Hajduk Ueijko Petrouič. CDalJG.) HajduK Veljko Petrovič, vojvoda KrajinG* in načelnik jNegotina, je bil rojen približno okrog leta 1780 v Crni jieki, v vasi Lenovci. Ko so Pasman-t>ij8Ti"* krdžaliji*** y borbi z bGograjsko vojsko požgali in izropali Lenovce (ki so se pozneje imenovali Negal'oa), kakor tudi mnogo drugih vasi v rkolici, zapusti Veljko kot 10- do 15 ¦Plen deček očeta in matGr in brate in odide v Vidin. Tu stopi k nekemu turčinu v služho za ovčjGga pastirja, ali • Krajina se imGnujG dcželica ob ffimoku v vzhodnji Srbiji na boigar ski meji. Tu sg nahaja tudi mestcce Isegotin. ** Pasmancijpvi, to jo Pasvan.'0'glajevi. Pasman Oglu je bil paSa v Vir"inu v Polgariji, mogočen nnčelnik ratbojniških čet, ki sg je upiral sul tunn, a tudi bojeval s Srbf. **• Krdžaliji so bill rnzbojniška ^ruhai tnrške vero, obstojefia najvefi iz vojaSkih dGzortorjev, ki se je na l.onMh klntila po deželi in stopala v f>'nžbo k rnzličnim poglavarjem, kalor jih je kdo plačal. ] ravzaprav za pomoCnika pastirjev , (5gz nckoliko časa pa prido v Požare•vae in stopi v službo k vojvodu. da mu pripravlja jed. Zgodi sg pa, da so ^ekofi zunaj zakasni, ker je plesal z oekleti kolo, in pozabi vojvodu pripraviti večcrjo. Vojvoda ga hočG nabiti, a Vcljko zbeži in vstopi v Čcto jlavnega harambašG StanojG Glava Saf, s katerira je preživGl cclo 1.1803. Ko sg na zimo razidejo hajduki okrog caupnikov, ga spravi Glavaš v sme-. (terGvskoft nahijottt, v selo Dubonja ii nokeinn r-Invokn. di Tnii r-nvn. nvro. Ivot najemnik in ovfiji pastir pri zaupitiku hajdukov se je v tej vasi oženil, m priSel v hišo nokc vdove, sorodnico a. ¦ po.sfistrime (Ilavaša, ki pa ni ve dela, da je hajduk, nego je mislila, da jo pravi ov?ji past:r. Ko sg zaftotkora 1804 zafine dvitrati npor zoper dahije*, f Stanoje Glavaš je bil siaven bnjduški načolnik, (ovariS Crnegn Juria. ff Smcdcrovo je srbska mosto ob Donavi. ttf Nahija — okrožjo pnd tnr.šico upravo. • Dnbiin so rg imGnovali nnftelniifi Tnrkov-.jnnifinr-ev, ki so viadali v teh Casih nad Srbi. se pa obločG nekoga vcčcra na skrivaj pri svojem bivšem gospodarju v bajduško obleko, pripaŠG orožjc, pa  tako okinfian pride k ženi v hišo, pa  ko ga Ž6na vidi, prične sg tolči z ro kama po prsih: „ Joj meno! Torej sem cženjGna s hajdukom!" Veljko jo pa pomiri in ji zagrozi, naj nikomur ni Šesar m povG, pa odido, da poiščo si drnštv-a Ko sg je upor razpočGl, sg je LaipreJG držal Stanoja Glavaša, poz x RJG sg ]g pa pridružil Buši VuličG  ¦«'i6n, kot načelniku smedcrevske na1 •j.jG in tako jc stal pod njira in se boif,val celi dvo leti. Ko jo pa Buša 1gta 1805 poginil v SniGderGvu, ostane  LOd njcgovim bratom Vujico. Mcd tGm  je pa tudi sam dobil nekaj momkov  junakov in se jo narcdil za bulubaši(o-** To zimo prido mod malini in ve] kim Bočičem nijan v SmoderGvo in cropa noke Turke, ki so se bili predali Srbom. Srbi ga zato poznvejo k sodniji, toda on si no upa priti, nego pobogno znpot mod hnjdiiko. Tako sg iC* s svojimii momki potikal in skrival i.ckje po dežcli. dokler se nokega dno, ko so se pripravljali Srbi, 1a S'> uda- •* Bulubafia — podfiastnilc v tur Ski vojski. r:,io s Turki, zopet ne prikažG in se stavi z dobršnim dGlom moin-vGV na razpolago Crnemu Juriju in tako se mu jg orlpustilo vsg. Začotkom leta 1807, ko so Sro; zavladali Md Beogradom, prifine Veliko prositi srbski državni svet za dovoljenje, da sme iz parafiinsko naliijG ili na Krivi vif, da dvigne k uporu Crno Ecko ali Mali Timok ter jo osvobodi Turkov, za kar ni prosil nobeno drugo pomofii, kakor zastavo in odpr o j:ismo, da zaraore vsak begunec i'.\'. •i,SGljenGC iz oncga kraja. ako lioito slobodno ž njim na to delo. Takratni srbski državni svetniki vefiinoma niso niti znali, kaj jo Krivi vir nli Crna Rcka in niso teh imen popreje Se nikdar sliS'iJi. Zatn so <ra na. |'i'o.i lioJeli odpraviti z ničom, ko jim ie pa 1e rostajal nadložcn s svojimi vsakdan j mi prošnjami, refie Mladen, ki je bil najstare.iši ;med državnimi svotuiki: MNaj pa bo, fio tfiko tišfii. d'i "A poSliemo in če Bog da, da kaj dobi, dobro, razširili smo našo zcmijo: ako pa togine in propado, mi mu nismo kri vi, viditG, da nnoo m;rn\-nti, nogo boC« oditi tudi brez dovol:onja." (Konec prib.)