepi, ki so bili izdani v letih režima JNS, so ti ukrepi še danes edino sredstvo, ki se jih poslužuje tudi sedanja vlada za zaščito našega denarništva. To pa so bila le začasna sredstva in bi bili vsekakor potrebni novi ukrepi. Največje važnosti bi bilo tudi sodelovanje gospodarskega sveta.
Razpravljajoč o posledicah sankcij je dr. Kramer poudari, da so v prvi vrsti kruto prizadele malega človeka v Sloveniji. Pri pogajanjih s Španijo bi se na vsak način moral zagotoviti trg za naš les brez pristanka na kontingente, toda govornik se boji, da ne bomo nič popravili. Glede tujskega prometa je dr. Kramer opozoril na potrebo pravočasnih ukrepov, da se ne bi zgodilo to, kar se je lani in kar je povzročilo toliko škode Končno Se je ponovno zavzel za absolvente trgovske pomorske akademije, ki se jim mora odpreti pot na komercialno visoko šolo. Dotaknil Se je tudi razpusta številnih odborov mestnih in občinskih hranilnic v dravski banovini in pozval ministra, naj njihove pritožbe reši po zakonu in pravdi.
Govorili so še senatorji Marjanovič, Dunjič in Majstrovič. Senator Daka Po-povič se je bavil z vprašanjem minimalnih mezd in naglasil, da je treba od besed preiti k dejanjem in da bi morala zlasti država dati dober zgled pri sklepanju pogodb o javnih delih
Minister Vrbanič je odgovarjal na pripombe govornikov. Glede razpusta hranilnic je izjavil, da kompetenca njegovega resora ni docela jasna. Po nekih predpisih bi bil pristojen za reševanje pritožb notranji minister. Kolikor mu je znano ležita v trgovinskem ministrstvu dosedaj samo dve pritožbi. Temu vprašanju bo posvetil svojo pozornost Vprašanje minimalnih mezd je postavljeno na dnevni red, vendar pa je zelo komplicirano in ga mora vlada proučiti skupno z delavskimi to de-lodajalskimi organizacijami.
Finančni odbor je nato začel razpravljati o proračunu ministrstva za šume in rude.
Seja finančnega odbora se je nadaljevala zvečer globoko v noč in je trajala preko polnoči. V razpravi je bilo prometno ministrstvo. poštno ministrstvo in ministrstvo za telesno vzgojo.
Prometno ministrstvo
Prometni minister dr. Spaho je podal obširen pregled dela svojega resora. Podrobno je navedel železniške proge, ki so že
oddane v delo ali ki se bodo zgradile v teku novega proračunskega leta. Napovedal
je sistematično postopno znižanje blagovne tarife.
Senator dr. Albert Kramer je uvodoma v
imena finančnega odbora izrekel priznanje požrtvovalnosti in disciplini jugosloven-skih železničarjev, ki v najtežjih prilikah drže jugoslovenske železnice na dostojni višini, V svojem govoru se je toplo zavzel za zahteve raznih železničarskih kategorij, zlasti strojevodij in železniških delavcev, ki se nahajajo v nadvse obupnem položaju. Obširno je govoril tudi o zapostavljanju železničarskih starovpokojencev ter zahteval točno pojasnilo glede gradnje novih železniških prog, o čemer govori od vlade predloženi amandman zelo nejasno. Senator dr. Kramer je nadalje prosil prometnega ministra, naj pojasni, kaj je na vesteh o demontaži mariborskih železniških delavnic. Končno je obširno govoril tudi o dobavah premoga za državne železnice iz rudnikov v dravski banovini, kar je za dravsko banovino ogromnega socialnega in gospodarskega pomena.
Prometni minister dr. Spaho je izjavil, da bo finančno ministrstvo, čim bo to dopuščal finančni položaj in bo mogoče angažirati nova sredstva, skrbelo za nadaljevanje izgraditve železniškega omrežja. Tedaj še le bo prišla tudi na vrsto nujno potrebna železniška zve7a Slovenije z morjem z zgraditvijo proge Ljubljana—Sušak
Usoda mariborskih železniških delavnic
Kar se tiče demontaže mariborskih železniških delavnic, stvar za enkrat Se ni pereča, toda prometni minister je opozoril na to, da je to vprašanje stalno na dnevnem redu v zvezi s potrebo, da se zgradi železniška delavnica v notranjosti države.
Dobava premoga za železnice
Kar se tiče dobav premoga za državne železnice, je minister dr. Spaho priznal tefc ke posledice redukcije dobav premoga iz slovenskih rudnikov, smatra pa za potrebno, da se rudniki v osrčja države iz važnih državno obrambnih interesov morajo pravočasno usposobiti za velike dobave in je zaradi tega prirodno, da trpe rudnik] aa periferiji države.
Senator dr. Kramer se z odgovorom ministra ni zadovoljil.
Poštno ministrstvo
Sledila je razprava o proračunu ministrstva za pošte, brzojav in telefon. Minister dr. Kaludjerčič je dal zelo ilustrativen ekspoze in je zlasti obširno govoril o novih radijskih postajah. Beograd dobi novo radijsko postajo s 100 kw, Zagreb, Ljubljana in Skoplje z 20 kw, Maribor z 10 kw in Dubrovnik z, 2 kw. oddajne moči.
0 tem vprašanju je razpravljal tudi senator dr. Albert Kramer v zvezi s pooblastilom vladi v finančnem zakonu, po katerem more poštno ministrstvo skleniti nove pogodbe za zgraditev teh radijskih postaj. Minister dr. Kalndjerčič Je glede ljubljanske radijske postaje odgovoril, da se v Ljubljani snuje nova družba z o. z. Minister se Je izjavil odločno proti vsakem« enostranskemu in pristranskemu vplivu na .upravo in na program naših radijskih postaj, ki morajo služiti ljudski prosvetl v jugoslovenskem duhu. Ker bodo vse te pogodbe prišle pred finančni odbor narodne skupščine in senata, je s tem zagotovljena dovoljna kontrola, da se načela, ki jih je označil minister, v popolnosti uveljavijo, tako v Beogradu, kakor v Zagrebu in Ljubljani.
Telesna vzgoja
0 proračunu ministrstva za telesno vzgojo je dal obširen ekgpoze novi minister dr. Josip Rogič. Ob zaključku svojih Izvajanj je s posebnim poudarkom podčrtal, da Je in ostane osrednja organizacija za ljudsko vzgojo Sokolstvo, ki mora pretopiti vse dele našega naroda, zlasti pa mlado generacijo v čvrsto Jugoslovensko narodno celoto.
V zvezi z izvajanji ministra je senator dr. Kramer opozoril ministra na ovire, ki m postavljajo sokolskemu delu v dravski banovini, 7	" - • * " 1 •
Finančni zakon
Pred današnjo sejo so imeli člani finančnega odbora, ki pripadajo klubu JNS, ločeno konferenco. Po tej konferenci je finančni odbor začel razpravljati o finančnem zakonu. Celo vrsto amandmanov je finančni odbor rezerviral. Razprava se nadaljuje pozno v noč. Po vsej priliki bo finančni odbor jutri končal svoje delo. tako da se bo morda že v ponedeljek začela proiačunska razprava v plenamu senata.
Pokojninsko zavarovanje monopolskega
delavstva
Beograd, 20 marca. AA. Finančni mi_ nlster je na predlog upravnega odbora samostojne uprave državnih monopolov odobril izpremembe in dopolnitve prarril-nika o pokojninskem fondiu monopolskega osebja, po katerih znaša mesečni prispe, vek v prvem razredu 72, v drugem 60, in v tretjem 48 Din Po izpremenjenem členu I7 odst. 4 pravilnika se za vsako nadalj. oje polletje članstva poveča pokojnina za 1.2% pokojninske osnove, in sicer v prvem razredu za 10.80, v drugem za 9,
in v tretjem za 7.20 Don; izpolnjeno tro. mesečje se računa pri pokojnini kot po. letje. Izpremeni se tudi 0L 32 pravilnika" ki se glasi: Siki ep o velikosti osebne in rodbinske pokojnine. o prenehanju užL vanja pokojnine, o odpremnini, pogrebnini in vračilu vlog ter vse druge sklepe po tem pravilniku izda uprava državnih mo_ nopolov. Sklepi se pošljejo članu ali njegovi družini in glavni kontroli, proti sklepu uprave imate stranka in glavna kon_ trofla pravico do pritožbe na državni svet
Beležke
Razpis občinskih volitev
Samska uprava j« z« nedeljo, dne 3. maja, razpisala nove občinske volitve v občinah Homec (srez Kamnik) in Sv. Jurij ob Ščavniei (srez Maribor levi breg). Za Homec so razpisan« volitve, ker je bil dosedanji občinski odbor razrešen na osnovi § 129 zakona o občinah, za Sv. Jury pa, ker je bila občini priključena še dosedanja občina Trbegovci.
Predavanje dr. Laze Markoviča v Mariboru
V aredo zvečer sta imeli mariborski starešinstvi »Triglava« in »Jadrana« pri »Orlu« vsakomesečn' redni sestanek. Za ta večer je bil povabljen kot predavatelj znani radikalski prvak dr. Laza Maricovič. V nabito polni lovski dvorani pri »Orlu« je govoril zbranim starešinam »Triglava« in »Jadrana« o hrva tskem vprašan hi. V prvem dolu je prikazal težave pri reševanju hrvatskega vprašanja, ki predstavlja kompleks psiholoških, političnih in nacionalnih e'ementov. Zatem je očrta! razvoj političnih odnošajev med Zagrebom in Beogradom od uedinjenja dalje. Izrekel se je za upravno samoupravo, kakorkoli naj se že imenuje. Na ta načm b; se najbrž izločila skoro vsa sedanja sporna vprašanja.
Zaključni del svojih izvajanj je posvetil dr. Marko vič obravnavanju metod, ki naj se uveljavljajo v svrho povoljne rešitve hrvatskega vprašanja. Dokazoval je. da je prvi pogoj za pripravo ugodnejše atmosfere uvedba novih političnih, demokratičnih zakonov, ;n orisal druge ukrepe, ki so po njegovem mnenju nujno potrebni.
Sledila j« obširna diskusija, ki je pokazala da so naziranja v tem vprašanju precej različna, zlasti kolikor gre za obravnavanje razlogov, ki so ustvarili hrvatsko vprašanje. DopoinH' so dr. Maricovičeva izvajanja med drugimi dir Kukovec. dr. Rapotec, dr. Lipold, dr. L. Pivko. dr. Ravnik, Koštomaj in Mačus.
Po triurnem obravnavanju se je starešinski sestanedc zaključil in je g. dr. MaT-kovič odpotoval z nočnim brzovlakom v Zagreb.
Izstop iz Jevtičevega kluba
Listi javljajo, da je prijavil svoj izstop iz Jugoslovenskega kluba (Jevtičevega khi-ba) nar. posl. dr. Milan Gla-vLnič, k" zastopa v narodni skupščini volilni okraj Priština v Južni Srbiji. Baje se še ni odločil, kateremu klubu bo pristop-l.
Poslanica našega poslanika včilu
Jugoslovanski poslanik Franjo Cvetiša v južnoameriški republiki Oile je priobčil v »JugosJovenskem glasniku«, bi izhaja v Santiagu de Qh;Ie, poslanico, namenjeno našim izseljencem, živečim v tej državi. IV poslanici pravi med drugim:
»Delo viteškega kralja Aleksandra I. je ©čuvano v popolnosti. Prijateljstvo Jugoslavije iščejo od vseh strani. Italija j: nudi prijateljstvo preko svojega posanika v Beogradu, Nemčija kaže s poseti svojih i najvplivnejših državnikov v Beogradu, ko-Bkko ji je ležeče na dobrih odnosaj^h z našo kraljevino, pa tudi mogočna Anglija se ■trudi, da jo pridobi za sodelovanje. Naša država seveda ima svoje notranje politične in gospodarske težkoče. Toda katera država jih nima? Kdo se ne spominja notranjih težkoč in borb, ki jih je imela ze-dinjena Italija? Oni naši izseljenci, ki poznajo zgodovino Ameriških združenih držav, bodo vedeli, kakšne muke so imeli p rezi d en/ti teh držav, da so očuval" avtoriteto državnih oblasti. Morali so celo tvegati državljansko vojno, ako so hoteli ohraniti državno skupnost. So zakoni pri-rode, ki so močnejši, kakor zla volja po- j samezirkov m celih skupin. Eden izmed , teh prirodnih zakonov je zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno narodno državo in ustvarjenje ene ju-goslovenske nacije«.
Sprememba v vodstvu hrvatske Katoliške akcije
Te dni smo poročali, da je odstopil predsednik »Katoliške akcije« v Zagrebu dr. Ivo Protulipac ter utemeljil svojo de-misijo s tem, da se nvu ni posrečilo, kakor je nameraval, depolitizirati hrvatski katoliška pok/ret Sedaj poroča »Obzor« po informacijah, ki jih je baje dobil naravnost od vodstva »Katoliške akcije«, da se bodo izvedle bistvene spremembe v vodstvu akcije in sicer že v nekaj dneh. Za novega predsednika bo imenovan neki profesor, znan" borec rz skupine starešin hrvatskega katoliškega akademskega društva »Domnagoja«, ki je obenem tudi eden glavnih političnih sotrudnikov klerikalnega glasila »Hrvatske straže«. To bi kazalo na to, da se je opustila prvotna misel depolitizacije »Katoliške akc;je«.
Kdo je osvobodil Čehe in Slovake
Kakšnih metod se poslužuje evropska reakcija, ki so ji zlasti mali o vojni osvobo- j jeni narodi trn v peti, pričuje članek Fra-coisa Dautura »L'illusion tchecoslovaque«, ki je izšel v zadnji številki pariškega desničarskega tednika: »Je suis partout«. V tem tendenčnem članiču napada pisee češkoslovaško demokracijo in docela v slogu madžarskih dnevnikov in revij prikazuje sam obstoj te slovanske države kot i nekako zmoto. Pri tem se povzpne do I trditve, ki je nismo doslej Se nikjer čitali in ki je mogla vznikniti samo na gnojišču madžarske propagande: da je Češkoslovaška proizvod framazonskega duha. V dokaz navaja pisec neko izjavo prezidenta Masarjka iz 1. 1915., v kateri naglaša poslanstvo neodvisne Češkoslovaške v »veli- I ki delavnici človeštva«. Vse češkoslova- \ Sko osvobo jen je je potemtakem — spletka mednarodnih framazonov, ki jim radodarni francoski desničarski pisec pristavlja še — Zide.
Vsekakor je članek v »Je suis partout« eden izmed vidnih znakov zastrupljenega evropskega političnega ozračja, v katerem najdejo tudi najotipljivejši nesmisli žurna-listično tribuno. Da se najde Francoz, ki nasede madžarski propagandi nI ni? po-sebnesra manj nmljlvo 'e dn	'
francoski list, ki da prostor za take izbruhe.
Ljubljanski mestni svet
Podržavffenje
ženske realne gimnazije ie negotovo
Ljubljana, 20. marca.
Ne današnji seji ljubljanskega mestnega •vete je iupan dr. Adlešič v uvodu spo-
ročH, da je mestna občina poklonila zo onučarske tekme t Planici častni pokal in da je tudi sam prisostvoval tekmam, ki so se vršile pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kratijo. Petra II.. Nadailtje je sporočil, da je Suzor v Zagrebu odobril posojilo 5 milijonov Din, kg ga je zaprosila mestu občina z« dograditev bežigrajske Šole.
Nato je bil odobren zapisnik zadnje seje brez ugovora. Soglasno ie bil sprejet predlog, da ostane Ljubljana še nadalje Sanica Zveze mest.
Mestni svet je ugodno rešil več pritožb proti odmeri gostaščine za proračunsko leto 1935/36, v kolikor so bile pravočasno vložene, dočim so bMe druge, prepozno vložene, za/vrnjene. Prarv taiko je M! o zavrnjenih več prizivov zoper predpis cestnih hišnih davščin. Spreiet je bil predlog za uvedbo razlastitvenega postopka za zemljišče Plavie Nedogove v sve+oleriškem okraju. Nadalje je bilo sklenjeno, da se zgradi zbiralni . kanali na Trnovskem prisitanu. Dela se oddajo tvrdki Dukič.
Zavrnjena je bila pritožba sotkcAsikega društva v Šiški proti uškinjenju onrostitve plačevanja občinske veseli*ne davščine zn ; društveni kino. Razveljavil se je svoječa*-! ni sldep občinske uprave, po ketVrem na i bi se odprodal del mestnega sveta v Ko-leziji Francetu Sturmu. Društvu Dobrodelnost se vrne 8.795 Din plačane uvozroine pri materialu za gradnjo vajeniškega doma. Društvu za gradnjo nove žurme cerkve Sv. Družine v Mostah se odpiše 2.300 Din občinske gradbene tek«e.
Obrtne zadeve
Prošnja Avtomatičnega buffeta d. z o. z. v Selenburgovd ulici št. .'. za podelitev gostilniške koncesije je bila z večino glasov odklonjena. M. s. Kralj je priporočal ugoditev, ker gre samo za potrditev dejanskega stanja. Kalkor znano obstoja tu vino-toč, ki pa ima posebno dovoljenje, da je lahflco odprt do pednofi. Odklonjena je bila prošnja Avgusta Kosa za gostilno na Vidovdansioi c. St. 16., dočim se Josirni Sturmu dovoli prenos vinotooa s Celovške ceste v EinspMerjevo ulico št. 15. Odlklo-nfeno je bilo več nadafljnjih prošenj za podelitev gostilniške koncesije. Josipini Vibovmkovi pa je bilo dovoljeno razširjenje vino toča v goeiW!no.
Obvezno klanje v mestni, klavnici
Mestni svetnik g. Musar je nato poročal o sklepu direktorija mestne klavnice, da se mora od 1. aprila dalje vsa klavna živina klati v mestni klavnici. Dohodki mestne občine se bodo zaradi tega zvišali za 150.000 Din. Prekrški naj se kaznujejo z globo do 500 Din odnosno z zaporom do 10 dni. Uredba, ki jo je poročevalec v tem smislu predlagal, bo stopila v veljavo z dnem objave v »Službenem listu«. Predlagana uredba je bila soglasno sprejeta.
Podržavljenje mestne ženske realne gimnazije
Največje zanimanje na današnji seji je v mestni zbornici izzvala razprava o usodi mestne ženske realne gimnazije. Razpravo je uvedel predsednik kuratorija tega zavoda. m. sv. prof. Osana b poročilom, v katerem je med drugim omenil: Zadeva podržavljen ja mestne ženske realne gimnazije se doslej še ni premaknila z mrtve točke. Prvič zato. ker je tonska uprava po zakonu obvezana, da preskrbi poslopje, učila in inventar. To se doslej ni zgodilo. Ministrstvo prosvete je 19. septembra 1935 s svojim odlokom odredilo, da se v Ljubljani postopno otvori popolna državna ženska realna gimnazija, in sicer leta 1935/36 I. razred. Odlok pa je ostal le na papirju, ker niso bili otvorjeni nobeni krediti. Ker je naloga države ustanavljati odnosno vzdrževati srednješolske zavode, mora mestna občina vztrajati na tem. da država mestno žensko realno gimnazijo prevzame in vzdržuje. Zato predlaga poročevalec naslednjo resolucijo: 1) Da se omogoči postopna pre-tvoritev mestne ženske realne gimnazije v državno žensko realno gimnazijo, naj se poskrbi, da bosta občina in banska uprava izpolnili zakonite pogoje. 2) Občina naj iz-posluje od države zagotovilo, da se bodo na tem državnem zavodu potrebna učna mesta prvenstveno izpopolnila s sedanjimi stalnimi člani učiteljskega zbora mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani.
V razpravo je posegel najprej m. a in. spektor Vester, ki je menil, da je to kočljivo vprašanje, ki se ne bo tako lahko rešilo. V obširnem govoru je podal historijat zavoda, ki je Ul ustanovljen s pomočjo mecena Josipa Gorupa leta 1896. Ljub. Ijana je v naši državi edino mesto, ki vzdržuje ob svojih stroških popolno are0, njo šok>. Prejšnji mestni svet, ki se mu ne more očitati tesnosrčnost, je Oklenil, da se postopoma opusti obstoječa mestna gimnazija Uredba o prevzemu od strani države je ostala na papirju. Učenke I razreda je morala prevzeti U. realna gimnazija, ki je tako k svojim 5 paraJIelkani pridobila še tri nadaljnje paralelke I. razreda. II. realna gimnazija, ki šteje sedaj 38 razredov, je 8 tem postala pravi mon- | struna, saj je v početku šolskega leta | manjkalo nič manj nego* 18 učnih oseb. Sedaj smo pršd težkim vprašanjem kaj bo z učnim o sob jem. Drugo leto, ko bo odpadel n. razred a tremi paralelkami, bo odveč nadaljnjih 5 učnih oseb. Zato je treba čimprej poskrbeti za prevzem tega učnega osobja Mestna občina je priprav. Mena odstopiti državi poslopje ln učila To je ugodno za državo, ki je od leta 1919 že toliko prihranila na strn?5V*> '-<»r ni vzdrževala tega zavoda
Mestni svet. dr. Korun je bil mnenja, da mora država prevzeti zavod takoj, če da Občina poslopje. Podpredsednik dr.
RsvnBiar je poudari, da > krat stavila ponudbe, da da poslopje
pla&no in učila proti tema, da prevzame vse učno osobje. Tudi podpred. sedaak je bil mnenja, da je treba pcortte^ gano resolucijo izpopolniti.
M. a. Likar je izrazil ogorčenje nad kaL turnim škandalom, ki se godi z ukinitvijo zavoda in a tem, da država noče zavoda prevzetL
Ob 19 30 je predsednSc dr. Adteflfe pra. kinil sejo, da se dogovorno formulira pbl solucija, ki naj jo sklene mestni svet po odmoru je poročevalec prof. Osana Izjavil, da osvaja dodatne predloge predgovornl-kov in predlaga mestnemu svetu nastopno resolucijo: 1. Da se omogoči pretvoritev mestne ženske realne gimnazije v državno žensko realno gimnazijo, naj se poskrbi, da bo banska uprava izpolnila zakonite pogoje, to je, da stavi državi v ta namen na razpolago poslopje, učita in inventar;
2.	Mestna občina je pripravljena dati na razpolago tudi svoje poslopje, če pi^vsa. me držama vse učno osobje uttteS^sfcaga zbora, mestne ženske realne gimnazije, aa kar obstoji zadostna možnost po člena 06. in 56. zakona o državnih uradnikih te teta 1931. in po § 16 zakona o srednjih dotah.
3.	Pooblašča se g. predsednik Občine, da vodi z bansko upravo in miutettstvoui prosvete razgovore o ureditvi ganijh vprašanj. O rezultatu razgovorov pa naj poroča do 15. maja mestnemu sveto, ki ■( pridržuje proste mke gletfe nadaljnjega postopanja, če razgovori ne uspejo. Te resolucija je potem hSJa od mestnega sveta soglasno sprejeta.
Izpopolnitev odborov
Za persona Ln o-pravni odbor je poročal načelnik m.s. Novak. Sprejeta je bila ostavka dia inž. Lada Laha, ker se Je izseli] iz Ljubljane. V prehranjevalni odbor je bil namesto inž. Laha izvoljen Anton Babnik, v direktorij mestne klavnice pe inž. Alojzij Majcen.
Ker je upravni odbor mestne elektrarne in plinarne preobremenjen z delom, j* mestni svet izvolil poseben upravni odbor za mestno plinarno, v katerem so Grzinič, dr. Kamušič, Tomaži č, Masič, Likar, dale-har in inž. Menee. V proračunsko-kontrelni odbor so bili izvoljeni: Grrzinič, Babnik, dr. Korun in Darmastja, t trošarinski odbor: dr. Korun, Dermastja. Kralj, Musar, Babnik. Andrejka, Soss. Sušnik. Oražem. V personalno-pravni odbor je bil kooptiran Josip Vider. V novi upravni odbor sa Delavsko zbornico so bili izvoljeni: Kozamernik. Stoje, Sušnik Andrejka, Baš. V odbor delavske zavarovalnice, ki mu je poverjena izdelava predloga za sanacijo starostnega zavarovanja in proučitev novega delavskega reda, so bili izvoljeni dr. Ažman. dr. Kušej, dr. Korun. Likar, Baš in Sušnik.
Za kulturni odbor je poročal načelnik m. 6. dr. Štele, na čigar predlog sta bite odobrena pravilnika o organizaciji kulturnega oddelka in o poslovanju kulturnega odbora. Mestni tiskovni referat se izloči i* kulturnega oddelka mestnega magistrata ter dodeli predsedništvu, njegovi poeti pa se imajo poveriti poklicnemu novinarju.
Interpelacije
M. s. Andrejka je interpeliral župana v zadevi svojega predloga, naj se Zaloška cesta do železniškega prelaza imenuje po pokojnem dr. šlajmerju. Predlog je bil oddan kulturnemu odboru v rešitev. Zupan dr. Adlešič je pojasnil, da je kulturni odbor razpravljal o tej zadevi ln da jo bo vnovič odstopil temu odboru.
Samostojni predlog m. s. Usenika, glede razširjenja Karlovškega mosta ln ureditve Dolenjske ter Karlovške ceste, je župan od kazal pristojnim odborom.
Javna seja je bila nato zaključena. Sledila je tajna seja. v kateri so razpravljali o raznih prošnjah mestnih uslužbencev.
Mariborski mestni svet
Maribor, 20. marca.
Nocoj se je vršila v mestni posvetovalnici peta redna seja mariborskega občin, skega sveta. Ker so bile vse druge zadeve odstavljene z dnevnega reda, je mestni svet na seji, ki jo je župan proglasil za tajno, obravnaval samo oddajo del za meščansko in ljudsko šolo v magdalenskem okraju. Po daljši in živahni debati so bfla oddana dela mariborskemu mizarskemu mojstru Antonu Potočniku za 561.000 Din, ter mizarskemu mojstru Klančniku aa 247.000 Din, oba pa bosta popustila za 8.94 odstotkov. Instalacija vodovoda je bila oddana instalaterju Brudermannu aa 130.000 Din s 5 odstotnim popustom, a instalacija centralne kurjave inž. Likarja iz Ljubljane za 756.000 Din Tako so dobffl vsa dela domači obrtniki.
Kovačnica denarja v gozdu
Maribor, 20. marca.
Na včerajšnjem Jožefovem sejma v Studencih pri Mariboru so se pojavili 20_dinarski ponarejeni kovanci. Orožniki so takoj uvedli preiskavo in prišli na afted Slavku Kovaču iz Zg- Sv. Kungote. Po daljšem oklevanju je fant vse priznal in so orožniki našli v goedu prt Gornji Sv. Kungoti v zemlji zakopano pripravo aa ponarejanje denarja. ModesI je naprav« te bakra. Na sejmu je skušal fant spraviti v promet prve svoje izdelke, pa ni im^ sreče, ker so ga takoj izsledili. Njegove skrivne kovnice je sedaj konec. Izročen je bil sodišču.
Vremenska napoved
Dunajska vremenska napoved za Pretežno jasno. nekoHko kf
»JUTRO« št
3
Sobote, 2L UL WX
kraji fn ljudje
Danes prestopimo „$lwžbeno" v pomlad
Pomladne brige meščana In kmeta — Odkod sedanje
lepo vreme ?
Ljubljana. 20. marca.
Citate!je smo že večkrat opozorili na »spremembe, ki j;ih po določenih zakonih prirode vtisnejo zemlji in človeku letni časi. Tako je že več'ni znano, da se pomlad glede na meteorološke prilike našega podnebja pričenja že 1. marca. Seveda nas je letos zima s pomladnimi dnevi osrečila že mnogo prej, tako da se nam zdi zdaj, ko otvarja še sonce pomladni čas, že kar nekam pozno.
Danes je vstopilo namreč sonce ob 20. uri 19 minut in 58 sekund v znamenje ovna, ki nas popelje v astronomsko pomlad. Vsi kraji na zemlji bodo imeli jutrišnji- dan, prav kakor jeseni 23. septembra, enako dolgo noč in dan. Sonce se je vzpelo že visoko na nebu. dan je do'g že nad 11 ur. Zemeljski in sončni ravnik ležita točno v isti ravnini in opoldansko sonce vpada na kraje ob našem vzporedniku v kotu 44 stopinj. Zmerom več sončne svetlobe bo poslej prodrlo tud: na zasneženi v;soki sever, kjer se bodo preb val-ci izkopali iz b'vališč po dolgotrajni zimi.
Prihodnja nedelja bo že sredpostna, druga pa tiha nedelja. Na ta dan so stari Slovani, in še dandanes marsikje, nosili po vasi staro babo iz cunj ali slame, ki so jo končno med vriščem cele vasi sežgali ali pa vrgli v vodo. Takšen način preganjanja boginje smrti, Morane, naj b' bil v zvezi z radostjo prihajajoče pomladi.
Za 16 dni bo cvetna nedelja, teden nato velikonočni prazniki. Ljubljana je okrog .trimostja že dolgo sem »cvetna«, pisane butarice že čakajo kupcev. Lepo pomladno vreme pa je seveda s polno paro zaposlilo krojače in modistke, saj bo naenkrat tu velika noč. ko hoče vsak. k' mu žep le količkaj dopušča, pozdraviti pomladne praznike pirubov v »šteman;» obleki.
Sploh bi vse naše meščansko življenje lahko prikrojili letnim časom na povsem neizbežni način. Kmetu je prat'ka vse leto zgovorna vodnica dela meščanu oa v prvi meri oguljena denarnica. Zato je tudi pomlad za meščana čas, ko si izven sit-
nih bolezni najlažje nakoplje dolg. Medtem ko sentimentalne le prerada izvabi pomlad v vodo ali j'm v obupu požene stekleničico strupa v roke, so gospodinje spet vesele, ko bodo prištedile na kurivu. Marsikateri možiček napravi j a dolgove, da obleče svojo Ksantipo v lepo pomladno obleko, neredke »rešene« zimske suknje bodo spet roma'e v zastavljalnice ...
Po navadi je pomlad prav vihrav letni čas Suščeve povodnji pa aprilske vremenske muhe so skoraj vsako leto trda preizkušnja za naše živce. Letos je marče-vo dosedanje vreme v tem pogledu prav kakor lani. častna izjema. Skoraj 100 mm znaša povpreček padavin ta mesec za Ljubljano, doslej je bilo dežja v nekako 10 dneh nekaj nad 40 mm. Kako se bo obnesla zadnja desetina marčevih dni je vprašanje, ki nas po lepih, prav sončnih dneh tembolj zanima.
Sedanje jasno vreme nam je naklonil anticiklon, ki se je bil že v ponedeljek z Britanskega otočja premaknil na celino. Pri nas je jasno vreme tedaj še motila sredozemska depresija, z jedrom nad Genovskim zalivom, ki pa je že v sredo popolnoma izginila. Jedro anticiklona se je namreč ta dan že prestavilo iz Anglije proti vzhodu, na Jožefovo je že bilo nad Češko in raztegnilo svoje območje na sever ter preko Alp da'eč na jng. Povsod se je barometer znatno dvignil, sad vso srednjo Evropo se boči brezoblačno nebo, močne fčnove struje južnega vetra vejejo preko gora v doline.
Za anticiklonom se je nad Atlantikom razvila mogočna depresija in danes že dosegla Irsko, kjer je barometerski pritisk padel Verjetno je, da se bo premaknilo vlažno območje še dalje nad Evropo. V kolikor bi se razširilo tudi k nam, bi bilo že v nekaj dneh kraj sedanjih, prijetnih sončnih dni.
Po lepem marčnem vremenu smo tud' lani bili deležni prav neprijetnega presenečenja, ko je po tridnevnem dežju in mokrem sneženju od 3. do 6. aprila prejela Ljubljana okrog 100 mm padavfn!
Kongres USA in naši rojaki
Letos Slovenci niso kandidirali — Kako so v kongresu zastopane razne narodnosti
Cleveland, marca. ! politiko kakor Irci in da živijo tudi bolj razkropljeni po kongresnih distriktih. Res je skoro polovica Nemcev raztresenih po farmah, kjer se ne morejo politično udej. stvovati, dočim so Irci večinoma tesno naseljeni v mestih, pri vseh volitvah kažejo Irci zgledno vzajemnost in imajo tudi velike uspehe. Zanimivo je, da imajo židje v poslanski zbornici samo 6 zastopnikov, čeprav je v Ameriki nad 5 milijonov Židov, Očividno jih ne mika politično, delo in se bolj udejstvujejo na finančnem polju. Kot finančniki izvajajo židje velik vpliv na kongres. Da imajo Italijani v poslanski zbornici kongresa kar 5 zastopnikov, je pripisati dejstvu, da živijo zdru. ženi v velikih naselbinah in mestih. Mnogo jih je v Newyorku. Vseh Italijanov v Ameriki je blizu 3 milijone. Ravno toliko je v Ameriki Poljakov, ki imajo tudi 3 zastopnike, dočim ima en milijon v Ameriki naseljenih Cehov le enega za. stopni-ka. To je ugledni Sabath iz Chicaga ki je v kongresu že nad 20 let
Slovencem se doslej še ni posrečilo, da bi poslali svojega zastopnika v kongres. Kakor smo že poročali, je možnost izvo. litve samo v Clevelandu v 20. distriktu, kjer imajo Jugosloveni od 12.000 do 15.000 volilnih glasov. Bilo je precej upanja, da bo v tem distriktu že letos izvoljen slovenski kongresman. Prilika pa je zamujena. Do 13. t. m. bi bilo treba priglasiti kandi. date, a se nihče ni javil. Nove volitve bodo leta 1938- in pozivajo slovenski listi, da bi se organizacije naših rojakov čimprej lotile priprav za to volilno borbo. Vsi pri_ seljenci morajo skrbeti, da pošljejo v kon_ gres čimveč svojih ljudi, zakaj skoro polovica članov kongresa je priseljencem nenaklonjena. Potomci priseljencev so prav za prav vsi in ni mogoče razumeti, od kod se vzame toliko zagrizenosti proti onim naseljencem, ki so se naselili v zadnjih 50 letih Nasprotniki teh priseljencev so popolnoma pozabili, da so njihovi očetje priseljence sprejemali z odprtimi rokami.
Nedavno je >Jutro« že poročalo o pri. zadevanju naših rojakov, naseljenih v Ameriki, da bi izvolili v državni kongres svojega zastopnika Kongres Zedinjenih držav je izrazito ameriški. Le malenkostna skupina zastopnikov narodnosti, ki so se naselile v dobi zadnjih 75 let v Zedinjenih državah, se nahaja v poslanski zbornici, dočim v senatni zbornici ne pride v poštev nobena takozvana »tujezemska skupina«. Poslanska zbornica kongresa šteje 435 zastopnikov. Med njimi je 6 potomcev Švedov, 3 potomci Norvežanov, 19 članov nemškega rodu, 7 Židov, 5 Italijanov, 1 Španec, 3 Poljaki, 1 Čeh in 42 Ircev. Skupaj je torej 86 zastopnikov, ki imajo v tujezemstvu rojene starše. Sto. procentni Američani, ki pravijo, da so po. tomed Anglosasov, imajo vsega skupaj 849 poslancev
Te številke dajo vsem priseljencem mnogo misliti. Ircev n. pr. je v Zedinjenih državah do 5 milijonov in imajo v kongre su 42 zastopnikov, ker so bojeviti in se zna_ jo zavzeti za svoj narod ob vsaki priliki ter postavljati irsko ime. Nemcev je v Zedinjenih državah nad 6 milijonov, imajo pa le 19 zastopnikov, kar kaže, da se niso dovolj potrudili za državljanske pravice, ali pa, da se ne zanimajo toliko za javno
jjmaw» ummmmmammm
VSA LJUBLJANA je navdušena!
pravi naslednik Carusa poje kot še nobeden pred njim v velefilmu
t 9
Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri
Matineja ob 14.15 nri po Din 4.50 Elizabeta Bergner: Carica Katarina
KINO UNION, tel. 22-21
Zadnja pot zaslužnega moža
Škofja Loka, 20. marca Na praznik popoldne so izkazali Skof-je'očani in številni drug' trgovcu in posestniku g. Josipu Deisingerju, nepozabnemu in zaslužnemu narodnjaku in javnemu delavcu poslednjo čast. Pred hišo žalosti se je zbralo ogromno ljudstva. Pogrebne molitve je opravila mestna duhovščina. Sokol pa je zapel turobne žalostinke. Žalni sprevod je bil izredno lep. Vanj so se uvrstili premnogi, ki so pokojnika cenili in z nj'.m delali Spredaj so nosili nad 20 vencev. Godbi, ki je svirala vso pot žalo-etinke, so sledili Sokoli z velikim vencem izbranega cvetja in praporom, nato gasilci v krojih in za njimi spet Sokol' v ci-vilu in pevci. Pred krsto je stopala duhovščina. za njo pa najprej svojci in potem ostalo občinstvo, ki je mestne ulice skoro v vsej dolžini sprevoda zaseglo. Med predstavništv' smo opazili zlasti mnogo prijateljev iz trgovskih vrst z zastopniki gremija. Okrajne hranilnice in posojilnice in Vodovodnega društva, predstavnike sedanje občine z gerentom g. Ziher-lom Matevžem, vodjo izpostave g. Legata, b'všega župana notarja g.Šinka, predsednika starološke in zminške občine in druge. Ob odprtem grobu so imtonirali pevci »Človek, glej,« nato pa je sprejela Thaler-jeva grobnica zemske ostanke moža. ki mu bo za zmerom ohranjen med nami časten spomin!
Tri viničarije - žrtve slabega dimnika
Plajnsko, 20. marca.
Nedavno noč je nastal ogenj v viničariji Sluge Franca iz Plajnskega. V zgradbi je stanovala viničarka Kojčeva Marija. Zaradi vetra se je ogenj naglo razširil na bližni viničariji Pergerjeve Vere in Bau-mana Jerneja iz pongercev Ogenj je uni_ čil vsa poslopja, ki so bila krita s slamo, kakor tudi vso obilno zalogo Kolikor se je ugotovila, je usodnega večera viničarka Kojčeva v štedilniku močno zakuri. Ia, ker je pekla kruh Zaradi slabega dimnika so skozi razpoko uhajale iskre na slamnato streho in jo zažgale, škoda je občutna in bo le delno poravnana z zava. rovalmino.
Miss
vabi
ljubljanske dame
jubljana, 20. marca Prav iz daljnega Iraka in sončnega Egipta je danes prišla v Ljubljano mlada, šar-mantna miss M. Kingston. Naj vam takoj uvodoma izdamo, da potuje v posebni misiji po svetu: povsod sprejema dame, jih uvaja v skrivnosti nege obraza in jim brezplačno razloži vse pridobitve v moderni kosmetiki.
Milostival Tudi Vi jo boste obiskali, saj Vam njen kultivirani obraz dovolj zgovorno priča, da je gospica res temeljito posvečena v vse skrivnosti negovanja lepote in ženskih čarov. Simpatična dama je zastopnica najslavnejše svetovne tvornice kosmetičnih preparatov Elisabeth Arden To je danes najmogočnejše in menda najpopolnejše podjetje, ki si je osvojilo svetovni trg. To pa ne zaradi reklame, temveč zaradi svojih preparatov, ki so plod dolgotrajnih preizkušenj in proučevanj znanstvenikov• učenjakov, zdravnikov. Lansko jesen je n. pr. Elisabeth Arden spravila na trg novo kremo Velva creame massque, ki je povzročila senzacijo po vsem svetu, saj je po njeni uporabi koža g7adka, napeta in svilnato voljna. Toda ne preveč o tem! Milostiva, samo potrudite se danes ah prihodnje dni v droge-rijo »Adrijo« v šelenburgovi ulici in tam vas bo miss Kingston uvedla v vse skrivnosti moderne kosmetike. Izvedeli boste, da nikdar ne smete uporabljati ne vode, ne mila, temveč le kremo, če hočete, da bo koža čista Obraza nikdar ne smete masirati, temveč le potrepljati. a pove vam tudi, da fe za lepo polt potrebna primerna hrana ln če ste v zadregi glede iz-| bire pudra ali rdečila. vam mlada dama j točno razloži, kaj se prilega vaši polti, ka-! tero rdečilo odgovarja barvi Vaših las, kaj j se ujema z barvo Vaše toalete. Milostiva! Vabljeni ste.
Francoski poslanik o Sloveniji
Na banketu, ki ga je v sredo priredil ban g. dr. Natlačen francoskemu poslaniku g. Dampierru ob njegovem ljubljanskem obisku, je g. poslanik imel govor, v katerem je med drugim rekel:
>Če obstoji večje ugodje od odkrivanja novih obzorij, je ugodje ko spet zagledaš kraje, ki so ti dragi. Ta občutek imam danes, ko sem spet prišel v Ljubljano. Moje poslednje poletje, je poteklo skoraj v celoti v Sloveniji. Hodil sem po vaših gozdovih in ob bregovih vaših jezer; plezal sem po vaših gorah in užival prečisti zrak, ki ga dihajo vaši vrhovi; opazoval sem vaša Široka obzorja, stopil sem celo v vaše rudnike, hodil sem po ulicah vašega mesta in gledal v slehernem kamnu vašega tlaka slavne spomine vaše zgodovine. In tako mi ni prav nič težko vživeti se v vaši družbi kakor med starimi znanci, ali bolje, dovolite mi, med prijatelji.
Sicer pa ali se more Francoz Čutiti tujega v Ljubljani? Če bi to sploh bilo mogoče in če bi ga prijel čut, da je daleč m osamljen, mu ni treba drugega, kakor da krene proti trgu vašega mesta, kjer počiva pod granitnim obeliskom, okrašenim z znaki Ilirije, neznani vojak Velike armade. Ia steber, ki ste ga postavili ob rojstvu mlade jugoslo-venske kraljevine predstavlja prvo kitico vzvišene pesmi, ki se nadaljuje v Beogradu z lepim spomenikom velikega kiparja Meš-troviča in ki doživlja svoj polni zmisel v /wetzrih poljanah tisoče? in tisoč^v malih
križev, pod katerimi spijo v Skoplju in Bi-tolju junaški potomci Napoleonovih vojšča-kov, ki so umrli, da utrjejo pot svojim potomcem in da bi mogli živeti Jugosloveui, prijatelji Francije včeraj, danes in jutri v dopolnitvi svojih velikih -anj.
Kako bi se v takih okoliščinah in v spremstvu tolikih spominov ne njpgel prancoz čutiti kakor doma v vaši deželi, kjer mu V6e, odkriva skupne misli in ideale, skupnost, ki se je v povojnih letih še poglobila in okrepila. in kjer najde tako toplo ljubezen do svojega jezika in svoje civilizacije. Dovolite mi, da izrečem svojo zahvalo vsem tistim, ki skušajo tukaj s svojim delom čedalje bolj okrepiti naše kulturne stike, in ki dvigajo učenje francoščine na častno višino Francoski institut in profesorji pospešujejo lepo delo, ki mu ves srečen Ukazujem priznanje, kakor sem hkrati srečen, da se lahko zahvalim vam, gospod ban, in \sem oblastvom, ki jih podpirate in jim lajšate njihovo poslanstvo.
V Ljubljano me je pripeljala danes želja, da izpolnim to nalogo in da ,x>zovein naše prijatelje, naj nadaljujejo svoja prizadevanja v popolnem soglasju s francoskim konzulom in z našim lektorjem, ki zaslužita oba vaše zaupanje. Pospošujmo eni drugi svojo akcijo, poglatljajmo literarne, umetnostne in tujsko-prometne stika med obema državama. Neprestano ponavljam svojim rojakom, da jim ponuja Slovenija svoje veličastne pcirodne krasote in pripravlja prisr-
čen sprejem; mao^i so ž* sledili mojim nasvetom in so rr.šli k vam, odkoder so odnesli izvrstne »pom-n-J. Prav tako želim z vaše strani. -Ia !»i pogosta prihajali ta obisk naše stare zemlje, polne zgodovine, ki z veličastjem svojih spomenikov in z milino svoje krajin? govori tako zgovorno dušam. Tisti pa, ki -e ne morajo pognati v ia-dostno negotovost odhodov imab v.-duo možnost potovati ;;o toj sobani ln sprejeti slastne posredni miselnosti, ki jo Ivorijo knjige. Vzemite naše knjige, gospodje, da nas boste še bolje razum 3li.
Sprejmite danes bratski pozdrav, ki vam ga prinašam iz svoje domovine, in svojega naroda, ki mu srce biie v istem ritmu kakor vašemu, v nesreči kakor v radosti, v vojni kakor v miru. v miru, ki je odvisen pred vsem od spoštovanja mednarodnih obvez, katere priznavate prav tako kakor mi in ki so sedaj izpostavljene tako nevarni pre izkušnji-«
Gregorčičev večer v Beogradu
Beograd, 19. marca Da bi dostojno počastili tridesetletnico mrti našega velikega pevca človeške m domovinske ljubezni. je prosvetni odspk »Društva Slovencev v Beograd-u« priredil v soboto »Gregorčičev večer«, ki se je vršil v gledališki dvorani Ruskega doma v uldci Kraiflce Natalije. Na siposedu je bt~
Nesreče v Savinjski dolini
Celje, 20. marca.
Na Jožefovo se je primerila cela vrsta nesreč: usoden karambol v Dob r teši vasi, eksplozija bombe v Pečovniku, karambol z mestnim avtobusom, nastala pa je tudi huda nesreča v kamnolomu.
Okrog 16. ure na Jožefovo sta se peljala 44-letni mizar in posestnik Jože Horjak in 40-letni ključavničar Franc Seibak, oba z Brega pri Polzeli z motornnn kolesom proti It Petru. Na državni cesti v Dobr-teši vasi je zavozii v motorno kolo neki kolesar in dobil pri karambohi lažje poškodbe. Horjak in šerbak pa sta treščila z motornega kolesa in se hudo poškodovala po glavi in obeh rokah. Po oba je moral celjsk- reševalni avto.
Pri vajah na strelišču v Pečovniku sta se na praznik hudo ponesrečila 33-letni kapetan II. stopnje Djondje Stanišič in 22-letni redov Živadin Uroševič. Ko je Uro-ševič nabijal bombo, mu je eksplodirala in močno poškodovala kapetana Stamšiča po levici in levi nogi, Uroževiča pa po desnem ramenu. Prepeljali so ju v bolnišnico.
Mopras
gilettk
električno kaljene britvice napravijo britje prijetno in jamčijo bolj pogosto uporabo vsake britvice.
Ko se je peljal 41-fetai »ejmsr in posestnik Anton Srobočam iz Z-a vodne oa Jožefovo z vozom s hriba »v. Jožefa, je voa zadel v mestni avtobus in se pserceL ftf padou si je Srebočan zlomil levo nogo v členku, pa je še vsa sreča, da ni bilo hujših žrtev. — 2e v sredo pa se je ponesrečil pri delu v kamnolomu 38-tetni Praoče Vodovnik iz Podgore pri Smartnem ob Paki. V kamnolomu se je nenadno odtrgala skala, treščila na Vodovmka in ga domala ubla. Hudo poškodovanega po glavi, levici, rebrih in obeh nogah so prepeljali v celjsko bolnišnico.
Zadnja pot Andreja Roleta
Pokojniku so bile izkazane vojaške časti
Ljubljana, 20. marca.
Pogreb ...»e avtomobilske nesreče pri Brezovici, carinskega kontrolorja AndTeja Boleta je bil dovolj dostojen, da je pokazal, kako tople simpatije je pokojnik užival med notranjskim, obmejnim prebivalstvom. Novica o njegov' tragični "smrti je globoko odjeknila ne samo med stanovskimi tovariši in prijatelji, marveč med vsemi, ki so ga poznali. Iz mrtvašnice na Brezovici je bilo truplo včeraj na željo rodbine prepeljano v Ljubljano 'n položeno na mrtvaški oder pri Sv. Krištofu. Krsta je bila vsa v vencih, ki so bili pokojniku poklonjeni od društev, prijateljev in sorodnikov. Po molitvah in po žalostin-k' se je danes popoldne razvil žalni sprevod po Tyrševi in Vi harjevi cesti na pokopališče pri Sv. Križu.
Poleg žalujoče rodbine in sorodnikov so se pogreba udeležili v častnem številu stanovski tovariš', cariniki z Rakeka, iz Planine, Ljubljane, Jesenic in Maribora. Tudi carinska obmejna oblaist v Italiji je bila častno zastopana po treh višjih carinskih uradnikih, ki so spoštovali pokojnikovo značajnost v službi in v družabnem pogledu. Pogreba so se seveda udeležili v lepem številu v Ljubljani bivajoči pokojnikovi rojaki, a precej je prispelo No-tranjcev iz raznih večjih obč'n. Z zastavami so se pogreba udeležila tri notranjska
društva iz Planine: Sokol, pevsko društvo »Planina« ki gasilsko društvo.
Ker je bM pokojnik rezervni oficir, mu je bila izkazana vojaška čast. Truplo so oficirji prenesli iz cerkve na lafeto, katero je spremljala častna vojaška četa. ki je oddaja na pokopališču saivo. Pokioj-nik je v vojni mnogo trpel. Na raznih frontah v Galiciji in na soški je bil trikrat hudo ranjen. Kljub temu 9e je še po prevratu boril za svobodo Korošce.
Na Jožefovo popoldne je bila na Brezovici izvršena obdukcija. Sodno komisijo, ki si je ogledala tudi kraj nesreče, je vo-d'l preiskovalni sodnik dr. Mirko Kresnik. Truplo sta raztelesila zdravnika dr. Su-her in dr. Oundter. Rezultat obdukcije je bil v bistvu ta. da demamthra prve rtati o njegovem stanju med vožnjo. Od državnega tožilstva uvedena preiskava bo ugotovila pravi dejanski položaj. Pokojnik se je po opravkih mudil v Ljubljani, b^l pa je trezen. Tudi carinska oblast v Ljubljani je že zaslišala pokojnikove tovariše, ki izključujejo, da bi bil pokojnik iztiril v svoj?, treznosti. Pokojnik je bi po rodu iz ponosne Slavine pri Postojni, ki je dala kraškim dijakom pod Avstrijo dva mecena KaJistra in Gorupa. Zaveden to značajen je bil, kakor -vsi njegovi rojaki Zato mu bo ohranjen časten spomin!
Pozabljen del Slovenije
Severni predel je spet ostal brez javnih del
Celje, 20. marca.
Delo na izgradnji nove železniške zveze Sevnica—Št Janž je v polnem teku in nudi revnemu prebivalstvu tamkajšnjega okoliša trajno zaposlitev in zaslužek. V listih čita-mo, da je gradbeno ministrstvo že odobrilo licitacijo za ureditev medenskega klanca in da bo pri Mednem že v prihodnjih dneh zaposlenih spočetka 150 delavcev. 50 do 60 delavcev pa bo imelo pri teh cestnih delih zaslužka in kruha stalno vso sezono. Te dni se je tudi obravnavala licitacija za gradnjo modernega cestišča ceste Ljubljana—Kranj, ki je v prvem odseku preračunana na 6 milijonov dinarjev.
Ko navajamo vse te sicer skromne postavke, smo daleč od tega, da ne bi priznavali pomena, potrebe in važnosti teh del, ki so zopet odpadla izključno na oni predel dravske banovine, ki je nekdaj spadal pod ljubljansko oblast. Centralni in severni del Slovenije pa je ostal spet popolnoma pozabljen in potisnjen ob stran! Prav tako nujna je pri nas ureditev cestišč od državne meje do Maribora ter v območju mesta Celja, ki je važno gospodarsko središče ter izhodišče za tujski promet v Savinjske planine in v naša svetovno znana kopališča in zdravilišča Rogaško Slatino in Dobrno.
Pri nas so vsa javna dela že davno nepoznana stvar. Tudi banovina je že v prvi jeseni ustavila vsa zadevna dela na cestah in prepušča lepo započete važne cestne projekte nedovršene. Prebivalstvo naših prometno zapuščenih vasi čaka in vprašuje, kedaj se bo z delom nadaljevalo. Sumljivo in nerazumljivo dolgo se letos tudi odlaga in zavlačuje nadaljevanje regulacije Savinje. Lani je bila licitacija za regulacijo Savinje v Beogradu že dne 18. januarja dokončno odobrena in oddana gradbeni tvrdki
Taškovič, ki je z delom pri tremerskem mostu pod Celjem začela že dne 4. marca 1935. Letos pa moramo b skrbjo ugotoviti, da še nismo dospeli niti do prve licitacije, dasi smo že v drugi polovici meseca marca.
Razpuščanje raznih režijskih in cestnih odborov nudi morda gotovim ljudem neke vrste trenutnega zadoščenja in užitka, na-
□dpjuuuuuuulii^^
Poštam in ostani član Vodnikove družbe !
□cpduuuuuuuuulij^
še gospodarsko življenje, naše neodložljive zadeve in armada nezaposlenih ljudi pa od takih dejanj in od te vrste političnih ukrepov nima ne koristi, ne zaslužka. Mnogo čujemo vsak dan o vefiki moči in vplivu, ki ga imamo sedaj že 9 mesecev. Ali je toliko važnejšega in za naše kraje mijnej-šega, da smo na najvažnejše naše gospodarske probleme docela pozabili.
|KINO SLOGA, teL 27'}0|
premiera •
Veseloigra senzacij in pustolovščin
Donogoo Tonka
Povest o neznanem mestu in neznani deželi ANNY ONDRA Ufa premiera danes ob 16., 19.15 in 21.16 vri.
Kot dopolnilo: Smučarske tekme in skoki v Planici 15. t. m.
Ob 14.15 uri Buck Jones ▼ senzaciji DVA NASPROTNIKA
PRVIČ V LJUBLJANI !
Matineja po Din 4.50.
lo predavanje o pesnikovem življenju in njegovem pesniškem ustvarjanju. Predaval je g. Slavko Savinšek, ki je izčrpno očital Gregorčičevo življenjsko pot in v zvezi ž njo razglobil njegove pesniške umotvore od prvencev pa do konca, do »Joba« in posmrtnic. Pesnikova slika, ki je stala na odru sredi zelenja, je oživljala pred poslušalci in ž njo vse težke življenjske borbe njegove, ki so brle vw tolikim najlepšim njegovim granesom, ali so mu naposled do neznosnosti zagrenile itak toliko prezgodaj se napovedujoči življenja večer in njegovi pesmi, prej tako ljubki m mSi, prikanile rezke trpkosti in gorjuposti.
Recitacija nekaterih Gregorčičevih pesnitev nom je poklicala v spomin one čase, ko je menda ni bfflo slovenske prireditve, ne da bi se bila na njej čtfla po kaka Gregorčičeva, ali recitirana affi zapeta. »V pe-pelničmi noči«, kdo je ne pozna.! Prav dobro jo je recitirala gdč. Kosmačeva. »Ujetega ptiča tožbo« je recitiral g. Coš, za njim pa Zoroevi dekletci Katri ca in Marica »Našo zvezdo« in »Mavrico«. Gdč. Ruša Fontičerva je v zadnjem hipu obolela, pa zato nisrmo sKšaiM Adamičeve »Pri zabeli«, ki bi naj jo bJla zapefc in bi jo bili 6preml jal .m klavirju prof. Srečko Kumar, ki se je zdaj stalno nastanil v Beogradu. Po kratkem odmoru je ga šolinčeva recitirala »Dekletovo moštev«, nakar sta sledila netfuoinkovatejši. »Soči« v recitaciji M. Pirnata in »Človeka nikar« v recitacji ge. Savinskove, katerima je g. Logonder Se dodal »Biser«, nakar je godalni kvartet (gg. Udov«, Perušek, RoSman, Sa-rinfet)
podal dve G. Rešcbejevi sonaftmi. Spored se je zaključil z zborno recitacijo ode »Oljki«, ki ie napravila oči vid en globok vDisk na občinstvo.
Prosvetni odsek >Dru§bva Slovencev v Beogradu« je s to prireditvijo menda zaključil svoj zimski program, na katerem so bile tri prireditve, posvečene našim književnim prvakom poluprateldega časa: Cankarju, Aškercu in Gregorčiču, in ae je tako kar najdostajneje oddoižfll n/rhove-rrau spominu. Občinstvo se je odzvak) v dokaj lepem številu njegovemu vebftn k tem prireditvam, ali bi se vendarle smelo trditi, da bi bil odziv mogel bati ie boljši. Pri »Gregorčičevem večeru« smo vedeli poslušalce, tka jih dotblej nismo videvali pri prireditvah »Društva Slovencev v Beogradu,« pa bi bfto le žefeti, da bi b3o tako tudi v bodoče. Ravno tako pa je twdi sa-želijivo, da bi se teh prireditev udeleževala v fiim največji men n&si serih sloji, ketibe™ rim so gotovo namenjene v prvi vnate m je tudi urejeno tako, da jim je udeležba omogočena ob zelo matfhnrh, res nesmrtnih stroških. Društveni propagandni odsek ima v tem pogledu brez dvoma ttko vedno nalogo, da zlasti t teh stojtti naše slovenske beograjske naselbine zaneti zanimanje za društveno prosvetno delo.
M ADAM STUZZI — Tavčarjeva trtica 4fl,
izdeloval ni ca steznikov, opozarja cenjene dame na svoje predvajanje
»Materinsko veselje"
pd »KODNI BBVUh 9. BhU
Domače vesti
• Dr. Nikol« Jagič doctor bonoria zagrebškega vseučilišča. Profesor dunajske medicinske fakultete dr. Nikola Jagič, sin slavnega našega rojaka, slavista dr. Vatro-8lava Jagiča, pride v začetku aprila v Zagreb, da prisostvuje pri počastitvi, ki mu jo izkazuje zagrebško vseučilišče. Prof. dr. Jagič je želel delovati na zagrebški medicinski fakulteti, a ker to ni bilo mogoče zaradi slabili tedanjih razmer, je ostal na Dunaju, kjer vodi zdaj eno najznamenitejših klinik Evrope, a spada tudi sam v vrsto naj-odličnejših internistov sveta. Da mu kot kapaciteti na področju interne medicine in kot rojaku izrazi svoje priznanje, ga je zagrebško vseučilišče imenovalo za častnega doktorja. Svečana promocija bo 4. aprila. Med svojim bivanjem v Zagrebu bo prof. dr. Jagič dvakrat predaval. Prvo predavanje je namenjeno profesorjem zagrebške medicinske fakultete in zdravnikom, drugo pa javnosti.
• Velikodušen dar angleškega podMja. Prejeli smo: Angleško podjetje The Ositral European Mineš Limited v Mežici je darovalo za >Dom kralja Aleksandra« v Št. Danijelu 50.000 Din, generalni ravnatelj Geor-ge Bargate pa še posebej 6.000 Din in Luise Bargate 4.000 Din. Podjetje in velikodušnim darovalcem izreka Akcijski odbor v imenu vsega obmejnega prebivalstva najr globljo zahvalo.
Helene Pessl
podeljuje pri nas po svoji osebni asistentki
2$. in 24« t. m.
BREZPLAČEN PRAKTIČEN POUK
o modernem negovanju lepote in obraza
Prosimo, da se pravočasno prijavite.
Drogerija
KANC IVAN Nebotičnik.
•	Smrt zaslužnega pedagoga. V Beogradu je umrl upokojeni inšpektor prosvetnega ministrstva prof. Jovan Kangrga. Doma je bil iz Like, visokošolske študije pa je dovršil leta 1806. v Beogradu. Potem je služboval na raznih gimnazijah v Srbiji, deloval pa je nekaj let tudi v inozemstvu. Kot inšpektor prosvetnega ministrstva si je pridobil velike zasluge pri organizaciji našega srednjega šolstva, priznan in cenjen pa je bil tudi kot strokovni pisatelj. Večina knjig za poučevanje nemščine na srbskih srednjih šolah je njegovo delo. Sestavljal je tudi veliki srb-sko-nemški besednjak in slovar, ki bi bil v nekaj tednih gotov. Vse svoje življenje in velike sposobnosti je posvetil znanosti in šolstvu.
*	Novi grobovi. Umrla je v Ljubljani gospa Anitonija Hawlina, vdova po viS>am gozdarskem svetniku. Pogreb bo jutri ob pod 17. s Poljanske ceste 18, k Sv. Križu. — V Kam/ničle i ulici 15. — Ljublijana VII. je umrla gospa Terezija Novakova, soproga železniškega upokojenca. Pokopali jo bodo danes ob 16. — V Slovenj«naricu je umri g. Ivan Kralj, mizarski mojster in posestnik, star 67 let. Pogreb bo jutri ob 16. — PokojnVn b'ag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje.
•	Državni strokovni izpit za pooblaščenega inženjerja je napravil v gradbenem ministrstvu v Beogradu g. inž. Milan Pajk, po rodu iz Ljubljane. Čestitamo!
*	Film »Triglavske strmine« se bo predvajal v Beogradu. Jeseniška podružnica Tu-ristovskega kluba »Skale?: nam poroča, da je ponudila omenjeni film v predvajanje Kolarčevemu narodnemu univerzitetu v Beogradu. Prvo predvajanje bo 24. t.m. ob 18-15. Če bo zanimanje dovolj veliko, se predvajanje ponovi. Pred predvajanjem filma bo kratko predavanje o Triglavu s ski-optičnimi slikami. Posrečeni film. za katerega so dali pobudo naši najboljši plezalci, med njimi Joža Čop, je v Sloveniji navdušil. Zato ni dvoma, da to deležen velikega zanimanja tudi v Beogradu.
DANES:
brezplačen pouk. o negi
Ljubljana, v marcu 1936.
Včeraj je prispela v Ljubljano mlada, Aarmantna dama. zastopnica slovite tvor-nice kosmetič^in izdelkov ELISABETH ARBEN, ki bo od danes popoldne dalje cenjenim damam brezplačno dajala vsa navodila o moderni kosmetiki, o negi obraza, kako morate uporabljati puder, kako rdečilo za ustne itd. Damo lahko obiščite popoldne v
Drogmfi „ABHIJA"
MR. PH. S. BORČIČ, Ljubljana, selenburgova i.
*	Tragična smrt dveh tihotapcev. Z Jezerskega nam poročajo: V torek ponoči so se odpraivili trije tihotapci po skrivnem prehodu čez mejo med Jezerskim in Tr-žičem. Ker je noč bila jtasna, so jih gra-mčarji opazili in tih pozvali, naj se ustavijo. Ker pa eo se tihotapci pognali v beg, prepričani, da se bodo v gozdu skrili, eo grandearji začeli streljati. Dva tihotapca sta obležala, tretjemu se je pa vendar posrečilo izginiti v noč. Č'm se je zdanilo, so ustreljena dva prenesli v jezersko mrtvašnico in v pokojnih dveh spoznali kmečka fanta Meglica iz Loma št.. 1. in Janeza Meglica iz Loma št. 13. V njunih nahrbtnikih je bilo okrog 23 kg saharina. Bila sta simpatična fanta, toda beda in meja ju je zvabila, da sta se vdiala tihotapstvu. V omenjenem grabnu so graraičarji že lani ustrelili dva tihotapca, ki ee na njihove pozive nista ustavila. Prebivalstvo pomiMuje nesrečnike in njihove svojce.
•	Društvo izložbenih aranierjev dravske banovine v Ljubljani bo imelo v soboto 2& t.m. ob 20. četrti občni zbor v Trgovskem domu v Ljubljani. V primeru nesklepčnosti bo zbor eno uro pozneje, t.j. točno ob 21. uri ob vsakem številu navzočnih članov, ki to veljavno sklepal. Za člane udeležba obvezna. Dnevni red običajen.
*	V Planini pri Rakeka se je oživela podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda. Želimo ji mnogo uspeha, da bi nadomestila zamujeno. Pozivamo tudi druge podružnice* da se prehude in prično z delom za narodno obrambo.
*	Nesreča romunskega letala v Bosni. Nad Dobojem je v velikih krogih letel trimotor-ni avion, ki je dajal signale bele in rdeče barve. Prebivalci so razumeli, da preti letalu neka nesreča, niso pa mogli pomagati. Letalo je odletelo proti Tesliču ln tam se je zrušilo na zemljo. Očividci so prihiteli na pomoč ter rešili iz razbitega letala pilota in neko elegantno damo. Po srečnem naključju sta ostala živa. Pilot se Je predstavil kot Nikola Oris. kapetan rumunske kraljeve garde in adjutant rumunskega kralja. Spremljevalka je njegova soproga Slava, rojena Živkovičeva iz Brekega. Zakonca sta potovala z letalom iz Pariza v Bukarešto. Pilot je izgubil orientacijo in tako se je zgodila nesreča. Kapetan Oris in njegova žena sta bila le neznatno poškodovana.
*	Najdena je zadnja žrtev katastrofe pri Mrcžnici. V reki Mrežnici je 100 dni ležalo truplo tesarja Ivana Veronovskega, ki se je s 6 tovariši ponesrečil pri gradbi mosta preko Mrežnice. Polagoma so iz vode izvlekli trupla 6 žrtev, truplo Ivana Veronovskega pa je prišlo po trudapolnem delu šele zdaj na površje. Tudi Veronovskega »o pokopali na pokopališču v Generalskem Stolu.
*	Strašna nesreča v rudniku. Blizu Koprivnice v Glogovcu je v rudniku delniške družbe »Mirne« zasulo 30 letnega rudarja Luko Kaplarja, ki je bil doma Iz bjelovar-ske okolice. Rudar Kaplar in njegov tovariš Stepan Hudič sta delala v nekem stranskem rovu. Ko ie šel na šiht, ]e imel Kaplar slutnje nesreče in rudniškemu inženjer-ju je dejal, da je stena v rovu menda zrahljana. Inženjei mu je svetoval, naj postavita s tovarišem nove stebre. Kaplar in Hudič sta se takoj lotila tega dela in, ko sta postavila podporni steber in je Kaplar namestil tudi prečko, je tekel njegov tovariš v glavni rov po nov steber. Kaplar je z rokami držal prečko, s hrbtom pa se je upiral ob steber. V glavnem rovu je Hudič slišal, da se nekaj ruši, a ko je pritekel nazaj, je bil Kaplar že zasut. Delavci iz drugih rovov so se takoj lotili odkopavanja. Zasuti rudar se je še kake dve uri oglašal, ko so ga pa po 3 urnem delu odkopali je bil že mrtev. Obdukcija je ugotovila, da ni imel hudih poškodb in da ga je zadušilo. Vzroke nesreče preiskuje komisija.
*	Požar v Stranjah pri Kamniku. Ne. davno zjutraj je začela goreti šupa male posestnice Ivane šprukove v Stranjah pri Kamniku. Požar se je razširil na hlev ta svinjake. Zgorelo ii je vse razen male hiše. Kravo ta tri prašiče so ji pomagali re_ šiti sosedje, škoda je poravnana z zava. rovalnino. Požar je po neprevidnosti zanetil najbrž kak brezposelni popotnik, ld je prenočeval v šupi
NOCOJ JE OTVORITEV VELIKE POMLADANSKE REVIJE, ki se bo predvajala v Kazini od 21. do 29. marca, vsak dan ob pol 21, v nedeljo ta na praznik tudi ob 16.
Predprodaja vstopnic pri J. SLATNARJU, Selenburgova ulica ln L. ROTU, Mestni trg.	Sedeži so numeriranL
*	Čakor spet pod snegom. Po nekaj tednih so šele v soboto otvorili redni avtomobilski promet na vseh čakorskih cestah. Naj-dalje je promet počival na progi Andrijevi-ca-Peč ter na cesti Berane-Peč- Ta cesta 4e od zdaj spet zasnežena na razdaljo kakih 16 km in je promet ustavljen. Na Čakorski planini je za poldrugi meter novega snega. Se pred nekaj dnevi je bilo na planini nenavadno toplo, zdaj pa je temperatura spet na ničli in pod njo
*	v loncu se valijo stotaki. V Gornjem Hrasču pri Čakovcu je neka kmetica nasedla v svoji praznovernosti ciganski slepariji Neki ciganski mladenič ji je pokazal star lonec, v katerem je bilo nekaj cunj in papirja. Pravil ji je da ima ta lonec čudodelno moč in da se vali v njem denar. Če da kdo v lonec recimo 100 Din, se bo v njem v nekaj dneh izvalilo še kakih 10 stotakov. Cigan je dal v čudodelni lonec nekaj srebr-njakov in lonec zapečatil. Po treh dneh se je z loncem vrnil, ga odpefatil ter stresel iz njega kup srebrnega denarja- Praznover-na kmetica je bila o čudežu trdno prepričana in v lonec je dala valit vse svoje stotake, ki jih je bila izkupila za prodane svinje. Cigan ji je lonec zapečatil in kmetica ga je postavila na peč. Cigan je obljubil, da bo prišel po enem tednu lonec odpečatit. Ker ga ni bilo, je kmetica lonec odprla sama ter našla v njem samo cunje in papir. Vsa vas se roga osleparjeni ženici, s Čimer pa ni rečeno, da ne bi bili imeli cigani precej uspehov v okolišu tudi pri drugih prazno-vernih ljudeh.
ŽENE ZAMOREJO PO VEČKRATNI NOSEČNOSTI z dnevno uporabo pol kozarca naravne
FRANZ - JOSEFOVE
grenčice. užite na tešč želodec, doseči lahko izpraznjenje črevesja in urejeno delovanje želodca.
FRANZ - JOSEFOVA
voda — je davno preskušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod.
Ogl. reg. s. br. 16465/36
*	Beg nevarnega zločinca. Na državnem posestvu Belju sta leta 1934. delavca Ivan Bošnjak in Henrik Šmit ubila uradnika Mio-dragoviča- šmit je bil obsojen na dosmrtno ječo, Bošnjak pa na 20 let roblje. Te dni je kasacija potrdila obsodbo in okrožno sodišče v Somboru je v spremstvu nekega paznika poslalo Bošnjaka v kaznilnico v Poža-revac. Blizu Stare Pazove je Bošnjak skočil iz vlaka in pobegnil, čeprav je bil okovan. Po vsej okolici so ga iskali, a ga niso mogli najti. Zasledujejo ga zdaj s tiralico po vsej državi.	,
*	Pred poštno izpostavo »Planica« pod veliko skakalnico so se našle smučke s palicami, kupljene pri tvrdki Kolb in Pre-dov.ič, Ljubljana. Dobijo se pri A. Koren-cu, poštnem uradniku pošte Jesenice na Gorenjskem.
*	Obledele obleke barva v različnik bar. vah in piisir« tovarna JOS. REICH.
Iz Ljubljane
n— JoSks Jolatin «0 letnik. Na Jožefovo je praznoval g. JoŠko Jelačin, gnani gospodar na Dolenjski cesti, 60 letnico rojstva. Le kdo bi mu prištel lest križev pri izredni čilosti na duši in telesni Seveda, kraškega rodu je; kraško podnebje, v katerem je rasel v mladost, je ustvarilo trdnega in zdravega. Mlad je prišel v Ljubljano se učit trgovine Tu je lahko v dobri šoli spoznal, kako se je treba z varčnostjo in vztrajnostjo oprijeti poklica in gospodarstva. Če hočeš napredovati, Z marljivostjo si je pridobil in lepo uredil današnjo domačijo na Dolenjski cesti. Njegova gostilna je med tistimi, ki so v ljubljanski okolici na najbolj šem glasu. Starejši ljubljanski meščani vseh stanov so tu redni gostje. Svojih narodnih dolžnosti se je vedno zavedal. V občinski upravi na Rudniku je bil že večkrat odbor nik. Mnogoštevilni znanci mu želijo, da bi tako čil učakal še lepo vrsto let.
u— Za olepšavo ljubljanskega mesta. Mestna vrtnarija pravkar pripravlja za Ljubljančane novost ki bo mestu nedvomno v okras. Na Hribarjevem nabrežju tik čevljarskega mosta so začeli ta teden vrtnarski delavci saditi plezalke Sredi opornega zi-dovja Ljublianičine struge namreč je mecer široka ploščad ki so jo očistili razne nesnage. nanjo navozili črne prsti ln zasadili mladike- l6to bodo izvršili na nasprotni strani, na Cankarjevem nabrežju. Te plezalke se utegnejo v prihodnjih mesecih razrasti v tako dolžino, da se bodo spenjale globoko dol do vodne gladine in tako zakrile precej umazan zid s svojimi zelenimi lističi. Zgoraj na vrhu opornikov so v presledkih izmenjali razpadlo ograjo z novo in poleg obrežnega zidovja vsadili vrsto mladih vrb, ki bodo mnogo pripomogle k lepšemu licu obeh natrežij. Posebnost pa bo vsekakor obstajala v tem, da bodo spletli čez strugo tako zvani verižni most (Ketr tenbriicke). Tako olepšavo v sredini ljubljanskega mesta bo golovo pozdravil sleherni Ljubljančan.
■ CDlCDlCZJiaiCDBCDlOBOBCr)!
ODVETNICA Dr. Mila Frlan — Jernejčič
je otvorila pisarno in jo pridružila očetovi pisarni dr. Furlana Franceta, advokata,
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 4 L ■oKoioioioioioioaoa
u— Z magistrata. Predsednik mestne občine je izdal naslednjo okrožnico: Vse mestne uslužbence opozarjam, da je nedopustno in prepovedano uporabljati katerasikoli službena vozila (motorna, uprežna, kolesa i.t.d.), uradne naprave (službene prostore, inventar in potrebščine) kakor tudi mestne delovne moči v izven-uradne ln zasebne svrhe, todisi zase, bodisi za druge osebe ali korporacije. V izjemnih primerih daje dovoljenja za tako uporabo predsednik mestne občine. Za točno izvrševanje te odredbe so odgovorni načelniki uradov in podjetij, ki so jim službena vozila, uradne naprave in mestne delovne moči podrejeni. Proti kršilcem te odredbe se bo postopalo po disciplinskih predpisih.
u— Angleško društvo v Ljubljani vabi članstvo k današnjemu predavanju Mrs. Lewis o angleških, škotskih, irskih in he-bridskih narodnih pesmih ob pol 21. v društveni knjižnici, \Volfova ulica l/I. V ponedeljek 23. t m. pa bo ob 18. v Hube-dovd dvorani Glasbene Matice koncert angleške narodne pesmi, ka je namenjen širši javnosti. Vstop prost.
u— Društvo za raziskovanje jam v Ljubljani priredi v torek 24. t. m. ob 18. v mineraloškem institutu univerze predavanj« s skioptičnimi slikami o gospodarskem pomenu Križhe jame. Predava višji svetnik g. inž. Hočevar Alojzij. — Po predavanju bo v istem prostoru občni zbor. Na dnevnem redu je poleg običajnih poročil tudi iz-prememba prarvil.
u— filozofsko društvo priredi drevi ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi predavanje g. prof. dr. M. Hribarja o kavzalno^ti. Vabljeni vsi, ki se zanimajo. Vstop prost.
Zvočni kino IDEAL 4
DANES	DANES I
premiera velefilma	I
Ciganska rapsodija 1
V glavni vlogi:	I
Charles Boyer — Loretta Tonng ■
Originalna ciganska godba! ■ Novi šlagerji!	I
Predstave ob 4., 7. in 9.16 zvečer ■
u— Dramatski odsek društva »Delo in el^istenca« poverjeništvo za Šiško m Bežigrad, priredi drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice Molierovo burko v treh dejanjih »Skapenove zvijače«. Ker je čisti dobiček namenjen za prehrano brezposelnih članov istega društva, vabimo vse socialno čuteče, da s svojim obiskom podprejo poverjeništvo v tej plemeniti akciji.
u— Slovensko stenografsko društvo v Ljubljani javlja, da bo redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v nedeljo* 29. t m. ob 10. dopoddne v trgovski akademiji, Blehve;sova cesta 8.
u— Plezalna tehnika mora biti vsakemu planincu poznana. Seznanil Vas bo o njej teoretično naš znani alpinist UroS Zupančič v ponedeljek zvečer v alpinistični šoli TK Skale. Začetek točno ob 20.
u— Ljubljanski godalni kvartet nastopi v ponedeljek 23. t.m. zvečer v dvorani kina Sloge. 2e pri jesenskem koncertu je kvartet navdušil s svojo virtuozno in ubrano igro. To pot bomo čuli kvartete Beethovna, Faureja. Rimsky-Korzakova, Liadova, Boro-dina in Glazunova. Kvartet tvorijo gg. Ptei-fer. Stanič, šušteršič in Muller. Pozdravili moramo dolgo pričakovani slovenski godalni kvartet in podpreti idealno delo njegovih članov z obiskom koncerta- Vstopnice prodaja Matična knjigarna.
u— Društvo >Dom visokošolk«. V soboto 21. t.m- bo z začetkom ob 15. v Domu visokošolk. Gradišče 14, izredni občni ztor. Ker bo na dnevnem redu izprememba pravil in jjoslovnika. je udeležba za članice strogo obvezna.
u— Borba ia eksistenco- Mestno poglavarstvo je nedavno razpisalo 40 mest dohoda rs t ven i h paznikov. Prošnje morajo bili vložene do 26. Lm. pri personalnem rele-ferentu mestnega poglavarstva. Kako huda je borba za ta skromna mesta, je očitno iz dejstva, da prihajajo zadnje dni ljudje kar v trumah na okrajno sodišče v oddelek za poveritve prepisov listin. Tudi državno tožilstvo ima mnogo posla zakaj vsak p*o-silec za to mesto mora predložiti potrdilo o svoji neoporečnosti. Računajo, da bo za ta mesta najmanj 500 prosilcev.
ELITNI KINO MATICA
TELEFON ti—M
DANES OB 4., 7. H. m 9.15. URI premiera sijajne komedije ADELA SANDROCK - LUCY ENGLISCH v
BORBA Z ZMAJEM
2 URI nepretrganega smeha in grohota. FILM. KI JE V INOZEMSTVU DOSEGEL REKORDNI DSPBH. Film, katerega priporočamo vsem, ki trpe na slabem razpoloženju. SMEH	GROHOT	SMEH
Rezervirajte vstopnice	Predprodaja od 1 i. do pol 13. are
M s,-
u— Škofovsko palico v grmu Je našel g. Jože Vagaja, mizarski pomočnik v Staneži-čah pri Št. Vidu nad Ljubljano ln jo kot prijatelj »Jutra« takoj poslal v naše urod-nišlvo. Seveda ne gre za nikak cerkveni -op, marveč se je le jesenova mladika tako krasno zaokrožila in dobila še na splošče-nem deblu lepe vzporedne gravure, da je v resnici taka. kakor da jo je napravil velik mojster. Je pa le narava spet enkrat pokazala. da sama ustvarja najboljše mojstrovine. Za pozornost g. Vagaji najlepša hvala!
u— Avtomobilska nesrefa dr. Deheljaka.
Preiskovalni sodnik, sodni pristav g. Gu-tenšek je končal preiskavo zaradi avtomobilske nesreče zdravnika dr Uvidona De-beljaka. Zaslišal je 20 prič, ki so po svojih vtiskih opisale avtomobilsko nesrečo, ki se je zgodila 2. t.m. ponoči na Celovški cesti in katere žrtev je postal sluga rudarskega glavarstva Ivan Usar. Državno tožilstvo bo v kratkem dvignilo proti dr. Debeljaku obtožbo po čl. 205. k. z. zaradi malomarne usmrtitve.
u— Težavno delo. Na Marijinem trgu so včeraj pasanti opazovali, kako so mest. ni delavci vlačili čudne železne stvore iz podzemske transformatorske postaje pri moškem stranišču pod triroostjem. Deto so v redu napravili s Škripcem ta dvigali. Naposled so dva transformatorja postavili na prostor pred staro, zdaj Mayerjevo hišo. Popoldne so ju odpravili na svoji določeni mesti Oba transformatorja porabi, jo za novi električni kabel, ld je napeljan od Zmajskega mostu proti trvornici usnja »Hndus«. Pod Zmajskim mostom so namreč napravili primerno in dobro zavarova. no mesto, kamor bodo postavil! en tra. nsformator zaojačenje toka, drugega pa v tvornici. Tvornica računa, da bo mnogo prihranila na stroških za pogonsko sBo.
u— prometne nesreče bre» koi»ca in kraja. Zadnji čas skoraj ne mine dan, da ne bi imeli nevesele prilike, poročati o karam bol ih. Tako je v sredo popoldne So. fer nekega avtobusnega podjetja na Smartinski cesti prevrnil 81etnega šolarč_ ka Avgusta Oplotnika iz Novih Jarš. So. fer je pravkar prehiteval nekega voznika, ki je v isti smeri vozil pred njim, pa je krenil malo predaleč na levo ta zavozil v dečka, ki je prišel pod levo kolo avtobusa in obležal s precej hudimi ranami na glavi ln na trebuhu, da so ga morali prepe. ljati v bolnišnico. Istega dne dopoldne je neki hlapec dirjal z dvovprežnim vozom 1» Masarykovi cesti, pa je na križišču Resi je ve ceste zadel ob neko mlado Ljub. ljančanko, ki ai je pri padcu precej poškodovala desno nogo, obenem pa je prestala mnogo strahu. Pred dnevi je neki Šofer z osebnim avtomobilom zadel na križišču Miklošičeve ceste ta Tavčarjeve ulice ob nekega kolesarja, ki se mu je pri karam, bolu občutno pokvarilo kolo. medtem ko je sam na srečo odnesel zdravo kožo.
u— Tatovi koles otvarjajo sezono. Ta_ to vi, ki jim je bij ▼ mrzlih mesecih najljubši predmet njihovega prometa zimski plašč, so z nastopom pomladi začeli po. lagoma prehajati na drug sezonski pred. met: po mestu ta okolici so se v izredni meri začele množiti tatvine koles. Samo od srede do petka so bili policijski upravi prijavljeni Štirje primeri. V Jelovškovi ulici je nekdo odpeljal črno pl^skano kolo znamke »Dtirkopp«, na Tyr§evi cesti kolo enake barve, znamke pa »ESKAc, prav tako na TjrrSevi cesti kolo znamke »Puch« ta na Poljanski cesti kolo iste znamke. Zadnje kolo so Se Iste noči našli v Tomšičevi ulici. S tatom je izginila samo svetilka na električni dtaamo.
u— Tatvina lisičj h kož. Ivan Babnik v Dobrunjah je bil 8. februarja ponoči okra. d©n za osem ustrojenih lisičjih kož. Kot dober lovec je na vsako kožo dal svoje znamenje. Dolgo niso mogli štepanjski orožniki izslediti tatu. Naposled pa so ga le dobili. Orožniki so namreč nasvetovaH okradencu, da naj vsem ljubljanskim trgovcem s kožami javi, da so mu izginile lisičje kože s tem ta tem znakom. Te dni so prijeli orožniki pravega tatu v daljnem hribovskem naselju pri Trebeljevem, ml a. dega krojača Jožeta, ki je tatvino priznal šel je iz Dobrunj ponoči domov v tri ure oddaljeno naselje Volavlje to je mmogre. de sunil kože. Drugega dne Se je odpeljal daleč tja na Gorenjsko v Šenčur pri Kra_ nju, kjer je nekemu špekulantu prodal vseh lepih osem kož za 200 Din. Ta mu je obljubil celo, da mu bo dal Se nagTado 100 Din, če jih dobro proda. Ko mu je Jože omenil, ia niso kože pošteno pridob. *ljene, je možak pristavil: »Kože, ld pridejo k meni tafco v roke, je kakor bi jih v jamo zakopal«. Ta špekulant je kože pro. dal v Ljubljani nekemu trgovcu s kožami za 600 Din in ta neki trgovki s krznom za 1126 Din. Trgovka je bila previdna ln Je o zadevi obvestia orožnike. Babnik sam je spoznal lisičje kože za svojo last. O zadevi bo govorilo še sodiščr
Iz Celi'
e— Planinsko predavanfe SPD. V sredo 8. aprola ob 20. bo predaval v dvorana Ljudske posojilnice sloveči planinec Martin Mayer iz Monakovego o sloviti gori Grandes Jorasses. katere severno steno je prepleza«! 'a ni v juniju.
e— Ugotovitev .glede volitev pri Merkurja. Glede »popravka«, ko smo ga objavili včeraj, ugotavljamo, da je bil končni izid voflitev cdjskegn delegata za glavno skupščino Merkurja v Zagrebu ugotovljen že takoj po votitrah t nedeljo in da je
bilk) naše poročilo o zmagi kandidatne liste št. 2. popolnoma točna Rezu+ta* je ugotovila volilna kormsoia. Vse druge trditve so napačne.
e— Samomor pri Sterah. Dopis ta Štor glede samormna, ki smo ga objaviii v četrtek, poprarvi] juno v toliko, da je samomorilec 28 letno posestnikov sin Jakob Udovič (in ne 24 letni Ivan Udovič) i« St. Janža no»d Storami. Samomora ni izvršil zaradi bede, marveč zaradi nesrečne ljubezni. Pod vlak je skočil v ponedeljek ob 11.30 Samctnor je izvršil vpričo svoje izvolifanke.
Kino Union. Danes ob 16..10 in 20.30 Ar 'lm »Kraljevski valček« in zvočni ted-mrk.
Iz Maril
a— Predavanje z zvočnim rimom. V nedeljo 22. t. m. ob 10.30 bo predaval v dvorani kina »Union« g. dr. Leo Trauner »t Zagreba o razvoju moderne farmacevtske kemije. Obenem se bosta predvajala krasna zvočna filma »Shranjena sončna energija« in »Malarija«. Prireditev se bo vršila pod okriljem tukajšnjega zdravniSkeera druStva in je namenjena vsem slojem. Vstopnine nI a— Tekma šahistov. Te dni so se vse še viseče in ne igrane partije odieTale. tako da je letošnje tekmovanje zaključeno. Rezultati tega zanimivega in napetega tekmovanja so bili naslednji: L in 2. nagrado Bi delita dr. Lippai in prof. Stupan, ki sta dosegla po 9 točk. III. in IV. Lešnik hi Konič z 8 in pol, V."Kukovec z 8, VL Bkm s 6 in pol točkami Nenagrajeni so oetali Lobkov s 4 in pol. Mešiček 4, Pergler 8, Sterniša 2 in pol Šuštar 1 in pol in Dobrila z 1 točko. Za naslov prvaka Maribora bo te dni mateh med dr. Lippaijem in prof. Stupanom, in sicer na dve dobljeni partiji Razdelitev nagrad se je vršilo včeraj »večer v kavarni »Central« in so prejel! nagrajenci denarna m praktična darila.
a— Upravnik delavnic drž. žeL g. Andrfja Jovič j« premeščen za upravnika delavnic drž. železnic v Nišu.
a— Sirk razstavlja v Skoplju. Član mariborskega umetniškega kluba »Brazda« g. prof. A. Sirk je razstavil v Skoplju 64 svojih del v olju. akvarelu, linorezu in oglju. Skoplje je našega zelo produktivnega ma-* riborskega umetnika sprejelo z nepričakovanim zanimanjem.
Z. K. D.
DANES OB POL 3 URI
Otto Walltrarg
v sijajni šali
VELETURIST
SMEH
SALA
SMEH
a— Drav&ka sekcija organizacije državnih pogodbenih poštarjev sklicuje sestanek pogodoenih poštarjev za nedeljo 22. t m. ob 15. v dvorano pri Orlu v Mariboru.
a— Premiera. V torek 24. t. m. bo v tukajšnjem gledališču premiera znamenite drame »Siromakovo jagnje.«
a— Nova postojanka CMD. Te dni je bil pri Sv. Treh kraljih nad Marenbergom ustanovni občni zbor podružnice Ciril-Metodo-ve družbe. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika posestnik Adam Friderik.
*— Maribor dobi odvetniški dom. V sredo zvečer je bil v sobi št. 33 m okrožnem sodišču sestanek mariborskih odvetnikov, na katerem je govoril dr. Urbane iz Ljubljane o novi odvetniški tarifi. Na sestanku se je napravil sklep, da se del kaprtale, ki je naložen v odvetniškem fondu pri ljubljanskem Pokojninskem zavodu, m«ve-stšra v Mariboru v obliki odvetniškega doma, ki naj bi stal v bližini sodišča. 'Arhitekt inž. Dev je no sestairiku pokazal ta raztolmačil svoje načrte.
a— Žena je govorila na moževem grobu. Na Jožefovo popoldne se je obiskovalcem pobreškega pokopališča nudil redek pri7or. Ob priliki pokopa trgovskega potnika Maksa Nazaradzkija je spregovorila ob moževem grobu pokojnikova žena. kar je gotovo redek dogodek.
a— Dva nova avtobasa iz Nemčije znamke MT1F za 9000 mark so v smislu sklepa seje vodstva MP v sredo zvečer nabavila Mestna podjetja. Avtobusa bosta vozila na težjih progah.
Iz življenja na deželi
Iz škofje Loke
šl— Kolu jugoslovanskih sester so darovali člani razpuščenega škofjeloškega ob. činskega odbora 200 Din namesto venca na grob svojemu sodelavcu g. Josipu Deisin-genju.
šl— gkofjeločane opozarjamo na izreden užitek, ki se nam obeta v soboto v domu. K nam pride koncertirat Ljubljanski Zvon, ki praznuje letos 30 letnico svojega obe to ja. Na sporedu bodo naše narodne pesmi, o katerih vemo da todo ugajaie. Posetite koncert!
Z Jesenic
a— Kino Radio predvaja danes in jutri v nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. pop.) velefilm >Casanova XX. stoletja«, Med dodatki tudi kulturni film »Pustolovščina male opice«. _ Sledi za praznik sovjetski film »Sama«.
Iz Ptuja
j— Osebna vest Iz Ptuja se poslavlja priljubljeni sekundarij bolnišnice g. dr. Mun-da. Premeščen je v bolnišnico v Mariboru.
j— Kino bo predvajal v soboto ob 20. in nedeljo ob pol 19. in pol 21. film »Petro-grajske bele nočic Predigra kulturni film in Fozov tednik
★
RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja drevi ob 20. in jutri ob pol 4. popoldne in a zvečer zvočni film »Bolero«. Dodatek: Nor ~
»JUTRO« it 68
= 5
Sobote, 2L HL 1936
Goipodarit?o
Naše klirinške terjatve in naši dolgo
Naše klirinške terjatve v inozemstva znašajo 750 milijonov Din
Maše terjatve in aaši dolgovi v kliringih
Po najnovejših podatkih Narodne banke »a je saldo našega kliringa z Nemčijo v tednu od 12. do 19. t. m. ta malenkost zmanjšal na 467.5 milijona Din nasproti 470 milijonom pred enim tednom in 440 milijonom pred 14 dnevi. Ta dan s«, bila po kronološkem vrstnem redu izvršena i t-plačila do avize št. od 14. julija pret. »eta.
V kliringu z Italijo se saldo polagoma krči. Dne 19. t. m. je znašal italijanski klirinški dolg 159 milijonov Din nasproti 160.7 milijona »in pied tednom in 162.5 milijona Din pred 14 dnevi. Saldo v kliringu z Bolgarijo Be je za malenkost povečal na 0.6 milijona Din (prejšnji teden 0.53). v kliringu s Turčijo pa na 2.1 milijona Din nasproti 2 milijonom pred enim tednom.
Stanje naših klirinških terjatev in klirinških obveznosti na dan 19. t. m. nam laže. da so naše terjatve v inozemstvu v aktivnih kliringih še enkrat večje nego zna-lajo naše klirinške obveznosti nasproti inozemstvu v pasivnih kliringih. V primeri s koncem januarja so znašale 19. marca naše klirinške terjatve v inozemstvu v milijonih Din:
konec jan. 19. marca v Nemčiji	465.3 467.5
v Italiji	169.9 159.0
v Grčiji	44.6 43.8
v Grčiji (komp. boni) 22.0 22.5 v Turčiji	1.6	2.1
v Bolgariji	_0.1__0.6
703.5 695.5
Skupna vsota naših klirinških terjatev v Inozemstvu se torej giblje na višini okrog 700 milijonov Din in je v primeri s koncem januarja le za malenkost nazadovala. V tej vsoti pa seveda niso upoštevane ter-
jatve, ki so ostale v Italiji po 18. novembru lanskega leta, ko je bilo ukinjeno vplačevanje v italijansko-jugoslovenski kliring od strani italijanskih dolžnikov. Po podatkih Narodne banke znašajo na oenovi prijav naših izvoznikov te terjatve naših izvoznikov. ki niso prišle v kliring, okrog 36 milijonov Din. Če upoštevamo še zamrznjene terjatve v Madžarski tedaj vidimo, da se gibljejo dejanjsko naie terjatve v inozemstvu na višini okrog % milijarde Din.
Tem terjatvam v kliringih stoje nasproti naše obveznosti v pasivnih kliringih, ki so znašale 19. marca v primeri > koncem januarja v milijonih Din:
konec januarja 19. marca
v CSR	167.3	195.1
v Franciji	87.7	91.7
v Braziliji	17.4	15.0
v Belgiji	9.0	12.5
v Švici	10.0	11.4
v Rumuniji	12.0	8.0
v Poljski	6.9	8.0
	310.3	341.7
Naši klirinške obveznosti v inozemstvu bo se torej od konca januarja do 19. marca povečale za okrog 80 milijonov Din. Predvsem je narasel naš klirinški dolg v Češkoslovaški, ki je znašal ob koncu lanskega leta 156 milijonov Din in se je sedaj povzpel na 195 milijonov. To povečanje salda je posledica znatno naraslega uvoza iz Češkoslovaške (zlasti uvoza tekstilnih sirovin) odkar so v veljavi gospodarske sankcije nasproti Italiji Če gornjo vsoto naših obveznosti okrog 340 milijonov Din odbijemo od vsote naših terjatev v inozemstvu v višini 750 milijonov, tedaj vidimo, da so naše terjatve nasproti inozemstvu za okrog 420 milijonov večje nego naše obveznosti.
Razve] naše rudarske produkcije
Iz podatkov, 14 jih objavlja Narodna 'banka ▼ svojem četrtletnem poročilu za :sadnje lansko četrtletje, posnemamo na. slednje zanimive številke o gibanju naš© .rudarske produkcije v lanskem letu.
produkcija premoga je bila lani neko. L£ko večja nego v predhodnih dveh letih, seveda pa š hudo zaostaja v primeri s produkcijo v letih dobre konjunkture. Skupaj je lani znašala produkcija premo, ga v Jugoslaviji y primeri z zadnjimi leti kakor sledi:
leta 1929	5,635.000 ton
eta 1933.	. 4,149.000 ton
leta 1934	4,293.000 ton
leta 1935.	4,378.000 tem
V primeri z rekordno produkcijo v letu 1929 smo do leta 1933. padli za pol drugi milijon ton. V zadnjih dveh letih pa se je produkcija zopet povečala, in sicer v celoti za 226.000 tem
Znaten razmah kaže v zadnjih letih ostala naša rudarska produkcija, kakor je razvidno iz naslednje primerjave (v tisoč tonah)-
		ruda		
	bakrena	svinčena	železna	bavksit
1931.	457	371	133	62
1932.	279	555	27	67
1933.	575	668	52	80
1934.	662	745	179	86
1935	592	747	220	190
Kakor je iz zgornje primerjave razvidno je produkcija bakrene rude v letu 1932. precej nazadovala. V naslednjih letih pa se je zopet naglo dvignil«, vendar je bila lani nekoliko manjša nego v predlanskem letu. Stalno pa se dviga produkcija svinčene (svinčeno-cinkove) rude, predvsem zarad5 razvoja rudnika v Trepči. Produkcija železne rude* ki je znašala v konjunkturnem letu 1929. še 428.000 ton, je v letu 1932. padla na komaj 27.000 ton. potem pa se je zopet pričela naglo dvigati, tako da smo lani dosegli zopet več nego polovico prodnike*je pred krizo. To povečanje je v zvezi z zopetnm izvozom železne rude. Izredno nagel raovoj kaže v zadnjih letih produkcija bavksita, ki se je samo lam v primeri s prejšnjim letom več nego podvojila. Poleg gornjih 4 najvažnejših rud je omeniti še produkcijo pirita, ki se je prejšnja leta gibala med 16.000 do 26.000 ton, lani pa se je naglo dvignila na skoro 80.000 ton. Znatno povečanje beležimo tudi pri produkciji kromove rude, ki je lani znašala 60.400 ton, nasproti 47.400 tonam pred enim letom in 23.400 tonam v letu 1933.
Pri k maščobi nagnjenim
učinkovito podraži stalna uporaba naravne
FRANZ * JOSEFOVE
gienčice — delovanja črevesja
Ogl reg S. or 80*74/36
Zaposlenost v Jugoslaviji
Osrednja uriui za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavlja podaitike o gibanju števila zavarovanega članstva pri vseh krajevnih organih za januar. V tem mesecu je bilo povprečno zavarovanih 548.309 delavcev in nameščencev. V primeri z decembrom je tu zabeležen sezonski padec za 23.109 članov. če po število članov primerjamo z istim mesecem lanskega in predlanskega leta tedaj vidimo, da je bilo letos v januarju število Sla nov za 41.815 večje nego lani, povečanje nasproti januarju 1934 pa znaša celo 64.077 članov ali 13.3%. V januatrju zadnjih let se je gibatlo število zavarovanih članov, kokor sledi: jan. 193c 583.374 januarsiki maksimum jan. 1933. 482.449 januarski minimum jan. 1934 484.232 jan. 1935. 506.496 jan. 1936. 548.309
V	primeri z najvišjim januarskim stanjem ▼ letu 1930., ko je število članov znašalo 583.37-4, je letošnje januarsko stanje članstva le še za 35.056 manjše (za 6%). dočim je v primeri z januarskim min itn cm v letu 1933 število za 65.860 večje (za 13.7%)
V	primeri z lanskin januarjem beležijo pajvečjri odstotek prirastka članstva okrožni uradi v Banjaluki (4-21.8%), v Dubrovniku ( + 15.9%). v Nišu (+12.99/®) m v Osijeku ( + 10.5%). Ljublianski okrožni urad beleži v januarju v primeri z lanska januarjem le povečanje za 3.3%. V januarju letošnjega leta smo imeln vsega 75.087 zavarovancev, to je za 6486 afll za 9.4% več nego v januarju 1934., ko smo zabeležili najnižje stenje. V primeri z najvišjim stanjem v januarju 1930, ko je bilo v 91ovenijii zavarovanih 90.236 delavcev pe zaostaja še za 15.151 članov afli 16.8% (v vsej državi le za 6%).
Povprečna dnevna zavarovana mezda pri vseh krajevnih organih SUZORja je znašala v januarju 21.40 Din, to je za 0.44 Din manj nego v lanskem januarju. Skupni zavarovani zaslužek pa je znašal v januarju 2933 milijona Din t. j. za 16.8 milijona Din več nego v lanskem januarju in za 28.^ mili »ona Din več nego v predlanskem januarju.
Gospodarske vest«
= Priročnik o obrtnem prava Strokovnjaki ministrstva za trgovino in industrijo, ki so sodelovali pri sestavi obrtnega zakona in stalno dVajo pri njegovem izva. jan ju, pripravljajo sedaj prjr jinik q tem

Ce&r otroci ie vedo-....
če pere mamica t Schfditovhn Radionom, p gre delo hitro in brez truda izpod rok; in potem ni mamica prav nič utrujena — ampak je vedno tako dobre volje. Saj je pa tudi lahko — kajti Schichtov Radion opere brez truda pertlo veliko bolj čisto, kakor bi ga oprale najbolj pridne roke ob najhujšem naporu. In kako preprosto je to: najprej raztopi Radion v mrzli vndi in ko raztopina s perilom zavre, kuhaj 15 minut. Nato perilo izperi najprej v topli, potem pa še v mrzli vodi — in perilo bo belo kakor sneg.
Schichtov RAD
pere
vse
pere sam
zajkomi. Poleg zakona samega bo priročnik vseboval vse uredbe in pravilnike, ki so do ^anes izšli, vsa urama navodila in pojasnila ministrstva, sklepe državnega sveta in' ministrstva, izdane o posameznih konkretnih stvareh od -ineva. ko je zakon sto. pil v veljavo, pa do dneva izdaje priročnika, z vsemi potreontrru pojasnili jn razlagaj tistih določb ->nrtaega zakona, ki jih do danes ni še pola. nila judikatura ali jih niso pojasnila iia*»'na navodila ministrstva. Priročnik bo pojasnil tudi vse tiste določbe, ki so krivo natisnjene ali sti_ lizirane. Posebno se bo ozirala na določbe ostalih veljavnih zakonov, ki so v kakršnikoli zvezi z obrtnim zakonom, zlasti na načrt novega zakona o gospodarskih zadrugah. Ker je pričakovati po izjavi mL nistra za trgovino in industrijo v narodni skupščini dne 9. marca t. 1. <Ja bo obrtni zakon revidiran ta noveliran, bo priročnik vseboval tudi formalno besedilo novele, če bo do dneva, ko priročnik izide, prišla že iz narodnega predstavništva. Vsekako bo pa priročnik dejansko . obsegal predmete revizije in novele, tako da bo v njem vse gradivo obrtnega zaikona- Delo bo tešlo najkasneje do jeseni.
= Povečanje češkoslovaškega »zveza v Jugoslavijo. Po statističnih številkah- ki jih objavlja češkoslovaški državni statistični urad. se je izvoz fz Češkoslovaške v Jugoslavijo letos znatno povečal in je znašal v prvih dveh mesecih t. 1. 60.3 milijona Kč. dočim je lani v istem razdobju znašal le 34.0 milijona Kč. Povečal se je tudi češkoslovaški uvoz iz Jugoslavije, toda ne v toliki meri in je znašal v prvih dveh mesecih t. 1. 37.7 milijona Din nasproti 34 milijonom v istem razdobju lanskega leta. Povečanje češkoslovaškega izvoza v našo državo v letošnjem letu je posledica znatnih nakupov tekstilnih sirovin od strani jugoslovenskih tekstilnih tvornic. odkar so prenehali nakupi v Italiji.
Vinske razstav« v Novem mestu. V salonu hotela Windteciher je v torek priredila tukajšnja Vinarska in sadjarske podružnica vinsko razstavo. Prireditev je nudila posetniku celoten pregled raznovrstnih dolenjskih vin. Poleg domačih gospodarskih krogov eo prisostvoval otvoritvi sreski načelnik g. Mahnšč. župan g PautŠc. zastopnik Kmetfijske družbe v Ljubljami g.
1 Kafol. drž. lektorski nadz. pri ban. upravi
g. inž. Goriup. zastopnik banske uprave, strok, referent g. A. Fiego, v*š. kiet nadzornik v pok. g. Gombač, načelnik Kletar-stke zadruge v Črncmulju g. Bajuk in tajnik g. Lovšin, srez. kmet. referent g. prof. Ma lasek in ravnaiteJi Kmetijske šoie g. inž. Zupani č. Otvoritven nagovor je imd predsednik Vinarske podružnice graščak g. Robert Germ. Govorili so Se v imenu občine g. Pa<učič, v imenu banake uprave g. F lego, ki je pTedvsem naglaM gospodarska in poučno stran razstave. Razstavljena so bila vina iz vseh krajev Dolenjske pa tudi iz Črnomlja in Metlike. Vseh poštenih vinskih vzorcev je bito 116. Ocenjevalne komisije so bile tri, pod predsedstvom g. inž. Goriupa, g. Gombača in g. Kafola. Komisija je bila zelo stroga in nepristranska. Odlično ocenjenih je bilo 15 vzorcev, 25 prav dobrih, ostala vin« pa so bila ocenjena kot dobra in prav sposobna. Izključeni so bili le štirje vzorci, in sicer trije zaradi duha po poisodi, pri enem vzorcu pa je komisija ugotovila mešanico s morodnioo. Celoten aranžma je prevzela Kmetijska šola na Grmu. Sklenjenih je bilo več povoljnih kupčij. Poset je bil * ozdrem na lepo vreme in sodobne gospodarske razmere prav zadovoljiv. Udeleženci somi so se t prireditvi izražali zefto pohvalno. Vse tri komisije so ugotovile, da je kvaliteta dolenjskih vin izborna in prav nič ne zaostaja za štajerskimi in ostalimi vinskVni pridelki.
= 56 redni občni zbor Hmeljarskega društva za dravsko banovino bo na praznik 25. t. m. ob pol 9. dopoldne v Roblekovi dvorani v Žalcu po običajnem dnevnem redu. Posebna vabila se ne bodo razposlala.
= Dobave: Direkcija državnih železnic kraljevine Jugoslavije v Subotici sprejema do dne 23. t. m. ponudbe za dobavo 1.800 hrastovih neimpregniranih pragov. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 2. aprila ponudbe za dobavo 160 steklenic kisika 750 kg papirja v ploščah, Šolske krede, .plave mastne krede, 200 kg karbola v prahu, 200 kg cinkovega belila ,masti za parkete, 60 kg bele kovine, 600 lopat za premog, raznih sekir in pil, raznih vijakov z maticami, žičnikov, žeb-ljev za tapete, žebljev za krovno lepenko in razne železne žice, do 9. aprila glede dobave 6.000 kg žebljev za tračnice, do 16. aprila pa glede dobave kompletne centrifugalne črpalke. Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 9. aprila ponudbe za dobavo raznih jermen za stroje. Dne 22. aprila bo v pisarni uprave državnih monopolov v Beogradu ofertna licitacija za dobavo večje količine raznega papirja za znamkovalnico.
— Dobave. Dne 27. t m. bo v intendan-turi štaba savske divizijske oblasti v Zagrebu ofertailna licitacija za dobavo kave. kakava olja. vinskega kis« marmelade "krompirja, čebule, sliv. Dne 27. t m bo pri vojno-tehnionem zavodu v Kragujevcu ofertalna licitacija za dobavo 500 m2 sukna iz čiste ovčje volne. 31. t. m g ede dobave 400 kg cina v šipkah 50 kg bakra. 500 log legure in 2.800 kg usnja; 6. aprila glede dobave 150.000 kg livarskega koksa. 8. aprila glede dobave razne barve, terpentina, loka. Frneža lanenega olja itd ter podzemnega kab« 9 aprila glede dobave raznih jermen za stroje. 15. aprila glede dobave 5 Diesel lokomotiv. 16 aprila glede dobave raznega električnega materijala 17. aprila glede dobave brusiVh kamnov raznih obJik rebrast-h cevi in gladkih radi jatorjev. 18 aprila glede dobav: 3 e'ektro-motorjev. Dne 31. t. m. bo pri I. kolesarskem bataljonu v Ljubljani ofertna ici-tacija za dobavo nadomestnih delov za kolesa in ne kskor je b-lo prvotne javlieno dne 26. marca. Pri komandi mornarice kr. Jugoslavije v Zermmu bo 12 t m ofertna ■licitacija za dobavo 200.000 mesnih in 90.000 jetrnih konzerv. Pr- ekonomskem oddelku direkoie drž. že'eznic v Beogradu I bo 23 t. m- ofertana ftcitac'ja za dobavo j "železne pločevine. T>^e 26. t. m. bo v štabu obmejne čete v Skoplju ofertalna licitacija za nabavo 60 kompletnih strelovodov.
Madrid 41.90, Amsterdam 208.35, Berlin 123.25, Dunaj 56.60, Stockholm 78.10, Ko-benhavn 67.6250, Praga 12.70, VarSava ; 57.7750, Atene 2.90, Bukarešta 2.50, London 15.1475, Oslo 76.10.
Ktekri
Zagreb. Državne vrednote. Vojna Skoda 356 — 357, 4% agrarne 44.50 den. 6*/» begluške 64.50 — 65.50, 6% dalm. agrarne 60.75 — 61.25, 7% invest. 80— 81, 7% Blair i 71.50 — 72, 8% Blair 80.50 — 82; delnice: PAB 241. den. Trboveljska 120 — 130, 8e-čerana Osijek 130 — 145, 7»/, stabiliz. 78
Beograd. Vojna škoda 357 — 357.50 (357) 6% begluške 65.25 — 65.50 (65.25), 7%. in-vest. 81 den (81), 7% stabiliz. 80 — 81, 7% Blair 72 — 72.50, 7% Drž. hip. banka 81.75 den., 8% Blair 80.50 — 81.50, Narodna banka — (6350) PAB 242.
Blagovna tržišča
ŽITO
4. Chicago, 30. marca. Zočetni tečaji: pšenica: za m®j 98.25, za julij 89, za »ep*. 87.76; koruza: za maj 60.125, za fiopt. 60.625.
4. Winn'peg, 20. marca. Začet™ tečaji: pšenica: za maj 85.875, za julij 86.375, za okt. 86.50.
-j- Novosadska blagovna borza (20. t. m.) Tendenca mirna Pšenica: baška in srem-ska 163 — 165; okod. Sombor 161 — 163; ladja Tisa aii Bege j 165 — 167: slavonska 167 — 169: banatska 163 — 167. Oves: ba-ški in srernski in slavonski 138 — 140 Jefmen- baški in sremski 64 kg 137.50 — 145. Koruza: beiška in sremska 111 — 112, banatska 109 — 111 Moka: baška m banatska »Og« in »Ogg« 252.50 — 267.50: »2« 232.50 - 247.50: »5« 212.50 - 227-50: «6« 192.50 207.50; »7« 160 — 170; »8« 105 — 110 Otrobi: baški sremski in banatski 92-96
Budimpešta nska terminska borza (20. t m.) Tendenca slaba. Pšenica: za maj 16.15 — 16.16; koruza: za matj 13.11 — 13.14, za julij 1336 — 13.60.
Borba proti jetiki v ptujskem srezu
Na občnem ziboru protitubenkulozne lige je preteklo nedeljo podati Stane Vad-njal, upravitelj ekspoziture OUZD, obširno 9liko bede med onimi, k! se jih je lotila za vratna morilka. Orisal je, kako se bori dispanzer za obstanek, ko se morajo zaradi pomanjkanja sredstev vršiti vse rentgenološke preiskave v ptujski bolnišnici. bakteriološke pa v zdravil;šču Ruskega rdečega križa na Vurbergu. Liga šteje 147 rednih č anov in 60 podpornikov dispanzerja, med njimi vse občine ptujskega s reza.
Od ustanovitve dispanzerja (lani avgusta) do 1." marca letos je blo v d:span-zerju pregledanih 976 bolnikov Popolno-1 ma pregledanih družin je bilo 41 s 137 družinskimi člani Od teh je bila v 45 primerih ugotov jena odprta tuberkuloza V bol-i nišmeo je bilo poslanih 31 boln;kov, v I zdravilišče pa 12. Sestra pomočnica je na I domu obiskala 200 bolnikov Pregledana je bila vsa mladina v šoli na Vurbergu (254 učencev) in so nekateri bi'i prevzeti v opazovanje na ondotnem zdrav;lišču. Vseh pregledov je tedij bilo 1.230. Sestra pomočnica je na^la pn obiskih na j domu žalostne razmere. Mnogokrat je ugotovila, da sni bohvk z odprto tuberkulozo skupai z otroki. Ve;ji del povsod vlada z jetiko vred strahovita beda. Na občnem zboru je bilo podan h več zeJo koristnih predlogov, ki pa se bodo dali izvesti le. če bodo denarna sredstva na razpolago. Zato podpirajte človekoljubno ustanovo z vsemi možnimi sredstvi! Protituberkuloz-no ligo v Ptuju bo tudi nadaije vodil predsednik dr. Be'a Stuhec.
naj se stavka proglasi aH ne, droga afca.
pe j« predlagaJa, naj se darovanje prekine ln nadaljuje kasn«je, so se zborovale! s 325 proti 289 glasovom izjavili za takojšnje nadaljevanje. Med onimi, ki so glasovali proti, je Ma tu« kompatetna skupina teologov a Sami Katoliške akademske Bresta, v knenu katerih je aikade. mik Erjavec izja/vil, d^ ne bodo stavkali pod Dobeokn pogojem.
Ko še do 17. nre ni prfffio do nftake od-loCKare In Je bOo jaaoo, da je prišJa ena skupina na Zborovanje z odločnim namenom, da ae izrazi proti stavki, druga sku_ ptaa a tako odtočno zahtevo po stavki, je sekretar univerze g. Zalar pozvali študente da se raeddejo. Katoliški akademiM s teologi so se takoj odsvall njegovemu po. jdvu.
Ona dtupte* akademikov, ki se je te-rekSa za stavka, pa je odšla na prostor pred univerzo, potem pa se tudi mirno razšla.
Nase gledališče
DRAMA
Sobota, 21.: Družinski oče. Red B.
Nedelja, 22.: Vesela božja pot. Izven. Cene od 10 Din navzdol.
OPERA
Sobota, 21.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Cene od 24 Din navzdol.
Nedeljo, 22.: ob 15. Apropos, kaj dela An-dula? Izven. Cene od 30 Din navzdoL ob 20. Katarina Izmajlova. Izven. Cene od 30 Din navzdol.
Ponedeljek, 23.: ob 19. Materinska proslava. Izven.
Šentjakobsko gledališče
Začetek ob 20.15-
Sobota, 21.: Kikiriki.
Nedelja. 22.: Kikiriki. Zadnjič.
Mariborsko gledališke
Sobota, 21.: Bajadera Gostuje Josip Povhe. Globoko znižane cene. Zadnjikrat.
Nedelja. 22.: Ob 15. Princeska in pastirček. Znižane cene. Ob 20. Cigan baron. Gostuje Josip Povhe.
RADIO
domačih ln iao-na kratkih, nor-najdete v ilnstri .adio. gledališče, naročnina Din 12 brezobvezno na Ljubljana, Knaf-
Borze
20. marca
Na ljubi anskii borzi se je deviza Nevr York nekoliko rikTeorla. V nriva+Trcm kliring so bili zaključeni avstri^ki šilingi po 9.33 in angleški funti po 250. V zagrebškem privaitnem klirimgu ie bfl premet v avstrijskih šffinsjih po 9.32, v am^eSkih funtih po 250, v gnskih bonih po 31 in ▼ špamsfkih pezefcah po 6.31. Nemški klirinški čeki so se tngovailn v LJubljani po 14.10. v Beogradu po 13.9931 in v Zagrebu po 14.01, odrt osmo za 15. aipriSa po 14.02.
Na zagrebSkem efektnem tržišču je bik Vojna Škod« pri teč»ki 356 — 357 mirna in brez prometa (v Beogradu zaleta ček po 357), pač p« Je Ml ze*>e!ežen promet ▼ 7% invesit. ooeoHu vo 80.50 (v Beoflrwdu po 81), v 7% stab^im^it*kem oosoFJu r*o 79 in 79.75, v 7*U Rklrovem poaojtfu po 71.75 in ▼ datVjvtiHm^flH*« obveznicah po 60.75.
TVmJE
LJubljana. Amsterdam 2968.51 — 2083 11 Berlin 17252.77 — 176« «5. Bruselj 735.61. — 740.67. Curih 1424.22 — 1431.29. New York 4304.67 — 4340.98. Pariz 287.96 — 289.40. Praga 180.76 — 181.8.
Curih. BeogTad 7. Pariz 20.2175. New York 304.875, Bruselj 61.70, Milan 34.10,
Za in proti stavki na naši univerzi
Danes ae je vršil na dvorišču univerze j miting, ki ga je medstrokovmi odbor vseh fakultet sklical z namenom, da izrazijo akademiki svoje mnenje, o novi tehniški uredbi, ter o šolninah in razn h taksah. Glavno vprašanje današnjega mitinga pa je bila odločitev, o tem, ali naj akademiki za svojo borbo uporabijo stavko, ali pa se izjavijo za druge, manj radikalne borbe.
Akademiki, tehniki, katerih se zahteve po neuveljavljen ju nove tehnične uredbe v prvi vrsti tičejo, ao na svojo roko in za svoje območje že proglasili stavko, pozva. H pa ao k solidarnosti tudi ostale fakultete. Medstrokovnl odbor vseb fakultet je z večino glasov stavko odklonil in pristal le na miting.
Ta M je vr*a dana« nepretrgoma brez odmora od 11,—17. ure. V imenu univerzitetne oblasti je govoril rektor dr. Samec, ki je pojasnil, da je dekanat tehnične fakultete že poeta! svoje mnenje o tehniški uredbi fakultetam v Zagreb in Beograd. Govorili so še razni zastopniki strokovnih akademskih društev. Ker se do pol 15. ure govori še niso zaključili in j« velika rfcugjna zahtevala odločitve, ali
Točne sporede vseh zemskih oddajnih postaj malnih in dolgih valovih rani tedenski reviii *a film »Na* val« Mi sečna Zahtevajte brezplačno in ogled en izvod. Uprava: Ijeva ulica 5.
★
Izvleček iz programa-Sobota 21. marca Ljubljana 12: Vesele glasbene točke na ploščah. — 12.45: Vreme, poročila — 13: Cas spored, obvestila — 13.15: Plošče. — 'i 14: Vremensko poročilo. — 18: Za delopust igra Radio orkester. 18-40: Obisk pri naših zadružnikih. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Zgodovinske osebe prve uštaje (iz Beograda). — 19 30: Zunanjepolitični pregled (dr. A. Kuhar). — 20.15: Pozdrav pomladi — pester večer z godto, petjem in prizori. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio ! jazz.
' Beograd 16.20. Orkestralen in pevski koncert — 18.20: Violinske skladbe. — 20: Srbska glasba. — 22.20: Havajski trio. — 23.15: Ples. — Zagreb 12.10: Plošče. — 1715: Koncert orkestra. — 20: Klavirski večer. — 20.30: Pesmi. — 21.30: Tambura-ški zbor. — 22.15: Ples. — Praga 1935: Rudarska svatba. —. 20.40: Leharjeva opereta »Pomladc. — 22.15: Plošče. 22 30: Orkestralen koncert — Varšava 20; Koncert orkestra. — 22: Simfoničen koncert. — 23.05: Plesna muzika. — Dunaj- 12: Plošče. — 15.40: Zborovski koncert. — 1715: Pomladanski zvoki — 19.10: Mešan glasbeni program. — 20-10: Spevoigra. — 22.10: Arije in pesmi. — 23.06: Lahka glasba na ploščah. — Berlin 18: Plesni orkester. — 19-15: Komorna glasba. — 20.10: Pe6ter pomladanski večer. — 24: Plesna muzika. — MOnchen 18: PloSče. — 19. 20: Wolfove pesmi. — 20.10: Močan glasbeni program. — 23: Plesni orkester. — Stuttgart 18.30: Orkester in solisti. — 20.10: Zabaven program. — 22.30: Koncert solistov. 24; Spevoigra. — Rim 17-15: Koncert resne glasbe. — 20.35: Veseloigra. — 22.16: Lahka in plesna muzika.
IZOLIRAMO: parne napeljave, kotle, centralno kurjavo, hladilnice, ledenice itd. Dobavljamo: Plutovina-ste plošče ca izolacijo, žlebnjake za izolacijo cevi, infuzorljsko prst in ves pribor
„HI6IE A«
prva jugoslovenaka tovarna zama-škov d. d. ZAGREB, Ivkančeva 48. Poštni predal 818; telefon 44-34.
»JUTRO« št. 68
6
Sobota, 2L m 1936
Največja trdnjava sveta
Maginotova obrambna črta je veljala Francijo S milijard frankov
,■„,,„.......„:■..,.,„.,Jekleni zidovi in pogrezljive trdnjave
Odkar je Nemčija z vojaškimi oddelki regularne vojske zasedla prej demilitarizirani porenski pas, ne mine dan, da ne hi v listih brali kaj o Maginotovl obrambni liniji. Tudi francoski listi pišejo mnogo o tem, kar je v sedanjem položaju povsem razumljivo.
Že ime samo pove, da je Maginotova obrambna črta niz podzemskih utrdb na francoski strani. Utrdbe imajo obliko podzemskih hodnikov, ki segajo približno 600 km daleč. Najglobokejši hodniki, n. pr. vojne bolnišnice ležijo 60 do 100 m pod zemljo. Hodniki, ki vežejo posamezne podzemske utrdbe med seboj, so zelo široki in imajo večinoma tračnice, po katerih tečejo lahko celi vlaki. Načrt vsebuje celo prave pravcate podzemske postaje. Vse, kar najdeš v navadni vojašnici, je v tem podzemskem svetu vojaške obrambe vsebovano dva-
krat do trikrat
Že mesece in mesece so ti prostori napolnjeni z municijo in živežem. Menda ni treta posebej poudarjati, da so ta oporišča tudi preskrbljena z najmodernejšim orožjom. Od navadne puške do strojnice, ki sproži in odda v eni sami minuti 60o strelov, je tukaj vse na razpolago. Pred utrdbenimi črtami so na površini zemlje lzsekali cele gozdove, ponekod tudi odnesli cele hribe, da so izravnali zemljo. Letala na ta način ne morejo spoznati nikjer terena po zunanji obliki. Jekleni zidovi Maglnotove črte pa so tako debeli, da lahko kljubujejo najhujšemu bobnečemu ognju in še tako gostemu obstreljevanju.
Francozi s ponosom poudarjajo, da je ta njih obrambna črta nezavzetna, kar bo -menda res. Pomisliti je namreč treba, da so jekleni zidovi v tem utrdbenem pasu
debeli povprečno 1.75 m. nad njimi pa l«4i najmanj 6 do 10 m debela plast zem..e. Oporišča za topove in strojnice se dajo dvigniti do 2 metra nad zemljo, pogreznejo p* se lahko za cela nadstropja nižja. V najnižjem prostoru so počivališča za posadke. Vsa ta oporišča imajo vodovod, kanalizacijo in elektriko, za prvo linijo pa leži kakšnih 400 do 1000 m zadaj še drugo oporišče ki je v zvezi s prvim. V normalnih časih bivajo tod pod zemljo le majhne posadke, ki se v grozečem vojnem stanju izpopolnijo na polno število že v 24 urah. Ta obrambna črta. za katero je dal pobudo general Majinot. je veljala Francijo pet milijard frankov. Pri gradnji jodzemskih hodnikov so Francozi porabili nad pold-ug milijon kubičnih metrov betona, prestavili pa so poleg tega nad 12 milijonov kubičnih metrov zemlje.
Pregledali so Maginotovo obrambno črto
Posebna francoska vojna komisija je prošle dni pregledala Maginotovo obrambno črto, da se uveri, če je udarna sfla Francije
pripravljena za vsak slučaj
Naročen umor
Senzacionalen zločin v Brnu — žena sodnega svetnika je najela brezposelnega livarja in mu obljubila za umor svojega moža 20.000 ke nagrade
V ponedeljek zvečer se je v Brnu na Moravskem primeril zločin, ki je zbudil v mestu in okolici velikansko razburjenje. Ob 21. uri zvečer so našli 57 letnega višjega sodnega svetnika Jana Velgo mrtvega v kopalni kadi. Istočasno so odkrili v stanovanju dvakrat obstreljenega brezposelnega livarja Venceslava Cernyja, 25 letna žena mrtvega sodnega svetnika pa je ležala v nezavesti.
Velgo, ki je deloval že od 1. 1919. pri brnskem civilnem sod;šču, je imel rano na glavi _ Kopalna kad je bila vrhana vode. černyja so našli v klavirski sobi. Ko je vstopila policija, si je pognal v glavo dve krogli iz samokresa. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer umira, ženo višjega sodnega svetnika so naši zaprto v nekem prostoru, iz katerega so jo osvobodili.
Podoba je bila, da je černy vlomil v stanovanje, pri čemur ga je zasačil Velgo, zaradi česar ga je vlomilec napade! in mu zadal smrtno rano. Toda kmalu se je izkazalo, da stoji stvar drugače PolicMa je razkrila, da je igrala žena umorjenega sodnega svetnika v stvari zeio čudno vlogo. Obnašala se je namreč tako sumljivo, da so jo zasliševali vso noč po dogodku in preiskava je slednjič pojasnila, da je postal dr. Velgo žrtev naročenega umora, žena sodnega svetnika je bila najela brezposelnega livarja in mu naročila, naj umori moža, ki ga bo s tem rešena. Za zločin je zasnovala zelo podroben načrt. Obljubila je morilcu 20.000 Kč nagrade, če izvede umor po naročilu. Dogovorjeno vsoto bi bila odplačevala storilcu po 200 do 400 Kč na mesec in bi bila morilca do kraja izplačala v petih do šestih letih. Cemy namreč ni hotel naenkrat sprejeti ponudene vsote, da ne bi našli denarja pri njem ter ne bi ga osumili zločina.
Na dan svoje tragične smrti je bil dr. Velgo, ki je bal velik prijatelj glasbe, še na koncertu. S prireditve se je vrnil domov, kjer je čakal nanj černy s samokresom v rokah. Morilec je bil skrit v neki zidni izdolbini. Po dogovoru je zaprl čemy ženo sodnega svetnika v sosedni prostor, kjer je prav razločno slišala strahovito borbo, ki se je odigravala med storilcem in njenim možem.
Pri zasliševanju je žena sodnega svetnika priznala svojo namero in izpovedala vse. Na vprašanje, čemu je naročila umor, je odgovorila, da je biilo v njenem zakonu polno nesoglasij. Mož ji je bil odvraten. Poglavitni namen umora pa je bila visoka Hvarovaln ina, ki jo je čakala po sro*+.i sodnega svetnika Poleg tega bi ji bila pripadla kot vdovi po sodnem svetniku prav čedna pokojnina.
O zakonu sodnega svetnika si ni bil razen njega in njegove žene nihče na čistem. Dr. Velgo, ki je veljal za velikega samotarja in čudaka, se je bil seznani s svojo poznejšo ženo v parku, kamor je hodil Študirat sodne akte. Zakon je bil sklenjen
na podlagi obojestranskega dogovora zaradi denarja. Velgo se je bil seznanil s svojo ženo pred dvema letocna. Spustil se je z njo v razmerje in se je poročil šele po izjavi ljubimke, da se čuti mater. To dejstvo sicer drži, vprašanje pa je, kdo je pravi oče bodočega otroka, kajti Velgova je imela razmerje z več moškimi hkratu.
še minuli teden sta zahtevala dr. Velgo in njegova žena ločitev zakona. Pri čer. nyju so našli vozni listek za v Italijo. Bmska policija je imela černyja tudi v seznamu ženitvenih sleparjev.
šahovska olimpiada v Nemčiji
Neposredno po športni oliimpiadii v Berlinu se bo vršil letos od 16. evguetfca do 3. septembra največji mednarodna šahovski turmiiir. Nemška šahovsko zveza je pozvala 26 narodov, naj pošljejo rta ta turnir svoja zastopstva po deset mož. Zadnjii veliki medn^iiodnii turnir je bil lanskega Avgusta v Varšavi m takrat so zmaigadi Američani t>ik pred Švedi i.n Poljaiki.
Tarzanov film v ČSR prepovedan
Češkoslovaški; filmska cenzurna je prepovedala uprizarjan je znanega Tarza novega filma za področje vse republike. Ko* razlog za to prepoved je navedla, da je v fiilm.u vse preveč prizorov, v katerih 6C ubijajo ljudje in živali.
Carjev bankir
Dimitrija BuMMteina je v Zagrebu nenadoma zadela
kap
V Zagrebu je preminul od kapi zadet fi- njenemu bratu, velikemu vojvodi Ernestu nančnik Dimitrij Rubinstein, bankir nekda- j Ludoviku Hesenskemu, večjo vsoto denar-
njega ruskega carja. — Rubinstein, ki je učakal samo 59 let, je spadal med najzanimivejše osebnosti predvojne Rusije. Njegov oče je bil trgovec in Dimitrij se je povzpel iz skromnih razmer do mesta vodilnega finančnika ruske države.
Najprej je imel zasebno banko, katero je lepo razvil. Ruski car je postal pozoren nanj, ga povabil k sebi in ga jel poverjati z raznimi denarnimi transakcijami, katere je Rubinstein zadovoljivo izvršil. Nikolaj n. ga je zato imenoval za tajnega državnega svetnika. V tem svojstvu je šel skozi Rubinsteinove roke tudi dogovor s tvrd-ko Schneider — Creuzot glede dobave poljskega topništva za rusko vojsko. Rubinstein je dolgo vzdrževal dobre zveze tudi z mednarodnim agentom za oboroževanje Bazilom Zaharovom. Med svetovno vojno je potoval Rubinstein ponovno v inozemstvo Sklepal je kupčije za rusko vojsko v nevtralnih državah.
Po nekem takšnem povratku v Rusijo so ga obtožili, da je po naročilu carice izročil
ja. Na podlagi te ovadbe so ga aretirali in zaprli, toda posrečilo se mu je, da je očitano mu krivdo opral s sebe. Po revoluciji in nastopu vlade Kerenskega je ostavil Rusijo. Imel je srečo, da je odnesel s seboj skoro vse imetje. Posihmal se je s svojim kapitalom ustanovil v Nemčiji in Avstriji. Tudi v Parizu je začel kupčevati in 1. 1927. se je njegovo ime često imenovalo v zvezi z nekim finančnim škandalom. V zadnjih letih se je Rubinstein posvetil angleškim rudnikom za pridobivanje zlata. Bil je tudi predsednik društva za izkoriščanje zlatih rudnikov. — Rubinsteina, ki zapušča sina Sergeja, je zadela kap od prenapornega dela. Smrt ga je doletela ravno v času, ko je bil na tem, da si vzame dopust in si oddahne od naporov, ki jih je moral tvegati v zvezi s svojim poklicem.
Točno plačuj »Jutro« naročnino Varui svofcem zavarovalnino
Nemški topovi v Por en ju
Nemški topniški park v remilitarirarani porenski eoni
Joachim von Ribbentrop
Hitlerjev pooblaščeni poslanik na londonski konferenci
von Ribbetrop, ki vodi nemško delegacijo v Londonu pri sedanjih pogajanjih zaradi nemške kršitve lokarnskega sporazuma
Nemški državni kancelar je poslal na čelu svoje delegacije k sedanji konferenci v London svojega posebnega poslanika Joachima von Ribbentropa. ki velja že dolgo oasa za kancelarrjevega informatorja in svetovalca v zunanje političnih vprašanjih
Ribbentrop je še mlad mož. zdaj je v 43. letu starosti. Izšel je iz meščanstva in si je pridobil plemenitaški pridevek po neki teti, ki ga je adoptirala. Med svetovno vojno je bil Ribbentrop poročnik pri huzarjih,
po zlomu nemškega cesarstva pa se je posvetil trgovskemu poklicu, in sicer je po stal trgovski potnik za vinske kupčije. Njegova specialiteta sta bila sekt in šampanjec. Kot jx>tnik v tej stroki, si je pridobil mnogo zvez v pranciji in Angliji.
Njegovo stališče se ie še bolj utrdilo z ženitvijo. Vzel je namreč za ženo hčer tvor-ničarja šampanjca Henkella. Že L 1900. se je pridružil narodno socialistični stranki in v nekem kritičnem trenutku ]e s pridom posredoval za Adolfa Hitlerja. Na prelomu 1. 1932-33 se je namreč zdela igra za Hitlerja že izgubljena. General Schleicher je pridobival bolj in tolj na moči. Tedaj je bila Hitlerjeva stranka pred finančno katastrofo. Ribbentrop je posredoval, da je prišlo do tajnega sestanka med bankirjem v. Schr5derjem. politikom Papenom in Hitlerjem. Na tem sestanku je bila sklenjena denarna pomoč za Hitlerjevo stranko, obenem pa je bil skovan načrt za odstranitev generala Schleicherja. Ribbentrop je tudi bil tisti mož. ki je vzpostavil zvezo med Hindentoirgom in Hitlerjem. V zahvalo za vse te zasluge, ki so mu pomagale na krmilo države, je imenoval Hitler Ribbentropa za svojega posebnega poslanika za raz-orožitvena vprašanja ter ga pošiljal v teh misijah v London. Pariz in Rim. V zunanje političnih vprašanjih ima Hitler v Ribbentropa veliko zaupanje. Zaradi tega j« bil Ribbentrop pred letom dni imenovat za poslanika v posebni misiji. Dosedanji največji Ribbentropov uspeh je nemški pomorski sporazum z Anglijo.
Venlzelosova žena
Brez nje ne bi Ml mogel pokojni grški državnik razviti takšne propagande v prid svoje domovine na tujem — Požrtvovalnost, ki ni poznala meja
Veliki grški državnik Eleutherios Venizelos, ki leži na mrtvaškem odru v Parizu in ga bodo zdaj prepeljali na Kreto, da bo počival v domači zemlji, ne bi bil pač nikoli mogel igrati tako odločilne vloge v grškem javnem življenju, da ni dobil za ženo hčere angleškega veleposestnika, ki je svojega moža kongenialno podpirala v njegovih državniških stremljenjih.
Helena Schilizzi — tako se je pisala gospa Venlzelosova pred poroko — je še preden se je bila seznanila s svojim bodočim možem, podprla grško stvar v inozemstvu s podporami, ki so znašale več tisoč angleških funtov. Tako se je okrepil Venizelosov fond, iz katerega so njegovi propagatorji črpali finančno podlago za svoje akcije z-ven domovine.
Venizelos se je oženil v Londonu. Po poroki si je ga. Helena seveda še bolj prizadevala in stala svojemu možu vedno ob strani. Storila je vse, kar je mogla s svojim imetjem za uresničenje načrtov, ki jih je zasnoval Venizelos. Za načrte svojega moža ni zastavljala ga. Venizelosova samo svojega denarja, ampak tudi ves vpliv svoje osebnosti. Ko so v juliju 1933. grški ro-jalisti skušali Venizelosa ustreliti na vožnji z avtomobilom, se je vrgla ga. Helena z velikansko duševno prisebnostjo pred državnika in tako ohranila svojega moža pred strelom, sama pa je dobila več ran.
Po lanski ponesrečeni vstaji na Grškem je vlada zaplenila vse Venizelosovo premoženje, toda ga. Helena je imela na Angleškem še dovolj denarnih sredstev, da sta mogla ona in njen mož brez skrbi oditi v pregnanstvo. Od tega premoženja sta oba
Venizelos in njegova žena Helena roj. Schilizzi
živela do Venizelosove smrti v Parizu. Verjetno je, da bo Grška zdaj po smrti svojega zaslužnega sina vrnila vdovi po velikem državniku vse, kar ji je lani zaplenila.
Velike poplave v Ameriki
Voda preplavlja ceste in zaliva rudnike — Obsedno stanje, številne človeške žrtve
V Ameriki imajo zaradi tajajočega se snega velikanske poplave, ki zavzemajo po zadnjih poročilih resnično katastrofalen obseg. Atlantsko nabrežje je poplavljeno od države Maine do Caroline in v John-stownu (Pennsylvanija) so ceste že tri metre pod vodo. Prebivalstvo se mora umikati na griče. Valovi so odnesli cele naselbine. žrtve so znatne.
Samo v državi Maine cenijo stvarno škodo zaradi poplav na deset milijonov dolarjev. V Wheslingu (Vzhodna Virginija) je voda vdrla v rudnike, kjer kopljejo jekleno rudo. Prisilila je 10.000 rudarjev, da so ustavili delo.
Prebivalstvo Cumberlanda je zapustilo mesto, ker je voda poplavila ves kraj in dosegla ponekod štiri metre višine. Vlada je zaradi panike, ki je nastala med ljud-
Rastline nabirajo radij
Nedavno so uspešno dovršili poskuse, da doženejo, koliko je radija v raznih na zemlji se nahajajočih snoveh. Pri tem so odkrili to posebno znamenitost, da tudi rastline privzemajo radij iz tal. Listi imajo več radija kakor stebla, najmanj pa ga je v sadu. V istem razmerju, kakor So tla radioaktivna, nabirajo v dotifnih tleh ra~ stoče rastline radiij v sebi. Seveda se ni treba bati da bi prehrana s takimi rastlinami škodovala našemu zdravju. Množine radija, ki jih rastline naberejo, so namreč talko neznatne, da jih ugotovimo samo z najobčutljivejšimi znanstvenimi pripravami.
stvom, proglasila obsedno stanje in mobilizirala vse osebje Rdečega križa. Od poplav Missisipija v 1. 1927. ni doživela Amerika takšne poplavne katastrofe.
Zlati seznam Amerike
Statistični urad v \Vash ing tonu je izdal sez.n-j.rn Američanov, ki so v preteklem letu imeli več nego po 15.000 dolarjev letnih dohodkov. Na čelu tega »zlatega seznama« je s>pet kralj časnikov Hearst, ki je zaslužil skoraj 20 mil;jonov dinarjev. Naslednjih dvajset m-est zavzemajo brea izjeme hol;lywoods.ke zvezdnice in zvezdniki, predsednik Roosevelt pa stoji šele na 57. mestu.
ANEKDOTA
V knjigi >ldeali človeštva« se spominja Masarvk krasne postave Marijane v knjigi Turgenjeva »Nova zemlja«, ki hoče <>voje življenje žrtvovati za Rusijo. »Vedno je čakala«, piše Masaryk. »da bi prišla prilika in bi ljudstvo dejalo: Sedaj pa se žrtvuj! — Ta trenutek pa ni nikoli prišel. Prišel pa je tovarniški ravnatelj Solomin, praktičen človek, in ta ji je pokazal, za kaj gre: Rusija ne pričakuje, da bi žrtvovala ti svoje življenje, toda počeši temu nesnažnemu dečku lase in pomij umazani lonec — to je potrebno...«
Armada brezžičnih letal
Angleška bo menda prva država, ki se bo lahko ponašate, da razpolaga z armado brezžično lonmairjeTMh letal. Njeno tetadsko ministrstvo je pravkar izvršilo veliko naročilo takšnih letaj pni Havillando-vi družbi. Izdelovati jrih pričnejo v treh tedndh.
Republika srečnih žensk
Nedavno je iz San Frančiška odnlula ladja, ki je vozila 200 žensk na koralni otok Panano v Havajskem otočju. Ženske so bHe kup;Ae ta otoik za majhen denar z namenom, da na njem ustanovijo »republiko srečniih žensk«. V to deže'o ne bo sme'« stopiti m oš V a noga. Med žencWni je več dam a odličnih rodbin San Fran-
VSAK DAN ENA
»Kaj pa me tako debelo gledate — ali res ne verjamete, da sem že stara štirideset let?«
»Seveda vam verjamem — saj vem to že najmanj dobrih deset let!«
(»Trutto Storieec)
»JUTRO« it <0
SdBrih, St m HM
H. CVETE*:
16
Zadnja stran
»Tam je vrezano me vašega gledališča!« se je Remec nasmehnil
Osip Sem se je zJeknil v svoj naslanjač. »Saj o tem sem se hotel prepričati. Da, samokres je last gledališča. Gospod Justin ga rabi pri svojem nastopu v prvem dejanju.«
»Hvala lepa — to zadostuje!« Komisar je hotel oditi.
»Trenutek še!« je režiser zaklieal za njim.
»Oa--prosim?«
»Povejte mi — ta samokres — ali je stvar v kali zvezi z gospodom Justinom? — Zato vprašam, kjer igra gospod Justsn v novi drami, ki jo pripravljamo za prihodnji mesec, glavno vlogo! — RazumeK boste--«
»Razumem,« je Remec pokimal. In čez nekaj časa je čudno resno dodal: »Morda bo dobro, da si za časa priskrbite namestnika! Vendarle bi utegnilo nanesti, da bi bil gospod Justin zadržan!«
Nato je hitro odšel iz sobe.
Marko Justin je ves oblečen stal pred velikim »rcalom io kritično ogledoval svojo vnanjost. Niti ličilo ni moglo popolnoma zakriti utrujenosti njegovega ohraza.
Ko je zdajci tiho potrkalo na vrata njegove garderobe, se je rahlo zdrznil. »Noter — « Le nerada mu je šla beseda z jezika.
Remec je tafcoi
vrata ia jih previdno zaprl za seboj.
*A — vi ste — « je osuplo dejal Marko; io videti je bOo, da je bil nekoliko razočaran.
Prišlec mu je pokimal. »Da, jaz sem — in upam, da mi ne zamerite tega nenapovedanega obiska.«
Igralec je molče skomignil z rameni
»Zelo važen razlog imam, da sem prišel----
je počasi nadaljeval komisar. »Gre namreč spet zx pojasnitev zmote, la se vam )e pripetila — «
»Res ne vem--*
»Gospod Justin — snoči v stričevi vili ste rekli, da ne poznate orožja, s katerim je bil umor izvršbi Mtd tem sem se pa prepriča*. da nv/ra biti ta samokres prav vam posebno dobro znan. snoči ste ga rabili v gledakšču!«
Remec ni niti za tremn^ odvrnil oči od igralčevega obraza; dobro je videl, kak^ se je v prvem t enutku pokazala na Justino vem obličju lahna p-estrašenost — m kako se je ta prestrašen ost takoj nato izpremenila v irmast odpor
»Imciitno ste pouieii, goi->oo kamio^r! A takšna pomota se človeku konec koncev lahko pripet; — «
»Hm — in samokres, ki leži taimle na vaši mizi? — Zaikaj ste si omislili nadomestilo za samokres, ki ste ga bili pustili v stričevi vili?« Rem-5ev glas je bil oster kakor nož.
Ta mah je izginil z Markovega obraza poslednji ostanek krčevite obrzdanosti. Onemogel vzmah z rokami je bal ves njegov odgovor na komisarjevo nujno vprašanje.
»Zakaj, gospod Justin?«
Mofe, kakor od zadrega — ki astoc
sklepate, gospod komisar. Jaz »sem pasu samokresa v stričevi knjižnici l« »Kdo sa je potem pustil?«
»•Tega —tega — res ne vem--«
»Ali--morda imate kako domnevo?«
»Gospod komisar — to — « »\jwL\nu. o^ vas, gospod Justin, da Je v vašem položaju odkritosrčnost rešitev 1 Sami morate iz-prevideti, da se vam ne obeta nič dobrega! Dokazi zoper vas so uničevalni! — Ce morete kaj
povedati v svojo razbremenitev--?« Remec
je pričakujoče obmolknil.
Marko Justin je krčevito šzprepletei roke. *Res ne vem ničesar--« Misfo so mu zmedene rojile za nagrbančenim čelom. Nemočno je blodil z očmi okrog, dokler se ni v njih čudno aairftskalo.
Listek, ki je še vedno ležal na mizi---
»Gospod komisar, mislim, da vas bo tole zanimalo!«
Z nekakšnim premišljenim nezaupanjem je komisar iztegnil roko po papirju a to nezaupanje mu je takoj izgbnilo z obraza, ko je vrgel oči na pisavo. Te čudne zverižene črke je bi danes že videl — v pisarni dr. Šolarja.
Pismo, v kaitereun je neznanec namigoval o dediščini ---!
»Gospod Justin — od koga so te vrstfioe?«
»Sam bi rad vedel!« je zatrdili igralec. »A preberite ga najprej!«
»Ce hočete zvedeti nekaj o stričevi smrti, tedaj pričakujte, da pridem v vašo garderobo — — ! Kako ste prišli do tega sporočila?«
bi uteent m
m Ja.
njegovem oda
V*TjstiTtt smo ga (fepofctoe vtdeft pred hišo
sestričae?«
»Dal«	, __
Nastopil de kratek mrik, ki ea Je Rcmee
v to, da ie novo smotko, med tem ko m je Marko prižgal agareoo. Pepetafc Je ste* med «*-
ma na vdaL Komisar je nitteo, la se je v stropu.	,
»Veste, gospod Justfo - «Jb oeto dej*. —m vas je roka tega neznanca., polnočnega goaaa šega strica, ponedodžnem zapletfla v to taagedao
— ali pa----
*tAii pa — ?•«	_
,--at ste pa najhlajdnoflorvnejši	U
sem ga kda| imel pred sebojl«
Smeh Marka Justina je bdi nenaravno »Res ne vem, gospod komisar, kako oaj ae zahviaiiim za to ljubeznivost!«_
Remec je malomarno prekrižal ooge. »Jm pa ne vean, pri čem sem z varni, gospod Justini Moje poznanje ljudi vas zagovarja — a saj me ne bi prvič prevaitilo. Vse to bi utegnilo biti pretkana komedija — figura tega zagonetnega neznanca — « »Ali morda milite, da ga spJoh ni? — Dopoldne
ste ga takisto dobro videli kakor Jaz sam--«
»Utegnila bd bite Ukana! — Recimo, da M kak sokrivec nastopil v isti. preobleki, v kateri ste umoriti svooega strica a& vsaj zapusti* njegovo vito! To bi pojasnjevalo marsikatf — ifcuditofasmo«
Kulturni pregled
France Kralj o naši likovni umetnosti
V drugi številki letošnje »Sodobnosti«, neodvisne slovenske revije, je napa&ad France Kradj dailjši pregled Slovenskih lifkov-i&ih naporov v preteklem lotu.
Prebral sem ta svojevrstni sestavek večkrat in pazljivo. Ugotoviti moram, da toliko božanskih nesmislov, nakopičenih na borih štirih straneh, že davno nisem za-(dediil.
France Kralj je sam znam kot htkovna tvorec in je od njega najmanj neukusno, da objavlja v reviji, ki mena rubrik »Osebne vesti« m »Za smeh in kratek cas«, teke m podobne preglede.
Obenem pa se človeku vsiljuje vprašanje, kje je ostal »kritični initelekt« g. urednika in zakaj nn bil s tem čudnim pregledom, »rigoroznejši!«
Svoj sestavek je F. Kralj zasnoval na ugotovitvi, da stoji na božji levica Dru-,§tvo likovnih umetnikov (ki je po njegovem mnenju istovetno z Nax. galerijo), na desni-ci pa Jugoslovenska umetniška skupina »Slovenski Lik«, ki šteje ž njim kot predsednikom vred 4 može!
Ugotavlja, da vsa miaea na nesrečni levici hira na neslovenskosti in medli pod vplivi Hodlarjia, Beciča. Meštroviča, Ro-ditML, Barlacha, Grosza, Schvvalbacba, Pi-cassa itd. — dočim so se štirje ogli slovenskega lika »po drugd strani dokaj približali svojemu cilju, da se vikorenimjo v domačnost... in je strokovna kritika poudarila dostn izvirnih kvalitet, pa el&a m mladostno svežino«.—
Izključujem možnost, da bi debatiral s človekom, ki servira javnosti »pregled likovne umetnosti«, napisane na taiko oči" vidno naiven, črnobeli način.
Nikdar! Habeat šibi! Naj sam govori!
V	uvodu, ki je raztrgan in zavozlan, d« se človek komaj prebije do osebka in po-vedka, govori F. Kralj o raznih vidikih, s katerih premobnivamo likovno produkcijo in pravi: Med temi vidika pa je neobhodno potrebno izbrati tistega, ki je za današnji čas prikladnejši, splošnejši ^in ki je še posebej sposoben obogatiti našo domačo duhovnost«. Kaikor je razvidno iz nekega poznejšega odstavka si je za delno uporabo v tem pregledu izbral vidik, s katerega »vrednosti ceno upodobljenih tvorb po nepokvarjeni tvorni individualnosti tvorčevi kot glavnem elementu.« Bnavissimo! Se strinjam in ga pozivam, da kar pri prihodnjem stičnem »pregledu« s tega vidika obogati »našo domačo duhovnost« še s podrobno oceno Slovenskega lika! V pričujočem pregledu nas je za obogatitev kar preoStno prikrajšal!
V	razpravi o umetnostni kritiki polpretekle dobe, najdemo te-le stavke: —koje upodabljajoča produkcija radi razrednih razlik le deloma koristila vsem raznim slojem enako dobro ...
— razmerje med umetnostnim izdelkom in porodnim okusom...
je bilo za naj-pirirodnejSi okus še najbolj nepopolno..
in pride do zaključka, da je ta praksa (tolmačenje umetnin v izključni odvisnosti od historijsko razvojnih narekovanj) pred dvema desetletjema zapadla mahoma in popolnoma vsestranski destrukciji. Povzročila ie tudi preureditev osnov, po katerih se vrši poslej ves umetnostni razvoj.«
Fr. Kralj misli, da je ta pok)m takšen, kakršna je bila vsemiraka revolucija velikega Italijana Galilea Galileja. Zato vprašam: kai se je zgodilo pred dvema desetletjema, torej 1915 pri nas taiko katastrofalnega in zakaj nas slepcev in nevedne-žev Ft. Kralj ne raztelička?
G. A. Kos je »osamljen povojni pojav«. Zakaj? Ker so »dotaikrotai vodilni možje iakalli pa tudn našli svoj ideal v atmosfe-rični folklori izraznosti slovenskega alpskega motiva. . povojni pa so bili impulzira-ni o>d druge strani, ki jim ie btf psihološki in fizični motiv — kraški«. Vprašam: kalcšen pojav: osamljen, medvojen, povojen — je Anton Trstenjak, pesnik naših goric, ki mu je »•psihološki, fizični« a&i pa »atmosferno-folklorni motiv« štajersko — panonski? In še: Kaj je tabefeka affika?
V	oceni del svojega brata Toneta Kralja piše F. Kralj med drugim: Nadtadje je opaziti, da se je lokalno znatno premaknil iz dolenjsko — lcraškeiga v alpsko rfovenski milje in se je z novejšimi deli radi tega približal občemu meščian«lkemu okusu«. Kateremu razrednemu okusu bi se približal, če se lokalno premakne v Abesflmi'jo? Tn kaj ima vsa ta lokalna geografi ia opravka s »pregledom likovne umetnosti«, napisanim z vidika, ki naj bogati našo domačo duhovnost?
Ne bom nadaljeval z nadaljnmmn bolj ali manj sreonrmi žrtvami (kje je Pavlo-vec v letu 193^?) te sodobne umetnostne kritike dolenjsko kraškega tioa.
»Ker je danes N^rodm galerija istovetna s temi slednjimi Društvom slov. likovnih umetnikov) fe ti znjo, je umeven opo-
rnim R. Jakopiča »ob dvanajsti uri« (kjer polaga našim kulturnim krogom skrb za deset (!) poglavitnih tvorcev na srce) padel na nerodovitna tla. Stavi ja se nam vprašanje: »kaj potem, ko^ bo ta mnogo prevelika množica, ki logično smatra to" riŠ5e prekupčevanja za najvažnejše (saj šteje mnogo nad sto oseb, ki se s tem poslom bavijo) odločno izvajala iz tega odnosa svoje bonitete in 6e bo na lepem zgodilo, kar je pričakovati, da bo izgnala iz tega svetišča nadležno sirotko-slovensko
muzo.?«	. ,
Taiko zaključuje g. France Kirailj, slovenski umetnik «n profesor kiparstva na Teh srednji šoli svoj pregled slov. likovne umetnosti A. D. MCMXXXVI !!
In prav zato se za nadležno sirotko, slovensko muzo prav nič ne boji
Nikolaj Pirnat
Zapiski
Prihoanja številka »Življenja in sveta«, ki izide kot priloga ponedeljskega >Jutra«, prinese med drugim članek »Žrtve žareče smrti« (o zdravnikih, ki so jih umonh roentgenski žarki), vtiske iz Atesinije z naslovom »Američan o sovražnostih siniji«, nadaljevanje povesti Ivana Potrča »Pastir« in Ladislava Strune potopisa »Po-<ded v Tretje carstvo«, v dr. Frana Gpestla prispevek »Anton Foerster« ter obilo krajših zanimivosti in gradiva v rubrikah: iz praktične medicine, Iz literarnega sveta, Nove knjige in revije. Radio. Tehnični obzornik Filatelija. Praktične novote, Sah, Za bistre glave. Za prihodnji zvezek napoveduje uredništvo začetek romana Aleks. Du-masa st. »Trije mušketirji« z ilustracijami danskega slikarja Ngretrandersa, kar ne-
dvomno pomeni mikavno pridobitev revije
in še bolj opozarja na njeno pestro vsebino. Kakor vse številke, je tudi najnovejša obilno ilustrirana.
Razstava slik Eda Držaja ▼ Beograda. Edo Diržaj, ki je razstavil v Beogradu zlasti svoje angleške motive je imel lep uspeh. Prodanih je bik) 16 slik odnosno risb, tri ]e kupila za svoje zbirke Nj. Vel kraljica Marija.
Zanimiv prispevek k biografiji Davorina Jenka je priobčila zagrebška glasbena revija »Sveta Cecilija«, ki jo ureja slovenski rojak, kanonik Janko Barle. V članku »Davorin Jenko u Pragu g. 1879« objavlja g. Barle (delno v faksimilu) pismo, ki ga je pisal Davorin Jenko pokoj. Viljemu Ptei-ferju v Krškem- V tem praškem pismu toži o izredno slabem gmotnem položaju. Upal je, da bo lahko živel v Pragi iz izkupička svoje zbirke »Srbske,, hrvatske in slovenske pesmi«, ki jo je bil izdal v samozaložbi. Toda knjižico sta naročila samo dva Slovenca (Govekar nadučitelj na Igu in pevovodja Feigel v Tolminu), iz Hrvatske je prejel 1 naročilo in iz Srbije 60. Prosil je poslance, da bi mu priskočili na pomoč; Bleiweis mu je poslal 70 goldinarjev, toda pod pogoiem. da mu jih pozneje iz Beograda Vrača po 10 gold. mesečno. Jenko tozi v pismu: »Iskreno željo sem imel, se popolnoma tudi v instiumentalni muzlki izobraziti, da bi domovini še več koristiti mogel, al vidim, da je vse zastonj; ostati tukaj več ne morem ker nimam od noDene strani nobene pomoči; 14 dni že samo od kruha živim; to je življenje slovenskega umetnika katerega pesme so se razširile po celem slovanskem svetu in kteri je poskusil enkrat od tega živeti, kar bo za pesme dobil.«
Dr. Ivan Pregelj je pravkar objavil 114 strani otsegajočo knjigo »Osnovne črte iz književne teorije«.
0 Weiningerja spis »Spol in mafaj« (Ge-schlecht und Charakter) ie pravkar izšel J prevodu F. Kalana pri Modri ptici v Ljubljani.
ŠPORT
Borbe za podsavezne točke se nadaljujejo
Nogometni obrat se nadaijuje od nedelje do nedelje, še praznike vmes izkoriščajo. Do konca maja mora biti podsavez-no prvenstvo pod streho. Ce bo vreme nogometašem teko naklonjeno, kot je bilo do sedaj, ne bo s te shrani težkoč. Manj so seveda zadovoljni blagajniki, ker jim lepo vreme odjeda poset.
Prihodnjo nedeljo so na sporedu tri srečanja. ki bodo. kakor kaže, že precej razčistila položaj. V Mariboru igrajo tekmo
Atletiki : Rapid v kateri se utegne rešiti vprašanje drugo-plasiramega v tej skupini, ki se bo potem obenem s prvrm potegoval v finalnem tekmovanju za prvo mesto v podsaveznem prvenstvu. Atletiki so do sedaj dobro orali, zabeležili so po vrsti tri zmage, šele Železničar jih je ustavil na poti navzgor. Rapi-da so doma premagali, če se jitn posreči stvar ponoviti v Mariboru, bodo že^ skoro na zeleni vejici. Srečanje ni torei važno samo za Celje, prizadeta sta tudi Maribor rn ČSK, ki tudi še aspirirata na drugo me-
sto. Rapid je že precej zaostal in mu je tekma bolj prestižnega pomena.
Dvojna prireditev v Ljubljani
in sicer Hermes : Korotan ter Primorie : Celje bo menda tudi v ljubljanski skupini postavila vsakogar na svoje mesto. Predvidevati je, da bosta ljubljanska klub« pospravila po dve točki, nakar jima prvo in drugo mesto ne more več uiti. Zamimiva bo borba kranjskih Korotamcev s SiHkarji, v tej tekmi se nam bodo Kranjčani prvič pokazali na ljubljanskih tileh v borbi za prvorazredne točke. V spomin je se njihov bahati nastop v finalni borbi za p*nreu-sbvo drugega razreda, ko so ljubljanskega zastopnika Slogo poirandroli z 11:0. Od te-daj se je seveda mnogo spremenilo, tudi niso Siškarji istovetni s Slogo, čeprav so v zadnjih časih navezali prav s tem klubom precej ozke in najožje stike. Orno-bdi nemara ne bodo imeli v Celjanih pretežkega nasprotnika, vendar stvari ni jemati 6 pre-la/hke strani, da se ne pripeti kaj nepričakovanega.
Službene objave LNP
23. seja p. e. 18. m. 1986.
Odobri se sklep predsedstva objavljen v >Jutru« 18. t. m.
Spored prvenstvenih teikem 22. marca 1936. v Ljubljani, igrišče Primerja, ob 14. Hermes-—Korotan, ob 15.45 primorje— Celje, službujoči Hartmam, Primorje in Hermes po pet rediteljev. v Mariboru, Igrišče Rapida ob 15.15 Rajpid—Atletski, službujoči Senica, Rapid 10 rediteljev. v Trbovljah, igrišče Amaterja, ofo 15.30 Ajnaiter—Trbovlje, službujoči Kuhar. v Zagorju, igrišče Zagorja, ob 15.30 Zagorje —Svoboda, službujoči Bostič. v Hrastniku igrišče Hrastnika, ob 15.30 Rudar—Hrastnik, službujoči puntar.
Rediteljstvo za tekme na področju o. o. Trbovlje v smislu objaiv o. o. Trbovija.
Prijateljske tekme 22. marca t L: Mladika—Grafika, Brod—Primorje, Reka —Zalog s predtekmo; naknadno zabeležene tekme: Litija—Hrastnik 15. t. m., Zalog—Reka in Mladika—Slovam 19. tm.
Odredi se ponovitev jesenske prveostve. ne tekme Brod—Moste na 5. aprila t. L Prvenstvena tekme SJoga—Svoboda v Zagorju. ki bi .se po žrebu morala odigrati 15. t m., a se zaradi izostale objave ni igrala, določi na 5. aprila t L
Na podlagi sodnUkfh poroči Se predajo
k.o.: Veber Anton, Mladika, Amarvtovič Božidar, VSK Triglav, DamicelJ Bramikb, Maribor
Službeno is s. LNP. Delegirajo se k tekmam 22. t m.: Hermes-Korotan RamovS, stranska sodnika Macoratti, Camernik; Pri-morje-Celje Lukežič, stranska Joksie, Sli-glič; Rapid-Atletiki Bizjak (sporazum); Tr-bovlje-Amater Hobacher; Zagorje-Svoboda Božič (sporazum); Rudar-Hrastnik Dolinar; Brod-Primorje Mandič; Reka-Zalog Dorčee, pred tekma Jenko; Mladika-Grafika Kušar. _ V ponedeljek 23. t. m. bo ob 19.30 pri Sla-miču plenarni sestanek ljubljanskih sodnikov.
Turistični.športni odbor m dvig lahke atletike in pripravo atletov za olimpiado.
Redni treningi pod vodstvom lahkoatiet-skega športnega učitelja g. Kleina se vrte odslej redno vsaki dan od 9.30 do 12. ta od 16. naprej na igrišču Primerja. Lahko, atleti vseh ljubljanskih klubov se poava-jo, da se redno in točno udeležujejo treningov in izrabijo bivanje g. Kletna v Ljubljani, ker se bo začetkom aprila podal za tri tedne v Maribor, Celje, Ptuj in Mursko Soboto Bodite točni V izvrševanju treningov, ker se lakoatlet^ke prire_ ditve prično že prve dni maja Cross-countryjaši pozor na prvenstvo države v cross-countryju v Ljubljani, 5. aprila.
Akademsko prvenstvo v alpski kombinaciji. Letošnje tekme v slalomu in smuku za akademsko prvenstvo Jugoslavije se bodo vršile v sredo in četrtek (25- 26-t. m.) na Zelen;ci. Prireditelj tekem je JASO. Pokroviteljstvo nad to prireditvijo je blagovolil prevzet5 častni predsednik JASO rekor ljubljanske univerze g. dr. Samec Maks. Tekem »e bodo udeležili vsi najboljši akademiki — smučarji, razen štirih olimpijcev Heima, Deomana, Baebler-ja in Palmeta še Novak, Mušič, Dovjak, Žvan, Bervar, Šufeic in drugi. Start za smuk v sredo točno ob 13.30, za slalom pa v četrtek točno ob 10.30. Pri tej že itak zanimivi prireditvi bodo sodelovali smučarji akadem. Ronny jaziza, člani JASO. Z oz;rom na dejstvo, da je dostop na Zelenico zelo ugoden, pričakujemo števil«« poset s strani prijateljev akademikov. Odhod ekskurzije tekmovalcev ter ostalih akademikov na Zelenico bo v torek z jutranjim vlakom. Zbirališče na gl kolodvoru točno ob 6.45. Vzemite s sefcoj akademsko iu člansko legitimacijo.
Velikonočna tekma na Okrešlja. O Veliki noči bo na Okrešlju v Savinjskih pfcr ninah tekma za prvenstvo MZSP v ailpski kombinaciji v izvedbi Smučarskega kluba Celje. Obenem bo tudi tekma za klubsko prvenstvo v teh disciplinah za dame m
^Planine vabijo smučarje. Na Mozirski planin? so smežne razmere sedaj najugod
oejše. Dasi je v dcAod ie damo mtanfta,
kraljuje zima v višinah nad 13» m is vedno v vsem »rojem čaru. V Mceiraki toči je vedno živo. Smučarski sv«*, ki prihaja od blizu in daleč, »e to soln« ali p« ikrižari na svojih dilcafa po ogromni mo-airekih vrhovA ki »nežnih planjavah. O veliki noči pa poj<Jejo smučarji todi M najvfšje planine. Kocbekov dom na Koroški je že odprt in »talno oekifoovaii. Z« silo bo oskrbovan tudi Frischaofov dom na Okrešlju od 4. do 14. aprOa.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Zanr di nedeljske tekme naj pridejo pred Emono danes ob 18.30 igralci, ki so igrali predtekmo v četrtek in Pogačnik. Grošeljn^ Cebohfn, Race-
SK Ilirija (bnea^s sekcija), gimnastični trening v teSovadnkd odpade. Prihodnji trening se vrftl v sredo 25. t. m. Nove članice se sprejemajo pri vseh treningih v telovadnici na Lieeju ali p« na naslov sekcije kavama Evropa. Poravnajte zaostalo Članarino! I« tajništva* Ponovno se opozarjajo sekcije, ki niso te tk volile novih sekdjskfli uprav aa leto 1096, naj tovršijo to najkasneje do 27. t m.
SK Jadran (ženska sekcija). V nedtšjo
dopoldne na našem igrišču trening-tdema. Ob 10.15 monaifo brtt vse ignailke * opremo v ta jništvu.
SK Jadran. Danes db 20. pri M SoMtoi sestanek L moštva ta juniorjev radi nedeljskih tekem. Prinesite opreme zaradi evidence.
STK Moste (nog. »ek.) Danes ob 19. ser stoanek odbora, ob 20. članski. Kdor izostane, bo kaznovan.
SK Zalog. Danes db 19.30 v garderobi psi »Cirilu« danski sestanek ta voOtev na. čelnika kolesarske sekcije Udeležba za vse člane Obvezna. V nedeljo prijateljica nog. tekma z Reko.
VLAŽNA HIŠA — JETIČNO TELO'
Uspešno izoliran je proti mokro«, talni vlagi, ter proti hišni gobi, največjemu Škodljive«, izvrši zanesljivo ta soldno po preizkušeni metodi, mestni stavbenik
Hugon Schell — Ljubljana
MAUBERJEVA UL. 29. Na zahtevo neobvezen ogled in proračun.
Verifikacije igralcev: s pravico nastopa 28. marca t 1.: «a Slovana Rupnik Srečko za Istro pangero Karel; za Brod Slavec Slavko, Jakopič Srečko; za Maribor Mraz Mirko, Klojčnik Adolf, Novak Franjo; za Rapid Kemc Mirko, Korada Ivan. S pravico nastopa 18. junija ta 18. septembra t 1. za Slavijo Smetkolj Slavko, »tajo se: za DASK Kostanj evec Anton, Leskovšek Mihael s tem, da bo sledila verifikacija po nakazilu takse; za Slovana Crnjatovič Božidar s t©m, da bo sledila verifikacija po odgovoru osrednje kartoteke.
Baumel Ervta preklicu je odjavo za Rapida in se ga ponovno uvršča med verifl, drane igralce s pravico nastopa z dnem objave.
V roku treh dni imajo dostaviti eaivezne izkaznice z odjavami: bivša Svoboda— Mrb za Mraza Mirka, Novaka Pranja, Kernca Mirka; Maribor za Korado Ivana; Sloga-Lj. za Smerkolja Slavka.
Suspenzi, izrečeni igralcem zaradi ne. poravnanih obveznosti napram prejšnjim klubom, se posebej ne dvigajo, ker prenehajo avtomatično v trenotku poravnave obveznosti.
Do poravnave tromesečne članarine prejšnjemu klubu se suspendira Kos Franc, Trbovija
roža gallatia naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njena nadvse ljubljena mamica, stara mamica in tašča, gospa
ANTONIJA HAWLINA
vdova višjega gozdarskega uradnika danes, dne 20. marca 1936, po dolgi, mukepolni bolezni, boguvdano preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 22. marca 1936., ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta 18, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
V LJUBLJANI, dne 20. marca 1936.
Boguvdano nam Je danes po dolgem trpljenju, večkrat okrepčan a tolažili sv. vere, umrl naš ljubljeni oče, brat ta stric,
arhitekt
ADAM JOS. KOSIN
Na njegovi zadnji poti ga spremimo v soboto 21. marca 1936. ob 14. uri izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče v Stepanjo vas, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico. LJUBLJANA, dne 20. marca 1936.
ŽALUJOČI: gin MILODAR,
sestri ANA VOK, vd. trgovca, DRAGA RAVHEKAR, vd. trgovca,
nečak IGO VOK, trgover in rodbina TOMANOVA.
C S N E MALIM OGLASOM
P* M pur aa besedo, Din 3«— davka a vsak oglas in enkratno pristojbino Din 2.— sa Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo dažb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ta ienitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5-— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17*—>
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« f%SM *
odgovor, priložite Ulll	V
Vas pristojbine za male oglase Je plačati pri predaji-----.
oziroma Jih je vposiati v pismu obenem s naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer aa zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še innii|iahii ijsšii
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila ia vprašanja, tMofa se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana«
Službo dobi
_i I Din. davek S Dto-
n Htre ali dajanje naslova S Dta. Najmanj« tanek
n Dta.
Trgovski pomočnik agilen prodajalec, za mod do ia galanterijsko detajlno trgovino, z znanjem nem Kine, doW takoj mesto. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvovrstna moč«.
6411-1
Prodam \\ Lokali
feseda I Dta davek ' Dta. ! 3esedl ' 0ln-	i
M	. •	•	I •« MIM al:	___ 1 ___
Mlajšo moč
taurjeno t lesni stroki, ve-S6o vseh v to stroko "padajočih poslov, posebno gozdne manipulacije, žage in manipulacija pragov, — sprejmem. Ponudbe na Propaganda, Zagreb, Jelačičev trg 5, pod *5um©ki struč-njaia.	0536-1
Damsld salon
aprejme prvovrstne pomočnice ter eaega samostojnega pomočnika za prvovrstna (Umska dela. Modni salon Molaa, Krekov trg 11.
6553-1
Služkinjo
Tajamo vsega dela in šivanja. .prevrnem. Marija Bn-6ar. Tržaiška c. 5 mlekarna.	6068-1
Dva krojaška
pomočnika
dobro	sprejme takoj
Vodater, Litij«..
6641-1
SoboslDtarskega
pomočnika
t« vajenca .sprejme Kle-menčič Frane mL, Ljubljana, Glrnce 2MH.
9435-1
Vsaka beseda M par; davek Dta, ca dajanje naslova 3 Din, oajmanlS-raasek B Oin.
Mlad brivec
Bfe službo, kjer bi prakti-tiral v daanski stroki. Ponudbe: Mirko Pnljčan, Zla-tal, HrvaŠko.
9569-2
m i Uro ali dajanje aslovs ? Dta. Najmanj« 17 Ota
Košarske izdelke
vseb vrst. raznovrsten ma terijal is orodje, prodam po zelo znižani ceni do 31 t. m. Ne zamudite ugod ne priKke! Fany Patik. Radovljica. Graščina.
5099-45
Glasbila
Pianino
ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
63:6-36
Kolesa
poniikljana in kromirana, naprodaj po neverjetno nizkih cenah. StaTa kolesa jemljemo v račun. — Nova trgovina, Tyrševa 36.
0.164-1(1
Potniki
Beseda l Din. davek S Dta. aa Hfro al) dajanje naslova 6 Dta. NajmaoiS tnesek n Dta.
Potnika
»možnega garancije (ali ži-ranta) sprejmemo proti fi-kaunra in proviajL Ponudbe z zahtevo minimalnih prejemkov na podružnico Jutra ▼ Celju pod »Agileo-pošten«.
6*14^5
(Daj en c i (Ge)
Beseda I Din. jarek 3 Dlo aa Hfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj« znesek 17 Ota.
Vajenca
za trgovino z mešanim blagom, s primerno pred-izobrazbo, »prejme Norbert Zanier & srn, dv. Peter, Savinjska doiina.
6378-44
Vajenko
za Šivanje perila aja obtek, kartei« se je ie učila sprejmem. Bettovnov«
6560-44
Kupim
Beseda l Din lave* 5 Dta. ca iltro al) dajanje naslova 5 Din Najmanjši tnesek
n ota. Ramenolom
prpravec za izvažanje iščemo. Prosimo za opis in navedbo oddaljenosti od ceste in železniške postaje z vpo-šiljatvijo vzorca. Ponudbe pod »Ka/menolom« na propaganda, Zagreb, JelačKSev trg 5.
Kapital
Seseda f Din. davek ? Din. ta fifro ali datanje naslov: i Oia Najmanj« tnesek 17 Dta
Vse denarne zadeve
terjatve v hranilnih knjižicah vseh denarnih zavodov, vrednostne papirje (Vojno škodo)
Nakup in prodaja
Izvede razne kompenza. cije plačila dolgov pri denarnih zavodih s hranilnimi knjižicami ln z gotovino
Izposlnje ln vnovčl
vse hranilne knjižice lak o j v gotovini ln hra nilne knjižice na var_ no vknjižbo na mesečno odplačevanje v gotovini v polnem znesku ln jamstva
Vlagatelji tn dolžniki
Obrnite se v gornjih zadevah na spodnji na. slov. Zanesljive nasvete glede nakupa prodaje in naložbe kapitala Vam daje brezplačno ln jam čl za strogo solidno lz. vedbo v vseh poslih. Alojzij piamnšek, ban. čna poslov. pisarna Ljubljana. Beethovnova ulica 14.-H. telefon 35.10.	6249-16
Posojilo
Dta 30.000 ck> 50.000, »čem proti zastavi vrednostnih papirjev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vrednost«.
6509-16 I
za Hfro ali dajanje naslove 5 Ota Najmanjil cnesel. 17 Dta
Dva prostora
za trgovino ali za modistinjo. oddam. Naslov vseb poslovalnicah Jutra.
&4S8-10
Brivsko in
Frizersko obrt
takoj ugodno prodam. Gabrijel Spindler, Židovska 6.
6565-19

Enosob. stanovanje
oddam za april ali maj po nizki ceni. Vrhovec Franc Sv. Jerneja 39.
6563-21
Soboodda
Majhno trgovino
(branjarijo) s špecerijskim, kolonijalirim in snhoimesna-tim blagom na najpromet-nejši zagrebški ulici ob tramvajski postaji prodamo, popolnoma opremljeno, dobro idočo. z blagom zaradi odhoda i zZagreba za Din. 18.000,- Stanarina mesečno samo Din 500,- Poslovniea Pavlekovič, Zagreb TI i ca M4.	6536-10
Vlagatelji
radi prodaje vaših bran. knjižic m
dolžniki
rad! poravnave vaših dolgov s hran. knjižicami, obrnite se zaupno Le na kon-ee-sioniran Bančno kom. zavod, Maribor. Takojšnje strokovno in vestno izvrševanje. Za odgovor Din S.
6493-16
Seseda I Cln Javek S L i, •» 5irro aH dajanje lasleva i Oln Naj man j Ji raese1 17 Dlo
Razglas
Občina Teharje prode stavbene parcele ob bano-vinski cesti, 30 minut od Celja. Dražba se vrši 32. marca 1036 ob 2. uri popoldne. Prodajni pogoji na vpogled v občinski pisarni vsak dan.
6379-:»
Prodam
zelo ugodno dvostanovajij-sko hišo z vrtom, še pod Ljubljano, Šmarska cesta št. 42. Prevzame se lahko j večja hipoteka. Naprodaj lepo posestvo v ljubljanski okoliei, s hlevom, podom, velikim vrtom, pripravno tudi aa obrt aJi industrijo, | na knjižice Km-etake ali I Mestne posojilnice. — Več parcel na Selu in Moetah, ugodno naprodaj. Naslov , Josip Oražem, Predovičeva | 5, Selo, Ljubljana.
6651-20
Hišico
z vpeljano trgovino in trafiko, v prejšnji okolici ljubljanski prodam, eventueJno oddam v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurna eksistenca 23«.
9SS7S0 |
Hiša z gostilno
in vsem potrebnim inventarjem, na prometnem kraju zaradi bolezni lastnika, naprodaj. — Naslov: Alojzija, Karolina M-usar, Hotemež pri Radečah (Zid. most).
Sončno sobo
zelo lepo. veliko, parketi-rano. v centrumu oddam dvema solidnima gospodičnama. Dajem tudi hrano. Novi trg o./I. levo.
6600-28 Opremljeno sobo
in kabinet s posebnim vbodom, ter souporabo kopalnice oddam v vrli v bližini gl. kolodvora. Naslov v vseh posl. Jutra.
6391-033
Sostanovalca
sprejmem k mirnemu go-siH>du, v zračno sobo. Naslov v vseh posl. Jutra.
6561-23
Sobo „
sončno, opremljeno z dvema posteljama in hreno, oddamo za april dvema boljšima osebama. Vprašati ~ " " ul. IS.
6427-213
Trnovo. Kolezijska
- - - -	-	r ~~	-	*	'	>< "m
Kako dolgo ostane ženska mladostna? |
Bili so £asi, ko so smatrali za konec ženske mladosti tisto dobo. v kateri moiki šele začne živeti. Dandanes pa ie prevladalo spftznanje. da je prezgodnje staranje pri ženskab čisto nenaraven pojav, ki izvira odtod, da večina žensk po 60 dni na leto ni na svojem mestu. Ta doba težav, negotovosti, neprilik m duševne depresije ne ostane brez vpliva na ▼nanjost, zato poskrbite s pomočjo
»Camelia« reformnega vložka, dt m b-gubite niti enega dne trojih najlepših leti »Camelia« Vam pomaga pozabiti vse, kar Vam je prej prizadevalo slabo voljo ia skrbil Debeli sloji najfinejše puhaste »Camelia« vate iz staničnin« jamčijo za največjo sposobnost vpijanja is sa diskretno uničenje. A »Camelia« pas jamči za varno nošnjo in prosto gibanj«.

Vtoifcfa
popa Ur 10 kotov .	Dta	M,—
■peci al t • ,	m	12.—
Paso vii
iz rakanca • « « a	*	20,—
svileni ozki a	a •	»	20.—
svileni. Uroki	• a	»	26.—
svileni fr*te .	• *	•	36.—
Idealni reformni vložki in pasovi za dame
Domači inMck
Dobiva s« v vseh trgovinah s higijenakim potrebščinami. Dragsče. na vpraS.nje, Vam sporoči nsibližnjega dobavijača Rave i i, Zagreb
Pazit« aa sodri •rifrnslnl aavof!
ta napreduiet
ZASTOPNIKA
za »laribor, eventuelno vso Štajersko kakor tudi v ostalih večjih krajih v Dravski banovini iščem za
REMINGTON — PISALNE STROJE. Resni interesenti s stalnim sedežem naj pošljejo svoje ponudbe z referencami na t. t. MATADOR — ZAGREB, Ilica 5 (oktogon).
Nenavadna slika
za našo moderno dobo S
Tudi Vaš doni brez radio - aparata dela enako nenavaden vtis
Vsem sorodnikom, prijateljem In znancem javljamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš predobri soprog, oče, stari oče, stric in svak, gospod
CZESBI IVAN KRALJ
Hranilne knjižice
ljubljanskih zavodov: Mestne hranilnice L j ud ske posojilnice ln Kmet ske posojilnice lzvedem naložbe v polni vrednosti. Alojzij Planinšek bančna poslov, pisarna Ljubljana Beethovnova ul. 14.11	6250.16
'»aiu seseda	j Ota-
davefc » Din a	Utre a
lajanji naslova	S Dta.
lalmanfP 'nesel	» "»»„
V podružnici Jutra v Celju je dvigniti sledeča pisma:
Agilen in pošten, Bodočnost Celje 1906, Dobra pekarna, Gotovina 1®36, Marljiva. Pfcvčam v gotovini, Pohištvo, Poštena, Prijetno življenj«, Pridna in poštena. Redka prilika, Sigurnost, Skromen in vesten, Varno, Zmožna kavcije, 6673-34
Hranilno knjižico
Jugobanke kupimo in plačamo takoj v gotovini po najvišji ceni. Informacije daje bančna posl. pisarna Alojzij Planinšek, Ljublja-1 na, Beethovnova ul. a(VI., telefon 3&4J0.	6578-16 I
Posojilo
90.®0 Din iščean proti zastavi vloge Kreditne banke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »VredroosU
655046
Vlogo
Kreditne bank« v Ljubljani 70.000 Din, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Takoj vloga« na ogl. odd. Jutra.
654P-16
o. rh. Rotman:
Kapitan Kozostrelec ire v Ameriko
Beseda ) Din, davek } . iu. r? Jllro ril dajanje aaslova 5 Din Najmaniil enesel; <7 Din
Stranki Turk
; Gledališka ul. 7 je ušed sveti o-moder papagaj ček. — Govori Frček, papagajček. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi.
6567-28
R&tiio
Beseda ! Din Javefe 3 Lu a Slfro ali dajanje oasleva i Din. Najmanj?! »nesel; 17 Dta
TREff CtiCO ATE
ter vsa
li fi L A £ IL A
v ogromni izberi, odlično izde iana si nabavite aajnsrodne.jc
liri PRESKERJO
Sv. Petra c. U
Telefon 38-83
mZARSKI MOJSTER IN POSESTNIK,
dne 20. marca v 67. letu, previden s tolažili sv. vere.
Na zadnjo pot ga spremimo v nedeljo 22. marca ob 16. uri pop. iz hiše žalosti na mestno pokopališče.
Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek 23. marca v župni cerkvi v Slovenjgradcu.
SLOVENJGRADEC, 20. marca 1936.
ŽALUJOČA RODBINA KRALJEVA.
Dandanes ni več potrebno^ da iščete zabave in razvedrila izven
PHIUPS
RADIO
Vam s svojimi ttgodmmi pogoji nudi možnost, da se tudi Vi okoristite z najlepšim razvedrilom naše dobe.
Zahtevajte še danes, da se Vam postavi v Vaši hiši
Philips radio
Izredna pena brez mila ne krči volnenih tkanin
98
Tedaj je teta Kanigunda plosnila z rokami »Na ladji je velik tovor dina-mita,« je vzkliknila, »vsak čas bomo zleteli v — — « »Bum!« je zagrmelo tisti mah. Ladja se je s strašnim treskom razletela, in z zgornjim koncem jambora vred je vrglo tudi naše tri nesrečne prijatelje visoko v zrak.
K9-LE-FLUID
| fiziološki ekstrakt iz življenjetvorne žleze močne in zdrave živali. »Kalefluid« se priporoča v vseh primerih, kjer je delovanje teh žlez oslabljeno in pri stanju, ki je posledica tega pojava. Pojačuje sekre-tarno delovanje vseh žlez. Uporablja se pri izmučenosti, pri oslabelih živcih, pri polni nevrasteniji. - Krepi | živčni sistem in jači I organizem. — Brezplačno detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Njegoševa 5, I Miloš Markovič.
Rog. S. br. 5900/32.
Tužnim srcem naznanjamo, # da nas je za vedno zapustila naša srčnoljubljena soproga, mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa
Terezija Novak, vdova Kolar
roj. BRANISELJ
SOPROGA ŽELEZNIŠKEGA VPOKOJENCA
dne 19. t. m., po težki bolezni, previdena s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti jo spremimo v soboto, dne 21. t. m., ob 4. uri popoldne, iz hiše žalosti Kamniška ul. 15 (Ljubljana VII), na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša se bo darovala v ponedeljek, 23. t. m. ob pol 7. uri zjutraj, v farni cerkvi sv. Frančiška v Sp. Šiški.
LJUBLJANA, dne 20. marca 1936. Žalujoči soprog z otroci in ostalim sorodstvom.

TE Vil izpwe ieBkraV IC Alt nim pranjem!
Brez-milne pene v v	^^
nah5kr jo je treba	^^	^ ^^
Tem nima m^.a « ogavlc
mesto	sveTu ejo^iso«
S to penoPbrez usedHne.
TK XIL
I* wgovfk« im* kfSMi-nm. ki stavita v »ramei
fvrtfV« t
Co.mech.mla, Zagrab
f
Čudite se delu, k7^giTT>iore"oprav^^
Na godovni dan je prenehalo biti zlato srce nepozabne 9oproge in matere
Josipine Goršič
Pc^reb se bo vršil v nedeljo 22. t. m. ob 15. uri izpred mrtvaške veže splošne bolnice.
LJUBLJANA, 20. marca 1936.
ŽALUJOČI OSTALI.
ŠPEDICIJA Tli	[ R H Ljubljana
p r e t	z e bi a
OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno io po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno Telefon interurban 24-59. Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice)	PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani ln izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili Telefon interurban 21-57. Masary-kova c. 9 (nasproti tov. kolodvora)
"V—X/—X/—1
Onjoje Davorin Rsrijea, «— MbJb m tonaordj »Jvtnu Adolf Sfiafkat, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Frane Jezerdek. — Za hnnnmtai M Je