KASffflUHJ SCALE or mills od Dnjestra Rusi brezuspešni. Kun; a-J naznanja odbitje ruskih napadov v Galiciji, kakor tudi vseh laških naskokov. Britanci osvojili Pozieres. Kisi prodirajo v Mali Aziji in zavzeli turško trdnjavo Erzingan. Berlin, 24. jul. (Brezžično v Say-^ille.) — K a Dunaju je objavilo av-str°-ogrsk0 vojno vodstvo dne 23. ju-ilia sledeče poročilo: Italijansko bojno torišče: Po nekaj miru je prišlo včeraj zopet do °jev južno od Suganske doline in pri aneveggiu. Vsi laški napadi so bili 0(lbiti. (Dej gornjega poročila je do-sPel že včeraj čez London.) Laško vojno poročilo. 03"m' jul. — Italijanske čete so 'sin° a'6 .Monte Cimone ob liniji Po-: a"^stico, pravi danes izdano itali- nsko uradno naznanilo, iro— mi šinah . - _____________ Na ostali °ntj So bili boji s topovi iri bomba-z'asti v dolini zgornje Bele, na vi- kraške: severozapadno od Gorice in v m okrožju Sv. Mihaela. Vsi laški napadi odbiti. .^erlin (brezžično v Sayville), 25. dne >3 ^unajsko dnevno poročilo z * julija pravi: trv fr°nta: Vsi sovražni napadi N * °^biti' je h C naših zrakoplovnih oddelkov jašk°mbardiraI° 2 -ita«ci osvojili vas Pozjeres. London, 26. jul. — Pozieres, ki odpira pot na sleme Martinpuich in potem do ceste Albert-Bapaume, ob kateri namerava feldmaršal sir Douglas Haig izvesti svoj pogon proti Nemcem, je nocoj v popolni posesti Britancev, po tridnevni bitki najhujše vrste. Pozieres je ena izmed vasi, ki so jih Nemci utrdili najmočneje v svoji o-brambi proti britanski ofenzivi. Glavni del bojevanja za zaveznike so izvršile čete iz Avstralije in Nove Zelandije, ki so prodrle v vas v ne deljo in stopnjema prisilile k predaji hišo za hišo v spopadih od moža do moža. San Antonio, Tex., 24. jul. — Štirje črnci vojaki osmega pešpolka illinoi-ške državne milice so bili nocoj ob-streljeni od straže, ki je bila poklicana v rešitev nekega belokožca, napadenega po črncih. Dogodek se je pripetil blizu vojaškega taborišča. Nobeden obstreljencev ni bil težko ranjen, ker je straža merila globoko in so krogle zadele samo noge izgrednikov. Vročina muči vojake. San Antonio, Tex., 24. jul. — Šesto do sedemsto vojakov prve pehotne brigade illinoiške narodne garde je pri danes začetem vadbenem maršu na 18 milj oddaljeno strelišče pri Leon Springsu obležalo ob poti in s tem dokazalo svojo telesno nesposobnost za vojno službo. Brigada je prehodila danes samo deset milj in marširala brez prtljage. Pred prihodom v taborišče se je izkazalo za potrebno, poslati po avtomobilska vozila v podporo ambulancam za maroderje ali zaosta-javce. Mnogi vojaki so napol blazni vsled vročine. Carranza hoče red. Chihuahua City, Mex., 25. jul.—Kakor je naznanil danes z vso resnostjo general Trevino, poveljnik mehiške Rusi podijo Turke. Petrograd, 25. jul. — Naznanilo vojnega urada o vojskovanju na kavkaški fronti pravi: "Turške armade se umikajo v nere du pred ^pritiskom naših čet, ki se jim ni moči upreti. Nekateri naših oddelkov so že kakih deset milj pred mestom Erzinganom v osrednji Armeniji, v katerem Turki naglo zbirajo in kopi čiljo vsakovrstnih potrebščin, kakor poročajo naši zrakoplovci." Rusi osvojili turško trdnjavo. Petrograd, 26. jul. — Turško trd njavo Erzingan v osrednji Armeniji so osvojili Rusi. To je uradno naznanil danes ruski vojni urad. Naznanilo pravi: "V torek so naše hrabre čete pod poveljstvom generala Udenčina osvojile v bitki mesto Erzingan. Vsled tega je Armenija očiščena Turkov. "Car je včeraj poslal vrhovnemu poveljniku v Tiflisu sledečo brzojavko: 'Z veseljem sem slišal o zavzetju Erzingana. Iz dna svojega srca cesti tam Vam in junaški kavkaški armadi na vaši zmagi. Veseli me, da so čete takr> hitro upravičile zaupanje, stavljc no vanje." Erzingan važno opirališče. Erzingan je najvažnejše opirališče in vojaška postojanka turških armad v Mali Aziji. Tu je bil glavni stan 10. turškega vojnega zbora z velikimi barakami in vojaškimi zavodi. Erzingan leži na višini 3,900 črev-ljev in 80 milj jugozapadno od Erze-nima, katero mesto so Rusi osvojili v februarju t. 1. Osvojitev Erzingana odpira pot za prodiranje v Mali Aziji proti Sivasu in Angori — in Carigradu. severne armade, je prejel od "prvega šefa" strogo in končno veljavno naročilo, naj se potrudi na vso moč, da napravi zopet mir in red v severni Mehiki brž ko je mogoče. General je pristavil, da je prvi korak, ki je potreben v izvedbo tega povelja, v pokončanju Ville in njegove tolpe. Iz zadnjih poročil generala Ra-mosa je razvidno, da "je to delo pred dovršitvijo". V pomiritev. Po zadnjih pičlih poročilih je bil "težko oborožen oddelek na konjih odposlan s posebnim naročilom, ujeti vo-ditelja.razfcojnikov in brez milosti zasledovati njegove razkropljene pristale". (!) Nadalje da povzroča Villi njegova ranjena noga tako hude bolečine, da "dostikrat glasno zakriči". Ker nima na razpolaganje zdravnika, je ponovno moral sam z navadnim nožem puščati kri iz rane, da si olajša bolečino. Ob meji ostanejo čez zimo? Washington, D. C., 26. jul. — Ne-varljiva znamenja so kazala danes na to, da imajo miliške čete, ki se nahajajo se.daj ob meji, (listati tamkaj čez celo zimo. Dasi ni bilo izdano uradno naznanilo v tem oziru, je domneva upravičena po sledečih odredbah: Vojni urad je vse pripravil za nakup zimskih uniform in opremnih predmetov. Naročila se tičejo 100,000 mož, več nego znaša vojno število zavezne armade. Senat je 'sprejel Reedov amendment k vojni predlogi, da se dovoli ob meji nahajajočim se vojakom glasovati pri novembrski volitvi. čevalcem v nemškem glavnem stanu v nedeljo. Turčija je namreč dala veliko število svojih čet Avstriji in Nemčiji na razpolaganje za službo v Evropi. Te čete °se zdaj prevažajo preko Balkana. Prvi oddelki se že bližajo Galiciji, kjer bodo sodelovali z Av-stro-Nemci proti Rusiji. Turška pomoč je bila dovoljena v povračilo za nemško in avstrijsko podporo v Dardanelah in Mezopotamiji. Francoz letel čez Berlin. Pariz, 24. jul. — Poročnik Marchal od francosTcega zrakoplovnega voja je zadnji mesec zapustil Francijo in letel čez nemško glavno mesto, v katero je spustil nebroj proglasov, nakar je nadaljeval svoj polet, hoteč pristati v ruskih linijah. Ker se mu je pohabil stroj, je bil prisiljen pristati na Poljskem, kjer so ga Avstrijci ujeli. V -spuščenih proglasih je bilo rečeno, da bi zrakoplovec lahko spuščal bomba na odprto mesto in "tako u-smrčal ženske in nedolžne otroke", a da rajši uči Nemce človekoljubnosti. Težka nesreča. Cleveland, O., 25. jul. — Strašna plinova eksplozija se je pripetila snoči v nekem predoru mestnih vodnih naprav, pet milj daleč od brega Erijske-ga jezera pod istim. Dvaindvajset o-seb je bilo usmrčenih in kakih dvanajst drugih hudo ranjenih. Usmrčenci so po večini delavci, ki so bili zaposleni v predohi, ko je eksplodiral plin, ki se je polagoma nabral v večjih množinah; potem se nahajajo med njimi nekateri zastopniki dveh rešilnih oddelkov. U-čoln "Deutschland". Baltimore, Md., 26. jul. — Nemška podmorska trgofcska ladja "Deutschland" je pripravljena za odhod. Kapitan Paul Koenig, poveljnik ladje, je prišel danes popoldne osebno v tukajšnji carinski urad po potne papirje. Iz tega sklepajo, da utegne "Deutschland" odriniti vsak trenotek. V carinskem uradu so izjavili, da "z mešanim nakladom obložena ladja •Džutschland' odrine v Bremen ali kako drugo luko". eRa kn( ,^zcr«nia (1) po Rusih mescca februarja t. I. je dejansko odprla celo Armenijo kavkaški armadi 0,1 Erv" ,:a Zolaju, ki jc pravkar osvojila Erzingan, Jursko trdnjavo v Armeniji, 80 milj zapadnojugozapad-. , lak >n Turkom okrog Kernianšaha (3). Britanska bojna moč ob Tigridi v Mezopfttamiji pa lzBul)i Kut-el-Aniare (4) v veliki stiski, zlasti med sedanjo vročino, ki je tamkaj baje neznosna. Turki na pomoč Avstro-Nemcem. Berlin, 25. jul., čez London, 26. jul., 6:10 zj. — "Važni razvoji se bližajo na jugovzhodni fronti; fez bo kmalu videti ob Donavi." Tako je izjavil neki nemški general na luncheonu v čast ameriškim poro-'kov, "Črni imenik". Washington, D. C., 26. jul. — Poslanik Page v Londonu je danes naznanil državnemu departmentu, da se je posvetoval z britanskim uradom zunanjih stvari glede "črnega imenika". Ameriškemu poslaniku je bilo dano zagotovilo, da ameriške koristi ne bodo tako zelo oškodovane, kakor se bojijo v Washingtonu. Vlada Združenih Držav, tako je bilo uradnovizjavljeno, dosedaj še ni v položaju, pogajati se v stvari z Anglijo. Poslanik Page mora doposlati še nadaljnjih pojasnil. BREZ SKRBI pošljite denar skozi naše posredovanje v staro domovino, ker kljub vojnim zaprekam, se naše pošiljatve izplačajo vedno točno. Kljub temu, da ne dobite pisma od svojcev iz stare domovine, ker je bilo morda isto na onem parniku, ki je prišel v roke Angležem ali Francozom, se ni treba bati, da denar ni na varnem. Bodite brez skrbi! Dokler vidite naš oglas v listu, ni nobene nevarnosti. Če bi bila kakšna nevarnost, bi mi to v listu objavili. Mi garantiramo vsako pošiljatev, da bo sigurno sprejeta, ali pa vrnemo denar, kadar se nam dokaže, ali če se sami prepričamo, da denar ni bil izplačan, radi enega ali druzega vzroka. Ako slučajno ne dobi pošiljatelj nobenega obvestila o denarju, in tako ne ve, če je bil prejet ali ne, mu mi na zahtevo izposlujemo izvirno potrdilo, opremljeno s poštnim pečatom, katero je prejemnik lastnoročno podpisal, ko mu je c. k. pošta izplačala denar v stari domovini. Po Wireless (brezžičnem brzojavu) pošljemo denar v staro domovino, in to naravnost v Avstrijo. Ako ni pomote ali posebnosti, je denar prejet v 3. do 5. dneh. Včasih e pa tudi za delj časa zakasni. Vsak brzojav, akotudi ima manj kot 6 besed, ^tane $4.50, če pa je več kot 6 besed, se računa po 65c od vsake besede in številke posebej. Mi imamo v tem oziru najboljšo zvezo in najstrožji sistem, ker naš namen je zadovoljiti vsakogar, ki se posluži našega posredovanja. Danes pošljemo v staro domovino; Patriotizem pod cepcem. Baltimore, Md., 24 jul. — Policija danes pridno razširja letake, ki imajo namen, nanovo oživiti patriotizem. Gre se za sklep mestnih odbornikov, da "mprajo godci, igravci in občinstvo med izvajanjem pesmi 'Star Spangled Banner' s svojih sedežev vstati". Kdor se'ne pokori sklepu mestnih odborni-kazni z globo $100. 250 K za. .$ 35.00 500 " .. 70.00 750 " .. 105.00 1000 " .. 139.00 Denar nam pošljite po bančnem "Draftu'\ ki ga dobite v vsaki banki skoro popolnoma zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar. AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL. Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVJLKA 70. JOLIET. ILLINOIS. ' S. JULIJA 1916 LETNIK XXY. Joliet, 111., 26. jul. — Hud udarec preti naši slovenski župnijski šoli sv. Jožefa, kakor tudi hrvatski, poljski, slovaški in nemški kat. župnijski šoli v Jolietu ter sploh vsem neangleškim župnijskim šolam v chicaški škofiji. Nadškof Mundelein misli namreč odločiti, da se ima pričenši z novim šolskim letom v septembru učiti v vseh primarnih župnijskih šolah samo angleščina. V peterih omenjenih župnijskih šolah v Jolietu se je poučevala dosedaj poleg angleščine tudi odnosna materinščina, čeprav le v neznatni meri. Zanaprej pa se ima poučevati samo angleščina, kakor posnemamo po angleških listih. Vendar stvar, ki je za nas in našo šolo od največje važnosti, še ni natanko pojasnjena. Morda je nameravani odlok naperjen proti šolam, ki preveč ali morda popolnoma zanemarjajo angleščino. V naši šoli sv. Jožefa je zavzemal angleški jezik že doslej prvo mesto in se je deca od-gajala v pravem patriotičnem duhu, tako da je bila vsa prešinjena z ljubeznijo do naše nove domovine. In če se je poleg tega naša deca učila moliti, citati in pisati tudi v svojem materinskem jeziku, ali je to greh? — ali morda nevarnost za obstoj naše slavne ljudovlade? Prežalostno bi bilo, če se nameravana odredba res uveljavi. Ali še živimo v deželi svobode, če ne smemo imeti svoje šole niti za svoj denar? Upajmo, da ne bo tako hudo. — Na piknik društva Vit. sv. Jurija! Če Bog da lepo vreme, bomo imeli prihodnjo nedeljo v Theilerje-vem parku najlepšo slovensko veselico. Kakor je našim čitateljem že znano, obhaja slavno društvo Vitezov sv. Jurija št. 3 K. S. K. J. letos svoj srebrni jubilej ali petindvajsetletnico svojega • ""ob'sTanka. Tem porodom priredi društvo velik jubilejni piknik ali slavnostno veselico prihodnjo nedeljo, dne 30. julija, v velikem parku, kjer se je vršilo tekom let že nebroj naših veselic, to je, v Theilerjevem parku. Dopoldne se društvo polnoštevilno udeleži sv. maše ob 10. uri. Po sv. maši bo društvo odkorakalo v paradi z razvito zastavo in z godbo na čelu v park, kjer se koj nato prične piknik. Pripravljalni odbor naznanja, da bo na parku kar najbolje preskrbljeno z vsem potrebnim za razvedrilo in okrepčilo. Za lunč bodo v parku na ražnju pečeni janjci. Na plesišču bo igral izvrsten orkester. Na kegljišču bodo tekmovali vsi naši znani kegljači. V senci Sartell, Minn., 22. mal. srpana 1916. pod košatimi drevesi se bodo hladili — Novice iz Sartelia so bolj redke, za- Posebno huda vročina je v Novem Yorku. Toplomer kaže tam navadno 102 stopinji Fahrenheita. Vlažni zrak in soparica onemogočujeta skoro dihanje. Promet je skoraj popolnoma ustavljen, in ulice so popolnoma prazne. Vsled te strašne vročine morajo izvozščeki in drugi vozniki večkrat u-staviti konje, ki so strašno zasopljeni. Ljudje cepajo po cestah v jako velikem številu, od koder se morajo prenesti v bolnišnice. Ubožno prebivalstvo spi po noči vedno na prostem. Vsi javni vrti in parki so prenapolnjeni ljudstva." — To poročilce je\zani-mivo z ozirom na letošnjo vročino, o kateri pa starokrajski listi menda ne poročajo, ker jim je itak prevroče vsled vojne. — Delavcev primanjkuje v Jolietu, in to predvsem zaradi vročine, kajti delo v tovarnah je sedaj silno mučno in drugič zaradi vojne, ki prinaša prepolno naročil za razne vojne potrebščine. Delo sedaj dobi v Jolietu lahko vsakdo, toda le težko delo v tovarnah American Steel & Wire Co. in drugih — Vprašanje o polnočnem zapiranju jolietskih salunov še ni rešeno. V po nedeljkovi seji mestnega odbora je bilo naznanjeno, da se potegujejo za polnočno zapiranje v prvi vrsti down town-saloonarji, ki delajo business bolj zvečer nego zjutraj, zato so voljni odpirati svoje salune zjutraj ob 6. uri namesto ob 5. Naši salunarji pa, ki so odvisni od delavcev, so proti temu, da bi se odpirali saluni šele ob 6. uri namesto ob S. Upati je, da ostane po starem. Joliet, 111., 24 .jul. — Naznanja se članom Dr. sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. J., da smo dobili vabilo od Dr. Vit. sv. Jurija št. 3 K. S. K. J., da hi se udeležili piknika dne 30. julija, ša vreči seme razdora v srca poštenih in naprednih faranov. S strastjo, lastno samo satanu, z vso močjo, ki jo baš ima na razpolago, se pa zaganja v naše vrle duhovnike, zavedajoč se kljub svoji neveri resničnosti Kristusovih besedi: "Udaril bom pastirja, in razkropile se bodo ovce." * Ampak, kakor se razprši in uniči morski val ob skalovju oceana, tako se zdrobe ob srcih naših faranov ^sa obrekovanja, vse laži, vse blatenje, ki ga meče Clev. Amerika na naše vrle duhovnike skušajoč razdreti močno vez, ki veže duhovnika z našim ljudstvom. In zato farani sv. Vida v Clevelandu zavedajoč se lastne sile, moči in velike naloge izjavljamo da: I. Šola sv. Vida, za katero so žrtvovali svoj težko prisluženi denar, šup-ljani sv. Vida, — in ne socialisti — ne sme biti, in ne bo za "tarčo" Clev. A-meriki. II. Glede lažnjivega obrekovanja o učnih predmetih naše šole, povemo, da je šola sv. Vida najboljša in najbolj moderno urejena, kar je ljudskih šol v Clevelandu. To nam priznajo profesorji višjih šol, kamor zahaja precejšnje število graduantov šole sv. Vida. Pri držav-nošolski oblasti, pa uživa naša šola visok ugled in spoštovanje, pa naj se nasprotniki šole in cerkve še tako trudijo jo spraviti v slab glas. III. Mi ne vzdržujemo duhovnikov za to, da bi kak mazač Clev. Amerike, od duhovniških grošev spitani Cleve-landski rokomavhar diktiral našim duhovnikom njihove dolžnosti, ter stezal svoje umazane roke v cerkvene zadeve! IV. Opominjamo vse one farane, ki količkaj pripomorejo za razširjanje lista Clev. Amerika, naj pomislijo, da je to v škodo njihovo in njihovih o-trok, kajti šola, sestre učiteljice in vodstvo šole ni in ne more biti odgovorno za pravo vzgojo vaših otrok, ako se v vaši hiši nahaja brezverski časopis Clev. Amerika. Stariši, ki bero in plačujejo ta list, so brezdvomno sokrivi napada na šolo in duhovnike. Zatorej apeliramo na vse slovenske čvrst, dasi je izgubil prejšnji lepi o- slogu karmoč poljudno struno in naj braz! Bog nam ga čuvaj in ohrani! |razpravico: poslanico v fronto — v Lani je bila namreč umrljivost med dogovoru s kakim p. n. ordinarijatom pregnanci iz sosednih prisoških vasi j— priloži letošnjemu pastirskemu li-izredno velika, a skoro samo med nji- stu, da bomo imeli pri postnih stanov-mi ,ker niso imeli kruha in so živeli ob skih govorih in shodih za listke v ro-samem krompirju! A sedaj je krušna[kah orožje, s katerim bomo pobijali oskrba tu — v fronti — naravnost kužne moralne bacile, ki prete za ro- vzorna. Nekdo je menil, da je g. grof Dandi-ni pač zaslužil odlikovanje, ker res očetno skrbi za mesto in okolico! Bela kava je postala dragocenost, všeč nam mora biti črna ali čaj — seveda brez alkohola, za priboljšek ka-pucinarček! Kaj pa zima? Tako to- dove okužiti širšo plast našega doslej krepkega in zdravega naroda! Ne smemo več prikrivati: v interesu javne morale bomo morali, kjer bo treba take razmere javno bičati, ako je dušno pastirsko opominjanje vseh stopenj ostalo brez vsakega uspeha! Predmestno žensko barabstvo", ki ne ple zime menda že od pamtiveka tod!moli, ne posvečuje nedelj in prazni- - katoličane v Clevelandu da stopimo katerega priredi v proslavo 2oletn.ce I skupaj> fcf napravimo Ij'utemu prega. njanju proti šoli in duhovnikom od strani Clev. Amerike enkrat za vselej omenjeno društvo. Ker sem prejel prepozno, da bi bilo predloženo na dru štveni seji, torej s tega mesta opozarjam člane našega društva, da naj se udeležijo te slavnosti in piknika kolikor mogoče v obilnem številu, da se izkaže bratska ljubezen in skupno sodelovanje društev naše naselbine. Člani naj se udeležijo posamezno, ker meni je nemogoče, da bi brez sklepa društva kaj več zahteval od članov. Bratski pozdrav John Lekan, tajnik. ni bilo — a tudi moja pisarna gotovo-da še nikdar preje ni bila tako kurjena, kakor letos: po 14 odst.! Moj gost je imel pravico do premoga, a moj sadovnjak je imel drv na izber... Zgodovinska hruška, pod njo moja miza kamnata, je padla pod manj spretnimi udarci Hrvata-Primorca-A-merikanca in nekega Dunajčana krz-narja — na hišno streho, kojo je z obema vrhovoma na dveh mestih precej težko ranila, kakor da je bila zadeta od granate manjšega kalibra! Sosed je prestrašen prišel pogledat, kaj je, Dunajčan je pa mirnodušno rekel: pač draga drva! Za obdelavo polja je naprosilo tukajšnje županstvo za pomoč vojaško oblast, a kmetje takorekoč množijo svoje sile in z neugnano možko voljo drug drugemu pomagajo po načelu: pomozi si sam in Bog ti pomore! Seveda je podpora z vojaške strani dobrodošla in letos naravnost nujna! Me-rodajni činitelji naj pospešijo rešitev tozadevnih prošnja vseh okoliških županstev, ker gre za ljubi kruhek!... Na mojem vrtu je zasadil prvo lopato topot inteligenten Čeh, likvidator pri sloveči banki, z 10,000 K letne plače, a v vojski prostak!... Ko sem mu obljubil smodko, se je branil, odprl listnico in pokazal stotake in dejal, da je izkušen ekonom ter da je njegov šport v prostih urah kmetijska panoga! Zvečer se je opravičil, da s tovarišem nista mogla več prekopati, ker je zemlja strašno pomandrana,. in pokazal mi je žulje na finih dlanih,,j Drugi dan je že moral neznanokam; prosil me je za slovo blagoslova in svete podobice, a ko sem se obotavljal, mi je pokazal lepo srebrno svetinjico Brezmadežne na srebrni ovratnici rekoč: "mi sme hodni lidi..., a ženka mi je umrla pred tremi tedni..." Za-solzil se je... jaz pa sem ga blagoslovil, da podobico in mu ginjen krepko stisnil roko: na shledane! Zdaj čakam drugih pomočnikov in sam Bog ve, kdo mi bode delo nada- _ .. . . u c'I ljeval, kdo izvršil, katere narodnosti, Rešiti — otresti se moramo vnmie- . katere vere mozr... konec. Očetje in matere! Ne strašite se nikogar! Pogumno stopite v boj proti listu Clev. Amerika, ki grozi uropati vašim otrokom najdražje, kar ste jim mogli dati: — zaklad sv. vere! Dolgo smo prenašali napade. Ne moremo jih več, ako nočemo dočakati popolen duševni propad naše mladim kov, se lepo oblači pa dobro je in pije, ki ima za plačilo na prodaj vse, tudi zdravje, je za sedaj tu v fronti in v zaledju pač naša največja narodna nevarnost! Bojna kronika. Cel teden, razen srede, je sovražnik obstreljeval Št. P. V. je dva dni zelo trpela. Prvič so d. V. skoro evakuirali. Padlo je do 200 granat, na vsako sekundo štiri. Žrtev malo: človeških nič, par volov in telet je poginilo — junaške smrti. Drugič je trpela osobito g. V. Ranjena je bila ena žena. Natančneje si ne upamo pisati, da bi se morda ne oglasil kak Prigoričan kakor zadnjič Podgoričan in ne popravljal naših poročil. Podgoričanom čestitamo, a Prigoričan naj se zdrami in poroča. Na naši fronti je bil sicer mir, izvzemši 13. in 14. t. m. Danes zjutraj ob 6. je priplaval nad Št. P, in dalje nad Vipavsko velik italijanski vodljiv zrakoplov. Spuščal je bombe, osveto Milana., a v našem okolišu ni napravil nobene znatne škode, razen to, da je mene in morda še kakega drugega tako raztresel pri jutranji molitvi, da sem molil mesto priprave za sveto mašo — zahvalo in da sem pomoto zapazil šele, ko sem knjigo zaprl! Tako je bilo! Bog in Marija z nami! Vaš dr. Marijan. Lev, ki se boji pijancev. "Arizonakiker" poroča sledečo po* učno povestico iz Ugande v Afriki: Neki izstradani lev je šel na lov ujel nekega Evropca, da ga pohrusta. Ko ga prime z zobmi za jopič, začuti v moževem žepu veliko steklenico žganja. Vsled tega se lev tako silno-prestraši, da skrije rep med noge in zbezi-List potem izvaja, da je ta dogodek zelo poučen, ker kaže, da se levi pijan-cev boje in jim ne store nič žalega. & bi lev ne bil začutil in videl steklenice žganja, bi bil moža gotovo pohrustaL Abstinentom ni torej priporočati p®" tovanje po Afriki. LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE) "A, S." vsi, ki jim bo prevroče. Vmes bodo nastopali narodni pevci in odmevali mili domači glasovi. Na sporedu bodo vsakojake zabave. Vabljeni so na piknik društva Vit. sv. Jurija vsi Slovenci in Hrvati ter drugi Slovani, in še posebej naše dično ženstvo. Vstop vsem prost. — Tajnik si. društva sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. J. poziva društve-nike, da se udeleže nedeljske slavnosti bratskega dr. Vitezov sv. Jurija, kakor je citati v dopisu na tej strani. — Zadnjič smo naznanili, da se si. društvo =v. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. J. udeleži nedeljske parade. — G. Geo. Lopartz, 304 Jackson St., popravlja svojo hišo, ki se je preselil vanjo pred več tedni. Napravil bo v ospredju hiše prav lep porch. — G. Ant. Golobitsheva nova hiša na voglu N. Chicago in Jackson stree-tov je dograjena do vrha. Zlasti lepo je ospredje iz bele opeke. Stavba dela čast zidarskemu mojstru g. Lozar-jn. Z novim letom pride v to novo hišo salun, ki ga prevzame g. John Horvath. — G. Anton Kocjančič se je zopet podal včeraj v St. Joseph, Mich., zaradi hudega revmatizma. Bog daj, da kmalu ozdravi. Na srečno svidenje! — Gdčna. Ema Dečman iz Forest City, Pa., se mudi že več tednov tukaj na obisku pri svoji sestri, gospe Jos. Zalar. — Gospa Marija Česnik iz Willarda, Wis., je bila tukaj na obisku zadnji teden. Njen soprog, g. Ignac Česnik, prihaja semkaj skoro vsak teden po 6vojih opravkih. — Dan sv. Ane je danes. Lepo število naših žensk se je davi podalo na božjo pot v St. Anne, Kankakee Co., 111. — Danes, dne 26. julija,, na dan sv. Ane, lahko obhajamo drugo obletnico evropske vojne. Pač žalostna obletnica! — Vročina še traja. Jolietski toplomeri so kazali včeraj najmanj 100 stopinj, nekateri še več, že v tretjič v enem tednu. Za solnčarico so včeraj nevarno zbolele tri osebe, ki so bile odpeljane v bolnišnico. Že nad štiri tedne traja vročina. — Pred trinajstimi leti. Slučajno smo dobili v roke ljubljanski "Slovenski List" z dne 25. julija 1903, ki je poročal sledeče: "Strašna vročina v A-meriki. Dočim smo imeli v Evropi in celo po naših planinah zadnje dni sneg, in je bilo po nekaterih krajih jakc hladno, da, po noči celo mrzlo, prihajajo iz Amerike vesti o strašni vročini. to pa evo dopisa. Med drugimi naseljenci je tudi tukaj nekoliko Slovencev oženjenih, toda več samskih. Delamo v papirnici na 8 ur. Poprej smo tukaj morali 10 do 12 ur delati. To pa je bilo prenaporno. Vsak se dovolj nadela 8 ur. Zato so tukajšnji delavci od kompanije 8 urni delavnik zahtevali, ki smo 1 r—t. m. ga'dobili. Našlo se pa je delavcev, ki bi rajši delali 12 ur, rekoč: "Kaj bomo doma delali, ako 8 ur v papirnici delamo" i. t. d. Vidite, tako se so postavili. In taki izrazi so smešni ter za delavce suhoparni. O tem nočem dalje nikomur dima puhati, ampak le toliko rečem, da te vrste delavce naj sodijo vsi tisti, ki šo povsod izbojevali osemurno delo. Dalje, plača je od $2 do $3. Sicer za plačo 3 dolarje že more človek pri delu precej razumeti. Marsikateri pravi: "Se hočem za boljšim delom preseliti", ali kaj to pomaga, če človek ni vešč vsakega boljšega dela; zato se želje in računi prekrižajo ter stroški nastanejo. Mala naselbina Sartell se nahaja ob Northern Pacific železnici in ob Mississippi reki. Okoli reke imamo zabave: eni se vozimo v čolnu, drugi se kopljejo in "fišajo"; veter piha in prinaša vonj raznovrstnih rož iz trat in gozdov. Ni pa tukaj nobene velike prodajalnice, ne saloona, ne gledišča. Le male farme so naokrog ter gozdovi, zavoljo tega omenim, da kateri je vajen živeti v mestih, ne bo tukaj ostal, še to. Šti-riperesna detelja ne prinese sreče, pač pa čvrsta roka ino dlan koplje srečo vsaki dan. Ivo Težak, Gen. Delivery. ga preganjanja, pa naj gremo skozi se tako hud boj. Svesti smo -i ?mage, ker pravica mora zmagati! In čim hujši čim ljutejši je boj, tem lepša, tem sijajnejša je zmaga. Farani! Ne dajmo svoje mladine, up našega vernega ljudstva v roke socialistom. Ako pustimo to gonjo proti šoli in našim duhovnikom še iti naprej, se bo naša mladina podivjala med socialisti, in prišel bo dan, ko bo taka sprijena mladina—klela naš opomin.— Ali naj dočakamo to? Ne! Nikdar! Mi stojimo ja-nega čela in vedrih lic pred Bogom in ljudmi. Da, mi branimo pravico, ter se ne bojimo nikogar, kajti nad našim ciljem se blišči sveti Križ, to veličastno znamenje našega odrešenja. Torej naprej po poti do tega cilja! Naprej! Od boja, do zmage! Na shodu faranov sv. Vida dne 23. julija 1916. Leop. Kušlan, zapisnikar. RESOLUCIJA. Farani fare sv. Vida v Clevelandu, zbrani na shodu dne 23. julija 1. 1916, najodločnejše protestirajo proti napadom na šolo, cerkev in duhovnike od strani lokalnega lista Clev. Amerika. Vpričo dejstva, da Clev. Amerika sovraži vse, kar je katoliškega, in da je svojo nesramno gonjo proti šoli in duhovnikom zadnje čase podvojila smo farani sv. Vida prisiljeni storiti nekaj, kar bo enako prakso Clev. A liierike enkrat za vselej ustavilo. Odkar se je postavil temeljni kamen naši vrli slovenski šoli, od takrat v taboru socialistov, kamor spada tud Clev. Amerika, ni miru ni pokoja. Ve dni poizkusi, kako zatreti, kako uni čiti prelepo idejo slovenske katoliške šole, so se pojavili že predno se je prva lopata zemlje odstranila iz pro štora, kjer naj bi se dvignil dom slo venskih katoliških otrok. Toda vkljub temu, da so se jim vse zlobne nakane izjalovile, vendar njihov patron satan, še ne miruje. Na naj podlejši način blati šolo, cerkev in du hovnike. Na vse mogoče načine sku IZPOD SV. GORE. (Iz "Slovenca".) Goriško, febr. 1916. Pomlad je tu! Moj rožni grm pred oknom je zelen in tički se glasneje in gosteje oglašajo, oznanjujoč mlado življenje... A meni se srce ne širi ob pomladnih zvokih in sapicah kakor druga leta: vsa kri mi je nekam zastala... Živimo tu na fronti iz dolžnosti dan na dan. Sklepamo in se odločujemo, da izpolnimo puste dneve, a na večer opažamo le programno ogrodje brez mesa, brez prave vsebine... Poguma nam ne manjka, vse najboljše in vtemeljeno upamo, a apatija nas je potisnila v ono dušno razpoloženje, ko človek deluje "ex summo apice liberi arbitrii!": iz stolpa svc> bodne volje, ko iz golega načela, brez občuta hoče z božjo pomočjo vršiti dolžnost. A pride..., priti mora zmagoslavni mir! — Quodlibet s fronte. Naše najbolj pereče vprašanje je sedaj obutev. Podplati 10 K, kakor preje v miru srednji čevlji; mali ženski cevljički 38 K, večji 40 K; manjši moški 50c, večji 60 K!... V goriški oko-. so ze odnekdaj vdomačene coklje, se bolj se vdomačijo letos. .Postanemo cokljarji, kapucinarji in Knajpovci in pa, včasih sem raztrgane čevlje takoj oddal vbogajme, sedaj pa Jih dajem podplatiti, dokler sC le dajo, in tudi krp se čisto nič ne sramujem... ^elnjave je v izobilju. Dan na dan romajo polni jerbasi v mesto, a olja ni. Tako pa je nasa prikuha: od nedelje do nedelje krompir, krompir]... To je se velika sreča, da kruhek tu na fronti se ni sel spat... Bdi in je še zmerom Naši dobri Dalmatinci so nabirali za steklo k okvirju kipa presv. Srca Jezusovega. Božje srce jim povrni s posebnim varstvom v težkih urah bojnih metežev... čuva naj te blage, v pobožnosti otroško preproste duše! Razdelil sem jim molkov, koje sem kupil v G. za 18 K, darovanih v ta namen od goriških inteligentnih pregnancev v Lj., za kar jim Bog stotero povrni! Tudi od slav; uredništva "Slovenca" smo prejeli že nekaj zaprošenih predmetov, a bilo je vse skupaj komaj za pol bataljona! Pričakujemo še. Vojaki bodo molili za dobrotnike!... Kaj pa je naše ženstvo? Prva velika gorečnost se je splošno ohladila. Nekaj mlidih žena, nekaj postavnih mater z otročiči in par starih mamic je javno izpričalo veliko in stanovitno ljubezen do svojih mož in sinov, drugim, se zdi, so se rane ločitve tekom časa že več ali manj zacelile! Mlade žene uživajo podporo, prejemajo stanarino, dobivajo ostanke raznih kuhinj za^; in otročiče, zaslužijo s perilom ali celo s prodajo raznih drobnin, od sladkih medenih kruhkov doli do osoljenih slanikov, pa se kopljejo v drobižu kakor še nikdar prej ne. Tupatam se vidi kako tako, ki že poldrugo leto nima poročila od moža z bojišča, oziroma iz ujetništva, vedno z razposajenim usmevom na ustnah, nakiteno in ozaljšano še bolj, kot v miru, kakor nevesto, ki se moži in želi dopasti! Trav ima g. Podgoričan, da je goriško okoliško ženstvo splošno vzbudilo občudovanje in priznanje poštenega vojaštva, da je pa povsod par nesrečnih žena in deklet, ki so se dale ljudem v zobe. Kaj pa poreko možje in ženini, ko se Vrnejo domov? In vojske v teh družinah ne bo ne konca ne kraja. Toda tajnih bolezni pri nas še ni, kakor čuje iz bližnjega zaledja, kjer zvonovi še ne zvone in ure še ne bijejo. Mlad sobojevnik mi je pravil, da je tamkajšnji g. vojaški zdravnik z začu-njem konštatiral, da so se tajne bo lezni med ženstvom nepričakovano raz pasle! Ali je ta žalostna istina ugotovljena samo ondi? Zelo veliko stori vojaška oblast za spolno higijeno med vojaštvom, kaj se je pa doslej tozadevno storilo za civilno ljudstvo v fronti? Drugod javno obravnavajo to emi nentnon arodno vprašanje, pri nas pa naj molčimo in čakamo miru, ko bo ž< prepozno? Na Tirolskem se ne sramu jejo priznati enakega žalostnega dejstva, na Nemškem ga civilne organiza cije, bodisi z verskega, moralnega, na rodnega ali estetičnega stališča karmoč preprečujejo z vzgojno prophy lakso, a pri nas? Zelo iskreno prosimo g. dr. B„ ki je že prijavil razpravico o spolni higi jeni, naj jo še izpopolni, podkrepi s podatki iz svetovne vojske, naj ubere v Zanimivo pismo, ki smo je prejeli. Julij 25, 1916. Cenjeni: Vašo izkaznico (pobotnico), katera mi spričuje, da ste sprejeli mojih 70 dolarjev in iste poslali v staro domovino potom brezžičnega brzojava, sem prejel. Prosim, da mi javite, zakaj se čita na isti navodilo pošiljateljem v devetih drugih jezikih, samo slovenskega se pogreša. Spoštovanjem, Podpis. Odgovarjamo: Mi smo dobili tozadevno knjigo pobotnic od firme, s katero smo v zvezi za pošiljanje denarja po Wireless (brezžičnem brzojavu). Da ni slovenskega navodila, ni tako važnega pomena, sicer bomo to prihodnjič zahtevali. Glavna stvar je, da je denar v pravih rokah. Čestitamo dopisniku, ki je tako rodoljubno zaveden. Če bi bilo več takih, bi se slov. jezika tako ne preziralo. Velespoštovanjem, AMER. SLOVENEC, bančni oddelek. Allegheny, Pa.: John Mravintz. P' Aurora, 111.: John Kočevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leo?' Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Denver, Colo.: George Pavlakovicfc^V ^ Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnericfc Gilbert, Minn.: Frank Ulchar. Gowanda, N. Y.: Frank Zore. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: John Radež. Iron Mountain, Mich.: Louis Berc(l Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerk La Salle, 111.: Anton Kastello in P kob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Grič®1' Milwaukee, Wis.: John Vodovnik Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Le^ Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Snellen Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljak Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz-Springfield, 111.: John Peternel. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompa?, Stambaugh, Mich.: Aug. Grego'^ Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglaje0, St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie ToW' Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. West Allis, Wis.: Anton Skerja0c' Whitney, Pa.: John Salmich. v; Willard, Wis.: Frank Perovšek. Youngstown, O.: John JermaO- V Za Po na He ča tr< M i j Pr sit sir br ko čei V onih naselbinah, kjer zdaj 0111 mo zastopnika, priporočamo, zglasi kdo izmed prijateljev naše?4 sta, da mu zastopništvo pove*1 ^ Želeli bi imeti zastopnika v vsak' venski naselbini. -n Uprav. "A. Sk; de La sta lik jal bii Vo ra< "»n : Pa: br, lil «e ««mmmm*mmvi( Nervozni ljudje nam bodo hvaležni, ako jim naznanimo, da se ji'" bo zdravje čudovito zboljšalo in živčevje pokrepu® — ako uživajo SEVERA« NERVOTON (Severov Nervoton) takoj na prvi prikaz živčne n«* £rilike. To zdravilo je bilo že popolnoma Pr*' |h )no ter je izkazalo svojo vrednost pri zdravljenj živčnih neprilik. Donala hitro olaj&bo v slučaji" DUŠEVNE POTRTOSTI, NESPEČNOSTI ALI INSOMNIJE, ŽIVČNE ONEMOGLOSTI. HISTERIJE ALI NERVOZNOSTL Cenft $1.00 Pilite po naš cirkular: "SEVEROV NERVOTON. — Kdaj in kako f» rabiti. Razpošiljamo ga zastonj. Severovl pripravki »o naprodaj v lekarnah vsepovtodl. Zahtevajte Se**—« Zdravilu Omenite Ime Severa ter ho • tem obvarujte nadomentltov. Ako ne uw dobiti fcovtrove 1'rlpruvke v v«8i okolici, naroJIJte Jib od nas. NuloUM W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, lo^a- FoslsL-u-site IbTovo Old Lager STE LENIČA H"««* Je BOLJŠA ill okusno,j&a |>ijačn, kot katero l čevlje. . v ^rindiziju smo stopili na italijan-ska tla. na je dragoceno opremljena z mnogimi umotvori. Kroginkrog dišejo bujni vrtovi, spredaj pa občudujem prelepo soho umirajočega Ahileja. Spemo navzdol k modremu morju po lepih stezah. Vse priča in dokazuje, da si je ta kraj izvolila in ga okrasila dovzetna duša. To je bila rajna cesarica Elizabeta, ki je tu sem tako rada prihajala. Po nje tragični smrti je postal Ahilejon last nemškega cesarja, ki semkaj prihaja skoraj slednje leto. Zamišljeni stojimo nad morjem. Moglo bi nam pripovedovati o starodavnih časih, o narodu Fajakov, ki je bival tu, o popotniku Odiseju, ki ga je sovražna usoda preganjala po teh vodah, zastonj hrepenečega po dragem domačem pragu. Valovi pripovedujejo o minuli slavi starega veka, ki je segala do tu sem. Danes se ponavlja zgodovina. Krf postaja zopet prizorišče važnih dogodkov, morda mu niti ne prizanese vojni vihar. Kdo ve? — (Iz "Slov.",) Za v vojni padle bojevnike se skrbi, kolikor mogoče po razmerah, za po-ebna grobišča, da s® tako ohranijo za bodoče čase. Posebno se za to skrbi na bojišču ob Soči. Tu se vodi pozicijska vojska, in izgube na naši strani, tudi ob laških navalih, niso posebne, zato je mogoče, da se padle junake lepo pokoplje, postavi križe z imenom padlega. Vojna vodstva si prizadevajo, da, če le mogoče, dobi vsak padli tudi svoj grob s križem. Na Dober-dobski planoti je to združeno s precejšnjimi težavami. Svet je tu skalnat. Le po kotlinah in dolinah se dobi dovolj zemlje v ta namen. Zato so teh "oazah" Krasa nastala prava vojaška pokopališča. Marsikje pa so se napravile lepe terase in nanosila zemlja in tako napravilo lepo pokopališča. Najlepše tako pokopališče se nahaja v Segetih ob cesti proti Lokvi-Tukaj počivajo pred vsem M a dr del Razsvetljen pristan se je vi- j..Ze iz daljave. Pozno zvečer je stala* ^ debelo uro> je pri- lika* ^ pr'stanišču je vse živo. Ve jakoval'-dvana vojna ladja polna v0 bivalst Poslani v Afriko. Pre- sojaj SC P°sIav'ja z obrežja od rači °V' *>°dba igra koračnico za ko "Vori C°'|Z °kna nabrežnega hotela go in si ' dostojanstvenik o velikosti prav! ]aškega kraljestva pa ?tl Polnoči smo dvignili sjdra in breK r0<1 Je Pluti Proti vzhodnim Wt°V,0I-n ^adranskega morja, ki so • i aj kakor v današnjih dneh pri- A,°Jnih dogodkov. Pome Ja! Kako lehko včasi mnogo takih"!' ' ko smo po zgodnj o5 'h,.te» na krov, da se nadihamo kol; j"JOceW morskega zraka. Kamor lovje V °!co 0zre. vsepovsod sivo škafe' • katero se zaganja brezdanja «e8a I" lnorski viharji. Nikjer tiobe-Pob0-' revesca ali zelenice. Samo na «tavlje •,Proti raoriu je mestoma polk11''1 nek i-,3'' h°'je rečeno, priieplje-V last .? revlli|i ribiških bajt ka-s« vle;, gnezda. Prav tik morja «. ve,[rc na na'kan z Rdečim kri <,.V Santi lSC jakp reservirano. T^išču ' . ,vara'>ta, v albanskem pni 1 v°j'ske 1>rvc slo(love balkan sc 'izstreljene pristaniške š Dri;« P°^^Pljeno lat ljo Ko smo ^ ^ belim r,ali- smo videii, da se je M 1,lravlj S alovjen» nekaj gibalo ka- }'borf tamu mczgov in >m " Prenašajo grški t dežele hrano in od tu v VOJAŠKA POKOPALIŠČA NA KRASU. žari in Srbi. Sedaj bodo prišli tudi Slovenci. Sploh skrbe Madžari in Hrvatje mnogo bolj kakor mi. Ti" gledajo, ako je le mogoče, da postavijo sakemu padlemu tovarišu križ z napisom, mi, Avstrijci, nismo tako .marljivi. Pokopališča so postala skoro vse doline na planoti. Posebno raz-sežno je ono pri vaseh Mikoli—Serleti. Tukaj počiva tudi bivši stotnik topniškega polka R. pl. Thoms, ki ima lasten grob in lesen križ z napisom: 'Našemu, nad vse priljubljenemu poveljniku." Tukaj se dobi vojake vseh narodnosti, mnogoštevilnih krdel. (V prvih bojih je namreč naša soška armada sestajala večinoma le iz črno-vojniških in maršbataljonov.) Narodnostnega boja ni med njimi; vsi sni-vajo mirnovečni sen in čakajo vstajenja. Škoda le, da bo veliko imen teh junakov spral dež, ker so pisana s svinčnikom. Kar se drugih pokopališč tiče, je poleg že imenovanega v Segetu najlepše ono v Hudem Logu. V precej obširni dolini stoji lep lesen križ, po dolgem v dolini pa so lepe vrste grobov. Skoro vsak junak ima svoj grob in križ z napisom in datumom, kdaj je umrl za domovino. Pokopani so pa tu le tisti, ki so bili težko ranjeni v boju in so umrli v sanitetnem zavodu. Tudi par laških vojakov 124. polka počiva tu med našimi. Nekaj spodnještajerskih Slovencev čaka tu večnega vstajenja v družbi s Čehi, Nemci, Ogri in Hrvati. Lahka jim kraška žemljica. Razume se, da so padli pokopani tudi v Doberdobu, Novi vasi, Opatjem selu in drugod. Po vojni, naravno, bo večina teh pokopališč izginila. Kraševec ima malo zemlje in rabil bo doline, da se preživi. Naloga domovine bo pa, da postavi svojim žrtvam na mestih, kjer so bili pokopani k večnemu počitku, vsaj dostojne spomenike, na katerih bi se morala ohraniti imena vseh padlih. Zato bi se moralo že sedaj paziti, da nam dež in vihar ne uničita tega, preden bi se taka ideja mogla izvršiti. Od v I. in II. soški bitki padlih je že sedaj dosti imen izgubljenih, ker se je takrat premalo gledalo na to. Za domovino bodo morali soški junaki ostati v večnem spominu. Sklonjeni skočimo naprej skozi goščavo! "Stoj!" — Vse se vrže na tla. Poleg mene se plazi neki ranjenec stokajoč iz bojne črte. Njegova kri rdeči travo. V gostem drevju razločim komaj 10 mož. Kakor črvi se plazijo po zemlji. Še enkrat poskočimo. V črti smo. Nabijamo iz navade, topo puške. Veliko jih je, ki se več ne premaknejo. Reveži... Koliko časa ostanemo v ognju? Končno zadoni glasno stotnikovo • povelje: "Naprej!" — "Udarimo!" pravi moj sosed. Skloni se za mal grm. Bojimo se. Grmovje je tako gosto, da ne vidimo deset metrov daleč. Lahko za-denemo nenadoma na skritega sovražnika. mogoče, da vzdržimo. Ne-zno-no je, kar čutimo. Dvignem se. Truden sem in razjarjen, ker se moram tako plaziti. Se li ne konča gozd? Moramo li pasti naravnost Nemcem v roke? Tek, tek, tek, tek... Zopet strojne puške. Naj se izdivja vihar. Kakšna toča! Dvigni glavo, mrtev padeš. Kje se nahaja moja četica? Nobenega človeka ne poznam več. Puška me žge v roki. Če bi zdaj prišli. Komaj 80 metrov nas loči še od njih. Povelje: "Nasadite bajonete!" Roka noče več ubogati. Mirno, mirno, desetnik! Kri divja v sencih, vroče mi je, grlo suho, komaj požiram. Krogle zadevajo drevje; strašno divjajo. Strelske črte tvorijo vedno gostejšo mrežo okolu nas. Če ustaneš, se ti zdi, kakor da se potapljaš v kovinski potok. Granate drve proti nam kakor železniški stroji, kadar šumi para iz njih. Se li Nemci ne bodo naveličali streljati! Ni mogoče, da v tem šundru razumeš kako povelje. Plazim se in streljam, ker vidim, da tako delajo tudi tisti, ki se nahajajo poleg mene. V valoviti črti, ki se vali sem in tja, napredujemo podobno valu, ki se odbija ob nevidnih ovirah. Stokamo, kolnemo in tožimo, ko se plazimo čez že mrzla trupla svojcev. "Naprej!" Zopet naskočimo. Zadnjič. Duši nas strah, mrzlica, ne-potrpežljivost, da že končamo in da kaj vidimo. Tek, tek, tek, tek, tek, tek! Vržemo se na tla. A dovolj je takih, ki padejo, ne da podlože roki, in zapuščajo vrzeli. Končno, svita se. 40 metrov pred nami se razprostirajo nemški strelski jarki, razsvetljujejo jih svetli bajoneti in neprestani ogenj. Kako pridemo v jarek? Čutimo, kako obstoji naše premikanje. .»Negotovi se umikamo, niti ne mislimo več, da streljamo. Naši kri-če: "Žične ograje! Nekaj naših se je že ujelo v strašni zapreki. Nič več ne ustanejo. Preluknjale so jih krogle. So li padli vsi voditelji? Z vseh strani kriče: "Nazaj! Nazaj!" V 30 sekundah preletimo 200 metrov. Prej smo za to rabili 20 minut, celo večnost med točo strojnih pušk. Nazaj v strelske jarke, kjer leže vsi ranjeni in mrtv tovariši poleg proč vrženih stvari. Bledi, razburjeni in zdivjani v onemogli jezi streljamo, streljamo v gozd, dokler ne pridirja poveljnik, razoglav je, od zadnje čete in kriči: "Prenehajte; ne streljajte več!" , dobi dovolj živih vran v roke, kar bi se dalo na ta ali drug lovni način doseči. Vsekakor bi bili dresirane vrane, kokoši in golobi dobri pomočniki v stražni službi proti sovražnim letalcem. TOVARIŠU V SPOMIN. bom, še neusmiljeno trgajo našo zemljo. Če pa kedaj pridem v ta kraj, ko potihne njihova grozna pesem, obiščem Tvoj grob na Solkanskem pokopališču in pogovorim se s Teboj, če boš čul moje besede. Do tedaj pa sladko počivaj, tovariš, v domači zemlji! — (Iz "Slovenca".) (Praporščaku Št. Kvas.) KOKOŠI, GOLOBI IN VRANE V VOJNI SLUŽBI. V VOJNEM VRVENJU. >4i 7' ta"'kaj. Il'no. P° °*ki cesti, ki drži H h Preje nego običajno. i ;Ja oC*' tCm,ePia sIika " nudi Vit!14* Pfe?J? dalcč od pristana. Bar-IV *' Si„., UCJ0 na Itftiinn i.. Krika »C^oja 1« Vp,tja je d0Jti' ci'i ' krasit. 8lrad Ahilejon in pa >v »e a Krfa' V dalji 60 ki-UrurL2prosUra od severa pro- J3J-bi,er v sinjcm jVel'Častn Kradom Ahilejo-SnoJ.0 Sc dvi*a izn»o se najbrže že navadile na letalce, bi se pa morale najprej dresirati t. j. naučiti bi se mo rale strahu pred letalci. To bi se dalo doseči na ta način: Živali se spravijo na vzvišen kraj, nad katerim bi se vsak dan večkrat prikazal letalec, ki bi prihajal bliže in bliže in potem na ta ali drug način preplašil živali; lahko bi n. pr. sam ali pa druga kot letalec opravljena oseba z lahnim bičem nagnala živali. Še boljši bi bili morda streli iz revolverja. To bi se moralo toliko ča-a ponavljati, da bi se živalih takoj, ko bi opazile letalo oglasil strah in bi zbežale. Kadar so živali tako daleč, so sposobne za opazovalno službo. Da jim pa strah ne preide, se mora dresura vsak teden parkrat ponavljati. Kokoši in golobi bi utegnili razen letalcev "markirati' le še večje roparice, ki so pa bolj redke in bi torej opazovalni službi ne delale prevelikih neprilik. Najboljše bi pa bile kot znanilke letal — vrane. Medtem ko sta potrebna dva človeka za istočasno opazovanje celega neba, zadostuje zato ena saina vrana. Njene oči so namreč tako ustvarjene, da vidi naprej in nazaj. In kar more človek videti le z daljnogledom, opazi vrana s prosti močesom. Vrane je vrhu tega lahko krmiti, so skrajno utrjene nasproti vremenu in tudi zelo pametne. Gre le za to, da se Videl sem grobove, da mi je bilo do solz hudo ob njih. Prva granata je skopala grob, druga zasula in končan je bil pogreb, brez pogrebca, brez mizerera, brez cvetja, brez besede v slovo, brez solze na svežo, okrvavljeno zemljo. — V grobu pa je-ležal mlad človek, tovariš moj. Videl sem grob. V strelnem jarku, z vodo in blatom napolnjenim, se je zgrudilo mrtvo truplo; pogrezalo se je v blatu, izginjalo bolj in bolj, prst se je posipala nanje, živa noga tovariševa je v mrzlični hitrosti nevede stopila nanj .truplo je izginilo in — končan je bil pogreb; nagrobnico so pa peli topovi in tovariši so sadili na grob rudeže rože — svojo kri. Videl sem grobove. Veliki so bili, ogromni, kakor brez-dno. Truplo ob truplu v njih, na pol razpadli in sveži mrliči, prijatelj ob prijatelju, tovariš ob tovarišu, znanec ob znancu, neznancc ob neznancu, mla di ob starem, vse vprek. Na lesnem križu pa stoji morebiti z okorno roko zapisano število: toliko in toliko jih je bilo tedaj in tedaj v tem skupnem grobu pokopano. Videl sem grobove. Griček ob gričku, eden ko drugi kakor gredice na vrtu. Priprost lesen križ ob križu, eden ko drugi, cela dolga vrsta, dve, tri, štiri... Videl sem vse vrste grobov. Samotni, osamljeni se skrivajo med skalami, med grmovjem, ko zaostali jesenski cvetovi. Raztreseni ,so po gričih, dolinah, njivah in travnikih, že napol zarasli in skoro pozabljeni. Videl sem te grobove po galiških gričih, v Karpatih, ob bregovih Dnje-stra in Sereta, videl jih zadnji čas na naših goriških brdih, na domači kraški zemlji, videl toliko na "gori Kalvariji" in pod njo. In hudo mi je bilo ob njih, ker so tako osamljeni in zapuščeni, tako pozabljeni, tako pozabljeni, tako daleč, daleč v neznanih, tujih krajih. Kdo bo zasadil z ljubečo roko spomladanskih cvetlic nanje, kdo jih posipal z belim peskom, kdo bo na vseh mrtvih dan položil belih krizantem nanje, kdo prižgal svečke na njih? Tr. nikdar ne bo pokleknila mati na grot sinov, ne žena, ne malo dete, ne dok. c, ne bratec in sestrica, ne prijatelj. In solza jih ne bo porosila. Kakor samotna je bila njihova smrt, ka-koršen je bil njihov pokop, tak ostane njihov grob. O samotni pozabljeni grobovi, grobovi na daljnih tujih tleh! Pa sem čul o Tvojem grobu, tovariš! Grob na domačem vaškem pokopališču. Slovesen pokop. Mladi pogreb-ci, znanci in prijatelji iz otroških let so priče, ko se Tvoje mlado truplo pogreza v zemljo. In sveži grob je posut s svežim cvetjem. Nanj pa pride križ, ki bo pričal desetletja in dalje, da spi v njem — mlad junak, ki je na domačih gričih, na rodni grudi žrtvoval svoje življenje. Kdo izmed tisočev je bil deležen te-gžt, komu izmed nas je tousojeno? In kje najdem morebiti jaz svoj grob, ki Ti danes,na Tvojih domačih gričih pišem besedo v spomin. Ali na Kalvariji, ali na doberdobski planoti, ali pri Sv. Mihaelu, ali v tirolskih ali koroških snežnih pečinah? Kdo ve. Ali pa se morebiti vležem poleg Tebe. Lep grob, grob v rodni grudi. Drugi padajo, ko branijo domovino, a tuja in neznana jim je zemlja na kateri, za katero se bore in umirajo, niso jo morda videli do tedaj. Neznani in tuji so jim morebiti ljudje, ki bivajo na nji, neznan njihov jezik in navade. Ti pa si padel v boju ne samo za domovino, ampak za tisti košček širne domovine, v boju za domačo grudo, ki Te je živila, kjer si živel in rasel. Ali si kdaj mislil na to, ali si slutil kedaj, da Te tu dohiti smrt? Ali tedaj morebiti, ko si se v deških letih igral v domači vasi, ali ko si kot vesel dijak pohajal na počitnice, ali ko si še po domačih gričih kot mlad vojak-enoletnik vadil za grozno resnico? Ali si res slutil tedaj, ko si skozi domačo vas odhajal v zadnji boj še rekel: "Če tu padem, bom vsaj doma pokopan.. ." Ali si nehote rekel te besede, ker jih je narekovalo srce, ali si se tolažil z njimi, ali si jih pa rekel v šali in za trdno veroval, da se zdrav zopet vrneš v domačo vas? Kdaj si mislil ,da na domačih gričih padeš v boju za rodno zemljo, rodno vas, domačo hišo? Ali si slutil kdaj, Smrt iz neprevidnosti. Neki kmet iz vestfalske vasi Meune je šel kosit na travnik, ležeč ob dvo-tirni železnici. Ker je dobro pritiskal, se mu je kmalu skrhala kosa; seže po osli, a ni je nikjer. Toda nemški kmet je prebrisan in si ve pomagati. Sede na eno šino, na drugo pa položi koso in jo začne klepati z vso vnemo. Ko je iz daljave prigrmel tovorni vlak, vstal je kmet mirno in se presedel na drug tir. Vsled vlakovega ropotanja pa ni slišal, da drvi od druge strani po tiru, na katerem je sedel, brzovlak ter ga zato ni videl. Prišel je pod kolesa in bil v hipu mrtev. JOSIP KULPEC aJ Javni Notar J|\ z lOlet. skušnjo izdeluje vse pravno in postavnoveljavne listine za vse slučaje. Če vam kdo plačo garnišira; če potrebuje otrok certifikat za delo: če imate kako drugo stvar za urediti tukaj ali v stari domovini se obrnite na mene 1006N.Chicago St., Joliet, 111. JOSEPH ZUPANČIČ Stara slovenska gostilna 1121 E, S. Grand Ave., Springfield, 111. Bell Phone 7899. Točim fino Anheuser & Busch St. Louis pivo, domače vino in žganje ter dišeče smodke. Vsi rojaki dobrodošli! Slovencem in Hrvatom naznanjujemo, da izdelujemo in pro« dajamo fine cigare: r--Lutra 10c-r Minikin 5c Mike's Best 5c Michael Xochevar, Chicago^ Phone 1689-L Northwestern Phone 809 1208 N. Scott St. JOLIET, ILL. WWVUUW////MW 1 g Govorimo slovenski jezik. ^ Kolektujem in tirjam vsako vrstne dolgove. Alipa se oglasite pri fi M, J, TERDICH, 1104 Chicago St- \ G. Svetlicicli J. Horwath THE CAPITOL BAR 405 CASS ST., JOLIET, ILL. Edina slovenska-hrvatska gostilna T osredju mesta. Kadar se mudite na vogalu N. Chicago in Cass St. vstopite k nam za okrep-čila vseh vrst. DOBRODOŠLI I J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, ILL Rojaki in rojakinje! Kadar imate kaj moške ali ženske obleke ali perila za očistiti in gladiti, ne pozabite na našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut St. Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814. Pokličite nas po telefonu in naš avtomobil odpelje in pripelje obleko na vaš dom. Naše cene so zmerne in delo garantiramo. JOSIP Spolarich Cor. Hickory & Marble St«., Joliet, 111. URAR IN ZLATAR, Popravljam vse vrste stenske in žepne ure in zlatnino. Vse delo jamčim. — Prodajem vse vrste ure in zlatnino, zlasti fine poročne prstane dobite pri meni ceneje, kot kje drugje. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU S C H A G E* North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke. v žicami (Wire Drawers) rabimo za stalno delo ob dobri plači. Pišite angleško za pojasnila na: JOS. HERMAN, Keystone Steel and Wire Co., Peoria, Illinois A. Nemauich, St. A. Nemauich, jr. ko si jih gledal na večer ožarjene zahajajočem južnem solncu, ali že tedaj ko so tako neusmiljeno razsajali po njih naši in sovražni topovi? Ni Te hotela vzprejeti tuja, daljna gališka zemlja, tri mesece smo skupaj romali po nji, domača pa Te je zahtevala takoj prve dni. Kolikokrat smo se v daljni Galiciji skupaj zabavali, smejali, peli, ker kadar sem Te videl si se smejal in kdor je bil skupaj s Teboj, se je smejal Takoj sem Te pa pogrešil v naši mali, mali družbi na kraškem ognjišču še tulijo topovi nad Tvojim gro- Chicago Phone 2575 A. Nemanlch & Son B-ajstk: Real Estate Insurance Loans Renting Y lastnem domu 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po =3%= in jamčimo absolutno varnost. Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi. Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali drugi poškodbi. Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel Stocks. Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hiše. Izvršujemo terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, kon-zervatorji ter v vseh enakih zadevah. i f\ -STRANI OBSEGA- 4 jUVeliki Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleika pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na lete.....$2.00 Za Združene države za pol \eta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1-50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo: AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slove nian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. 30. jul. Nedelja Ignacij Lojol, sp. 31. Pondeljek Abdon in Senen. 1. avg. Torek Vezi Petra, ap. 2. • Sreda Porcijunkula. 3. ti Četrtek Na dan sv. Štef. 4. a Petek Dominik, spozn. 5. 4( Sobota ^larija, Dev. snež SEDMA NEDELJA PO BIN-KOŠTIH. Krivi preroki delavčevi. Kakor vselep in povsod tako je bilo tudi v Kristusovih časih zadosti ljudskih zapeljivcev, ki so se obnašali kakor bi bili pravi prijatelji ljudstva, pravi preroki. Hlinili so se s čednost-nitn življenjem, a učili so krive napačne nauke. Zato je svaril pred temi za-peljivci Gospod, rekoč: "Varujte se lažnjivih prerokov, ki pridejo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so zgrab-ljivi volkovi." Kakor je svari! Jezus, tako svari tudi sv. cerkev pred zape-ljivci. Ona se ne zmeni za zasmehovanje in preganjanje, marveč tudi ona svari in kliče: "Varujte se lažnjivih prerokov." Zlasti mnogo krivih prerokov prihaja dandanes mej delavstvo, prihajajo krotki kakor jagnje, oblečeni v ovčja oblačila, govore, da so pripravljeni za vsako žrtev, da ne govore in delajo za denar, marveč iz usmiljenja do ubozega trpina, delavca katerega hočejo rešiti iz krempljev kapitalizma. Dragi bravec, bodi čuječ, varuj se! Delavčevo življenje mora biti red, nered je njegova smrt. — Kaj pa je red in kaj je nered? Red ni nič dru-zega kakor soglasje z božjo voljo; nered pa je vpor proti božji volji. Ker ben družabni red; vsak stan je ena stopnja. Red pa bo skvarjen, ako en ali drugi stan noče storiti svoje dolžnosti. Podlaga te lestve je delo. Delati mora vsak po svoje. Ne le delavec, marveč tudi delodajalec. Eden dela z glavo; drugi z roko, tretji s peresom i. t. d. Delo prinaša vsakte-remu zaslužek in vsakdanjega kruha. V razdelitvi dela se kaže prav posebno božja modrost. Ko bi delali vsi enako in vsi eno in isto, bi manjkalo onih, ki bi drugim dajali dela. Da, celo dela, s katerimi se izvršujejo nepotrebne reči le za razkošje, služijo drugim v pridobitev vsakdanjega kruha. Na cesti vidiš n. pr. košato oblečeno, z dragulji nakičeno ženstvo, ki razširja deleč na okoli prijeten duh. Nevošlji-vost te loti, ako pomisliš, da ena sama obleka pomeni celo premoženje, da je en sam dragulj toliko vreden, da bi s tem denarjem lahko živela cela družina. Pa pomisli koliko ljudi zasluži svojega vsakdanjega kruha v tovarnah, ki se dela blago, obleka, nakitje, dišave i. t. d. Koliko milijonov gre v zrak, v dim s kajenjem! Koliko stotisoč ljudi, pa se tudi živi s pridelovanjem tobaka, z izdelovanjem in prodajanjem smodk. Popolnoma v redu je torej, da so poleg neimovitih tudi bogatini. Ali boš mar sinu odrekal pravico do tega, kar je oče s teškim delom, z nevarnimi podjetji, ali pa se svojo duhovitostjo zaslužil. Ako bi oče ne imel pravice veliko svoje premoženje zapu stiti svojim otrokom, kdo bi hotel po tem še varčevati. Zasebna last je torej podlaga družabnega reda in družabne zajemnosti. Vsak naj bo, ako hoče ohraniti red, zadovoljen se svojim stanom, vsak naj stori svojo dolžnost. Ne poslušaj o-nih, ki trdijo, da je delavski stan najbolj nesrečen, najbolj od človeške družbe zanemarjen. S takim pomiljeva-njem ti nihče ne bo zboljšal tvojih razmer, storil te bo le se svojim stanom nezadovoljnega. Ako pride tak laž-njiv prerok do tebe, reci mu in zavrni ga, da si se svojim stanom zadovoljen, ako si le zdrav in imaš delo in primeren zaslužek. Res je, da nimaš milijonov, a vsled tega tudi nimaš toliko skrbi, odgovornosti in nevarnosti. Največjega pomiljevanja vredni so oni, ki so iz bogastva padli v revščino. Oni prikriti reveži po velikih mestih, ki veliko večjo bedo trpe, kakor pocestni berači. Oni, ki so bili vsega dobrega vajeni in jim vsled te ali one nesreče manjka najpotrebnejšega. Oni, ki se delati niso učili, ker so mislili, da jim ni treba, kateri so pa zgubili sredstva, na katere so se poprej zanašal> Glej. da b itebe zadela taka nesreča, se ti ni treba bati. Bodi torej vesel in zadovoljen! Ne poslušaj lažnjivih prerokov, ki prihajajo pod krinko človekoljubja k tebi in te hočejo storiti le nezadovoljnega in nesrečnega. Varuj se onih, skušnjave in naše težave. On nas je vstvaril in odrešil, zato nas pozna popolnoma. Vidi naša srca; on sam je izkusil vsako našo težavo in bolečino, razven greha. Ali je naša duša žalostna? Poglej našega Gospoda na vrtu Getzemani! Trpimo mogoče bolečine? Glej, bičan je in križan! Ali je naše dobro ime napadeno? Prišteli so Ga krivičnežem in bil je ljudem v zasmeh. Ali so nas prijatelji zapustili? Njega so vsi zapustili. "Gledal sem, da bi našel koga, ki bi z menoj žaloval in ni ga bilo; da bi me potolažil in nisem ga našel." Tako je tožil naš Gospod po kraljevem pevcu. Naj bo kdo še tako nesrečen, do take tožbe ni opravičen, ker imamo vedno enega tolaž-nika, kateri želi, da pridemo k njemu, da nas potolaži in vodi. "Kakor njega, ki ga mati neguje, tako vas bom jaz pokrepčal," je Njegova obljuba. Kristus je prišel v Betlehem, zapomnimo si dobro, da bi odrešil in posvetil cel svet. V svojem čudovitem rojstvu na oltarju pa pride, da reši, posvečuje in okrepčuje kako posamezno dušo. Vsaka posvečena hostija je določena, da počiva v srcu gotove osebe in zavoljo nje je stopil Zveličar v to hostijo.s telesom in krvjo, dušo in božanstvom. Bog v Svoji modrosti ve, katera hostija je določena za določeno osebo, katera jo bo prejela. Pri povzdigovanju pride v to hostijo za ravno to osebo in nikogar drugega." Ravno tako je tvoj, kakor bi ne bilo nikogar drugega na zemlji. Pozna tvoj značaj in tvoje želje. Pozna slabost tvoje volje in slabo razsodnost in pozna žalost, katero ti prinašajo razmere in okoliščine. Kadar pride k tebi, pride z ravno ono močjo, z ravno onimi, skrbno izbranimi milostmi, katere posameznik potrebuje, katere ve, da rabiš. V tvojem naročju čaka. v tvojem lastnem, posluša z Božjo potrpežljivostjo in z vsem nežnim človeškim nagnjenjem Božjega Srca, da mu razodeneš vse težave in našteješ vse želje, katere lahko izpolni samo Bog. Sv. Rešnje Telo bo vedno počivalo srca tistih, ki je večkrat prejmejo, bo luč na njihovih potih, vzpodbuda pri njihovi gorečnosti. Kristus da duši ki Ga večkrat prejme, trojen dar: vednosti, poguma in ljubezni, "luč, toploto in moč." Te besede si lahko predstavljamo napisane na tabernakelnu. Tu ima cerkev izdelovalnico gonilne moči. Sv. obhajilo je tok Božje milo sti, ki se steka v posameznikove duše. Sv. evharistija daje luč naši duši, kadar smo v temoti, toploto v mrazu, moč v slabostih. Njena moč, kakor električna moč, se lahko rabi v različne svrhe. Če je treba naša srca očistiti grešnega prahu, je najboljše sred stvo sv. obhajilo; če so naša srca prevroča zavoljo nebrzdanih strastij, se bodo ohladila s sv. obhajilom. Če je treba duši, da obrne svojo moč, da valci so nedotakljivi, dokler svojega stališča ne zlorabijo. Špijoni se sodijo po prekem sodu, proti sovražnim poizvedovalcem kakor proti ostalim pripadnikom vojne sile se mora postopati po mednarodnem pravu. 3. Splošno sme vojskujoča se država rabiti vsa sredstva, ki so potrebna, da se zlomi nasprotnikov odpor. Vendar stavlja mednarodno pravo v tem oziru gotove sicer sporne meje. Tako je prepovedana raba strupa in zastrupljenega orožja, zavratni umor ali hranitev pripadnikov sovražne države ali sovražne yojske, uboj ali rani-tev sovražnika, ki je proč vrgel orožje in se na milost ali nemilost .vda. Dalje izjava, da se ne bo dopustil nikak pardon, raba orožja, ki po nepotrebnem povzroča bolečine (n. pr. dum-dum-krogle), zloraba parlamenterske zastave, narodne zastave, vojaških znakov in uniform sovražnikovih. Samo utrjena in branjena mesta, vasi in poslopja se smejo oblegati in obstreljevati. V mestih in naselbinah, četudi so bila zavzeta z naskokom, se ne sme dopustiti ropanje. V kupčiji bodi giuh In neumen", ila 4. Stališče ujetnikov. bodo drugi primorani govoriti — raz Ujetništvo je sedaj samo varnosfno ločno in jasno. Ako le moreš, ne daj pridržanje sovražnih vojakov, katerim ustnega naročila. Naročilni list pod se mora varovati življenje, zdravje in piši le tedaj, ko si ga že pregledal in lastnina (razen orožja, konj in voja- • prečital! Preglej tudi to, kar je tiskih spisov). j skano, ne samo to, kar je pisano. Ako Vojni ujetniki se lahko izpuste pro- j ti potnik dela obljube in stavi pogoje, ti častni besedi v domovino, če dopu-j tedaj jih naj vse napiše na naročilni ščajo to zakoni njih lastne države, list, ker ustne obljube potnikove niso Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland," Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Joliet,J Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau Brooklyn, N. Y. Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencer". Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. bodo izginile, nasprotno, da se po vojski obetajo mednarodnemu pravu boljši in lepši časi. ■ — ZA PRAKTIČNEGA TRGOVCA PAR NASVETOV. nega pa tudi nekaj pametnega. ^ kaj ima stvar vendarle v sebi. NaiP1' treba upoštevati, da je med podnf' jem kakega kraja in značajem P^ vavstva neka zveza. Zelo nestano*1 no vreme n. pr. Angleške je ro;lC-krivo nestalnosti v značaju Angle?'1 "ker Anglež je pO vsem svetu znan® lieznačajnež prve vrste. Tudi je z"^ kot nezaclovoljnež in godrnjač; » prihaja nedvomno tid vremenski vpliva angležkega mračnega frodnf»| ja. Sprememba v toploti, zračnem ?L tisku, stopinji vlažnosti, menjava'™" med lepim in grdim vremenom -*v; to so pogoji, pod katerimi se raz« človekov značaj, tako da zamorC' reči, da vremenski spremembi P°'(' nih časov nahajamo tudi znake za v" mensko zadržanje. Slabo vreme n. kakor znano, vpliva na človeka da postane čmeren, lepo vreme Pa vahno, vspodbujevalno. Posebno c upno vpliva megla in dež, kar je vsakdo na sebi poskusil. Dr. East, J', niški zdravnik v Portlandu na AngM kem, je v listu "The Lancet" ,.obj2 zgrešili pot, iščimo jo vsak dan; če je sv. obhajilo zdravje bolnikov, veselimo se ga vsak dau. Ali ni naša duša vedno revna, ali žalostna,a 1 i slaba, ali bolna, ali na npačnein potu? Potem moramo mi vse jesti vsaki dan kruh, ki je prava hrana. DOLOČBE MEDNARODNEGA PRAVA O VOJNI. (Konec.) Vojna sila je celokupna organizirana brambna sila v državi, ki je pod državnim vodstvom in je označena z vidnimi znaki. V nasprotju z vojno silo je mirno prebivalstvo v deželi. Nasproti temu je uporaba orožja izključena in nasprotno so sovražnosti, ki jih zakrivi kdo izmed mirnega prebivalstva proti sovražnikovi vojni sili, kaznjive kbt navadna hudodelstva po veljavnem kazenskem zakonu ali prekem sodu. Glede prostovoljcev določa haaški dogovpr z dne 29. julija 1899: Vojni zakoni, pravice in dolžnosti ne veljajo samo za vojsko, ampak tudi za različne prostovoljske čete pod sledečimi pogoji: a) da jim načeljuje kdo, ki je « ravnanje podložuih odgovoren; b) ^a imajo določen, iz daljave viden ehak; c) da očitno nosijo orožje; d) da se pri vojskovanju ravnajo po vojnih zakonih in običajih. Poleg oboroženih vojakov po mednarodnem pravu pripadajo k vojni sili poleg vladarja in pri vojski se nahajajoči, moških članov njegove rodbine k vojni tih spadajoči in njeni disciplini podrejeni oxiroma od nje dopuščeni nebojevn.ki, n. pr. vojaški uradniki jn duhovnik,, zastopniki tujih sil, časnikarski poročevalci, dobavitelji itd l arlamenterji in njihovi spremlje- Potem seveda ne smejo več v isti vojski iti z orožjem nad sovražnika. Vsaka'Vojskujoča se država mora u-stanoviti poseben poizvedovalni urad o vojnih ujetnikih, in podpirati pravilno ustanovljene pomožne družbe pri njihovem delovanju. Po vojski naj se vojni ujetniki v kar najkrajšem času odpuste v domovino. 5. Tudi bolni in ranjeni vojaki so po genfski konvenciji z dne 22. avgusta 1864 ščiteni (ki pa velja samo za vojsko na suhem). Ranjeni in oboleli vojaki se morajo sprejeti in oskrbovati brez ozira na narodnost. Vse oskrbovalno osobje, torej zdravniki in sanitejci, kakor tudi uprava lazaretov in s prevažanjem ranjencev zaposlene osebe in vojaški duhovniki so nedotakljivi. Sanitetni zavodi vseh vrst so nedotakljivi, dokler je kaj bolnikov ali ranjencev v njih, pač pa se lahko zapleni materijal glavnih lazaretov. Prebivalci, ki pridejo ranjencem pomagat, naj se ščitijo in oproste vojnih dajatev. Za nastanitev ranjencev in bolnikov določeni prostori naj se označijo z zastavo z rdečim križem na belem polju, osobje naj nosi trakove z enakim znakom. 6. Vojno zasedanje tujega ozemlja. obvezne za tvrdko, katero zastopa. Dobro premisli, kaj naročiš: ali bodeš predmet lahko in koliko gotovo prodal. Ako si se prepričal iz računa, da >so ti poslali več blaga, kakor si ga ti naročil, tedaj vrni račun v priporočenem pismu, se sklicuj na kopijo naročila in povdarjaj, da pustiš preveč poslano n arazpolago. Trgovski zakon določa, da moraš blago na vsak način prevzeti in shraniti. Počakaj odgovora na svojo dispozicijo! Če se blago lahko deli in potrebuješ naročeno množino, jo lahko porabiš, vendar mora biti preveč poslano pošiljatelju vsak čas na razpolago. Trgovski zakon tudi zahteva, da se mora dospelo blago po možnosti takoj pregledati. Pošiljatelja je treba o slučajnih pomanjkljivostih nemudoma obvestiti. Če prejemnik tega ne stori, tedaj prizna kakovost, izvzemš inapako, ki se ne da takoj zapaziti. Ljudje, ki malo spijo. Pravi se po navadi da je potreb zdravju sedem do osemurno sPaI\ Nekateri pa, ki so duševno jako n"11 Plačuj točno, t. j. o pravem času, ne pusti se terjati, upniku aviziraj' go delali, a pri svojem delu jako V vsako plačilo in navedi, katere račune spali, trde nasprotno. Na prilik0 " plačaš. V svojih knjigah imej vedno Aleksander Humboldt spal po na1 red, da ti ne bo treba kaj dvakrat plačati, kakor se je že to pripetilo marsikateremu trgovcu. Pazi na popust, koliko si smeš odbiti (2 ali 3 ali celo 5 odstotkov). Varuj se odjemalcev, ki sicer veliko rabijo, a slabo plačajo. Z majhnim Dočim z osvojitvijo zmagovalec pri- pričel, z velikim končal, ni na — put dobi tuje ozemlje, stopi pri zasedanju dajal. Kdor pa rad kreditira, je v sovražnega ozemlja po prodirajoči voj- kratkem znan — slabim plačnikom, ni sili državna oblast prodirajoče sile Vsikdar dobro postrezi svoje odje^ samo dejansko in prehodno na mesto malce, da bodo zadovoljni in navezani prvotne državne oblasti. Vsled tega na tvojo trgovino. Tudi slabo blago zasedenja nastane posebno pravno se kupi, a le — enkrat. Če vidiš, da razmerje med zasedajočo državno o- katera vrsta blaga leži predolgo, glej blastjo in prebivalci zasedenega ozem- da se je znebiš na kak način. Bolje Ija. Zasedajoča državna oblast ima pravico in dolžnost namesto postavne državne oblasti vzdržavati mir in red, pobirati zapadle davke in dajatve, za vojaške potrebe pobirati vojne davke (kontribucije) in živež ter druge potrebščine (rekvizicije). V roke zmagovalca došlo državno premoženje se uporabi za vojne namene. Zasebna lastnina je v vojski na suhem nedotakljiva, v kolikor ne zahtevajo kršitve vojaški nameni. V vseh teh določbah vidimo nekaj pravljivega, za čas vojskine brezpravnosti blažilnega. Kakor se v bolezni nauči človek ceniti zxlravje, tako so nan, dragi v voj-skinih časih vsi sledovi mednarodnega prava in njegovega vpoštevanja in trdno upamo, da te določbe v vojski ne prej poceni, kakor pozneje — zastonj. Bodi prijazen s svojimi nastavljenci, ne smatraj jih za svoje hlapce, ampak vpoštevaj, da so tvoji sotrudniki, ki delajo in se trudijo za tvoj dobiček. Zadovoljno osobje je velika dobrota za trgovino, zato mora vsak trgovec, ki hoče sam sebi dobro, skrbeti za svoje nastavljence. Le tako si zagotoviš le dve uri na dan, pa je vendar $ 89 let. Učenjak Virchovv rabil j«3 ^ izvršitev svoje enciklopedije 47 Vseh teh 47 letih spal je le po 4 11 Pr, Si št Si Si Si Si S, Š: Si š. št š. D D, D, D, D, D, D, na dan. Slavno znani inžener je delal 20 ur na dan a spal je le in sicer na stolu, in vendar je doč*1'. visoko starost 80 let. : 4 t>i D, B, r> D Pismo iz Kanade. Mrs. Anna F. Rosenaur, En«!13' Alta., Kanada, piše sledeče: itiohm, da je Trinerjevo am«fl, dob'f zdravilno grenko vino zares zdravilo. Bolehala sem na jetrih . po uživanju tega zdravila se p"0". zopet popolnoma zdravo. Zahv jem Vas prav lepo za Vaše- dobro z ' vilo, katero želim priporočiti v gi mur. Mrs. Anna F. Rosenaur, chant, Alta., Kanada." Trinerjev0.., meriško zdravilno grenko vino v takih pismih od mnogih strani njegovih učinkov v bolezni ® zvesto in udano osobje. Lenuhe spo- jeter in droba, posebno če je zaPe zvezi z boleznijo. Pri pičli slast1' canju, bljuvanju, razdražljivostii j. 1 . • I I •• • , , t,: n3vJ boiti, bolečini v drobu, zapeki 1,8.tf V I«** V Sk Sk znaš na tem, da delajo z največjo pridnostjo, kadar mislijo, da so opazovani. Sprejmi kot učenca le takega, ki ima primerno izobrazbo in veselje do sta-! no brž olajša. Cena $1.00. nu. Tudi trgovec mora imeti potreb- nah. Jos. Trinet, izdelujoči * 3 no nadarjenost. Dandanes je veliko 1333-1339 S. Ashland ave., Chicaž0' trgovin, a dobrih trgovcev je — malo. * * * Vprašajte svojega lekarja za ^f ner's Liniment. To je izvrstno * vilo za bolečine v mišicah in & O tem važnem vprašanju se je že , V lekarnah. Cena 25 in SOc, P° prav mnogo razpravljalo, veliko netim-' 35 in 60c. — Adv. Vreme in hudodelstvo. v, Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovin« -POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ V V v K popolnoma prepričan —DA DOSPEJO NASE DENARNE POŠILJATVE zanesljivo in točno v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, v primernem času- V stari domovini izplača detiar c. k. posta 100 kron pošljemo zdaj za $14.00 MI GARANTIRAMO VSAKO POSlLJATEV Pisma in poSUjntve naslovilo na: AMERIKANSKI SLOVENEC BANK DEPT, JOLIET, ILL. "v ttc lil ko m Družba sv. Družine r zjedinjenih državah SEVERNE AMERIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedel: JOLIET, ILL. Vstanovljena 29. novembra 1914 Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Iukorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916 0RU2BINO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZAENEGA.IEDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: Predsed.—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred,—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis.—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petne, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: 1. Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. - * FINANČNI IN POROTNI ODBOR; Stephen Kukar, Joliet, 111. Josip Težak, Joliet, 111. Math Ogrin, N. Chicago, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. Srebrni jubilej ali 251etnica društva Vitezov sv. Jurija, štev. 3 K. S. K. Jed-note, me je napotila, da napišem nekoliko vrstic z ozirom na to, da se javnosti in mlajšim članom društva Vit. sv. Jurija ter ob enem tudi članstvu cele naše dične Jednote vsaj deloma predstavi delovanje tega društva, katero je, kakor bodemo videli, igralo veliko vlogo v zgodnjih družabnih razmerah naših pijonirjev na društvenem in sploh vsakem polju. Pronašel sem v zapisniku, od začetka pa do danes, marsikaj kar bi delalo v sedajnih razmerah še večjim organizacijam, kakor je naš ju-bilar, gotovo veliko čast in obče priznanje. Slišali bomo, posebno mi mlajši člani društev, spadajoči k slavnej K. S. K. Jednoti, kako so se društva vsta-navljala in zraven tega tudi težko borila za svoj obstanek. V onih časih, KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) * kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. odbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika. Pol-letni račun Družbe Sv. Družine od 1. januarja do 30. junija 1916. p rr«J«nkiod društev za: Pristop Smrtnino Str. i znake Poakod, Certif. Skupaj Udov §l- 1. Joliet, 111.....$ 55.00 $1014.67 $153.90 $ 92.50 $32.00 $1348.07 468 2, Mt. Olive, 111..............54.77 5.10 3.40 ..........63.27 17 3, LaSalle, 111... 3.00 62.99 6.95 4.80 2.50 80.24 25 fl- i Bradley, 111..............51.14 8.65 5.40 . 50 65.69 27 f1-S, Ottawa, 111... 3.00 76.21 9.05 6.20 2.50 96.96 31 ^ 6, Waukegan, 111. 10.00 121.31 13.10 9.10 6.50 160.01 48 ^ 7> Madison, 111... 6.00 72.15 7.95 5.30 3.50 94.90 27 8. Rockdale, 111. 4.00 77.02 12.25 5.30 4.00 102.57 28 9> Chicago, 111.. 2.00 46.94 4.50 3.00 1.00 57.44 16 !L1<>.S. Chicago, 111. 3.00 55.69 10.95 3.80 2.00 75.44 20 11. Pittsburg, Pa. 43.00 76.13 11.80 7.10 20.50 158.53 44 ^jgjoliet, 111.... 14.00 6.71 1.00 ....................21.71 20 " Skupaj $143.00 $1715.73 $245.20 $145.90 $75.00 $2324.83 771 IZDATKI: £ne 18. jan.: Za pravila, knjige in tiskovino.........................$ 271.35 £ne 18. jan.: Za telegrame, ekspres, okvirje, znake, itd............................29.62 j.ne !8. jan.: Vožnja nadzornikov na sejo....................................................4.42 £ne J8. jan.: Uradnikom plače za 1915 in zamude pri sejah....................243.00 20. marca: Smrtnina (br. George Rogina od dr. št. 1)....................250.00 22. marca: Državi Illinois za licenco za leto 1916..............................5.00 £lle 10. apr.: Smrtnina (sest. Veronike Jurjevich, dr. št. 1)....................250.00 jjne 10. apr.: Za znake in ekspresne stroške istih......................................48.63 Dne 29. apr.: Za operacijo (br. Louis Pruss, dr. št. 1)..............................50.00 j)"6 maja: Za operacijo (br. John Beier, dr. št. 6)....................50.00 £>ne 19 Za 0Perac'j° (sest Mary Weselich, dr. št. 11)................50.00 Dnc j g" JUn-: Za pogreb (br. Josipa Barsh, dr. št. 8) pogrebniku..........123.00 • Jin.: Za pogreb (br. Josipa Barsh, dr. št. 8) duhovniku............24.^0 Skupni stroški..........................................$1399.02 S°ta $1.399.02 je bila izplačana iz sledečih skladov: Iz smrtninskega sklada..........................$647.00 Iz poškodninskega sklada ....................... 150.00 Iz stroškinega sklada ........................... 602.02 ^kunni" „ • J,"1 Prejemki od dne 1. jan. do 30. junija 1916 so: postanek v blagajni z dne 1. jan. 1916.........................$3520.47 KuP"i prejemki od društev v tem času......................... 2324.83 arastle obresti na denarju...................................... 37.12 Skunn; • , Skupaj ...........................................*5882'42 »zdatki od dne 1. jan. do dne 30. junija 1916................. 1399.02 D °stane v blagajni D. S. D. dne 30. junija 1916...................$4483.40 ar"° Premoženje v znesku $4,483.40 je razdeljeno v sledeče sklade: V smrtninskem skladu se nahaja vsota..........$3,202.52 V rezervnem >skladu se nahaja vsota ........... 958.12 V stroškinem skladu se nahaja vsota........... 312.96 » Poškodninskem skladu se nahaja vsota...... 9.80 VSota $4,483.40 Sv. ^ r.ne®a premoženja D. S. D. $4,483.40 je naložena na ime Družbe V pirst (The Holy Family Society) v sledečih denarnih zavodih: y Wil| c ational Banki, Joliet, na čekovni račun...................$1,474.& V Birst M°U"ty Nat'onal Bank, Joliet, na 3 odsto obresti............ 1,012.50 National Banki, Joliet, na 3 odsto obresti...................\1,996.70 Skupaj .$4,483.40 >sta PREMOŽENJE D. S. D. hankah Rotovine dne 30. jun. 1916......................$4,483.40 °yine, znaki, pečati in razno drugo..................... 350.00 SkuPaj ..............................................$4,833.40 DOLG D. S. D. v X/vj^U i/, o. i. Cl P°snmmrtni"a (sadov, na katere bi moral vsak član biti tako ponosen. Da, žulji naših osivelih vstanoviteljev so nam pripravili in ogladili društvena pota, po katerih sedaj tako lahko hodimo. Nc spominjamo se mi mlajši in tudi ne vemo, da se je društvo ustanovilo v oni dobi, katere se še danes pri imenovanju iste s strahom spominja vsak tedanji član društva Vit. sv. Jurija. Bili katerih učenje je prevzel brat Mihael Wardjan. Društvo si je ob enem tudi naredilo pravila in začelo krepko poslovati. Aprila 24tega 1892. je društvo opravilo prvo skupno velikonočno spoved in sv. obhajilo in tudi ob enem darovalo precejšno vsoto, da se za takrat tudi vstanovljeno slovensko župno cerkev sv. Jožefa kupi srednji zvon in da se ga krsti na ime sv. Jurija, društvenega patrona. Društvo je leta 1893 prvikrat preskrbelo častno stražo pri božjem grobu. Dne 25. junija 1893. se je društvo v svojih krasnih oblpkah vdeležilo blagoslova zastave od Češke Jednote v Chicago, 111. I. seja za ustanovitev Jednote. Rev. F. S. Šusteršič je spomladi 1. ^j?0 'c D' S' D' S tCm P°trjujcmo. da smo pregledali vse fi- bo'jŠeVSc v Pravi, , D" m k"j'8C tajnil Oba telefona 215. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši CEMENT, AF NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago Phone 225. » m i Oscar J. Stephen g' s. Sobe 201 in 202 Barber Bidg. jjj JOLIET, ILLINOIS. m JAVNI i NOTAR Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. £ Govori nemško in angleško. REVMATEMU HROMOST1 BOLESTI » KOLKU BOLESTIH . ČLENKIH NEVRALGIJL FROT1NU OTRPLOSTI WSK SLABOTNEM KRČU SLABOSTIH t ČLENKIH PLJUiNM IN PRSNIH HRAZENJU t ŽIVOTU VNETJU OPRSNB PREHLAJENJU BOLESTIH . LEDJIH, BOLESTIH . KRIŽU HUDEM KASUU TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: John Grahek .. .Grostiiničar^^ Točim vedno sveže pivo, fino fornijsko vino, dobro žganje in tri® najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki preffl«! TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, H1 Garnsey, Wood & Leun«1 ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. . JOLIET, tH> frei Pod Taj, Zap! f Mi hočemo tvoj denaf f ti hočeš naš les ^ Če boš kupoval od nas, ti bomo f lej postregli z najnižjimi tržnim' ^ nami. Mi imamo v zalogi vsakovi nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehi'' j® trdi les, lath, cederne stebre, desk šinglne vsake vrste. Hi Naš prostor je na Desplaines blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, ogla*1 pri nas in oglej si našo zalogo! »i bomo zadovoljili in ti prihranili ^ W. jr. LYONS J Naš office in Lumber Yard na v«!® DES PLAINES IN CLINTON oja V f*s 108 Jefferson Street, JOLIET, ILL. Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k A. SCHOENSTEDT & CO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. Joliet, ni. BOJ ZA ŽIVLJENJE! Boj za življenje, ki je vsak dan težavnejši, če ne uničujoč, je tudi toliko bolj mnogim nevaren, kateri n« mislijo na sebe, postanejo toliko brezbrižni, da pustijo v nemar svoje telo in zdravje. Nasledek takemu nerednemu življenju je ta, da so popolnoma izrabljeni; temu sledijo neprebavnost ter telesna in duševna onemoglost. Taki slučaji potrebujejo takojšnjo pozornost in najboljše je, da se takoj začne rabiti Trinerjevo Ameriško Zdravilno g Grenko Vino * ki bo uredilo neredno delovanje prebavnih organov od preobloženja povzročenega radi kateregakoli vzroka, ker odstrani iz prebavnega sestava vso nepotrebnost in zMjša okus, prepreči zastanje, urejuje prenavljanje, okrepča telo. Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino uredi delo prebavnih organov, zato se ga naj rabi sti v sulčaju, če čutite izgubo okusa, težave po jedi, napetost, zlobno sapo, kosmat jezik, koliko in krče, neprebavnost, bledost, nervoznost, telesno slabičo* Pomirilo bo vaše spanje in pomoglo opravljati vaše dnevne posl®' Stari in slabotni ljudje bi morali vedno imeti to zdravilo priročno in je stalno rabiti. Ženske, k*» nadlegovane s slučajnim glavobolom in drugimi nadležnostmi, naj rabijo TRINERJEVO AMERlS ZDRAVILNO GRENKO VINO. Cena $1.00. Dobite je v lekarnah. JOSEPH TRINER, IZPELO VATEL J. 1333-1339 South Ashland Ave. CHICAGO, ibotf Za otekline, rane, otrple členke, protin, živčno bol in jetrno nedlogo, je Trinerjev Liniment »aJ ^ lek. Izdelane miiice ribajte t Trinerjevim Linimentov. Cena 25c in 50c v lekarnah. Po polti 35c i® Slovensko Katoliško Marije (S. C. M. B. Society of Ustanovljeno 15, avgusta 1909 . PITTSBURGH. Samostojno Pod. Društvo Vnebovzete St. Mary's Assumption) Organizirano 2. aprila 1910 PENNSYLVANIA. GLAVNI ODBOR: p"dsednik:...................FRANK ROGINA, 36—48 St., Pittsburgh, Pa. ^predsednik:....MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa. Tlinik:.......JOSEPH L. BAHORICH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa. jkpisnikar:........GAŠPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa. .........JOHN BALKOVEC, 5145 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: Jtseph Pavlakovich, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa. John Šutej, 5113 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. Frank Mihelictf, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNI ODBOR: Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa. Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Anton Zunich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa. *°lniški obiskovalec: WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh, Pa. Društveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet, 111. pisma in denarne zadeve se naj pošiljajo na tajnika. Vse pritožbe pa x- Porotnika. V^r'st°Paite v to društvo, katerega cilj je: Pomagati onemoglim. Večja družba — Boljša podpora. Društveno Geslo: "V slogi je moč." POVEST O DVEH MESTIH. (Nadaljevanje s 6. strani.) ljudska banka Vložite svoj denar m obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu Hranilnica Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. 12,000 najboljših ljudi v Jolietn ima tn vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Batik PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 mmammmma9mmmgmgmMMgMmmmmmmMmmmmmmmmmmmMmmmmmmmmmmm»mrmmmmmmMmmmMmrmmŠ "bi komaj mogel biti bolj žalosten, če bi aristokrat ne bil zadel ničesar." Dvignila sta nezavedno postavo, jo položila na majhna nosila, ki sta jih bila prinesla k vratom, in se sklonila, da jo odneseta. "Čas je kratek, Evremonde," je dejal ogleduh grozeče. "Vem," je odgovoril Carton. "Skrbite, prosim, za mojega prijatelja in pojdite." "Pojdimo torej, prijatelja," je rekel Bersad. "Dvignite ga in gremo!" Vrata so se zaprla in Carton je bil sam. Poslušal je z napeto pozornostjo, če se bo oglasil kak šum, ki bi pomenil sum ali razburjenje. A ni se oglasil. Ključi so se obračali, vrata loputala, koraki odmevali po daljnih hodnikih; a nenavadnega krika ali hrupa ni bilo. Kmalu se je oddehnil, sedel k mizi in zopet prisluškoval, dokler ni ura odbila dveh. Jeli so se oglašati glasovi, ki se jih ni bal, ker je slutil, kaj pomenijo. Odprlo se je več vrat po vrsti in slednjič tudi njegova. V celico je pogledal je-čar z zapisnikom v roki in dejal le: "Pojdite za menoj, Evremonde!" Šel je z njim v oddaljeno, veliko in mračno sobo. Bil je temoten zimski dan in deloma vsled senc znotraj, deloma vsled senc zunaj je le nejasno razločeval druge, ki so jih bili pripeljali v soboto, da jim zvežejo roke. Nekateri so stali; drugi so sedeli. Nekateri so tarnali in se nemirno gibali; a teh je bilo malo. Velika večina je bila molčeča in mirna ter gledala strme v tla. Ko je stal v mračnem kotu ob steni in so pripeljavali še nekatere izmed dvainpetdeseterice za njim, je neki mož mimogrede obstal pred njim, da ga objame, kakor bi ga poznal. Ustrašil se je, da ga ne spoznajo; toda mož je od|el. Nekaj trenutkov pozneje se je mlada ženska, šibke dekliške postave, nežnega, drobnega obraza, na katerem ni bilo sledi krvi, velikih, široko odprtih potrpežljivih oči, dvignila s stola, kjer jo je bil videti sedeti, in je pristopila k njemu. sikdo se je zameril republiki in mora gledati skozi malo okence. Jarvis Lorry. Bankir. Anglež. Kje je?" "To sem jaz. Saj ni nikogar več!" Na vsa prejšnja vprašanja je odgovarjal Jarvis Lorry. Bil je izstopil in stal, z roko na vratih kočije, pred gručo uradnikov. Oni hodijo počasi o-krog voza in se počasi vzpenjajo na kozla, da pregledajo tisto malo prtljage, ki so jo imeli na strehi; kmetje postopajo okrog, se gnetejo okrog vrat kočije in radovedno pogledujejo noter; majhen otrok, ki ga je nosila mati v naročju, iztegne svojo drobno roko, da se dotakne žene aristokrata, ki je umrl pod giljotino. "Vzemite svoje papirje, Jarvis Lorry; podpisani so." "Ali se moremo odpeljati, meščan?" "Morete se odpeljati. Poženite, po-stiljoni! Srečno pot!" "Pozdravljeni, meščani! — In prva nevarnost je minila!" To so zopet besede arvisa Lorryja, ki je sklenil roke in pogledal navzgor. V kočiji je strah in jok in težko dihanje nezavestnega popotnika. "Ali ne gremo prepočasi? Ali bi jim ne mogli reči, naj vozijo hitreje?" vpraša Lucija, oklenivši se starega moža. "Zdelo bi se, da bežimo, draga moja. Ne smemo jih preveč priganjati; to bi bilo sumljivo." "Ozrite se, ozrite se, če nas ne zasledujejo!" "Cesta je prazna, draga moja. Sedaj nas še ne zasledujejo." Po dvoje, troje hiš gre mimo nas, samotne kmetije, podrta poslopja, bari varnice, strojarne, odprta pokrajina, drevoredi brezlistnih dreves. Pod na-liami je trd, neraven tlak, na obeh straneh mehko, globoko blato. Včasi zavijemo v blato ob robu, da se umaknemo kamenju, ki ropota in stresa kočijo; včasi obtičimo tam v kolovozih in lužah. Tedaj je naša nepotrpežlji-vost in smrtni strah tako velik, da bi v svoji divji razburjenosti in naglici hoteli izstopiti, teči, se skriti — storiti karkoli, le ne čakati. Odprta pokrajina je minila, sedaj zopet med podrtimi poslopji, samotnimi kmetijami, barvarnicami, strojar-nami, gručam ihiš, drevoredi brezlistnih dreves. Ali so nas ti ljudje preva- "Meščan Evremonde," je dejala, do-teknivši se ga s svojo mrzlo roko. "Jaz ra.li in nas po drugi poti peljejo nazaj? sem tista uboga, majhna šivilja, ki ste Ali ni to zopet isti kraj? Ne, hvala bili z njo v ječi La Force." Bogu. Vas. Ozrite se, ozrite, če nas On je zamrmral: "Res. Pozabil sem, ne zasledujejo. Pst! Poštna postaja, česa ste bili obtoženi." { Počasi nam izprezajo konje; dolgo "Zarote. Dasi pravični Bog ve, da sem nedolžna. Ali je verjetno? Kdo SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP Proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. Belo pivo To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. * Scott St. Joliet, 111 - elefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N, W. 344 testna Hranilnica Ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica it. 3. NjVJVECJA SLOVENSKA HRANILNICA! IConcem leta 101, . . Rezerv JC lmcIa v,og.......................K 48'500.000 — VnCga zak,aam ne bo zgodilo! Če pa ne prinesete, in če se le količkaj oglasite, ste vi in vaša žena mrtva!" Go--pa pri teh besedah omedli in se zgrudi na divan. Fernandez se je pa začel umikati proti peči ter je trepetaje mrmral: "Kakor gotovo je Bog v nebesih!" — A pred durmi je stal spremljevalec Roderiga na straži inje držal v roki revolver. — "Urno, urno, gospod Garča, meni se mudi!" se sliši zapovedovalni glas Ro-. deriga. "Ne mudite se! Jaz vam dovolim samemu iti po denar, ampak pazite dobro, najmanjša stvarca, ki bi bila povod izdajstvu, bode vam in vaši Elviri v smrt. Če bi bila velika sila, se tudi jaz ne bojim smrti. Toda mene varuje moja moč, moja obleka, moji sluge in moj voz. Toraj bodite o-prezni Fernandez in požurite se!" Do smrti prestrašen tava Fernandez njem, posebno pa o njegovem nepošteno pridobljenem premoženju. Torej ni čuda ,da je bil tudi njegov sin bogataš. Fernandez je bil v resnici jako imoviti kupec. Poročil se je tudi z najzaljšo in bogatejšo hčerko nekega trgovca v Madridu. Ali kar mu je oče zapustil odveč na blagostanju, to mu je vzela mati narava na postavi. Imenovali so ga splošno: "grdi Garča". Bil je prav suh-ljaste in majhne postave, a nenavadno velikega nosa. Nos mu je bil velikan med nosovi in se je prav možato zavzemal med rumenimi, skoposti vpad-limi lici. Kako velik je bil razloček med njim in njegovo lepo, rudečelično ženo, katero si je seveda le potom kupčijske špekulacije pridobil. Pa tu di o njej se je pripovedovalo marsikaj čudnega, saj slabih jezikov nikjer ne manjka. Bila je baje prejšnja leta zaročena z nekim kavalirjem, katerega pa nihče ni poznal. Morda je še tudi sedaj nekoliko mislila na njega, kar bi ne bilo nič čudnega pri svojem sme šljivem možičku. Splošno je pa bila zelo spoštovana gospa in usmiljenega srca. Hodila je clo vsako jutro k maši v bližnji samostan. — Bil je ravno veseli čas predpusta. Nekega večera je sedela mlada gospa sama v sobi pri glasoviru ter veselega obraza igrala. Kar zasliši trkanje na vrata. "Ave Maria!" odgovori gospa po svoji navadi ter hitro vstane. "O-prostite milostljiva!" nagovori jo pri-šlec in vpraša, če ne stanuje tukaj gospa Garča?" ter pazljivo ogleduje so-,bo. Ko mu gospa odgovori, da je ona gospa Garča, položi tujec pisemce na mizo rekoč: "To-le pismo blagovoljno izročite gospodu soprogu!" Nato se globoko prikloni ter nagloma zapusti ' sobo. Gospa Elvira vzame pismo v roke. Naslov se je glasil na njehega moža. Zapečatnik je bil pa jako sumljiv, kajti namesto imena ali grba se je vidila pištola. "Kaj ima moj mož kakšne skrivnosti?" Kdo je prinesel to pismo in zakaj je odšel tako hitro? Kaj pomeni zapečatnik? Trgovsko pismo to ni, tudi ne pismo iz pošte, tedaj odkod? Morda kakšna ljubezen?" — Nehote se je nasmejala, ko se je v tem trenotku domislila malenkostne postave svojega moža. "Pa vendar, kako je to mogoče, da prinese meni to pismo povsem neznan človek?" — Takšne misli so se rodile v glavi radovedne gospe ter zbujevale razna vprašanja. "Kaj, ali nisem jaz dovolj obžalovanja vredna žena in on naj ima še kakšne skrivnosti? Nikoli ne!" — In že je hotela razpečatiti pismo — kar se odpro vrata in v sobo stopi Fernandez v plašč zavit. Pri tem je gospa že nekoliko osupnila, ker je on že tudi zapazil pismo v njeni roki. Jako nezadovoljnega obraza izroči pismo možu rekoč: "To-le pismo je ravnokar prinesel nek tuj mož." Soprog pogleda naslov, razpečati pismo ter čita natihoma... A kmalu začne spreminjati barve. Strah se mu je bral na obrazu. Obrne se k Elviri in ji izroči pismo, da ga tudi ona bere. Brala je na glas: "Kupcu Garča! — Prosim, naj bode v desetih dneh pripravljenih za-me 25,-000 tolarjev. Izgovor bi Vam nič ne koristil, ampak le škodoval, ker Vi ste dovolj bogati. Jaz sam hočem priti po denar v Vašo hišo. Jaz sem mož-beseda in ne poznani šale. Če pa vi temu ne verjamete, oglejte si malo natančneje pečat; kajti jaz sem Roderigo z imenom "močni". — Pismo ji pade na tla. Ferdinandez strmi v njo in drži roke navskriž. No, pa saj poznamo ženske. V eni minuti se jokajo in smejajo. Ko zapazi Elvira kisel, siroten obraz svojega prestrašenega moža, se je začela smejati. Naposled reče možu: "In ti morda verjameš tej pisariji? Gotovo je to burka kakega tvojega prijatelja", in nesljiv prijatelj. Vi se popeljete z menoj kake pol ure iz mesta in se potem vrnete nazaj. Moja beseda, da se vam ne bode nič žalega zgodilo. Tudi se pozneje ne bodeva nikdar več videla. Med tem časom pa mora gospa vedno ostati v sobi. Če bi le količkaj poskusila me izdati, sl£ vi brez usmiljenja izgubljeni!" Fernandez uvidi potrebo n,atančne pokorščine in veli svoji ženi, da ostane zanesljivo v sobi do njegove vrnitve. On sam pak je spremil svoja "mogočna gosta" do voza in sicer tako imenitno, kakor zamore to storiti le kaki plemeniti Španec. Prvi stopi v voz prelat, potem Garča in na to drug mlad duhoven. Kočija se zapre in od-drdra. Stražarji pa so se jako čudili tej imenitni družbi ter dolgo gledaii za njo. — Gospa stopi na to k oknu, odpre listek, katerega je dobila od Roderiga in bere: "Gospa Elvira! — Primoran sem bil, vsaj jedenkrat se Vam pokazati v moji sedanji pravi podobi, v poklicu, katerega mi je usoda odločila, ko sem zgubil Vas in premoženje. Nisem našel pokoja, ne miru! Upam pa lagljej prestajati svoj obupni stan, če zapustim Evropo. Vaš uhrni in trdo-srčni mož mi je moral dati denar za potovanje. Nisem mogel drugače ravnati. Prosim Vas, odpustite mi to. V kratkem sem že v Ameriki. Nikoli več se ne bodeva videla! Pozabite na najno pošteno zvezo iz krasnih časov v Madridu. Razdrli so jo kruto la-komneži in skopuhi! Nikdar se več ne povrnejo! Pozabite Elvira tudi mene, samo ne preklinjajte me, da tem lagljej najdem božje usmiljenje, katero hočem iskati vso ostalo življenje. Oh, presrečna doba nedolžnih mladostnih dni! Z Bogom! — Grof Roderigo." Ena ura je že pretekla, ko je prišel Fernandez nazaj. Varuhi so ga ob-stopili ter mu sporočili, da ni bilo do-sedaj še nič sumljivega videti. "Pojdite domov prijatelji!" jih nagovori objokan iGarča, "denar je že šel rakom žvižgat — Roderigo ga je- odnesel!" — Stražarji mu niso hoteli verjeti. Ko jim je pa Garča vse razložil, so odšli poparjeni domov. 23 oseb utonilo. Kodanj (Kopenhagen), 24. jul. — Dva broda na Sprevi (Spree) sta trčila vkup in 23 oseb je utonilo in en brod se je potopil, tako poročajo "Politonu'. mu je preskrbel prenočišče v šoli in je cigane, ki so Bozsuro iskali, odpravil. Le ta je prenočil v šoli, a o njem ni bilo naslednjega dne ne sluha ne duha. Menili so, da jo je sam popihal. Pozneje pa se je resnica pokazala. Nesrečneža soz grabili in odpeljali zvezanega njegovi rojaki, potem ko so ulomili vrata v njegovo bivališče. Ci-ganje so svojej žrtvi iztaknili najprej oči, potem pa izrezali jezik. Potem so pripognili dvoje akacij in navezali nanje na vsako po eno nogo nesrečnikovo, na kar so spustili. Telo je bilo vsled tega popolnoma razkosano. O-rožniki iščejo krivce, da jih izroče pravici. Rojaki in rojakinje širom Amerike ! Postopajte k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse." Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.50 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.09 Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.00 Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00 Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9.00 Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.00 Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.00 Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................75e Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. Odbor za leto 1916. Predsednik...........George Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jos. Klepec. Zapisnikar..............John Barbich. Blagajnik................John- Peiric. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: Nicholas J. Vranichar, John N. Pasdertz, Joseph Težak. Slučaj Casement. London, 24. jul. — V slučaju sir Roger Casementa naznanjajo danes u-radno: "Generalni pravdnik je sklicevaje se na prizivni zakon z leta 1907. odbil prošnjo sir Roger Casementa za priziv njegovega slučaja na House of Lords." Zadel ob mino. Haag, 24. jul. — Holandski parnik "Maas" je severno od North Hindera zadel ob mino in sa-potopil z moštvom vred. Podgane ga objedle. Pontiac, III., 24. jul. — Od podgan skoro do kosti objeden, je bil najden danes mrtev W. Straight, star, bogat farmar blizu Fairbury. Prebival je sam zase, in ker ga več dni niso videli, so sosedje ulomili vrata v njegovo hišo. To društvo sprejema rojake in rojakinje iz vseh krajev od 16 .do 55. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo. Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri podpisanem. Če mu ni mogoče osebno priti, naj mi piše za podrobnosti in navodila in pošlje $1 (en dolar), ta vsota se potem vračuna za pristopnino, da mu pošljem zdravniški list, pravila in drugo. Če ni kandidat sprejet, razun lastne krivde, mu vrnem vplačani denar. Pisma naslovite na: JOS. KLEPEC, JOLIET, ILL. Strašna smrt. Pontiac, III., 24. jul. — Tri leta stara hčerka farmerja Andrew Clarka je prišla v nože in gonilno napravo -amo-vezača in je bila vzeta ven kot razkosana masa. Deklica je zašla v visoki oves trgat cvetke in strojevodnik je ni mogel videti. Anarhist. Alpentinktura /.a moško in ženske lase od katere takoj prenehajo lasje odpadati in v Šestih tednih krasni in Kosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. I flasa $2. — Ako želite imeti v 6ili nieseeih krasne In cos'" brke iu brndo, rabite takoj Alpen 1'omado. lonček ffl. — Imate li sive laser Rabite takoj \Vahčlč Brusil tinkturo, od samo ene fluče postanejo lasje v 81h dneh popolnoma naturni,kakor&nesto v mladosti imeli; 1 flaSa $l.7B. —WahSid Fluid kateri odstrani rcumutlzcm. trganje ali kostibol v rokah, nogah in krlžit-uh. popolnoma v Hih dneh; flasa 2 dol. 50e. — Kurje oči ali brndoviee na rokah ali nogah v H dneh popolnoma odstranim za samo 75 centov, /a potne noge rabite Kneipov nraSek, pije pot.odstrani slahiduh inozelllne, taksa 75e. Kisa žaulm zaceli vsako runo, opekline, bule. turovo, grinte, kraste, llšnjo v miJkraJSem čnsu, lonček $1, večji lonček $2. Tu žauba Je velikega pomenu za odraslo ln otroke, V slučaju potrebo lil mogli imeti tožaubo vsaka družina v hill Co želite Imeti čisto belo iu mlado lice se umivajte z \Vahčlč"Tar Soap" (milo)', odstrani prISče. soln- čnato pege ln drugo nečistost na obrazu, koso /a 75c, Kateri bi moja zdravita brez uspeha rabil mujamiim zn 15. Vrl naročbl se priloži vsota v |»ii pinuitem denarju, če |mi je nienj Kot dolar, se pa v znamkah po Se v pismu pofljo. " Za vsodrugo plSito po cenik, katerega pošljem zastonj. JACOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLlNOl*]^ STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olji in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskegi papirja po nizkih cenah. A lexander Chi. Phone 376 120 Jefferson St N. W. 927. JOLIET, ILL Naznani lo! i Slavnemu slovenskemu in hrvatski mu občinstvu v Jolietu naznanjam, d> sem otvoril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kje imam največjo zalogo svežega in »o hega mesa, kranjskih klobas, vse vrst guocerije in drugih predmetov, ki spt dajo v mesarsko in grocerijsko pod ročje. Priporočam svoje podjetje vsem ro jakom, zlasti pa našim gospodinjam Moje blago bo najboljše, najčistejša in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John H. Pasdertz Chicago tel. 2917 • Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, ID POZOR ROJAKINJEI Ali veste, kje je dobiti najboljše 1 so po najnižji ceni? Gotovo) V j Anton Pasderti se dobijo najboljše sveže in P' jene klobase in najokusnejše Vse po najnižji ceni. Pridite totCl poskusite naše meso. [, bil --*,, ker jih je bil nekoč ovadil. Župan Naročite zaboj steklenic novega piva, k! se imenuje ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company S. Bluff St.. Joliet. "i Ju> ; "n »Pad; '"i s„ h s i I Ota telefon 405