71. Številka.
V Trstu, v soboto 5. septembra 1891.
Tečaj XVI.
„E D I N O 8 T"
uhaja dvakrat na teden, vsako irsdo in •oboto oh 1. uri popoludn«
„Edinost" stana:
ta vae leto gl. «.-; iaven Ant. 1- jrl. ta polu leta ,3.—: *	*
ta četrt leta „ 1-^0; , „ 2 2.S . Poianii< iie »tevilke se dobivajo » pro-dajalnicah tobaka v Tritn p«' » nov..
t Gorioi in v AJdoviilnl po * »ot. Nt naroeba brti Ipriloiana naročnin* n npravciirvo n« osira.
EDINOST
Oglati in oznanila ne rti'un« po 8 n<*», vrn»ie» v P«eitu ; r.» nulovt * debelimi črkami hu plačuje prostor, kolikor bi 5a
obseglo navadnih vrstic. Poilana, java« xihv»la, osmrtnic« Itd. raritne po pogodbi.
Vm dopisi sn poAiljajo uredniitvu P i a/za Caserma At. 2 Vsako pismo mora biti frankovano ker rinfrankovana so ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in insernt«« prejema upravnistvo Piataa Caserma ftt 2. Odprt« reklfvniai>i)H o proste postuitm.
Živilo hrvatsko - slovensko pobratimstvo!
V člankih svojih, posvečenih Italijan* flkemu društvu „Lega Nazionale," odnosno projektovani „Slovanski ligi,* poudarjali smo neoporočno istino, kako nam avstrijskim Slovanom živo treba vzajemnosti: rekli smo, da le tem načinom moremo izdatno pospeševati sveto našo stvar, ako se drug druzega tesno oklene-m o, ako smo si bratje ne le v besedah, ampak tudi v dejanji. Viden znak takega pravega pobratimstva pa bi bila uprav namerovana .Slovanska liga".
Blagor nam, ako to spoznanje prodre prej ko prej v vse naše kroge I Ko se fo sgodi, rešeni smo : ko smo se spojili rama pri rami v teano vrsto, ni je sile, koja bi jo mogla prodreti. — Falanga naša postane visoko kviško vapenjajoči se mejnik, na katerem bodo čitali naši nasprotniki: do t u, i n ne dalje! In ta opomin jim bode imponoval — o tem niti ne dvomimo.
Združimo se, složimo se ? to je evangelij, katerega mora živim ognjem propo-vedovati vsak prati avstrijski Slovan. Res je, da nas ločijo geografiške meje; res je, da nas dele državnopravne pogodbe, koje moramo spoštovati, dokler se postavnim potem ne premene; ali proti našemu du-ievnerau združenju, proti združenju na kulturnem polju nimamo ovir: sdruženje to dosežemo, ako le resno hočemo. Uprav to pa je ključ do srečne bodočnosti naše, kajti sveže, krepko, napredujoče duševno življenje, resno stremljenje po dovršenosti na kulturnem polju je podlaga narodni za-voati in dozorevanju v politi A kem pogledu. Ako se avstrijsko-Blovanika plemena sa-vedo svojih intelektuelnih sil, ako se prepričajo, da smo nadarjen narod, sposoben aa vitricno korakanje z drugimi kulturnimi narodi, zavzemo se tudi — o tem ni
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
i
»V adiae.t). m t
PODLISTEK. V treh dneh.
(Spisal K. H.)
Soluce je zašlo za nizko obzorje i mrak se je vlegel po široki planjavi. Sem ter tja zapaziš že kakšno bledo zvezdico in na vshodu vleče se veliki lunini ičip proti neizmerni višavi. Vedro nebo oznanja nam krasno tiho noč. Mesečni žarki razprostirajo ae po nitki ravnini, izza srede pokaže se bela visoka hita. Krog nje vije se mali zelen, s zidovi ograjen vrtič, poln barvanih cvetlio in dolgih ozkih drevore-dov, pod kojimi se po dnevu gospodar Vilhelm s svojo družino zlasti svojo hčerjo Marjeto sprehaja. Tišina nastala je v tem kraji, sliši se le prijetno žuborenje malega potoka na spodnji strani.
V vrtu je tudi vse tiho. Po stezi pa, ki peljo na oesto za pristavo, slišijo se lahki koraki, pa vender hitri. Mož visoke postave, oblečen v črn frak, pokrit s avi-tlim oilindrom, koraka proti vratom is vrta. Rumeno rokavice, koje mu osobito pri-stujejo. vleče si na roki. Velik črn peB spremi ga do vrat i gospod Vilhelm zavije proti mestu. Nocoj ima namreč mestni odbor sejo i kot deželni kandidat mora se tudi on udeležiti. Krotka žival vrne se zopet po vrtu proti hiši. Še parkrat zalaja,
dvombe — za vsa narodna prava v vseh strokah javnega življenja. In zavest, da nas ni malo, ampak da nas je ogromno število, ki stojimo jeden sa vse, vsi sa jcilnega, podelila bode slovanskim plemenom ono odločnost, ki jo neobhodno potrebna pri zahtevanju narodnih in političkih pravic. Vzajemnost nam bode neraz-rušljiva op6ra v boji za narodno ekzisten-cijo, mejsebojna podpora neizerpiv vir našim močem. To je že od nekedaj živo naše prepričanje in to je tudi vzrok, da nismo in ne moremo biti zadovoljni s tistimi našimi politiki, ki se na pr. postavljajo na specifično kranjsko stališče. Stališče t&ko je tesnosrčno in pogubno; politi k i taki pndobni so priprostemu človeku, koji ni bil še nikoli mej svetom in meni, da je svet le tako velik, kolikor ga vidi raz lino domačega zvonika. Obzorje naše ae mora razširiti, mi ne smemo živeti tako rekoč od roke do ust in nas ne smejo mamiti malenkostni hipni vspehi: načrt našemu delovanju bndi celokupen, prora-čunjen za bodočnost. Načrt ta pa ai moramo osnovati — to je conditio sine qua non — na podlagi vzajemnosti — v prvi vrsti duševne, kulturelne.
Dogodki letošnjega leta pričajo, da se je jelo svitati tudi v avstrijsko-slovan-akih krogih: porajati jela se je misel, aorodna t^m našim nazorom. Zavest ta je blažilna, kajti navdaja nas z nadejo, da vender polagoma krenemo na pravo pot.
Leto, koje ravnokar preživljamo, bilo je dokaj ugodno za pospeševanje tega prepričanja; dva dogodka sta uprav epohalna v tem pogledu: razstavi v Pragi in v Zagrebu.
O rssatavi v Pragi govorili smo obširno; a n to razstavo pečajo se neprestano tudi naši protivniki, kar nam je v dokaz, da so Čehi s to razstavo — dasi nima a politiko direktno nikake dotike in
da se njegov hripav glas na široko razlega, in ko ne vidi in ne sliši ničesar, caplja počasi do neke lesene barvane klopi, vleže zraven nje in zre proti svitlemu mesecu.
1
Kmalu za njim pride Marjeta, hči bogatega Vilhelma; bila je zavita v velik, črn, s špicami obdan plašč, ker zvečer bilo je dokaj mrzlo, dasi v poletnih dnevih.
Marjeta bila je krasno dekle, lepo izrejena. Kedar je bila elegantno opravljena, bilo ni dekleta v okolici, ki bi tako cvetelo, kakor ona; ne, oelo v grajskih vrtovih ne. — Bila je v pravo veselje svojim roditeljem — edini živeči otrok. Njen oče, bogat trgovec, jo je iskreno ljubil. Slehernega dne sprehajal se je žnjo po vrtu ter ji pravil o srečni mladosti; pripovedoval ji je svoje dogodke izza časa mladeniškega ter pristavljal, da tisti Brečni čas preživlja ona sedaj. Prisiliti hotel jo je v zakon z nekim baronom v mestu, kojega pa Marjeta ni mogla ljubiti, ampak Črtila ga je iz dna sveje duše. Bila si je v svesti, da jo hoče poročiti le radi velike dote in da po Vilhelmijevi smrti dobi pristavo in s tem svoje imetje pomnoži. Poznala je osobo dobro: večkrat prosila je mater, da naj nikar ne vabi gospoda barona k njim, ker ga ne more poleg sebe trpeti. Razjasnila ji je mati, zakaj da baron k njim zahaja: ker bi nje oče rad
jej je v prvi vrsti nam%i prepričati svet o marljivosti in visoki kulturni stopinji narod« češkega — posredno dosegli veli-kanak vspeh tudi v političnem pogledu, kojemu posledice ne morejo isostati, Če tudi v tem hipu še niso vidne. Razstava ta nam je donesla obilico pojavov v zmislu tega našega članka: pojavov bratoljubja in vzajemnosti. Čehom očitalo se je doslej — in to kolikor toliko po pravici — da so preseparatistični, ker se, tako Mlado-kakor Staročehi, preradi postavljajo na specifično češko stališče, a mejsebojno spoznavanje povodom razstave, pospešujoče zanimanje drug za drugega, vplivalo je tudi na čoške vodje ter jih dovelo do spoznanja, da pri vseh svojih vrlinah ne priapo tako lahko do cilja, ako se ne oklenejo naa vaeh, ako se ne oklenejo avstrij-ako-slovanake vzajemnosti. Izjave dr. Grćgra smatrati je kot naravni produkt temu vzbujajočemu ae prepričanju. Ne smemo se čuditi, da v glavah čeških roditeljev še ni vse jasno in da goje mar-siksko misel, koji ne bi mogli pritegniti: ali začetek je storjen — in že to samo na sebi mora naa veaeliti.
Drugi veseli dogodek tega leta je razstava v Zagrebu in ž njo spojene velike pevske slavnosti: tudi ta dogodek bode mogočno pospeševal idejo, koji posvečujemo ta čanek — idejo vzajemnosti. Radostnim srcem posdravili smo veat, da ao ljubljanski razsodni rodoljubi pogodili ta prevažni moment, čemur je sledil zaključek, da Slovenci povodom velikih pev-akih slavnosti v masi pohite v Zagreb v naročje bratskega nam naroda hrvatskega. Sklep ljubljanskega .Sokola' našel je mej Hrvati buren radosten odziv in prireja se Slovencem prečasten vsprejem: gostoljubni Hrvatje pričakujejo nestrpno in razpetimi rokami, da pritisnejo na avoja srca aoaedne jim brate slovenske. Kolikor
vidil poroko med njima. „On je bogat, dobra duša, grd tudi ni, — pristavljala je mati — srečno bosta živela, če ga vzameš. Saj je prvih bogatinov celega mesta. Vidiš tam tisto vilo — jej pokaže s prstom skozi okno grajščino barona viteza Podčedol-skega — tam boš, tam, ako le hočeš, svoje srečne dneve svojega zakonskega atanu preživela." Marjeta je pri takih beaedah bridko zaječala: marala ni preveč za posvetno živenje; videla je, da je vae minljivo in tresla se je kakor šiba na vodi. Povedala je materi, da a tem jo telebijo v grozno nesrečo.
Dan za dnevom bila je žaloatnejŠa, nje doslej cveteče lice je ovenelo, kakor roža brez hladne vode. Razveseliti mogla jo ni nobena stvar, — 8aj mati jo k temu ni mnogo silila a oče — bil je preveč oaoren; vklaujati moralo se je vae njego-vej volji. Sedaj pa jo sili v to zvezo, on, ki jo nad vse ljubi.
Danes sta ae pogovarjala z očetom, pred ko je odšel, tudi o tej stvari. Žalostna odšla je potem na vrt.
Sedeča na klopi zraven nje Pluta zrla je neprestano v sinje nebo. Večkrat ste ji zatrepetali ustnici, govoriti je hotela sauaa s seboj ter se zakopati morda v tožne misli, a zopet se je stresla po vseh udih, kakor bi jo strahovi premagovali. Njeno čelo zakrivali so bloudasti lasje
doznajemo iz zanesljivega vira, bode vsprejem tak, da izvestno ostane vsem Slovencem, ki se udeleže te slavnosti, spomin na dneve, preživele tem povodom v Zagrebu, za vae življenje neizbrisljiv. Kakor je to veselo, tako je tudi naravno. Hrvatje in Slovenci smo jeden in isti narod, jedna in ista naui je govorica, jedna in ista nam je krv in vežejo nas tudi stare tradicije izza časa, ko so pradedje naši orožjem v roki proti zdivjanemu Turku branili svetinji naši: vero in narodnost, ko so svojo kri prelivali za evropsko civilizacijo proti onim barbarom, kojim najzvestejši zavezniki so bili v novejšem času uprav Nemci — * časih, ki so bili zgodovinske imenitnosti za vse krščanstvo na balkanskem poluotoku. Ako smo že navdušeni zagovorniki avstrijsko-slovanske vzajemnosti na sploh, koliko bolj moramo ae vnemati za narod hrvatsko-srbski, ki je nam najbljižnji po geografiški legi, po jeziku po duševnih svojstvih in po starih tradicijah. Kri ni voda: kar je kri združila ne more ločiti neznatna Sotla, vijoča se ob kranjsko-hrvataki meji.
Nocoj odidejo slovenski izletniki v Zagreb. Prosimo jih, da sporoče v Zagrebu najprisrčnejše pozdrave ob sinji Adriji živečega Slovenstva; povedo naj tam, kako se tudi tu radostimo na kratmem napredka naroda hrvatskega, kažočem ae nam v dovršeni njih izložbi, povedo naj jim, da ae morda nikjer drugod v tako lepi obliki ne kaie hrvatsko-slovensko pobratimstvo, nego uprav pri naa v bližnji Iatri, kjer niti ne poznajo raslik, temveč se skupno bojujejo proti neizprosnemu protivniku, trdno držeči se gesla: kar je slovensko, je tudi hrvatsko in kar je hrvatsko, je tudi slo-venako. Sad temu vsornemu pobratimstvu je že viden: tam na daljnjem obzorji prikazala se je že svezda-prorokinja, ki nam pravi, da se bliža — vstajenja dan,
njena lica so žarel« in zopet prebledela. Ozrla se je po vrtu, po prijazni dolinici, sopet dvignila pogled v visoki, pred njo kipeči hrib, a njeni očesi našli niste miru. Zakrivala ju je se svojo belo ruto in ai brisala potoke solz, ki so močile njen mi-Čen obrazek. Tožiti počela jo Bogu in svoji sestrici, koja je pred malo meseci šla iskat druge druščine v sinje višave in koji bi se rada kmalu pridružila se svojo revo. Zdahnila je večkrat tako globoko in se potem močno tresla.
Vedra noč razgrnila je svojo odejo nad sladko tišino. Marjeta sedela je še vedno na vrtu, vtopljena globoko v tožne misli. Niti spomnila se ni vrniti bo proti domu.
Barbara, Marjetina hišina, došla je ponjo. Bila je to stara ženica črna v ebrazu, nerodno oblečena i mnogokrat brez potrebe razcapana, a bila je vender že dolgo pri hiši, ker vedela je pomagati v mnogih slučajih bolehnoati.
Marjeta zrla je kot zamaknena v tla in niti ni zapazila, ko je starka k njej pristopila ter jo rahlo potrkala po rami. Držeča se na smeh jo nagovori :
„Gospodičina! Gospa me je poslala po Vas."
„Oh ti tukaj, Barbara, — takoj gre m, * odgovori jej poluglasno.
▼•tajenja i* narodnega mrtvila in oslobo-jenja iz jsrmn, v kojega so nas bili vpregli ljudje, ki na« sovražijo. Gorje onemu, koji bi hotel rušiti to hrvaNko-slovensko uza-jemnost, kajti brez te uzajeiunosti ležali bi že istrski Slovani ▼ narodnu-politiškem grobu. Kakor je v Istri, tako bodi povsod drugod.
Kakor vsklikajo po vsej Istri, tako vsklikauio tudi mi na tem mestu: Živelo hrvatsko-sl o vensko pobratimstvo!
Tržaške razmere.
Razmere tržaške so temeljito-zmedene, tako, da velika večina našega italijanskega prebivalstva niti ne pojmi pravega avstrijskega čuvstva, da niti ne ve, kako bi moral pravi Avstrijec tu čutiti in delati. Povdarjamo : delati — kajti kaj tiain hasne najboljše, najpoštenejse mišljenje, ako mi nedostaje razuma — ali pa poguma v to, da bi pred vsem svetom primerno kazal to mišljenje svoje. Vijolica, cvetoča v varnem in skriteul zavetju, jo vsakako jako nežna stvarica, ali v političnem življenju so t&ke sramežljive ali — strahopetne vijolice — ničle.
Laž bi bila, ako bi rekli, da je večina italijanskega prebivalstva tržaškega iredentovska ; ali to pa je res, da je postala silno apatična glede na patrijotiško mišljenje in da je v nas zavladala silna ignoranca glede ua vprašanje, kako je postopati onemu, ki noče, d\ ga zadene sum nezvestobe. Kje tiči vzrok žalostni tej prikazni ? Nedvojbeno v tem, da naši patrijotje — takozvani tržaški konservativci — niso čisto nič storili za politiško vzgojo svojih ljudi. Ali kaj govorimo: dobro bi bilo, da niso nič storili — ali ie kvarili so ljudstvo ! Mesto da so ljudi opozarjali, od kje preti prava nevarnost avstrijskemu čuvstvu, zavračali bo vso pozornost na drugo stran:• do nas Slovencev ; razširili so misel, da mora zabavljati na nas Slovence, Udor hoče kaj veljati. In prišlo je tako daleč, da vidimo najzloglasneje elemente v najlepši slogi se patrijotićnimi „konservativci* — ako gre proti nam. Mej konservativci je tudi nekoliko takih, ki niso toli srboriti proti nam, ali ti pa so same sramežljive, na skritem cvetoče vijolice, alias poiitiške ničle.
Da taki odnošaji izredno ugajajo ire-dentuvcem, kdo ne razume tega F I V senci,
Obe odideti proti hiši, ne zinivši ni besedice.
„Ali pričakujete vi gospoda očeta, koji pride gospodom baronom Podčedol-»kim/ — deje naposled Barbara stopivša na stopnice.
„Oh moj Bog! Barbara, prosim te lepo, ne govori mi o tem Človeku; saj veš da sem njegova naj veča jsovražuica." Sklonila je roki in solze so hitele v očesi.
„Oprostite gospodičina, da sem vas razžalila; vedela nisem, da je tako."
Barbara se je rada šalila in zamerilo se jej tudi ui, ker vedelo se je, da starost postane pri ženskah otročja.
Tudi Pluto spremil ju je do vrat in potem vrnil se zopet na vrt pričakovat svojega gospoda.
Barbara se poda, voščivši Marjeti lahko noč, v kuhinjo in poslednja odide
v svojo spalnico ter se vleže v postelj ; dolgo ni mogla zatisniti očesa, vedno druge milili rojile so ji po glavi: da bi se le kmalu rešila tega sveta ali ubežala temu posvetnemu ljudstvu.
Gospa Matilde, njena mati, pričakovala jo je v sobani, sedeča na mehkem divanu. Iivedša od Barbare, da je odšla v postelj, pustila jo je pri miru.
Gospod Vilhelm vrnil se je jako pozno sam ; vsled nekega opravka se je zakasnil in ne dobil Podčedolskega. V sobani sta se dolgo v noč pogovarjala z soprogo le o Marjeti.	(Dalj© prih.)
koju razprostira nad mestom tržaškim ruržnja takozvanih konservativcev do nas Slovencev, potika se in jako dobro počuti zvita iredenta —• in ruje in ruje — a ne izpojeda tal samo nam Slovencem, ampak tudi avstrijskemu čustvovanju. Posledica tomu je, da je lepo število tacih, koji bi sicer clovenno protestovalt proti očitanju nezvestobe nasproti državi, a v resnici delajo vender-le — ker so jim pojmi o dolžnostih pravega Avstrijca nejasni — za one, ki so napisali izdajstvo na svoj prapor.
Že parkrat napravili so se bili po* skusi, ustvariti v Trstu resnično avstrijsko stranko in l&stgti jej o r g a n ; a poskusi ti so se vsikdar izjalovili in ponesrečili. Zakaj P Tudi to vprašanje hočemo pojasniti. Da nam je to mdči, treba je, da najprvo premotrimo vprašanje : kateri so bili vzroki, da so se napravili omenjeni poskusi P Ako hočemo govoriti resnico, moramo kar naravnost reči, da vzroki ti niso bili v posebno čast dotičnikom, kajti niso izvirali iz prepričanja in iz spoznanja, da treba kreniti na drugo pot, ampak nagibi njih početju bili so človeško-slabostni : voda jim je začela sezati do grla in j e I i s'osebati za svoj lastni ljubi „j a zu. Ko je bolezen, na kateri boleha .še vodno tržaški organizem, prilezla do vrhunca, ko je naBtala kriza, iskali so na vseh straneh zdravil — in vstopili slednjič tudi v slovensko lekarno —; kakor hitro pa je malo odleglo, zbali so se nove poti in povrnili so se zopet k svoji „stari ljubezni" ali bolje rečeno: v svoj stari greh. Ali da govorimo jasno: ako je iredenta že tak6 drzna postala, da je zrušila cel6 svetovnoznano potrpežljivost vlade nasproti nemirnim italijanskim elementom, spomnili so su „konservativci* tudi nas Slovencev, ter jeli govoriti o avstrijskem čutstvu, o pomirjenju, o jednakosti vseh ; ko pa bi trebalo besede te spremeniti v dejanja, zamrznil jim je glas na jeziku. V teoriji bi nam Slovencem morda še pripoznali jednakopravnost, a le tako dolgo, dokler ostane teorija — kakor hitro pa pride trenotek, ko treba teorijo prenesti v prakso: postanejo figamož in mi smo za jeden dokaz bogateji — da se nas je hotelo zopet rabiti kot kanonenfutter.
Torej kdo je kriv, da že danes nimamo v Trstu prave rodoljubne stranke P Nikdo drugi nego tAkozvani patrijotje ali „konservativci", koji bi morali stati — da so res to, za kar se izdajejo — le na naši strani, a stoje faktično na strani naših nasprotnikov. V besedah so patrijotje, v dejanjih pa stoje vedno poleg onih, ki nikakor ne zaslužijo tega častnega imena.
O predmetu tem govorilo se je že čestokrat in na različnih mestih, a izpre-govorili smo danes zopet iz posebnega razloga: ker čujemo, da nam je v kratkem zopet pričakovati tace g a p ob k u s a, o kakorsnih smo gori govorili in se baje snuje v ta namen poseben italijansk dnevnik. In ker po raznih znamenjih smemo soditi, da namera ta tudi vladi ni povsem neznana, prisiljeni smo izpregovoriti odkritosrčno besedo.
Ideja miru, sporazumljenja in lojalnosti do dinastije, do države in do — svojega drugorodnega bližnjega je gotovo krasna, vzvišena: slavo bi morali peti onemu, kojemu bi Be posrečilo, vstvariti v Trstu stranko s tako idejo na svojem praporu. In ker je ideja vzvišena, moramo vestno paziti, da je ne diskreditiramo, kajti vsi dosedanji poskusi, uveBti jo v življenje, so jo le diskreditirali. Kdor pozna življenje, ta ve, da tudi do najpoštenejšega moža — kojemu se morda aameni najplemenitejši — izgubi ljudstvo slednjič zaupanje, ako vidi, da se možu vse ponesreči, kar-koli prične. Tako je tudi z najplemenitejšo idejo. Ako se dvakrat, trikrat, štirikrat izjalovi, postane nje nasprotnikom le v posmeh, a pošteno ljudstvo izgubi — kar je glavna stvar — nado, da bi «e kedaj mogla ures-
ničiti. In ta slučaj imamo faktično v Trstu ; od todi prihaja tudi groz.ia apatija mej pošteno mislečimi elementi, o koji smo gori govorili. In tako se vedno le slabšejo šanse za osnovo- velike, ▼ resnici patrijo-tične stranke. Posledica temu je, da večina molči, a gospodari malo število k r i č a č e v.
Premišljajoče vse to sili nas domoljubna dolžnost, svariti vse one, kojim mora biti to mari: ako se res hočejo lotiti poskusa za preosnovo tržaških politiških odnošajev, morajo naj-poprej vstvariti zdravo podlago lepi tej ideji in preskrbeti jej vse pogoje. In ta bi bila t re s n i č ira, a n e s a m o f i k-tivnajednakopravnost. Slavni konservativci naj se oslobode starih pred-s o d k o v in mržnje do nas ; postanejo naj odkritosrčni in nam pravični; ako to storć, dobimo kar naenkrat veliko pa-trijotično stranko, kakor da fiam je iz neba pala. Ako pa ostanejo zvesti dosedanji taktiki, narekovani večinoma po ne-odkritosrčnosti in deloma pa strahopet-nusti, zagotavljamo jib že danes, da se jim tudi v bodoče vsak poskus izjalovi in da bo zopot le — osmešijo.
Kdor hoče ozdraviti zmedene naše tržaške razmere, poprijeti se mora radikalnih sredstev.
Politični pregled.
Notranje dežel«.
Iz Celja odpeljalo se je Njeg. Veličanstvo v S c h w n r z e n a u, kjer se vrše velike vojaške vaja. K tem vajam došla sta tudi nemški cesar Viljem in kralj Saksonski. Cesarja Viljema spremlja tudi kancler Caprivi. Poslednji konferira s Kal-nokyjem.
Časniki poročajo, da pojde predsednik najvišjemu sodišču, vitez Schmerling, v pokoj. Na njega mesto, da pride dosedanji drugi predsednik pl. S t r e m a y e r. Kdo je Schmerling P Schmerling je jeden nujzagrizenejših in najnevarnejših nasprotnikov nas Slovanov. To nam dokazuje glasovita, po njem imenovana volilna geometrija, ki je taka, da dela iluzorično vbo našo konstitucijo, kajti prikrojena je tako, da v deželnih zborih vladnjo manjšine nad večinami. Umevno je toraj, da mi Slovani ne bndemo pre-tekali solz za njim.
Poljakom očitamo po vsej pravici nedoslednost in koristolovje; z jedno nogo so, avtonomisti, z drugo prijatelji nemških liberalcev, tedaj — centralisti. Seveda bi ta nemško-liberalni blagoslov ne privoščili sebi — ampak drugim. Kako Blepi so Poljaki, priča naslednje. Šlezijski Poljaki nameravajo prirediti shod, pri katerem hi določili svoje zahteve. To pa je silno vzburilo nemške kroge. In Graška „Tagespost* vsklika : „Avstrijski minister, koji bi hotel Slezijo izročiti Poljakom moral bi na z a t o ž n o klop". Ali ste čuli, gospoda Poljaki, kako mislijo in čutijo za vas vaši prijatelji Nemoi P! In vi niti zahtevate, da bi se vam izročila Sileiija — kakor vam podtika graški srdi-tež — ampak zahtevate le za svoj rod pravice, koje so mu v postavah zajamčene!
Častniki 79. pešpolka J e 1 a č i č položili bo nedavno krasen venec na grob bivšega bana hrvatskega. Ob tej priliki proslavjal je polkovnik rečenega regimenta zaslugo Jelačiča, stekle za cesarja in državo. — Vsled tega so madjarske novine vse iz Bebe, zahtevajoče zadoščenja na razžaljenji naroda madjarskega. S čem so veuder grešili častniki 79 polka P S tem da so dovršili čiu pijetete — da so se spomnili ćnega, kojega ime nosi polk P In je res oni sovražnik naroda madjarskega, ki ima zasluge za cesarja in državo P Če je tako, potem so Madjari sami sebe obsodili.
Govor polkovnika Ivanošiča se je glasil: Kot zapovednik polku, kojij je po mi-lostljivi dobroti Njeg. Apostolskega Veli«
čanatva, našega premilostljivega cesarja, kralja in gospodarja, trajnim in zahvalnim spominom spojen s Tvojim imenom, Josip Grof Jelačič Bužimski; upotrebijujoč priliko, ko so službeni odnošaji doveli Tvoj polk v bližino tega posvečenega mesta, polagam jaz — obkrožen z deputacijo mojih časti-tih častnikov — ta vidljivi enak najglobljega našega spoštovanja. Vsemožnega Boga prosimo za odrešenje Tvoje duše in zatem opravljamo tudi drugo molitev, da dobrotna božja previdnost od mnogih darov, s kojimi je nekoč Tebe obsula, odlične Tvoje vojaške kreposti, prenese na Tvoj polk, da bode nekaljeno mogel nositi Tvoje ime do najpoenejših časov, da ostane opora prestolu in pribežališče domovini.
O demonstracijah na Reki, izjavili, se je ban hrvatski naatopno : „Kar se tiče Reke, imajo tam večino Hrvati, nikakor pn ne Italijani. Italijani, da bi sebi osigurali gospodstvo, laskajo se Madjarom in grde Hrvate. Ogerski pa bi moralo biti vse jedilu da-li se njena stvar pozdravlja na Reki se živio ali se Evviv'a. Državnopravni položaj Reke je itak označen, ona neposredno pripada materi zemlji. Ogerski mora biti vsejedno, kateri element vlada v mestni avtonomiji Reški. Hrvatje bi bili istotako iskreni prijatelji Ogerske, 'jakor ko Italijani. Da vojaki Jeiačičevega polka pozdravljajo kralja se „živio", je povsem naravno; to so trdi Hrvatje, ki govore samo materini jezik. Ako sta Biscontini in Ciotti našla kaj kažnjivega v postopanju stotnika Uzelca , zakaj ga nista prijavila njegovemu polkovniku, ter zahtevala službeno, da se ga kazni!
Na Reki bode izhajal od 1. oktobra naprej nov hrvatsk list.
Vnanje države.
Vestirn, da se je T u r č i j a ob upra-šanju prehoda skozi Dardanele povsem uklonila Rusiji, ni dosedaj nikdo oporekal, kar jo znamenje, da so osnovane. To bi značilo velik uspeh Rusije in poraz Anglije.
Še le pred zaključkom lista čitamo v novinah, da bo je porta % ruskim poslanikom tako dogovorila, da se ladije, pre-važujoče rezerviste v domovino ali pa kažujence v spremstvu vojakov v Azijo, pmatra kot trgovske ladije.
Bukareštske novine javljajo-da rumunski kralj Karol obišče kralja italijanskega o priliki, ko se poda v Benetke k bolni kraljici.
Shod nemških katolikov v Danzigu sklenil je delati na to, da se skličo mejnarodni kotoliški kongres, kojemu namen bi bil motriti uprašanje, kako bi se dala zopet osnovati cerkvena država.
Novo turško ministerstvo sestavljeno je tako: Dževad-paša, veliki vezir; Djemal Edin efendi, šajk ul Izlam; Riza paša, doslej poveljnik Jildiz-kioska, vojni minister; Rifat paša, guverner v Suiirui, minister notranjih zadev , Žudi paša naučni minister, Mahomed paša, minister javnih del,
Različne vesti.
Poseben vlak v Zagreb odide iz Trsta nocoj ob 9 u r i 50 minut. Vožni listi se dobivajo do 8. ure zvečer v Dolenčevi tiskarni in potem na k o 1 o d v o r u. 8. septembra priredi se drugi posebni vlak.
Nadbiskupom Zaderskim je imsnovan,
kanonik arcidjakon Grgur Rajćević Na imenovanju tem moramo biti že za to veseli, ker so ltalijanaši vse strune napeli, da je preprečijo. Novi nadbiskup je Du-brovčan ter učenjak v teologiškum iu književnem poledu. V občevanju se mu lastne jako fine oblike.
iz Barkovelj se nam piše: Preteklo nedeljo obhajala se je v Barkovljah vsakoletna cerkvena slavnost na čast sv. Jerneju, Barkovljanskumu patronu. Pri tej priliki došel je marsikak okoličan bližnjih vasi, da je pričujoč pri sv. opravilu, v svesti si, da s potoma čuje tudi lepo cerkveno petje. Cerkveno sv. opravilo vršilo
se je z vso dostojnostjo, a lepega petja si zaman pričakoval. Marsikdo se je pri tem čudil, češ, kje je pa ona toliko slavljena „Adrija", katera se pri vsaki večji cerkveni slavnost toliko odlikuje P — Ne bom našteval vseh vzrokov tega dogodka, kateri je jako vznemiril vse dobro-misleče Barkovljane, kajti dregniti bi moral v kako osebo in bi s tem preveč vzburil duhove. Da so pa pevci „Adrije" obrnili cerkvenemu petju hrbet, ne moremo odobravati. Vendar ne leži glavna kmrđa'a^MtfTO ampak na neki drugi osebi, katera v svojo obrambo našteva aoarsikake vzroke, ki se dado pa le deloma in jako malo opravičiti. — Res da je društva „Adrije* namen, podpirati v prvi vrsti narodno petje. Ali za Boga! kdo po naj prevzame cerkveno petje, ako ne naša narodna pevska društva P — Nima li slovenska uarodnost v trž. okolici še največo zaslombo v katoliški cerkvi P In vendar taka mlnčnost in mržnja do vere in cerkve! Kako naj* »i tolmačimo geslo društva „Adrije* : „Vse za vero, dom, cesarja", če isto društvo niti mazinca ne dvigne v proslavo sv. katoliške vere P — In vse to škoduje najbolj „Adriji" sami; kajti Še na dan sv. Jerneja čule so se tu pa tam besede : „Sv. Jerneja ni več, temu je vzrok Adrija." A občno mrmranje do-. se^Io je »vej vrhunbc preteSrno nedeljo pri omenjeni slavnosti, —■ in navdušenje za „Adrijo" od strani Barkovljanov se je ; jako ohladilo. — Toraj „Adrijaši" na naje, popriivite kar sto zagrešili, poprimite se zopet cerkvenega pd'j«. a ne samo o več« jih praznikih, ampak vsako nedeljo naj se razloga ,i»br auo petje raz cerkveni H»r. . Ne poslušajte onih par razsajačev, ki pri j*. vsaki priložnosti blate in posujejo č. đu-•"' hovščino s sleparji itd. Držite se ge|la, f katero dići vašo društvo in videli bodeče, da va& majhen trud rodil bode obilen aad. Vsa vas bode ponosna na svoje cerkvabe
' in narodne pevce in ako vam nastjuie < i jeden nasprotnik, dobite gotovo sto prijateljev zagovornikov. Poprimite se cerkve-• nega petja isto gorečnostjo kot narodnega v: in pod verttka-naroduo zastavo korakajte naprej do cilja, po katerem hrepeni vsako slovensko domoljubno srce. Naprej tedaj : pokažitli pravo pot mladeži, ki vas o vsaki priliki posutima in s tem bodete ugodili-gosp. pi^cn dopisa iz okolioe „Vzgojujmo si mladino" ia vaemu slovenskemu narodu.
Jl.	ii
Dosta v k uredništva. Moralno odgovornost za vsebino tega dopisa prepuščamo g. dopisniku, ker nismo obveaćeui o za devi tej. Dali smo gosp, dopisniku besedo, ker menimo, da se bode dala zadeva z ■i mirno in pametno besedo uravnati. Nadejamo se, da se odstranijo neaporazum-Ijenja
t. Iz Rocola se nam piše: V poslednjem ■vojem dopisu ia tukajšnjih uaših dolin . opisal sem stanje našega novega pevskega zbora in ga priporočal rodoljubom v pod poro. Ni mi mar tu naštevati, kdo je kaj žrtvoval v ta namen ali sramota je za tiste, ki bi lahko kaj malega žrtvovali, a se skrivajo, češ : pred ko dam, viditi hočem vspeh. Ne, predragi moji, vspeba ne bode, ako ne pridete hitro na pomoč. Sami pevci se začetkoma ne morejo vzdrževati — to sem vam že povedal. Udnine jim ni smeti povišati, kajti obrnili bi nam hrbet, ako to storimo in zašli bi v pevsko šolo k sv. Jakobu, „Societa corale fra ope rai." In za nas je izgubljen, kdor zaide tja. Pridobili smo jih na svojo stran in ostati morajo tu, ljubiti svoj rod, svoj materi.iski jezik. Vsakdo lahko izprevidi, kake koristi prinašajo pevska društva po še slovenski okolici. Ni ga društva, koje bi toliko vplivalo na ljudstvo, posebno na mladež, kakor ravno pevska; in pa sploh tam, kjer jo narodnest v nevarnosti. In kdo bi mogel trditi, da II. okraj ni v nevarnosti v narodnem obziru P! Nimamo £ole, ni cerkve, kjer bi se poučevalo okoličana v njega materinem jeziku. Mej udmi ni slovenske inteligencije, od koje
nezaveden okoličan pričakuje duševne pomoči. In kje tedaj pomoč*, ako ne v narodnih društvih P — No, pri vseh ovirah, koje nam delajo nasprotniki (domači nasprotniki) napravi vender naš pevski zbor že 20. t. m. koncert z jako obširnim programom, kejega priobčimo v kratkem. Že sedaj vabimo si. občinstvo na mnogobrojno udeležbo, da bodo videli, da narod se vzbuja povsod in da se d& Rocol v kratkem popolnoma spreobrniti.
Od SV. Ivana se nam piše: Sveto-ivauski možaki so prosili č. g. župnika, da prepove dotičnemu bogoslovcu krščanski uauk tako razlagati, kakor je to storil pretečeno nedeljo. Veleč. gosp. župnik je takoj ugodil, njih želji. Živio !
Velllev V Pomjanu. Občinski urad je dolžan dopoalati vsakemu volilcu pismen poziv (carta di legitimazione). Vsakdo torej, kdor ne bi dobil take legitimacije, naj jo zahteva pri'županstvu. Nasprotniki gledajo na vse načine, kako bi prevarili naše volilne, zato treba, da je naša stranka posebno pozorna. To naj si dobrohotno zapomnijo naši voditelji.
3 Pomjani&ine se nam piše: Kar smo pričakovali, ae je tudi zgodilo: naši nasprotniki hujskajo kmeta proti kmetu, vas proti vasi. To se jim je izborno posrečilo pretečeno nedeljo v Truškah : bila je silna borba mej kmeti. Borbo so izzvali podkupljeni kmetje in krije tekla. Nekoliko so jih pozaprli. Izzivalci ščujejo proti duhovščini in se lepo doma smejejo. Isti dan bil je g. Vigini v Koataboni. Tudi tam se je moralo kaj pripetiti, kajti pripeljali so jednega mladenča v zapor. V Šmatji bil je dr. Vouicr iz Buj in drugi iz Kopra. Tam se je pile in krišalo celo noč ter zabavljalo proti duhovščini in miq» nim vaščsnom. Sreča, da je tii narod miren in dober. — Vprašamo torej i kam pridemo s takimi jmrtokaoijami Pv Prosimo c, kr. glavarstvo, da stori potrebne korake proti onim, ki ščujejo. Znani prodanoi tekajo kakor besni -okoli kopersk« gospode in Žandarmerije, da ovajajo In narekujejo tega ali onega — ter iskati potiioii morhlnrt in — materijalne. Nasprotniki bi seveda radi videli, da b? kar pozaprli vse one kmete, ki so jim na poti. Politiško naše društvo pa 9e mora ganiti — tako ne moremo naprej.
Pevsko in bralno druitvo na 0p6inah
priredi veselico s plesom, kulom, petjem igro, deklamaoijo in tombolo v nedeljo dne 6. septembra 1891. na dvorišč^ gosp. Gorjupa na Opčinah, s sledečim vsporedomV 1. Volarič: „Slovenski svet", zbor. 2. Stritar: „Mladini", deklamaoija. 3. Brajša:
„Ribni-
je vrla naaa mladina zavzeta za napredek in izobražbo. Ako prideš na večer v bralno sobo, najdeš gotovo lepo Število članov se svojim listom v roki; potem se pogovarjajo o tem, kar so čitali. Na vsem tem moramo mi Svetoivanci hvaležni biti našim prvim možakom, koji so nam to prepo-trebno in koristno društvo osnovali. Osobito smo hvalo dolžni bivšemu tuk. kapelanu, Rajku Loga r-ju, koji se je za to stvar mnogo trudil in deloval na vse kriplje, da vzbuja mili narod naš. Globoko nas je užalila vest, da nas zapusti ta mili gospod.' Dne 24. pr. m. zbrali so se naši vrli pevci in njemu v čast in slovo zapeli podoknico. Velečastiti gospod Rajko zahvalil je žalostnim srcem naše pevce. Zbrali smo se potem na vrtu „narodnega doma", kj/er so se vršile lepe napitnico. Dne 25. pr. m. priredili smo sijajen banket, kojega se je udeležilo 46 članov
omenjenega društva. Nekaj časa smo bili prav veseli; ko se je pa naš prečastiti kaplan Rajko, ki je bil tudi tajnik društvu, oglasil za besedo, da se od nas poslovi, je vse vtihnilo in vsakemu izmej nas je Bilila solza v oči, kajti zavedamo se, da žnjim izgubimo avetoivausko krmilo. Jedino to nas je tolažilo, da nam je gospod Rajko s častno besedo obljubil, da nas nikdar ne pozabi ter da ostane večno zvest narodu svojemu. Dan njegove ločitve bil mu je dan žalosti, a tolažila ga je zavest, da pride v našo Škednjo, kjer bode živel mej našim ljudstvom. Uverjeni smo, da ga bodo Škedenjci istotako ljubili, kakor smo ga mi. Skedenjcem Častitamo po vsej pravici, da dobe tega gospoda v svojo sradu ; blaga duša je to, iskreno ljubeča rod sroj. Zatp jih prosimo, da alušsjo
.Predobri Bože", zbor. 4- * » čan", šalospev. 5. * „ * „Venec slovenskih pesmi", zbor. 6. * * * „Gluh mora biti", vesela igra v snem dejanji. 7. *** „Gast-ronomiona tombola". 8. * *.* „Kolo", narodni ples. — Odmor. — 9. Ples. Ustop-nina k veaelici sa neude 30 nvč., k plesu za neude 60 nvČ., za ude 30 nvč. Sedeži 10 nv6. Začetek točno ob 4 »/t uri zvečer. Med posameznimi točkami in pri plesu avira domača godba.
Iz potovalne torbice našega poročevalca poizvedeli smo, da se na Opčinah delajo velike priprave za jutršnjo veselico. Med drugim se izražajo jako pohvalno o plesu „Kolo", kojega plešejo domači fantje in dekleta, tabornem petju in pa Izvrstnem tje r a n u ! Ćuj emo, da so tudi okoličansk" društva marljivo pripravljajo, da doatojno počaste svojega soboritelja in da se zopet enkrat na svežem zraku navdušijo za na-daljno vstrajno delovanje. Na svidenje tedaj na prijaznih Opčinah !
Od SV. Ivana se nam piše : Prav lepo uapreduje narod naš ; ni treba, da se ravno mi Svetoivanci s tem bahamo, a vender-le moramo reči, da tukaj so posebno goji narodno čuvstvo in prava ljubezen do naroda, udanost do vero in prava mejaebojna ljubezen med narodnjaki. Občno znano je že, da se je tukaj osnovalo „bralno društvo", koje vrlo pospešuje naš narodni napredek. Tu se goji prava narodna zavest; osobito
njega nasvete in se ravnajo po njega plemenitih vzgledih.iM	Svetoivanci.
Vabilo. Občno zborovanje „učiteljskega društta sa Goriški «kraj* bode dne 17. septembra ob 9. uri predpoldne v Gorici
v čitalnici. Dnevni red: 1. Poročilo o
i
društvenem delovanji. 2. Pregled letnih računov. 3. Volitev društvenega vodstva. 4. Posamezni predlogi in nasveti. Po zborovanji skupen obed in pohod razstave. K obilni udeležftvi'uljudno vabi odbor.
Sloveneka šola pri ev. Jakobu prične se 15. septembra se sv. msšo. Vodstvo bode sprejemalo otroke 12., 13., in 14. t. m. Vsak učenec ali učenka, kateri se vpiše v prvi razred ali ako prestopi iz druge šole na našo, mora skazati: 1. krstni li«t; 2. spričevalo cepljenja kožic; 3. spričevalo zdravih oči in šolsko spriCevalp. Opomnimo našim starišem, da vsled dekreta visokega ces. kr. namestništva z dne 9. junija št. 9500 ae ne smejo sprejeti oni učenci, kateri so bili v lanskem šolskem letu na očeh bolni, ako ne dokažejo zdravniškim apričevalom, da so zdravi. — Slovenska šola ae letos razširi v štiri r a zre đ n 1 c'o.
Čitalnica V Vipavi priredi dne 8. septembra t. I. v Bvojih prostorih vesejioo. Vspored : 1. Deklamacija. 2. Petje. 3. Igra. 4. Šaljivi prizor. 5. Prosta zabava. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Ustopnina 2C kr., sedež 30 kr., k plesu 50 kr. K obilni udeležbi uljudno vabi	Odbor..
Proti krča v želodcu je koristno sredstvo, ki v več slučajih pomaga, svež zriban hren, namočen v jeaihu in položen na želodec. >ij'>w
Hišne mi&i se preženejo z oleandro-viui perjem. Posuši to perje in zmlej v prah ; pomešaj je s suhim peskom in vsuj v luknje, koder prihajajo miši. Mišim namreč oleandrov duh jako smrdi ter zapuste nemudoma svoja skrivališča, ako se jim ga na pot postavi.
Zoper krvotok. Raba mrzle vode proti krvotoku, kakor je mej našim ljudstvom sptorfno v navadi, delujo prav počasi in dolgo nam treba čakati, predno se krvotok ustavi. Vendar je pa močen krvotok lehko jako opasen za ves život, radi česar ga treba čim prej ustaviti. Mnogo sredstev se priporoča proti krvotoku, a nobeno ni koj uspešno temveč so vsa po-
časna. Pred vsemi oe rabi železni klorod, kateri ima v sebi posebno lastnost, da krv strdi, ali sega globoko ter je vflcd tega lehko jako opasen. Enako ur« tndi nrvarna čre-slovina in galun, radi česar prod temi po močki naše bralce nvariino toinholj, ker imamo v gorki vodi prav dober pomoček, koji krvotok skoraj nenadoma ustavi. Na rane, iz koje kri curlja, treba namreč polagati obeze, namočene v vreli vodi ; da se pa koža okolu rane ne opoee, treba obeze zaviti v druge cunje. Lehko se tudi ranjeni ud dobro zaveže in vtakne v vrelo vodo. Vročina UHtavi brzo krvotok.
„Ljubljanski Zvon* prinaša v svojem 9. zvezku nastopno vsebino: 1. Stebor: Vanda. — 2. Zor&n; tzprememba. — 3. Zor&n: Le jeden! — 4. Dr. Nevčsekdo: 4000. Povest. (Dalje.) 5. Andrej Fe-konja: K spisu „Reformacija v Slovencih".
—	6. y.t Potnikova usoda. — 7. Igo Kaš: Dalmatinske povesti. IV. Kamenito srce,
—	8. Knežan: Nasprotno. — 9. Biitog: Tvoja slika, — 10. M. Cilenšek: Vrbo in vrbanstvo. — 11. y. : Ponoči. — 12. y.: Pri vinski kaplji. — 13. R. Perušek : Nesrečna junaška kri. Črtica i/. Bosne. 14. Anton Funtek: Luči XX. — 15. Gr. NovAk: Vir. — 16. Podgoričan : Naši vašeanje. VIII. IX.—17- Gašper Križnik: NArodne stvari III. — 18. Književna poročila: VII. S. R.: Uebersicht der Isflavenreate in Tirol von prof. dr. H. Ign. Biderman. — 19. V. Bežek : Slovniški razgovori. (Dalje.) — 20. Listek.
„Dom in avet" št. 9 izšel je z naslednjo vsebino: 1. Naši rojaki za morjtm. Spisal Ant. Sušnik. 2. Odlomek iz skritega življenja. Spisal J. Budiu. 3. Goata-čeva hči. Piše T. 4. NaSamovcu. Povest. 8pi«al Podgoričan. 5. V samoti. Zložil Josephus. 6. Brez domovja. Zložil Ahas-verus. 7. Vodotoč v Poli^, .Zložil Fr. fcrek. 8< Podobice iz naroda. Tli. Babica. IV. Materina smrt. Spisal Podgoričan. 9. Slavonska hiša. Potopisna Črtica. Napisni
10.	Črtici© o Idriji. Spisal Ivan Idrijčan.
11.	Vojaški stan v narodnih pesmih slovenskih. Spina! Prostoslav. 12. Pogovori. Spisal dr. Fr. L. 13. O sedemletni lakoti za eaBa Jožefa egiptovskega. Spisal dr. F. Sedej. 14. O slovenskih gimnazijami in njih letošnjih izvestjih. Poroča V. B. 15. Slovstvo : a) Slovensko, b) Češko, r) Druga slbvatva. 16. Narodno stvari. 17. Raznoterosti. — Slike,: 1- Alojzij Plut, slovenski misijonar v Ameriki. 8. Janez Vertin, slovenski škof v Ameriki. 3. Spljet v Dalmaciji. 4. Idrija — nekdaj. 5. Grile >pri Celjn. , J/U j
„Kmetovalec" prinaša v 16. številki naslednjo vsebino: Velika in Mala pla-
nina v Kamniških gorah. — Semenhka rž sa ude o. kr. kmetijske dražbe kranjske.
O semenskem žitu in njega izbiranji ter o semenski menjavi, — Razne reči — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti o. kr. kmetijske družbe kranjsko. — Tržne cene. V -rt- ;-tr—H-----n-"...............'*
Tržno po rn 611 o.
Cene ae razuroo. kakor ho prodaje na dvholo Mag«

v denar).	^
C«n» od for. de for.
Kava Moccft.......luo K. 137.— lis,—
Rfo bi«<rg»ko> ^ . .„ WQ.r . Java«,	J . , U'6.4-
Saiitos litin.....
, srednja . . . Guatemaln . '. . . . Portoricoo ..... Sati Jago de (Juba . Oejlon plani, fina . . Java Malatigr. Keltom . CampiiMMt	• •
Rio oprani * I.» ^ .
i ......
„
Osssia liga«- v nabojih . . Kaelsov ovat......
Ingsr Bengal......
Papar biugaporo .....
Peuang ■ . > • • * Batavia ......
Piment Jamaiku.....
Patrolsj ruHki t sodili . .
„ v zabojih '. Ulja bomaiiitt atnerik. . . Leoce jedilno j. f. gar. . dalniat. * oui-tiftknt. . namizno M. tt,A..j.l. gar. Aix V iorgo .... , fino . . . . J RotiĆl puljoiki	. . .
dnraint. * cort. . .
HH) K
10* -	107.—
10H.—	104. -10».— 110.—
um. H	140.—
!H4.~	188.—
U 2.	118.-
loti. 107,j-1U0, 102,— ,'8. -880. 390.— 81.— 82.-40.— :i8.— 42-29,— «.50
47.— 39.— 18.-
41.— t«. 63.-«0.— 55 -11.— 11 &0
85.—
42-44.—
bb.rr «2,— 58.-11.50 12 -
Saok v« puljeike t sodili . „ 18,— 17._
„ T vencih . w	_
Limoni Meiina ..... saboj	11.—	12,—
Pomeranče Puljeske ... „--—
Kundlji Uari i.a . . . . . Uh> K.	83,—	84,-
•lalm. I.a, * cert. „	90 —	91.-
Plgnolli......... „
Uli italij. najtineji ... »	22.-	—.—
tf srednji, . . ,	21.-	—.—
Kan gon n eutra) ... w	16.50	— .—
* I.aJ carinom „	13.7;"»	—.—
, H.aJ ... „	11.75	U.-
Suitanlne dobre vrsti . . „	34.—	— .-
Suho grozdja (opaiaj ... ,	19.—	20.—
Cibe"be......... ,	-.-	—
Sluikl Yarmouth .... sod	—- .—
PoltntTk« aredne velikosti 100 K.	51.-	52.—
velike..... m	46.—	48.—
Sladkor centrifug, v vrebah „
certifisk.......32. -	32.50
Ftfol .....................-.—	—.—
„ rolovitko...... w	S.—	4.—
S Uma ........ . .	3.—	3.50
Maslo . ........ .	88.-	85.50
SOBO konjsko....... „	2.50	3.—
Zahvala.
Dijaki in dijakinje tržaški izrekajo iskreno zahvalo za mnogobrojno udeležbo in podporo pri veselici, posebno bi. gosp. pokrovitelju vit. Iv. Nabergoju, g. vodji tamburaiev Slaviku in drugim sodelova-teljem, si. pevskemu društvu na Občinah in „Adriji" v Barkovljah, „Zarji* v Bojanu, „tržaškemu podpornemu in bralnemu društvu" in vsem dobrotnikom in podpornikom, aploh vsemu si. občinstvu iz mesta okolice in drugod.	Čdbor.
Natečaj.
Razpisana je slur.ba poatrežnika na štirirazrednici sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu.
Prošnje je uložiti do 15. t. m. pri načelništvu možke podružnice, kjer se is-vedo natanjčni pogoji.
V Trstu, 4. septembra 1891. Načelnlfttvo možke podružnice družbe ev. Cirila in Metoda.
Tinktura za želodec,
katero is kineske rabarbare kerhlikov-covega lubja in svežih pomcmnčnih olnpkov prireja G. PICCOL1, lekar „pri angelju" r Ljubljani, je mehko toda ob enem uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, ki krepi želodec, kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Raz-poSilja jo izdelovatelj v zaboj«'kih po 12 in več steklenic. Zabojčkih z 12 Btekl. velja gl. 1*36, z 56 stekl., 5 kg. teže, velja gl. 5*26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekleničico razprodajajo ne v vsih lekarnah v Trstn, Istri in na Goriškem. 25 — 9
Kfitranove sladčice
katere izdeluje lekamičar ■
PRENDINI v Trstu
Telefon št. 834.	7—8
Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, da Bem začel sam izdelovati iz pristnega kdtranorega izvlečka iz Norvedškega izvrstue sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva
Te sladčice imajo isto moč kakor kfttra-nova voda in glavice (Kapsule), lažje se, proživajo in prebavijo ter se prodaj njo po prav nizkej ceni. Da se ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendinija in na drugej besedo Catrame. V T r s t u se prodajejo v lekarnici Prendini v gkatljicah po 40 kr., prodajejo se tudi v TH6h večjih lekarnah v druzih deželah.
Vinski ekstrakt.
Za trenotno napravo izvrstnega zdravega vina, kojega ni moči razločiti od pravega naravnega. priporočam to že akuiaoo specijalitete.
Cenu Z kil. (ki zadostujeta za 100 litrov vina) 5 gld. 50 kr. Recept priloži se gratis. Jamčim najbolji vspeh in zdrav izdelek.
Špirita prihrani,
kdor uporablja mojo nenadkriljivo esenco za oja* fovanje žganih pijač; ta esenca podeli pijačem prijeten, rezek okus in se dobiva le pri meni.
Gena 3 gold. 50 kr. za kilo (za 800—1000 litrov) v&tevii pouk o uporabljanju.
Razun teh specijalitet ponujam vsakovrstne esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih llkerov itd najbolje in nenadkriljive kakovosti Recepti prilagajo se gratis. Cenik franka.
Kari Filip Pollak,
Essenzen-Specialitaten-Fabrik
80-5	In PRAG. 10-20
Iščejo se Solidni zastopnik i.
Dunajska boran
4 septembra. Knotni drž. dol^f v bankovnih — — gld. 80.85 ,	v srebru — — — „ 90,^0
Zlata renta— — — — — — ~ — „ 111.85 5°/o avstrijska renta — — — — — „101.»5 Delnice narodne banke — — — — „1010.— Kreditne delnice — — — — — — „ 275.50
London 10 lir sterlin--— — — „ 118.05
Francoski napoleondori — — — — „ 9 40 C. kr. cekini — _____ — „ 5.54 NeroSke marke — — — - — — — n 58.07^
Ulica Barriera br. 4 Trst
prodavaju se za najniže oiene
vienci za pogrebe,
odjela za andjeliće, 10-24
mrtvački liesovi, vošćane svece, umjetno cviece, predmeti mrtvački za djecu i od* rasle itd. itd.	Pokorni Moiltanelli.
Kar se dobiva
strojev
za kmetijstvo in obrtnijstvo, za pohištvo in za drugo rabo, najde se v zalogi tvrdke
Živic in družb, v Trstu
-34 ulica Zonta 5
vse garantirano in ceneje. Za zdaj priporoča posebno svoje vinske stiskalnice, mline, sesalke itd. Izdeluje vodovode, mline in druge tvornice na par in na vodo.
Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe.
Po odpravi proste luke je nižje doli označeno blago prosto carine, radi česar ponujam okolici in pokrajini.
FABBRICA TENDE CERATE
ODLIKOVAN GRAFIČEN ZAVOD, ustanovljen l«tl 1875.
Henrik Freisinger
TRST, via Mercato vecchio št. 4. Lloydova palača. PEČATI IZ KAVČUKA IN IZ KO\IN.
Blazinice za pečate ae stalnim črnilom, Kilograma. Mehanična delavnica. Plošče sa stanovanja iz bronca, cinka in »malta. Pisalni stroj različnih zistemov. Priprave za kopiranje, in helij ografi-30—4	čen papir za reproduciranje slik v poluBvitu.
Zdatno znižene cene
Stiskalnice za vino, sadje in ojjke
najnovejše iz borne konstrukcije s trajno delujočim dvostrokim
pritiskom in z regulatorjem »tiskalne sile.
Garantirana delujoča sila! do 20°/o večja, nego pri druzih stlskalaloahi
Odlikovane h prvo nagrado na držarnej sadnej razstavi, ki je bila meseca oktobra leta 1888 na Dunaju, o katerej prilik, so te stiskalnice strokovnjaški izskusili.
SADNE IN GROZDNE MLINE
jo-d
izdelujejo in z Dunaja oddajajo
PH. MAYFARTH & Comp.
v-UR'iasife	Dunaj II Taboratrasae 76.
Tovarne za poljedelske in vinorejake stroje, livarna za železo in kladivo na par. Specijalna fabrlkaolja strojev m vinorejo in uporabljanja sadja, stiskalnic u aeno. Aparati za sofienje, patent dr. Ryder.
llustrovani ceniki, prospekti in pohvalna spričevala itd. gratiB in franko, ako se jih želi. Vzprejmejo se tudi zmožni in solidni zastopniki za primerno provizijo.
Svari se pred nakupovanjem imitacij (ponarejanj).
Fran; Ivt Kwizda
c. in kr. avstrijski in kralj, rumunski dvorni oddajatelj.
in najstarejši zavod v Avstriji za veterinerne izdelke
Odlikovan z 12 medaljemi, 6 častnimi diplomi in priznanji.
KVVIZDIN c. kr. priv. fluid proti kostobolu
voda aa vmivanj& konj.
Rabi so že 30 let z najboljim vapehom po hlevih raznih dvorov po ve&lih hlevih civilnih gospodov in vojaščine za okrepcanje pred hudimi napori in zopetno okrepčanje po naporih; vsposoblja
konja za posebna dela pri veibaitfu konj (Training).__
Nteklenlea Mtane I gld. 40 nov.
Kwlzde rudeči blister l lonček 2 gl.		Kwlzde kresolin balzam 1 akatlj. gl-110.
Kwizde tinktura iz hrastovih ježic steklenica gld. 1.50,		Kwizde mazilo proti mahavnicam 1 lonček gld. 1.
Kwizde kopitno lepilo i svaik 80 kr.		Kwizde milo za sedlo 1 Akatlj. gld. l.
Kwlzde kopitni evetilnl prah 1 paket 70 kr.		Kwlzde pralno milo za domače žival h gld. 1.60, 80 kr. 40 kr.
Kwizde kopitni vaeelim 1 pusic« gl. 1.25.		Kwizde desinf prašek zab. gl. 1.40. 2.40.
Pravo le z zgornjo znanstveno marko v vseh lekarnah, na debelo v vseh drogerijah.
Vsak dan razpošilja glavna zaloga
Kreisapotheke Korneuburg pri DUNAJU.
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEAKN L1N1E* iz Antverpena
direktno v
Nev Jork & PhMelfjjo
koncesijonovana črta, od c. kr. avatrijzke vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon* cesijonovani zastop 28—42
„Red Star Linie"
na Dunaju. IV Weyringergasae 17, ali pri
Josip-u Strasser-u
Speditionsbureau fiir die k. k. Staatsbahnen in Innsbruck.
Absolviran gimnazijalec
bi rad podučeval v solskih predmetih, naj raje v računstvu. Več pri vred-ništvu „Edinosti". . ls
Plahte za vozove, povoščene ali is kavčuka, črne in bele, narejene na roko. Ker dobivam te plahte iz prvih fabrik na Čeiken, v Feldkirchen, Beču itd. mi je možno protiviti ne kakor&ni koli konkurenciji. — Prodajam in posojam vreče za aočivje
moko in vsakojake prirodnine.	12 — 13
DRO GERI J"A
na veliko i malo
G. B. ANGELI
«-« TRST
Piazza della Legna br, 1.
sa odlikovanom tvornicom kista
i velikim skladiščem boja na ulje vlastite priprave. Okvire englezke, francezke,' nje mačke itd. itd.
Osim toga velik izbor
MINERALNIH VODA
dobavljenih ravno iz vrela zajamčene svieže, kano i:
Sumpora iz Romanje
■a sumporati trsje, pomjeianoga sa modrom galicom vrlo fino i-ameljenoga, uporabiva proti rnlldevu (peronospori). S—8
Lastnik pol. društvo „Edinost".
ladajatulj in odgovorni urednik Maks CotlČ.
čast nam je preporučiti p. 11. občinstvu
Trsta I okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovensklh gradovah i mjestah, sa to-lldnostl I jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi plemeni strojevi providejnu
JEDINU SLAVENSKU
TISKARO
U TRSTU
lata prima i obavlja svaka iiaručbu bilo koje vrati knjigotiskarskoga posla te preporuča ae osobito za ove vrsti tla-kanic kao n. pr.:
za iupno urede, okružnice, račune, Hat. a rt I ja I zavitke a napisom, preporuene karte, posletnioe, zaručne I vjenčane objave, pozive, razporede, lila* znlce, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročištnike, punomoći, oienlke, jeatvenlke, avaka* vrstne akrilaljke,( izpevjedne cedulje, knjige itd.
Uvjerava so p. n. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom I točnom podvorbom, toli jeftinom členom I ukusnom izradbom.
Drži u zalihi (ekladi&ću) »vo potrebne tiskanico i knjige za crkvene urede.
Onda ima na prodaj aliedeoe knjige : Kmetijsko berilo za nadaljevalne tečaje ljudskih dol in gospodarjev v pouk ciena prije ft O nvč.
j sada -SO tvrdo vezana 1......n. •O
Sodnijski obrazci sastavit B. Trnovee . . n. SO
Vilini Tel, prevod Cegnera.....n. 40
Ljudmila provod J Lebana.....n. SO
, Filip prevod Kriimana.......n. ftO
j Antigona prevod Križmana......n. 90
! Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. 90 j Istra pjesma	„ A. K „ . . a.
( Ove su knjigo jako prikladne za darovo o i praznicih zato ib si. občinstvu preporučamo.
Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja.
Za obilnu naručbu preporuča se
Tiskara Dolenc
Piazza Caserma št. 2. (uhod Iz vlM Pesa) Tiskarna Dolenc v Trstu.