sj Uatkov 14,000. - Šfajerc pelja za celo le.o eden goldinar. = tva ! in no. ieii («7 in go da je oh tot pij :rn 0- pa Naročnina za celo leto K 2*—. — Posamezna Številka velja 3 krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej. Ona oznanil je za 1 stran K 32'—, Vi strani K 16—, '/* strani K 8.—, '/• strani K *■—, »/« *l&ni K 2-—^ >/*» strani K 1-—. — Pri Tečkratnent oznanilu je cena posebno znižana. — Za oznanila (inaeratc) uredništvo in upravniStvo ni odgovorno. — Lrednistvo in upravniStvo je v Ptuju t gledališkem poslopju. — Štajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdaljc do pondeljka pred izdajo dolične Številke vposlati. Štev. 26. 7 Ptuju v nsdeljo dne 24. decembra 1905. VI. letnik. ne-bo-nju — Tiha noč, sveta noč ... „In angel jim je rekel: Ne boj le se, zakaj glejte, oznanjam vam veliko veselje, katero bo vsemu ljudstvu, ker danes vam je rojen Iz-velicar". Besede sv. evangelja. Prišli so zopet dnevi veselja, prišli dnevi radosti, ^nevi sreče, tiste sladke nežoe sreče, katero zamore fliti v človeško dušo edino le — mir, poslanec iz ivitlih nebes. Tiha noč, sveta noč.. .! Glej, pred teboj stoji irasno okinčano božično drevesce in lačice, svetle tačice plamtijo na njem! Pod njem je zloženo mnogo lra3nih darilc, darilc spomina in ljubezni. In vse se feskeče, krog in krog lišp in kinč — a stokrat lepše pa, kakor blišči ves ta svit, sije in žari solnce sreče, »lnce veselja iz očes in iz lic danes tako srečnih, tones tako veselih ljudi. Začudeno gledajo se svojimi nedolžnimi očmi otroci ij6 proti okinčanemu drevescu, radovedno se pribli-Jojejo k darilcem, ki so jim namenjena, gledajo tje ja svoje ljube stariše, ploskajo se svojimi malimi rokami, i njih nedolžna srčica pa poskakujejo Čiste radosti, nedolžne otroške sreče! Mladenič in mladenka, ki sta se znabiti ravno r pričo blestečega božičnega drevesca znašla za vez r življenju, stiskata si na tihem roke, njiju mla-Jostni srci pa ste polni upanja, polni vroče sreče, jolni plamtečega veselja! Mož in žena, katera sta preživela v burnem živ-jenju dovolj britkih ur, ki sta stala kot zvesta avansa v trdem boju za obstanek rama ob rami, ilej, v tej uri, v pričo blesteČega božičnega drevesca, jozabila sta na grenkost, pozabila na viharje življenja in iju. t 3 14, na ov. nič teh tor m-/ih la- iu-se *r- >ti. Iga ke 15. ter 'O- 'ii. tudi njiju je objela vsaj za kratek čas tiha, mirna sreča te svete noči! In obnemoglemu starcu, obnemogli starki, katerima se približuje sen življenja k koncu, ki D9 moreta upati več, da bi jima podaril ta svet Se čašo veselja, katerima pa se tudi ni več bati, grenkega keliha žalosti, poljubi zdaj, ravno v tej noči, ravno v pričo lesketajočih lučic krasnega božičnega drevesca, še znabiti zadnjokrat v žitju njiju velo lice — zemeljsko veselje, izvirajočo iz sladkih spominov nek-dajnih srečnih dnij! Bolenika, ki se je valjal obupno marsikatero noč v svoji postelji, ki je srpo zrl pred sebe, štel in štel ure, dolge ure, želeč si mladega jutra, tudi njega je objel v tej uri neki tihi sen sreče, objela ga nada, da bode vse boljše, tudi on uživa nekako veselje, dobro vedoč, da bedi v tej tihi sveti noči nebroj človeških bitej, da gore luČice povsodi, da p03kakuje radosti miljon in miljon človeških src! Tiha noč, sveta noč. ..! Med tem ko se namreč odigravajo taki in enaki prizori v palači bogataša ali pa v koči siromaka, med tem vlada tam zunaj v naravi nekaka božja tihota in neštete zvezdice miglajo na nebu, svitle zvezdice, nebeške lučice na nebeškem božičnem drevescu! Tiha noč, sveta noč...! Od koder pa je prišel ravno v tej noči na vesolni svet ta blaženi mir, od koder to veselje, od koder ta sreča? Prišli so % nebes! V priprostih, a večno lepih besedah nam pripoveduje namreč sveto evangelje o velikem dogodkn, ki je ves svet spreobrnil: „Šel je pa tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Na-zareta v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje ■i betlehem ..., da bi se popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je bila noseča. Prigodilo se je pa, ko sta bila tam, dopolnili so se dnevi, da bi porodila. In porodila je svojega prvorjenega Sina in ga je v plenice povila in položila v jasli ker za nje ni bilo prostora v hiši. .. \u Nadalje potem pripoveduje sveto evangelje, kako so Čnli v tistem kraja pastirji na ponočnih stražah, kako se jim je prikazal angelj in jim rekel: Danes Vam je rojen Izveličar, našli boate dete v plenice povito in v jasli položeno. Potem konča evangelist: „In zdajci jih je bilo pri angeljn množica nebeške vojske, kateri so Boga hvalili in rekli: Cast Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so svete volje!« In iz teh besed, iz te krasne pripovedke izvira ves ta mir, vse to veselje, ki objema v tej noči vesolni svet, tema novorojenemu detetu v spomin prižgali smo lačice na božičnem drevesen, njemu na čast peBtavili smo jaslice! „Cast Boga na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so svete volje* — tako so prepevale ob rojstvu našega Izveličarja nebeške trume angeljev, in te besede, te nam kažejo od koder prihaja vsaj v tej tihi noči med nas žar nebeškega miru! Pisali smo — vsaj v tej tihi, v tej sveti noči prihaja mir med nas! — Da, zares! Komaj, namreč ko bo prenehala ta noč, komaj, ko bodejo minuli srečni božični prazniki, morda že komaj, ko bodejo ugasnile svitle lučice na božičnem drevescu, ne bode sluha ne duha o vsem tem miru, besnele bodejo zopet naše strasti in preganjali, sovražili te bodemo ravno tako goreče kakor poprej! In vendar je vso naše zemaljsko preganjanje brezmejno nespametno, vso naše medsebojno sovraštvo naravnost v naaprotstvu željam Tistega, ki je bil rojen v tej noči, v nasprotstvu prošnjam trum nebeških angeljev, kateri so želeli: mir ljudem na zemlji! Da bi to vendar le hoteli enkrat prevideti, da bi hoteli uvaževati besede evangelja, ki oznanuje veselje vsema ljudstvu! Dagi nato, sedaj je prišel zopet čas, prišla je zopet tiha, sveta noč, noč oglaševanja miru in sprave. V tej noči, v pričo blestečega božičnega drevesca storimo trden sklep, da se ne bodemo več preganjali, saj mora živeti Nemec ravno tako, kakor Slovenec, saj so obema na isti način oznanjevali nebeški an-gelji — nebeško veselje! In tako se bodemo tega sklepa tudi držali, potem bode imela ta tiha noč, ta sveta noč, tudi za nas pravi pomen in sreča, ki nas objema morda le za trenutek v pričo gorečih in blestečih lušic božičnega drevesca, bode se naselila stalno v naših srcih. Da bi se to zgodilo, da bi počivala blaženi mir in nebeška sreča te tihe, te svete noči venomer v srcih vseh dragih čitateljev, to željo podari „Štajerctf vsem kot božičnico, kličoč mladim in starim, bogatim in revnim: ■ Prav srečni in veselli božič! Z Bogom staro leto! Srečnemu baje ne bije nobena ura, prthiti mn' v večnost, tako, da ne \v kedaj, preteče pa ura tudi nesrečnemu in sicer mu je pretekla v istini ravno tako hitro, kakor nesrečnemu. Tako nam je tudi zopet preteklo leto, odiš!o je v večnost, nam vsem mladim in starim, srečnim in nesrečnim! Ti, ki si bil v pretečenem letu srečen, pomisli, da, kakor je minljivo vse na tem svetu, tako Ti je minulo hitro tudi to leto, pomisli, da pa tadi ni j večna Tvoja sreča! Pomisli, da tava tisočero in tisočero tvojih zemeljskih Bobratov vjnesreči, sobratov, ki so bili znabiti še ob začetka t*ga leta s teboj vred srečni! Poslovi se od odhajajočega leta, kličoč mu „Z Bogom staro leto*. In ravno ta pozdrav Ti bode tudi povedal, da ne smeš pozabiti na tistega, ki Ti| je podaril vao srečo v tem odhajajočem leta, na — Boga! Zahvali ga za vse izkazane Ti dobrote, zakaj le On Ti jih je podaril. Ti pa, ki si bil nesrečen v tem odhajajočem letu, ki te je zadel marsikateri udarec usode, o, ne obupaj! Za dežjem mora priti zopet tudi enkrat solnce! Zua-bit i pa bode v prihodnjem letu boljše: Poslovi se tudi Ti od odhajajočega leta, kličoč mu „Z Bogom staro leto", zakaj tudi Tebi bode ta pozdrav povedal, komu se imaš zahvaliti, da Te ni ugonobila v tem letu usoda, da še sploh smeš in zamoreš opati na boljše dni, namreč — Boga! Tudi Njegova volja je bila, da ei trpel in Njegova volja je — sveta. On je vsemogočen in nobena človeška usoda ni tako zavozlana, da bi on vozla oddrčiti ne zamogel. Zaupaj v njega ob koncu leta in prihodnjo leto bode gotovo tudi za Tebe srečno! Ti, ki si mladi, pomisli da, kako hitro je preteklo to leto, tako hitro bodejo pretekla tudi prihodnja leta! Minula je, le pomisli, prav hitro prekrasna spomlad, minulo poletje, prižla jesen, predr-vila zima. Kdor ni sejal v spomladi, ta ni imel v jeseni žetve, ne bode imel po zimi kruha. Mladina, iTvoja krasna spomlad bo kaj hitro minula, minuli bodejo brezskrbni dnevi zornih, mladih let, glej, da bodeš na svojo zimo, v svoji starosti lahko rekla: Nisem brez zavetja, ker sem o pravem Časa sejala. Mladina, uči se od odhajajočega leta, kliči mu: Z Bogom staro leto! in tudi Ti se bodeš spomnila na Najvišjega, kateri vse tako modro uredil, kateri blagoslavlja delo naših rok. Ti starec pa, kateri ne moreš več delati, kateremu je napočila zima življenja, počivaj, ravno tako, kakor se je spravila zemlja ob koncu leta k počitku. Blagor Ti, ako Ti je preteklo to leto mirno inr tiho, kakor si si to tudi želel, zakaj glej, znabiti je bilo Tvoje — zadnje! Tudi Ti kliči odhajajočemu letu: Z Bogom staro leto! in tudi Tebe bode ta pozdrav zmislil na Tistega, kateri še naj bode Tvoje upanje! In če je bilo za Tebe to leto zadnje in če bo treba zapustiti že v prihodnjem, ta lepi sVet, O, tolaži se, zaupaj v Tistega, ki nam je pri-pripravil še lepši dom tam gori nad blistečimi zvez^ dami. Kličite toraj mladi in stari, kličite srečni in nesrečni: Z Bogom staro leto! Z Bogom staro leto .pa hočemo klicati tadi mi, z Bogom staro leto kliče tadi „ŠtajercK. Sicer si nam prineslo dovolj preganjanja, dovolj nanprotstva, a krepko smo se ga otresli. Prineslo si nam dovolj rezasluženih, brhkih nr, prineslo nam I dovolj ljudskih naprav od znane nam strani, a prineslo nam tndi dovolj priznanja, dovolj novih naročnikov. Pfivcdlo nam dovolj neustrašenih naprcdnja-kov, priredilo nam vrhh naprednjakinj. Hod je bil naš boj, a kaj maramo za to, ko pa smo videli, da ras podpira s takim navdušenjem toliko kmečkih in d-lavskih vrlinov! Toraj pa kličimo vsi, vsi skopaj: Z Bogom staro leto, pozdravljeno nam novo leto; ■ Da, pozdravljeno nam novo leto, pozdravljeno zopet z Bogom! Drago novo leto, oh, da bi obranilo vse tiste, ki so srečni v njihovi sreči, oh, da ne bi varalo nade vseh tistih nesrečnih ki upajo od tebe pomoči, da ne bi preteklo od naše vrle mladine neporabljeno! Oh, da bi bila tvoja ura srečna tudi vsem tistim, j katerim bode treba zatisniti v tebi za vselej svoje trndne oči! Drago novo leto, oh, da bi bilo leto napredka ubogega, teptanega ljudstva, da bi se odprle oči vsem klerikalnim podrepnikom in bi spoznali svoje sovražnike! Pozdravljeno nam novo leto, pozdravljeno z Bogom! Da bi bilo tako za vse naše naročnike, vse naše čitatelje, kakor si ga sami želijo, to je naša iskrena želja in še enkrat kličoč: Z Bogem staro leto, voščimo vsem znancem, vsem prijateljem, vsem somišljenikom prav: Veselo novo leto! ■ I Redna skupščina okrajnega I zastopa ptujskega. 19. t. m. imel je okrajni zastop ptujski v navzočnosti okrajnega glavarja pl. Underrain svojo redno skupščino v dvorani mestne ptujske hranilnice z sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnikov zadnjega zborovanja. 2. Po-ročila predsednika. 3. Sklepanje o zgradbi okrajne ceste II. vrste od Sesterž na Podloš. 4. Sklepanje radi zgradbe okrajne ceste od Domove na Žamanjce, 5. Sklepanje o namestenji še enega cestnega nadzornika in osebne zadeve. 6. Sklepanje o subvencijah za velikejša popravila občinskih cest. 7. Sklepanje o pro-računa za leto 1906. 8. Volitev revizorjev za okrajni račun za leto 1905 in proračun za leto 1906. 9. Predlog za dovoljenje občinskih doklad nad 40% za leto 1906. 10. Sklepanje o prošnji Tereze Korenjak, gojenke III. letnika šolskih sester v Mariboru 2a pod poro 11. Predlog radi imenovanja 8 okrožnih predstojnikov in nj h namestnikov. 12. Sklepanje o nakupu bikov pinegavskega plemena. 13. Slučajnosti. Načelnik zastopa Ornig kouštatira, da je zbor sklepčen in pozdravi navzoče. Potem predsednik poroča, kaj vse je storil obrajni zastop v starem letu. Posrečilo se mu je, da je postala cesta v Ankensteinu okrajna cesta 1. razreda in se bodo stroški za zdr-žavanje te ceste vedno zmanjšali. Radi streljanja proti toči vložil je okrajni zastop 11. majnika prošnjo na glavarstvo, katero je bilo streljanje prepovedovalo. Nadalje se je posrečilo odboru za ce3te dobiti od zaklada za silo (Notstandsfon) 14.000 K in od te vsoto uporabilo se je 9Va kron. Da se zgradba v^eh ce*t, ki so se začele to leto zgraditi, ni izvršila, krivo je, dani bilo vselej dovolj materijala in zgradba se je začela precej kasno, A dobra volja dala bo zamujeno popraviti na skoraj popraviti. Za cesto skoz Gruškovec, Sv. Elizabeto izdalo se je 7.714 K, Pri zgradbi ceste Stermec Pris-tova morali so cesto na vznožja Stermca peljati, kar je stalo 1 500 K Pri cesti skoz Naraple prosile 6e občine Ptujska gora in Majšperg, da bi peljala skoz njihovo občino. Odbor je razsodil, da bo cesta peljala skoz to občino, ki k zgradbi plača polovico. Res je privolila Ptujska gora da plača in zato dobi cesto. Pri vseh .okrajnih cestah popravili so se mostovi in se naredili iz železa in cementa in vsi kanali in prelivi so iz kamna in cementa. Zaradi ceste v Okiču predložila bo deželna sama projekt. Cesta Velovlek Juvanci inDestinci je deloma zgotovljena. Ves denar, ki se je izdal za zgradbo cest, dobili so delavci ptujskega okraja in tako se je tudi v tem oziru marsikateremu pomagalo. Kraj cest nasadilo se je sadno drevje in se stem kmetje spodbujali, se več za sadje-rejo zanimati. Pl. Dr. Fichtenau stavi predlog radi zgradbe okrajne ceste Sesterše-Podlož. Poročevalec predlaga tudi, naj se rudokopu v Podložu naroči, da plača k zgradbi ceste 1000 K, kar se sprejme. Za cesto Dornava — Žamaojce naj se predloži pro-jektel. Ta cesta je potrebna in g. Visenjak razlaga kako nujno kajti včasih do 2 meseca ne morejo niti v Ptnj in tudi pošta ne pride k njim. Za velikejša popravila cest predlaga g. Straschill in naj se dovoli za popravljanje cest od odbora plača Vs stroškov in za daljno zdržavanje in popravila naj plača odbor vselej polovico. Se sprejme. Predlog, da se dovoljijo nekaterim občinam dokladi nad 40% se sprejme. Prošnja Terezije Korenjak, gojenke III. letnika šolskih sester v Mariboru za podporo seuslišiin seji dovoli 100 K. Radi nakupa bikov pinegavskega plemena nastane daljša debata. Našelnik predlaga, naj zbor dovoli za nakup 20.000 K. Načelnik je zato za pinegavsko pleme, ker je okloli 70 občin izreklo da hoče pinc-gavske bike, le S občin marijahoferske. G. Kasper predlaga naj se kupijo deloma pinegavski, deloma marijahoferski, kar se sprejme. Zaradi nakupa mr-jascev predlaga g. Kasper, naj se izvolijo 3 gospodi, ki bodo izbrali dobre mrjasce. Tudi ta predlog 4 se sprejme. G. Leskoschegg prosi, naj se mu"dovoli, da bo on nekaj ljndi poučil o delah pri zgradbi cest. Odbor mu to dovoli. Načelnik predlaga, da dovoli zbor odboru, da se namesti še 1 cestni mojster. Se sprejme, čebelarskemu društu za Ptuj in okolico dovoli se 100 K. Sekreterju odbora se dovoli remu-neracija v znesku 400 K. Potem še so se rešila nekatera vprašanja in seja se je sklenila * * * V tej seji okrajnega odbora videli smo, kako uspešno in koristno bilo je delovanje novega naprednega odbora v tem letu. Koliko se je v tem letu storilo, kaj stari odbor leta in leta ni dosegel. In gotovo lahko z veseljem gledamo v prihodnjost, če imamo tako delavne gospode v okrajnem zastopu, mnogo, mnogo dobrega še se bode strorilo za okraj, za korist ljudstva. Ti gospodje se ne ozirajo na podle napade nazadojakov, čisto prezirajo obrekovanje prvakov, oni mirno delajo naprej za blagor naših krajev in končano delo bo jim dokaz, da so bili marljivi, da so storili, kaj so volilci od njih zahtevali. Poglejmo si zgradbe cest, kdo zasluži pri tem denar, nas okraj, pridni delavci našega okraja najdejo pri tem dober zaslužek. In 14.000 K dobil je odbor za ceste od zaklada za sile. Stari odbor se za kaj tacega ni brigal. Občinske ceste naj se tudi popravljajo in odbor bo z denarjem pripomagal, da se to zgodi. Ži-vinorjo, sadjerejo, čebelarstvo i. t. d. vse podpira novi odbor koliko mu je mogoče, vse za kmeta, zato pa kličemo vrlim možem v odboru „hvala ki ste v tem letu tako marljivi in delavni bili in prosimo vas, le tako naprej za blagor okraja. Slava Vam"! Dopisi. Iz Maribora. Dragi Štajerci Bil sem na dan neke veselice v tnkajšnem „ Narodnem domuB. Pri mizi se vsedeč obesim svojo zimsko suknjo na klin, tako, da je bila podstava na zunaj obrnjena. Na podstavi imam svoje ime z dvemi slovi, eno slovo rn-deče barve, drugo pa rumene. Ko za nekoliko časa zapustim svoj prostor najdem nazaj prišedši obe slovi svojega imena izrezani, zakaj, nevem. Ali je barva kakega pobalina tako v oči bodla, ali pa mu je bila suknja na poti. Na vprašanje pri gostilničarju, ali on ve kdo mi je to storil, razburila se je tako neka fa-kinaža mlečnozobnih mladeničev, da jo malo manjkalo, da se me niso lotili. In kaj tacega zgodi se Slovencu v „ Narodnem domu„! Res lepa družba zide se tamkaj. Iz Velike Nedelje. V eni zadnjih številk »Domovine" hvalijo se klerikalski in prvaški voditelji, da so zmagale privolitvi v Veliki-Nedelji. Pa vsa ta švef-larija ima veliko, veliko laži na sebi. Res bili so napredni volilci preveč brezskrbni in niso dovolj marljivo za volitev delovali in zato se je zgodilo, da so prišli 4 posestniki z pomočjo kleri-kalskih šnopsarjev, svojih pristašev, v občinski odbor, med tem ko so 4 napredni volilci, ki so bili vselej za blagor cele občine vneti propali. Ti štirje posestniki so si nepozabljive zasluge za občino pridobili, vsi vemo kaki vrli možje so Jožef in Peter Meško, Tomaž Heržič in Janez Alt. Novi občinski odborniki bodo se baje v prvi vrsti trudili, v odbor več značajnosti prinesti in posebno bodo gledali, da se bo gojilo prvaštvo in kleri-kalstvo. No in posledice tega vidimo v mnogih drugih krajih. V Središča imajo mlekarno in tako dolgo niso mogli prodajati svojih izdelkov, dokler niso slovenskih napisov na njih obstranili. Od tega časa, ko so se zahtevi Gračarjev podvrgli, spet prodajajo v Gradec sirovo maslo i t. d. V Ormožu nakupi se vsak teden od nemških kupcev 6—8 vagonov svinj. In ko je letos v poletju bila velika vročina in £nša in niso zamogli kupci pošiljati svinj, kako zelo so to občutili naši kmetje. In če bi nemški kupci za vselej izostali, kar je lahko mogoče če zvejo kaki sovražniki vsega nemškega so v naših krajin in kako hvaležno njim je ljudstvo, da mu pripomorejo k denarju, ne bo kmetu več mogoče svojih pridelkov prodati. Od kod pa bo vzel denar za davek? Bo ga v farovžu ali pa v pisarni prvaškega dohtarčka dobil? Že voditelji prvakov sami tiho priznavajo, da vedno bolj izostajajo in bolj nemški kupci. Pa ne da bi mislili, samo svinje pridejo Nemci kupovat, vse kupujejo, # in če vam kmetje tudi kak prvak kaj kupi, kam to pošilja? — na Nemško. Kdo kupi največ vina pri nas? Nemci. In kdo ga najbolj proda? Kdor zamore z nemškim kapcem sam govoriti, brez mašetarja kdor nemški zna. Zato pošiljajo tudi naši kmetje, ki se ne dajo od zapeljivceh in prijateljev goljufali, svojo deco vsaj nekaj časa v nemško šolo v Ormož. Takoj po volitvi aranžiral je Dr. Omulec in njegovi pristaši malo veselico in razposlali so nekaj možakov, ki bi celo občino povabili. Pa glej! Pametni kmetje niso prišli, le kramar in grajžlar Veselic se je prikazal. In zategatelj hvalijo se zmage? Sovražnike kmetov lahko imenujemo vse te, kajti nevarnostje, da bodo ti pregnali vse nemške kupce in da bo moral potem kmet zelo po ceni prvakom prodajati, ki bodo potem z velikim profitom prodajali in kam ? — Na Nemško. Zato vedno kričijo »Svoji k svojim" s tem hočejo le reči, „kmet tvoj denar k našemu." Kako dolgo bo še to trajalo, da bo ljudstvo tako slepo tavalo za prvaki in klerikalci? Dokler bo še kaj imelo, a ko bo enkrat našemu kmetu žep prazen, zapustili ga bodo njegovi dohtarji, in tedaj bo še le sprevidel, kako se je dal goljufati in kako je šel na limanice. In če mislijo prvaki, da so si celo občino pridobili se motijo, večina naših kmetov je za napredek, večina bolj sovraži zapeljivce prvake, nego napred-njake in Nemce. Iz Stojnc. Dragi Štajerc naznanjamo ti, da vlada pri naših petelinih in jarkicah veliko veselje. Odišla je namreč od nas ptička lisička ali „kokoŠji britov" in to našo perutnino tako veseli. Ponosno stopa se- I daj petelin po dvorišču z svojo družino, lisica se je *_ 6 daleč preselila, soboj je vzela svoj brlog. Pa joj perutnini v Sv. Jurju pri Celju! Milwauke, Wis (Severna Amerika.) i. dec. 1905. Ne zameri ljubi Stajerc, da te prosim, da sprejmeš ta moj dopis. Jaz se grozno jezim, če čitam, v moji stari domovini so klerikalci proti nemškem jeziku. Kolikokrat sem jaz tukaj v Ameriki Boga hvalil, da znam nemški, kako tarnajo moji prijatelji ki znajo le svoj materin jezik. Z enim svojih prijateljev moral sem k zdravniku iti, ker on mu ni zamogel raz* tolmačiti svoje bolezni, jaz sem bil za tolmača in tako le je moj prijatelj dobil spet ljubo zdravje. Dragi kmetje v domovini, dajte otrokom najboljšo doto, dajte njim nemški jezik, kajti potem njim je ves svet odprt. Ne dajte se za nos voditi od klerikalnih hinavcev, pustite to dražbo. Ljubi Stajerc, v enem tvojih člankov čital sera tudi o Mohorjevih bukvah. To smo si dobro zapomnili in se bomo mi, tvoji zvesti naročniki tudi po tem ravnali. Sprejmi še mnogo pozdravov in vesele praznike in veselo novo leto vošči ti Anton V.— gostilničar v Mihvanke Wis. (Opomba uredništva: Vaše pismo smo radi priobčili, in zahvaljujemo se za voščilo. Takoisto kličemo tudi mi Vam in vsem našim naročnikom v daljni Ameriki, Veselo novo leto!) Iz Gotovelj. Redko kadaj zveš ljubi Stajerc kaj od nas, gotovo se čudiš, da ti tudi mi en dopis pošljemo. Pri naa vršile so se občinske volitve 11. nov. t. 1. Naša občina je ena najmanjših v celjskem okraju, Šteje le okoli 700 prebivalcev. Do sedaj pa imeli smo nekaj, kaj morda malo občin ima, mir je vladal pri nas, nismo poznali narodnega boja vsi smo mirno živeli. Pa glej! O času objinske volitve zginil je mir, eni stranki se je predbacivalo, da baje hoče nemško šulferejnsko Šolo v občini ustanoviti. Z to lažjo in drugimi so res ljudi prevarili in tako so prišli sejalci nemira in prepira med dosedaj mirnimi občani do zmage. Po dobljeni zmagi streljali so z topičem in 8 dnij po volitvi so še enkrat pokazali svoje veselje z streljanjem. Za nepopisljivo zanemarjene občinske ceste ni denarja, za to je škoda vsakega vinarja. Za pijačo in smodnik po končani volitvi je dovolj denarja. Več volilccv- Spodnještajerske norice. Telegram Iz Neuhausa. Pri obč. volitvah prodrli v I. rszr. naprednjaki, v II. klerikalci. Bil strašen volilni boj, smo vložili protest. Naprednjaki, Vinski sejem pri Sv. Barbari v Halozah. 14.1.1. vršil se je pri Sv. Barbari v Halozah vinski sejem. Prišlo je precej vinskih kupcev (57) in bila je cena za liter 32—56 v. Seveda vsi niso zamogli prodati, a ti naj se zglasijo pri odboru in ta jih bo zaznamoval, in ako bo kdo vino potreboval, bo kupcu poslal njih naslov, Sv. Lovrenc v Slov. gor. V Sv. Lovrencu v 61 gor, odprl je v poslopju stare šole novo prodajalno z zmešanim blagom J. Toplak, izučen trgovec. Prodajal bo vsakovrstno špecerijsko in manufaktarno blago po poštenih nizkih cenah. Kupoval bodo vse poljske pridelke, potem jajca, maslo, perutnino in divjačino, ter zamenjal moko za zrnje. Priporoča se tedaj ta prodajalna vsakemu kupcu. Strasgonjci pri Pragerskcm. (Požar.) 12. t. m. ob 6 zvečer začelo je gospodarsko poslopje Lenarta goreti; ogenj se je razširil ter upepelil mlin in gospodarska poslopja Gujst-a in takisto vsa gospodarska poslopja Greif-a. Hitro bili so požarniki iz Cirkovec, Frama, Poljskava, Sv. Lovrenca in Šikole na licu mesta in so tudi zamogli uspešno delati, kajti čez vas teče potok. Pogorelci so sicer zavarovani pa vendar imajo veliko škodo ker so vozovi, krma i. t. d. zgoreli. Kako je požar nastal, še ta čas ni znano. Celje. (Nadepolni dijaki.) Te dni obsojeni so bili pri okrajni sodniji v Cslju gimnazijec Konrad Skof-lek na 20 K denarne globe ali 6 dnij zapora in pravoslovec Kari Lasnik na 30 K denarne globe ali 8 dni zapora. Ta dva nadepolna mladeniča napadala sta z psovkami v družbi drugih pijanov dijakov mirne nemške goste. Ees žalostno, če tako vzgleda slovenska inteligenca, da ji celo sodniji mora raztolmačifci, kar je prav ali ne. Oe se to že na zeleni veji kaže, kaj še bo. Kaj še bomo doživeli! Kam plove prva-štvo! Je temu „Štajerc" kriv? Niso to sadovi prva-ških hujskačev? Vročekrvni narodnjaki kaj radi proti naprednja-kom rabijo psovko „nemčur.tt Pred kratkim tožil pa je nek naprednjak zaradi te besede nekega narodnjaka in ta je bil tudi zaradi žalenja ča3ti obsojen. Zapomnite si to naprednjaki in izročite vsakega, ki vam reče „nemčurtt roki pravice. Enega narodnjaka je sodnik zelo ostro zaradi psovke „nemčurtt kaznoval, in sodbo je okrožna sodnija v Celju potrdila. Skomer Hudina (pri Konjicah). Spet ena občina, katera je sledila v norosti in neumnosti drugim občinam, spet ena, ki je v seji sklenila, da ne vzpre-jama več nemških dopisov. Škodo imela bo le občina sama in prišel bo čas, ko bo kmet preklinjal, da se je kaj tacega sklenilo. Brežice. Dne 11. t. m. igral se je posestnikov sin Franc Urek v Št. Lenartu pri Brežicah, z revol-verom ne vedoč, daje nabit; orožje je sprožil in po nesreči zadel svojega 9 letnega brata, ki je vsled rane v bolnišnici umrl. Maribor, Pred sodnijo zagovarjal se je te dni viničar Štefan Nerat in Sesterž, ker je 7. oktobra t. 1. z podstrešja z puško ustrelil Luka Karneša in z enim strelom težko ranil Franceta Božičko. Nerat bil je deloma v samobranu. Celo zadevo smo že v eni prejšnjih številk omenili. Obsodili so ga 10 mescev težke ječe z enim postom vsakih 14 dnij. Shod volilcev v Ptuju. 14. 't. m. sklical je ptnjski žnpan Ornig shod volilcev, ki je trajal od 8 ure zvečer do 1 zjutraj in vsi zbrani izrekli so županu in občinskemu odboru popolno zaupanje. Nekaj mestjanov se je na tihem pri namestništvu pritožili, ker mesto ni podrlo stare kasarne. Kaj pa je največja sramoto, to pritožbo podpisalo je tndi nekaj prvakov, nekaj klerikalnih nemških mestjanov se je tako daleč spozabilo, da so z prvaki skupno zahrbtno delovali. Župan Ornig je voiilcem naj-pred razložil, kako on misli o stari kasarni in dal je oris napredka ptujskega mesta, predočil jim je, kako je bilo mesto nekdaj, kako je sedaj, koliko dohodkov imelo je nekdaj in koliko jih ima sedaj, kaka bila je nekdaj obrt in kupčija in kaka eedaj. N. pr. prignalo ee je leta 1894 na živinski sejem 11000 glav, danes 10 let pozneje 37000. Danes do dvajset špeharov v Ptuji trži ob petkih, pred 10 leti komaj 7. Župan Ornig je navzočim vso svoje delovanje razjasnil, povedal jim je kako ga zahrbtniki obrekujejo in ga so že skoz 10 let obrekovali in če njemu vo-lilci ne zaupajo je pripravljen takoj mandat odložiti, vse je v redu on lahko vsak dan mestni urad odda. Dalje so posvetovali o stari kasarni, eni so za to, da se podere, drugi in Župan, naj še se počaka i. t. d. Mestno šparkaso sklenili so postaviti na Florijanskem trgu kjer zdaj stoj Poskočilo v hram. Vsi zbrani so nazadnje z nazori žapana bili zadovoljni, ter mu in občinskemu odboru izrekli enoglasno popolno zaupanje. Poročilo ptujskega sejma. Na ptujski živinski sejem dne 6. t. m. se je prignalo 180 konjev, 1220 glav goveje živine in 940 svinj. Cene bile so srednje. Prodaja dobra. Klerikalec — cerkveni ropar. Naši bralci še se spominjajo, da smo pod tem napisom priobčili, da se je v znano romarsko cerkev Device Marije v Pe-trovčah večkrat vlomilo in bila skrinjica za darila večkrat oropana. Žendarji sozločinca v cijeli osebi Franca Koren, sina občinskega predstojnika in cerkvenega odbornika v Petrovčah. Te dni moral se je radi tega pred celjsko sodnijo zagovarjati. Začetkom pri preiskavi je rekel, da je vzel iz skrinjice 808 K drobiža in bankovec za 10 K. Pozneje pa je spet vse tajil. Koren je tudi obdolžen, da je ukradel gospoda Johanna Jeschounig eno ribo, vredno 2 K 80 v in pri prejskavi na njegovem domu našli so v ulnjaku 6 dinamitnih patronov, o kterih pa Koren trdi, da jih je našel. Pred kratkim bil je ogenj v bližini ulnjaka in kaka nesreča bi se znala zgoditi, če bi se nlnjak užgal in bi patroni eksplodirali. Sodnija obsodila je Franceta Koren na 6 meecev težke ječe z postom vsakih 14 dnij. — Ta rop govori dovolj. To je tudi „Štajercu kriv, kaj ne „Gospodara, „DomovmaB i. dr. ? France Koren je bil gotovo „Štajerčev šnopsar?" Kam plovete, klerikalci, če vaše pristaše taki vnebo-vpijoči zločini dičijo? Sokoli, lepega somišljenika imate, pojdite pod okno zapora ko bo ptiček sedel, in zapojte mu in slavi tega! Krvav praznik sv: Barbare. Sv. Barbara je pa-trona rudokopov, ki praznujejo njen praznik s tem, da počiva vsd delo. Tudi v Storeh pri Celju je ta navada, ki je »pojena večkrat s popivanjem po gostilnah. Radokopa Goršek in Hadec v Štoreh sta na ta način praznovala sv. Barbaro. Ko sta ga imela že precej v laseh, je nastal med njima prepir, v katerem je Goršek sunil Hudca z nožem v stegno. Goršek, ki 6 je bil zaradi uboja že 4 leta zaprt ter zaradi telesne poškodbe 13 mesecev, je zdaj že na varnem in ostane tudi še nekaj časa. Gorjane pri Rajhenburgu. Dae 4. t. m. ubil je J Maks Kelhar, kmet v Gorjanah svojega očeta. Tudi mater je nevarno pretepel. Ta surovež je znan pretepač, je že večkrat svoje stariše pretepel in je tndi pri sodniji dobro znan. Sedaj je spet pod ključem. Spoštuj očeta in mater. Valentin Vračko, 45 let star, samec, črevljar v Mestnem vrhu pri Ptuju, imel je 18. oktobra t. 1. z svojo materjo nek prepir. Mati ga je namreč kregala, ker je ves denar zapil; poskusila je baje tudi mu odvzeti polno steklenico žganja. To pa je črevljarja tako razjezilo, da je vrgel mater, ter jo v licu opraskal. Radi tega obsodila ga je mariborska sodnija na 2 mesca težke ječe z posti. Otrok zgorel. 11. t. m. igrala se je 5 letna hčerka Ljudmila posestnika Antona Potrč v Zavihu pri štedilniku (šparherdu). Deklica je preblizu peči prišla in užgala se ji je obleka. Prestrašena zbežala je dekl:ca na prosto, pa nikogar ni bilo, da bi ji pomagal. Zadobila je grozne opekline in drugi dan umrla. Reguliranje Pesnice. Dunaj 13 decembra t I. Nemški državni poslanec Heinrich AVastian predložil je v današnji seji diŽavnega zbora ministru notranjih zadev in ministru za poljedeljstvo pismeno vprašanje zaradi reguliranje Pesnice. V tem toži, kako počasno rešuje ministerstvo nujne zadeve in navede, koliko škode je že Pesnica v tem času napravila, odkar se že govori o reguliranju a se še nič ni storilo. Samo z delom v aktih nič ni storjeno in z dolgim odlaganjem čakanjem trpi samo ljudstvo, kateremu vedno nova škoda preti. Vprašalec vpraša tedaj ministre ali jim je znano koliko škode povzroči dolgo odlaganje reguliranje Pesnice in ali hočejo zagotoviti, da se v spomladi 1906 prične z delom. Ljutomer. Gospod Roman Nemetz, uradnik pri okrajnom glavarstvu v Ljutomeru, dobil je od na-mestništvu v Gracu zlato medaljo za 40 letno zvesto službovanje. Castitamo. Sv. Peter pri Mariboru. Viničar Knupleš, katerega sta znana pretepača Franc in Janez Neuwirt z drugimi 6uroveži napadla in o čem smo v zadnjem listu poročali, je umrl v mariborski bolnišnici na dobljenih ranah. Poskusen umor. Pred 5 meseci se je v Dvorja-nah pri Vurberka omožla Marija Majhen s Francem Pečarjem. Njen oče ni izročil hčeri svojega posestva, ampak le dedščino, katero je imela dobiti po svoji pokojni materi. Dne 6. t. m. je zet Franc Pečar razposlal ljudi, ki so bili pri hiši, in svojega tasta Janeza Majhena zvabil v klet. Tamkaj je začel streljati z revolverjem na njfga. K sreči ga ni hudo poškodoval, zato je napadeni zbežal iz kleti. Ko je zet Franc Pečar videl, da je tast zbežal, si je izmislil drugo zvijačo. Hitro je šel k orožnikom in tamkaj izjavil, da ga je hotel tast vstreliti. Seveda so orožniki pri preiskavi spravili resnico na dan in so Franca Pečarja zaprli, — Kam bomo z Spodnjim Štajerjem prišli, če se take reči že skoraj vsak dan zgodijo! Prokleti „šnops" in farška hnjskarija in šuntarija so tema krivi. Naročnikom. Prosimo, da pravočasno naznanite naročbo, da se Vam od novega leta naprej takoj list lahko redno odpošilja. Vašim nasprotnikom, ki obre-knjejo naš list, dajte naprednjaški odgovor in jim recite naj bereje farške cnnje sami. Sodelujte z nami in fo storite najložje s tem, da nam pridobite novih naročnikov. Vsaki naročnik naj si stavi to nalogo, da bode pridobil v prihodnjem leta vsaj enega novega naročnika. Kdor hoče list sprejeti, da si ga ogleda, temu ga pošljemo radovoljni na njegovo zah-tevanje na ogled. Tisti naročniki, kateri imajo plačano naročnino do 1. januarja, naj ne pozabijo takoj naročnino ponoviti tudi za prihodnjo leto. Kdor se na novo naroči naj izrecno piše, da je novi naročnik, ker nam stem prihrani mnogo dela. Stari naročniki naj pri pošiljatvi naročnine zapišejo tudi številko, ki jo ima naslov. Potres se je čutil nedeljo 17. t. m. po 11 uri po noči. O potresu poroča se tudi iz Celja, Maribora in Brežic. Šoštanj. Zmaga naprednjakov. Pri občinskih volitvah v Šoštanju zmagali so v I. razredu naprednja-ki. V drugem razredu prodrli pa so klerikalci z 1 glasom večine, ker so nekaj nemških volilcev izbrisali, Čeravno jih je volilni komisar v tem podučil. Ljudstvo jo vsled tega zelo vznemirjeno, in napredna stranka vložila je proti volitvi zopet rekurs. — 18. t. m. vršile so se tretjokrat občinske volitve v Šoštanju. Malu nac:je volilne komisiji z načelnikom dr. Majer-jem so v preŠnjih dveh volitvah slab sad rodile, in vse je bilo radovedno ali bo spet samovolja zmagala črez pravico. Naprfdnjaki bili so prepričani, da zmagajo, če se po pravici voli. To vedeli bo tudi dr. Majer in njegovi pristaši in le sila so si mislili, zamore še nam pomagati. V prvem razredu vršilo se je vse pravilno, naprednjaki dobili so 10 glasov, nasprotniki 6. Pa v drugem razreda ni pustila volilna komisija 3 naprednih volilcev voliti, čeravno je vladni komisar rekel, da imajo »pravico vo-liliv 2. razreda. A hujskajoči se za to niso zmenili in tako dobili 1 glas več. Župnika Govedič niso pustili voliti, ker so znali da bo volil z naprednjaki. Neverjetno je kako delujejo hujskači proti postavam kaj vse počenjajo, da še obdržijo vsaj nekaj časa komadov. Dobro vedo, da so njihovi dnevi šteto, dobro vedo da pride napredna sranka na krmilo. Naprednjaki poslali bodo tudi deputacijo k namestništvo in vprašali, kako dolgo bo še gledala vlada mirno to počenje. Tem hujskačem naj se enkrat dobro razloži, kaj je in kaj zahteva postava. Sv. Rupert v Slov. gor. Iz Sv. Roperta se nam poroča, da daje pismonoša naš list drugim ljudem, namesto naročnikom. Tako se večkrat zgodi, da nekteri naročnik ne dobi lista, ali 1 teden pozneje, ko je list že 10—20 hiš preromal.Ce še se to enkrat zgodi, bodemo že priskrbeli, da se večkrat ne bo zgodilo, Naši naročniki naj le list na pošti zahtevajo, pri nas je pomota izključna. Posebno zdaj ob svet-kih samo odločno zahtevajte, kajti ob praznikih je pošta poba nerednosti. Ljutomer. Voditelji prvaške stranke v Ljutomeru vpijejo in tožijo po časnikih, o krivici v zadnjem času na vse mogoče načine ko so zvedeli, da namerava napredna in nemška stranka pridobiti v Ljutomera deželno hiralnico. Taki zavod bil bi za Ljutomer in okolico le koristen, če premislimo da se v hiralnico (Siechenhaus) preseli kacih 150—180 starčkov. Tako število oseb potrebuje precej živil (mleka, mesa, kruha, sočivja) in vsa ta živila bi se nakupila v Ljutomeru in okolici. Seveda pri tacih zavodih ničesar ne zasluži Karlek, ker ne more starčkom pravo zavoziti in visokih računov polagati. — Sedanji voditelji slovenske stranke črtijo vsakega človeka, kateri v njih rog ne trobi in naj bo Še ta tako zaveden Slovenec, Čas bi bil, da bi se ljudstvo tudi v Ljutomeru in okolici zdramilo ter vidlo kako mu prvaki mečejo pesek v oči, na eni strani mu oblju-bujejo zlate gore, na drugi strani pa jih nesramno izkoriščajo. Poglejte si voditelje! Ne raste jim od dne do dne premoženje? Ne postane vsak bogataš? Od kod pa imajo ta denar, od kot bogastvo ? Tvoje kmet bilo je to nekdaj. — Pa pustimo to in poglejmo si spet hiralnoo. Koma koristi hiralnica? Samo mestu Ljutomer, samo naprednjakom, samo Nemcem? 0 neumnost! Cela okolica ima od tega korist, a prvaki te ko: isti nočejo okolici, zakaj ne, ker je to zahtevala napredna in nemška stranka. Ti prvaki grejo tako daleč, da bi ob času lakote celo ljudstvu prepovedali od naprednjakov vzeti kos kruha. Klerikalci in prvaki sram vas bodi, da vam je bolj mednarodna hujskarija bolj sveta, kakor nebrojni boieniki starčki, katerim hočete preprečiti pomoč le radi tega, ker je napredna stranka sprevidela, kaj manjka okolici Ljutomer in trga samemu, ker vi prvaki se ja ne brigate za drugo, nego za hujskarijo, za svoj žep in za lastno korist. Vi ne vidite, kaj je ljudstvo potrebno, vam je figa, ali ima ljudstvo kaj ali nič, če le vi imate, če le vi imate med kmeti molzne kravice. Ljudstvo, Ljatomer in okolica tukaj vidiš kaki prijatelji so ti prvaki, tukaj vidite, kako vam, pomagajo isti, ki vedno kričijo nSvojiksvojim". Prebivalci ljutomerskega okraja, tukaj vidite kdo se je za vas potezoval! Nemška in slovensko napredna stranka, ta vam je dobro hotela, ta skrbi za vas in z pravo šolo za vašo mladino. Kdo pa vam zabranjuje pomoč? Prvaki in klerikalci, vaši takozvani nprijateljia vaši Bosrečevalci" ljudstva. Koroške vesti. Tesna ves pri Celovcu. Miš pojedla 900 kron. Anton Viabl v Tesnavesi imel je 900 K v papinatem denarju v nek robec zavitih in v omari skranjenih; prodal je bil posestvo in ta denar je bil skupilo te prodaje. Ko je pred kratkem hotel denar šteti, zapazil je, da je miš tako robec in denar razglodala, da so le mali koščeki ostali. Siromak hoče, naj mu država vsaj deloma škodo povrne, pa je zelo neverjetno, da bi se mu posrečilo, če imate denar, dajte ga raje v kako hranilnico. Smrt pri žganju. Iz Podljnblja (Unterloibl) se nam poroča: 6. t. m. bilo je več fantov pri poseBt-niku po domače Ponkluka, ki je imel ravno koline. Zaradi teže svinje so se vadljali in tudi zgubek žganje, takoj izpili. Primešali so žganjn med in to pil je tndi Mihaelj Potisk iz Starega Sv. Lenarta, in črez nekoliko časa bil je mrtev. Ta mož zgubil je lani enega sina, ki je od straha umrl, drugega pa letos, katerega je nekdo z kamnom smrtno zadel. Jaz sem gospod v Djekšah in v Knezi. Veledo-mišljivost pri nekterih gospodih v črnih suknjah vedno raste in raste, včasih postane že taka, da bi jo že sodnija morala malo ohladiti, kakor kaže sledeča dogodba. Nek France Kozin iz Kerčanj se je v cerkvi v Knezi poročil. Po poroki bila je gostija in kot svat povabljen bil je tudi župnik Karol Hraba, doma iz Češkega. Temu je posebno vino, pivo in žganje ugajalo in pil je, kakor da bi ga kdo za to poplačal. Proti večeru, ko se ga je že župnik črez farško mero naleze], začel se je z navzočimi kmeti pričkati, začel jih je zmerjati, ker mu nočejo zbirce ali brnje plačati, in nazadnje jim je celo očital, da mu drva kradejo. Seveda so mu kmetje na to tndi zasluženo odgovorili ter mu rekli, naj henja z takim podlim sumničenjem. To pa je župnika, polnega sladkega vinca, mrzle pive in Živce vzbujajočega žganja še bolj razkačilo, prijel je kupico ter jo tako močno na tla vrgel, da se je na tisoč delov raznesla. Črez ta junaški čin smejali so ee kmetje. Sedaj pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega! Župnik segel je v žep, pokazal revolver ter rekel: Jaz sem gospod v Djekšah in v Knezi; kdor se upa meni nasprotovati, tega imam pravico ustreliti. Vse se je pijanega farja ustrašilo ter hitro zapustilo sobo, kajti ta bi v pijanosti zamogel uresničiti svojo grožnjo. Po tem duhovskem opravilu zapustil je ošabno tudi župnik gostijo. — Pričakujemo, da bo dotično c. kr. pravd-ništvu vedlo, kaj mu je storiti. — Zakaj peša vera? Kam plovete klerikalci, če imate take voditelje! Razne stvari, Ubobožanje kmetskega stanu. Na Ogrskem ubo- Žajo kmetje ravno tako kakor pri nas. Mesca - septembra prodalo se je na Ogrskem 264 kmetskih posestev dražbenim potom in pri tem so znašali stroški za odvetnike, eksekutorje, sodnije 84145 K. To leto prodalo se je dražbenim potom 3181 kmetskih pose-sestev, lani 2265, toraj letos za 916 več. 300.000 mark za enega žrebca. Nek Sulzberger v Basedovv-u na Nemškem, kupil si je za 300.000 mark (1 marka = 1 K 20 v.) čistokronega angležkega žrebca. Dogodki na Ruskem. Na Ruskem revolucija vedno taste, človek ni več življenja varen. Nikoga ni, ki bi zamogel red napraviti, vojaštvo samo punta in simpatizira z revolucgooarji. Posebno v Livlandiji se gode strašne reči. Upornikov je nad 60000 in oro- j pali so revolucionarji nad 40 grajščin, tudi farovži niso varni, ako ne dajo, kar uporniki zahtevajo. \ Povsod se vojaki pridružujejo revoluciji, v Moskvi 10 J polkov. Mesto Riga gori na raznih krajih, meščani j zapuščajo mesto. Kaj še bo iz Rusije, kaj še bomo i doživeli! Državna zbornica. V državnem zboru debatiralo se je o stanju državnih uradnikov. Podanih je bilo v tem oziru 6 nojnih predlogov. Dokazovali so ža- j losten položaj naših uradnikov in o draginji, ki težko I zadene uradnike. Finančni minister je obljubil, da bo 1 storil, kaj mu je mogoče. — Mitiisterski predsednik j je izrazil, da bo vlada že mesca februarja parlamentu j predložila volilno reformo. — Poslanec Kittla je I predlagal, naj se vsi predlogi, ki merijo na zboljšanje položaja kmetijskega prebivalstva takoj izro-1 čijo gospodarskemu odseku. 19. t. m. seje zaključilo j predbožično zasedanje. Zbornica je v kratki dobi re- j šila tri večje zakone, namreč proračunski provizorij, j zakon o trgovinski mornarici in o podaljšanju provi-zornc trgovinske pogodbe z Italijo. Razen tega je bilo potom nujnih predlogov rešena cela vrsta manj- I ših zakonskih načrtov. Da častno zaključi zasedanje, je sprejela včeraj zbornica še zakon o zvišanju plač I avskultantom. Po prečitanju nekaterih interpelacij je podpredsednik Kaiser z čestitanjem za novo leto za- j ključi! zasedanje. Ojstra zima se bliža. Človek zamore se pred mrazom obvarovati z toplo obleko ali išče zavetje v zakurjenih sobah. Čisto drugače naša revna živina. V vsakem vremenu naj bi zunaj bila, vse naj pre- " naša, kakor da bi bila iz železa. In ker ne more I tožiti o bolečinah in mrazu, mislijo nekteri, da ni občutljiva. Zato vidimo tudi včasih ure in ure tako revno kljuse vpreženo pred gostilno stati, v hudi zimi, med tem ko se gospodar zabavlja za pečjo pri vinu. Kako lahko pa se vsaj malo takemu trpinu pomaga! Ce že moramo zunaj z vozom stati, po-J krijmo vsaj z toplo kočo konja in ko pridemo domov, dajmo mu dobro suho steljo in dovolj krme. Pa ne samo domače živine treba se je usmilite, tudi naše ptiče trpijo mnogo mraza in glada. To zadnje lahko zabranjujemo, če jim damo drobtinice in dr. j Z milim petjem in pokonČevanjem škodljivcev nam bodo vse poplačale. Učitelji, stariši, uplivajte na mladino, da bo usmiljena tudi proti živalim. Kdor nima usmiljenja z živaljo, nima ga tudi proti bli- : ž njemu. Morilec cesarice Elizabete zblaznel. Švicarski listi poročajo, da je morilec naše cesarice Elizabete v I ječi zblaznel. Obsojen je na dosmrtno ječe in to jej huje, kakor hitra smrt. Denar V ribjem želodcu. V Jadranskem morju, I ne daleč od mesta Spalato (v Dalmaciji) ujelo je več I ribičev neko zelo veliko ribo. Ko so jo prerezali našli so v želodcu denarnico z 59 K 79 v. Ta sliši I bržkone nekemu Italijanu, ki se je peljal pred kiat-I kim v Čolnu na morje in ni več nazaj prišel. Pomiranje na zemlji. IzračanaU so, da amerje na I 9 celi zemlji v enem letu 33 miljonov ljudi na dan 41584, v eni uri 2730 in v eni minuti 62. četrtina prebivalcev zemlje umerje pred 7 letom, skoraj polovica pred 17 letom. Poprek znaša doba življenja I 30 let. Najmanjše mesto v Nemčiji je mesto Hauen-8tein. Zgodovina tega mesteca sega v 14. stoletje in ima sedej 216 prebivalcev, ki se razdelijo na 46 družin. Pisma nrednistya. Sv. Lovrenc v Slov. gor. Kaplanovo obnašanje pogledamo si prihodnjič. — Vseh dopisov ne moremo na enkrat priobčili, vsi pridejo na vrsto. — Sv. Duh-Loče. Zahtevano knjižico dobite pri g. W. Ulanke v Pluju. — Celovec. Hvala za ,.počasno pa gvišno." — Ljutomer. Brez podpisa, nam torej ni mogoče priobčiti. Vasi otroci naj le obiskujejo nemško šolo, hvaležni Vam bodo, da ste jim s tem dali priliko, naučiti se tudi drugega deželnega jezika. Klerikalce pa prezirajte, pustite pse lajati. — Našim somišljenikom, ki so nam poslali voščila k praznikom in novem letu se naj topleje zahvaljujemo intudi mi jim kličemo ,,Vesele praznike, srečno novo leto! — Cenjenim poročevalcem. Poročilo namenjena listu „Štajercu", naj se blagovolijo od sihmal pošiljati le na uredništvo lega lista, ne pa na moj naslov, ker sem iz uredništva imenovanega lista za vselej izstopil. S spoštovanjem Janez Drevenšek. Loterijske številke. Trst, dne 9. decembra 51, 85, 74, 55: 11, 76. Gradec, dne 16. decembra: 64, 80, 46, 2, Kateri bolenlkl rabijo z najboljšim uspehom naravno vračilo namreč Franc Jožefov grenki vrelec (Bitterquelle) ? Vsi tisti, kateri so prisiljeni služiti si svoj kruh bodisi s telesnim, bodisi z duševnim delom in ki občutijo vsled teh naporov motenje v prebavljanju, sploh v važnih telesnih organih. Pa tudi tistim ubogim srečnim, kateri so uživali preobilno ob mizi življenja in katerim grozi debelost se s-vojimi neznosnimi občutki, se priporoča za njihovo zopetno zvračitev kot najboljše in edino uspešno sredstvo Franc Jožefov grenki vrelec .grenki vrelec (Bitterquelle) I ie naibolišaareGkavjodafrUbi.vtauivto | je najboljša grenka vOda(Rabi se ta vodal ned drugim v splošni dunajski bolnišnici)] \a Zaloga pri V. Schulfink v Ptuju. 532 | Ugodna prilika k nakupu. Vitale (Goppel), skoraj nove, zelo solidne konstrukcije, peljajo se na desno in levo, z ppdstavno ploščo montirano na Svelarjih in podbojih, predstava 1: 24, uporabijo se za napravljanje rezi, mlatenje i dr. se zaradi vpeljave električne sile, z 6 m dolgim remnon in 6 krožci za remne prav po ceni proda. Da so vitale v dobrem stanu se jamči. Oskrbništvo grajščine „Mahrenberg". i. r HANS W0DK trgovec v Poljčanah (kolodvor) priporoča svojo bogato zalogo blaga za možko in žensko obleko in različno platneno blago in gotove ženske in možke obleke. Potem sladkor, moko itd. Kupuje po najviših cenah jajca, maslo, vsakovrstne deželne pridelke itd. Lastnik žganjarnice, prodaja domačo žganje na drobno in debelo, in kupuje in prodaja domača vina na debelo. Vesele božične praznike in veselo novo leto m voščiva vsem najinim cenjenim kapovalcem. Ob enem prosiva, da nama še nadalje zanpate, kakor dosedaj. Potrudila se bodeva, da bodeva tudi v prihodnjem letu vredna izkazanega nama zaupanja. PTUJ, konec decembra 1905. Brata Slawitsch Samo 5 kron Anker-ura prihodnosti Samo 6 kron. je moja prava švicarska anti-magnetična patent-anker rem.-nra, .,sistem Koskopf* z masivnimi na kamnih tekočimi, solidnimi anker-deli, z pristnim email-kazalnikom, v masivnem, pristnem, niklastern okrovu z varstveno plombo, 86 ur idoca. z pozlačenimi in ukradenimi kazalci, točno repasirana z 3 letnim pismenim jamstvom, komad kron 5 kron 3 komadi K 14.-, 6 komadov K 27.— Taista ura z kazalcem sekund, komad K 6.—. 3 komadi K 17.—, 6 komadov K 83.—. Taista ura v črnem jeklenem okrovu K G.50. 3 komadi K 18.—, 6 komadov K 34.—. Taista ura z dvojnatim pokrivalom v pristnem niklastern okrovu brez kazalca sekund K 8.—, S komadi K 22.—, 6 komadov K 40.— Taista ura z dvojnatim pokrivalom v črnem jeklenem okrovu, komad K 8.50, 3 komadi K 23.—, G komadov K 42.— Taista ura z dvojnatim pokrivalom v pristnm niklastern okrovu z kazalcem sekund K 9.—, 3 komadi K 24.—, 6 komadov K 45—. Taista ura v pristnem srebrnem okrovu, odprta, brez kazalca sekund K 10.—, H komadi K 27.—, 6 komadov K 50.—. Taista ura v posebno trdem srebrnem okrovu z kazalcem sekund odprta K 12.—, 3 komadi K 32.—, G komadov 60.—. Taista ura, z 3 srebrnimi pokrivali v srebrnem okrovu z kazalcem sekund K 14.—, 3 komadi K 38.—, 6 komadov K 70.—. Taista ura, dvojnato pokrita, v posebno lepo gravirauem srebrnem okrovu z kazalcem sekund K 18.—, 3 kom. K 50.—, G. kom. K 96.—, Prosim ne mislite, da so take Riskopf ure, kako jih navadni prodajalci po ceni prodajajo. Moja anker-ura prihodnosti naj bo vsem zanesljv in dober časomer in zadostuje vsem zvhtevam, ki jih imamo do res dobre ure. Vsako leto razpošiljam več ko 50.000 komadov k največji zadovoljaosti mojh čast i ti h odjemalcev. To na Avstrijskem pač samo npi meni obstoječe število kaže solidnost moje tvrdke. V«ako, tnili najaianjše naročilo se vestno in točno odpravi. Zamenjava dovoljena, če še poslano ni pokvarjeno ali se vrne denar brez odštetja nazaj. RazpoSljiva po poštnem povzetju po prvi tvrdki ur KANNS KONRAD v Mostu (Briix) štev. 876 (na teškem). c. kr. sodnijsko zaprisežen cenilec. Odlikana z c. kr. orlom, zlatimi in srebrnimi medaljami, in 100.000 pohvalnim pismi iz vseh krajev. Ceniki z čre« 1000 slikami pošljejo se na zahtevo zastonj in franko. Brez učitelja brez uka brez znanja not (sekiric) zamora igrali vsak na mojem pihalnem Blas-Accordeonn in Flotofon-u pesmi, koračnice (marše) in plese, /a svatbe, veselice, izlete i. t. d. posebno za priporočati. -Vsakemu godalu se doda zastonj šola za samouk (Selbsterlernschule). po kaleri se lahko nauči igrali. Pošilja se proti poštnem povzetju (Naeh- nahrae) od . Erzgebir#ische Musik- Avaren-Versandhans fc Harms Konrad v Mostu (Brux) št. 867 (Češkem)- SiCTfc 3J8. Blas-Accor- [ Bogato i lusliuvan i c«-, Štev: 2087. plvtofon z d eoni iz 10 tipkami, 20; niVi z tez 1000 slikami 10 tipkami. 20 glasi, glasi. 2 ba'ii. dolgost pošljejo se na zahte- 8 basi, cilindraste po-36 cm. eld. 1-25. :t ko-'vanjezastonj in frsnko. *dr)be. dolgost Y) cm. * aadi gld. *36. gU. 2~ Skemir 521 glo:. ohv- Stev. 1542. Razpis službe. Okrajni zastop ptujski razpisuje mesto cestnega mojstra. (Strassenmeister.) Prosilci morajo biti zdravega života, neomadeževani in morajo z spričevali dokazati znanje o zgradbi cest in mostov. Pravilno opremljene prošnje in v katerih morajo prosilci navesti koliko da zahtevajo place pošljejo naj se podpisanemu odboru do 24. decembra t. L Okrajni zastop ptujski, dne 2, dec. 1905. Načelnik: Ornig;. 541 Trgovina z mešanim blagom v župnijskem krajn Sv. Andraž v LčSkOVCU, okraj Pitij, in sicer na prav dobrem mesta, se pod jako ngodnitrii pogoji takoj da v najem. pove Max Straschill na Bregu pri Ptuju. 536 Več Mlinarji pozor! 531 Debeli raven hrast 9V« m. dolgo steblo, pofem dobro ohranjeno orodje za umetni . mlin, kakor 3 cilindri, irijer. slroj Beureka", 2 i/vrstna stroja za čiSceoje zdroba (grisa) itd. se takoj po nizki eeni prodajo. — VeO pove Alois Kukovetss, mlinar, Ptnj, dravske ulice. ■ Štev. 7307. Oznanilo. ■ i Naznanja se, da je občinski svet v seji dne 6. decembra 1905 sklenil, predrngafiiti §§ 5 in 6 tržnega reda tako, da se dotič-na paragrafa sedaj glasita: § 5. Prigona živine na živinsko sejmišče prične ob 6. zjutraj. Od te ure do 7. smejo na sejmišče le isti, ki živino priženejo, kupcem je prepovedano. Na sejmišče sme se samo pri določenem vhodu. Začetek sejma naznanja se z trobento. § 6. Prodaja tržne živine zunaj živinskega sejmišča, pri krčmah, na cestah itd. je prepovedano in se kaznuje. Ravno tako bo kaznovana kupec in prodajalec, ako kdo živino, ki jo je k sejmu prignal, dan pred sejmom proda. Uradna t>seba, ki ima nalogo gledati na izvrševanje tržnega reda, bo tudi razprtije, in prodajo na in zunaj sejmišča ob kratkem uredila. Strankam, katerim ta uredba ne ugaja, smejo se pri mestnem uradu pritožiti, vendar morajo to takoj storiti. Proti gori omenjenemu sklepu dovoljeno je vsakemu ugovarjati in sicer tekom 14 dnij od dneva razglasa. Po tem roku bo sklep pravomočen. 535 Mestni urad vlad. državnega mesta Ptuj, IG. decembra 1905. Župan: J. ORNIG m. p. Ura kukavica K 8.50 T/ppo izrezano kazalo z ptiči, koščenimi Številkami ;n % koščenimi kazalci, kiAa vsako uro in vsake pol ure, 33 cm visoka, completna z 2 poslačenima uteži v podobi Čvrža, natančno regulirana. Ia. soisko delo 519 samo K 8 50 samo. Okrogla ura, ki se navije vsakih 36 ur z uteži, premer 16 cm K 3—. Taista ura, 8 dnij idoča, premer 30 cm K 560. Za vsi ko uro jamči se pismeno 3 leta. Vsako leto razpošiljamo več 50000 ur k največji zadovoljit ost i mojih Častilih odjemalcev. To število, ki *e na Avstrijskem gotovo ne najde, je naj-. holj'e potrdilo o solidnosti moje tvrdke, Vsako, tudi najmanjšo naročilo se točno odpravi. HazpoSilja po poštnem povzetju (Nachoahme) HANNS KONRAD, Prva tvrdka nr v Mostn (Brux) št, 876 (on Češkem.) Bogato ilostrovani ceniki z čez 1000 slikami se pošljejo na zahtev« zastonj in frauko. @®0@©0@0®©^^^@©@^3^©®© 11 * Zahtevajte brezplačno in franka moj veliki ilustrirani cenik z čez 1000 slikami o niklnastili, srebrnih in zlatih urah. sistem Ros-kopf, llalnt. Ornega. Sehaffhausen, Glashiitie. kakor o vsakovrstnih srebrninah in zlatninah po prvot-nu-tovarniških cenah. Niklnasta remontoir-ura........K S,— Sistem Roskopf-patent.........„ 4.-- Sistem Boskoijf, rrna-jeklena remont, ura n 4.— Švicarska originalna sistem Roskopf- patcnt-urO.........., „ 5.— Guldin rem ura »Luna iletiJ......„ 7 50 Srebrna rem. ora „(iIoria deli".....„ 7.60 Srebrna rem. ura z ilvojnatnn pokrivalom „ J 1.5 » Srebrna oklepna verižica z sklepom, J5 gr. težka . . . . „ 2 40 Ruska tula-nikliiasta-auker-rpm. ura z „Lnna. deli" - -__ 9.5'j Vra kukavica K 8-50, budilnica K 2 9", kuhinjska ura K 3.—, ,,Schwarzwalder*'-ura K 2.—' Za vsako uro 3 letao pismeno jamstvo. Nobene rizike! Zamenjava dovoljeda ali pa se denar vrne. Prva tovarna za ure Harms Konrad v Mostu (Briix) it. -S7G (Češko.) 51» Pridnega majarja z najmanj 4 delavnimi močmi pprejms.....42$ JOSEF ORNIG v PTUJU. c ■u 02 o ft S v. o u Vsakovrstno prekajeno (zelhano) meso, najfinejše klobase, vedno sveže (frišno) blago, priporoča po najnižji ceni Jakob Wintolich prekaje valeč v Celju, Kirchplatz štev. 2. Zunanja naročila odpravijo se vestno in hitro! 52* ►ti 3 g- •s o s- CD [marke liki znamkam na pismah) in dopisnice s sliko izdeluje po vsaki poslani fotografiji najceneje Otto Heumann, Prag, Karolinental štev. 130. — Ceniki se pošljejo na zahtevanje brezplačno in franko. 527 Božični dobitek, 550 Komadov samo 3 K 60 v. 544 vsaki] Ena krasno pozlačena precisna-anker- ura z verižico, navije se 1 3G ur, katera točno teče in za katero se 3 leta jamči, ena moderna zidana kravata za gospode, 2 fina žepna robca, 1 prsten za gos-pode z imit zlatnim kamenom, J nastavek za smodke z jantarjem, (bern-Rajnom) 1 eleg. broSa za dame (novost), 1 krasno žepno tojletno zrca'o, 1 usnja t mocnjičeV, 1 žepni nožič z pripravo, 1 par manšetnih gumbov. 3 gumbi za srajco, vse iz duble-zlata z patcntiraoim zakloptm. krasen i album za slike v katerem je 3f» najljepših podob sveta, b reči, katere |wovzročajo pri starih in mladih mnogo smeha. 1 jako koristna knjiga, v kateri s> zložena pisma, 38 Za prodati m lepo posestvo. V bližini Maribora, 47 oralov, najvfč travnikov, nekaj polja, [gozda in mal vinograd, velik sadunosnik z žlahtnim sadjem, vse arondirano. Hiša in gospodarsko poslopje zidano, z opeko krito, se zaradi smrti ugodno proda. Vprašanja naj se naslovijo na upravniStvu »Štajerca.* •MM»a Iščem 530 prostor kot učenec v kaki trgovini. Imam dobra Šolska spričevala in sem zmožen nemškega in slovenskega jezika. Daljša pojasnila daje Jnrij Petrovič v Sta-nošini. p. Podlehoik pri Ptuju. Malo posestvo z dobrimi dohodki v Bačkovi Štev. 32 pri Sv. Ben?dik-u v Slov. Gor. je na prodaj. Meri 3 orale, njive, lep saduno.mik, rodoviten vinograd (letošnja bratva 11 hI vina), nekaj gozda, vse v lepi solnčni legi. Kupec lahko ima na posestvu 2 kravi, 4 svinje. Poslopje je večinoma zidano; vse se proda v dobrem stanu zaradi oddaljenosti sedajiiega lastnika za 15"0 gld. 3a odgovor se mora pridja'i znamka (rrarka). A ko kupec hoče, prepusti mu tudi prodajalec nekaj gospodarskega orodja in hiSn^ sprave Martin Wabu\ L. K, Comp, Kiiliarh. 542 Kolarski učenec* priden in delaven, se sprejme ob| novem letu pri Franca Perglfsj kolar v Maribora, Milhlgaise 44.1 533 Iščem bV službo kakega paznika, r.*.tarja ali pismonoša na deželi. — Sem oženjeo io 27 let star. Moj naslov pove »Stajerc." Na prodaj posestvo od Ptuja močne '/« ure oddaljeno, 3'/t oralov zemlje, 2 njivi, gozd,! hiša z 2 sobama, 1 kuhinja, fclef.i gospodarsko poslopje, obstoječe iz hleva za 4 krave, 4 svinjski hlevi, Skedenj, listjak, kolarnica, 2 pokri'a prostora za les, studenec pri hiši, pri hiši trta, sadu-nosnik, lepa paša za krave vse po ceni. Na«lov pove upravniStvo »Štajerca." 547 XXXXXXXXXX Salvadoi Perl. . >ortorie ta rjuh 540 C »aceg» Oženjen hlapec, za konje, kojega žena bi opravljala slažbo svinjske . ^J dekle, se takoj vsprejme pri grajščini Dornava » »* (Dornan) pri Moškanjcih. Prednost ima ta, ki nima otrok. 13 val< 50 pq c. . i Ija. naj: 0| tan istc i P iko in 09 i Li av se morajo skrbno varovali pred vsako nesnago, ser «e po tej lahko vsaka tudi najmanjSa rana razvije v želu* hudo, težko ozdravljivo rano. Ze 40 let se je kkazalo merilno vlačno mazilo, tako imenovano prašku domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To vzdržuje rape Čiste, obvaruje iste, olajšuje vnetje in bolečine hladi in pospeSuje ^celjenje. jW RazpoSilja se vsak dan. ~VB *Sš*!3Š&S*!!^ Proti predplačilu K 3'16 se pošljejo 4 pusirc, ^^vjgfcp?^ proti K 460 pa 6 puSic. Ena pušica velja S5§§?* 70 vinarjev. Vsi deli embalaže imajo zakonito deponovanojvarstveno znamko. Glavna zaloga B. FRAGNER, c. in te dobavitelj "* lekarna „pri črnem orlu" Praga, Mala strana, ogel Nerudove ulice št. 203. Zaloga v vseh lekarnah Acstrv-Offrreke. V 1'tnjti še dobiva v Irkami t/. Iff. Itehrltntk- htfM w Somatose eleznata mesna beljakovina najodličnejše, tek zbu- KJjoce in živce oživljajoče krepilno sredstvo za ble- Ulične. Železnata Somatose obstoji iz Somatose z 2% železa v organični zvezi. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. rr a 830 2iT©.j"bološa fesiTra, 432 I dobrim izvrstnim okusom, se dobi le pri nas po naslednjih cenah in sicef loco Pola. Jata ...... kila 2 „ fiO . fclvador, najfinejša kila 2 K 28 v Kri...... ?»rtorico I. . . . 11. . . 2 „ 60 .. • 2 .60. 2 „80 Ceylon I..... H Perl I. . . Mocca L..... R. Kandolin trgovina z kavo? in vinom PciU rt«tra\ » 3 »2°» Pravo domače platno rjuhe in perilo priporočava po sledečih cenah: Cela sešita (rjuha) za posteljo 2 ali 2'/, metra dolga, velja samo 1 gold. 20 kr. — Najfinejša seiita rjuha iz tenkega domaČega platna 2 m dolga, velja samo 1 gld. 50 kr. To domač« platno se tudi prodaja na metre in sicer velja, čeprav It platno IGO cm iiroko, meter samo 75 krajcarjev. — Domače platno jKrosoke" velja meter 20 ali 25 kr., za obleko meter 28 do 36 kr. Vzorci (muatre) se tudi vpofljejo pa zahtevo. Brata Slawitsch 265 trgovca v Ptuju, Florianski trg. mmmmmmmmmm Stroji za napravljanje rezi & patentovani tečaji na valjarje, ki se sami mažejo, s prav lahkim tekom in prihranitvijo moči do približno 451 40%. Stroji za rezanje repe in krompirja, mlini za naprav-Ijanje šrota, za mečkanje sadja, stroji za parenje krme, prenosljive štedilne peči s kotlom z emajuranimi in i eemajliranimi vložnimi kotli, stoječi ali pa taki, ki sa dajo prevažati, za kuhanje ali parenje krme, krompirja, za mnoga gospodarska in gospodinjska opravila i. t. d., nadalje luščilni stroji za koruzo, čistilni mlini za žito, trijerji, razbiralniki, stiskalnice za seno in slamo, mlatilni stroji, vitali (Gopel), jekleni plugi, valjarji, brane. Najboljši sejalni stroji Agricola (zistem na tiralna kolesa) z najlahkejšo rabo, z menjalnimi kolesi za vsako seme, za breg, kakor za ravnino. Samotvome patentovane škropilne priprave za pokonče vanje različnih škodljivih rastlin škodovalcev na sadnih drevesih in za zatiranje peronospore izdelujejo in razpošiljajo v najnovejši odlikovani konstrukciji Ph. Mayfarth & Co. tovarna gospodarstvenih strojev, livarna železa in fužine na par Dunaj, II I. Taborstrasse 71. llustrovani katalogi zastonj in franko. Zastopniki in prekupci se iščejo. Popolno prepričanje da sta lekarnarja ^Thierryja balzam in centifolij-sko mazilo 2M nedosežno uspešno sredstvo za vse notranje bolezni, influenco, katar, krč in vnetje vseh vrst, telesno slabost, motenje prebave, sa rane, bule in poškodbe. Pri naročbi balzama ali pa na željo posebej se pofilje zastonj knjižica s tisoči originalnih zahvalnih pisem kot domači svetovalec 12 majhnih ali t tocjnatib *t«klcnlc balzama s H, »v majhnih ali 30 dooinatlb steklenic 15 K* — 2 lončka centifolijskega mazila 3*60 K franko z zabojčkom. Naalov: lekarnar J!, tbimv O Pregradi pri Rogatcu. Ponarejalce pre-naredb bom sodno zasledoval. Nagrobne vence (Grabkranze) jako fino izdelane po 6, 8 ali 10 kron, kakor tudi venčne trakove (Kranzschleifen) z napisom ali brez napisa imata v obilnej zalogi 475 Brata Slawitsch v Ptuju. 14 Sadje IXjajt I t en ca o 3 Čaj (tee) rum — Zaloga piva iz Šteinfclda. Vsakovrstne mirenalne vode. ■ ii ii i Rit moka sladkor, kava Vsakovrstna semena, za katera se jamči, da se bodejo izklila. kakor semena za zelenjavo, za cveti) ice, vsakovrstna vrtna semena, semena za polje in travnike priporoča po najnižjih cenah JOS. KASIMIR zaloga špecerijskega materijalnega blagain semen v Ptuju zraven »Štajerca." Ravno t am se kupujejo tudi sveža (frišna) jajca, surovo maslo (puter), sir, vrhje, sploh vsakovrstni deželni pridelki in se plačujejo za nje najvišje dnevne cene. 141 Portland-cement, ter karbolinejum, rafija, gumi, vitriol, žveplo ■s o Eg- m Milo, sveče, soda Anierikanske Red Star Line, Antwerpen v Ameriko. Prve vrste p ar obrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Filadelphljo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladjiji. — Nizke vozne cene. Pojasnila daje: Red Star Line, 20, Wiedener Gurtel, naDunaji Ji Franc Dolenc, konc. agent v LtabHanf, Kolodvorske ulice itev. 41. «37 Lovske puške vseh sistemov, znani najboljši izdelki, najvestnejše pre-skušene, priporoča Peter Wernig ces kr. dvorni puškar v Borovljah na Koroškem (Ferlach, Karnten). 8 Ceniki se dopošljejo zastesj in poštnine prueto. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše pestavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi itd. po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. M in sicer koreničjake in cep Ijene trte, najlepše rastline;] prodaja po najnižjih cenah R. F. WIBMER, PTUJ. ••^•••»••••••••••eotai B Živinski sejmi v Mariboru. V Mariboru se vriita na v nalatt za to odločenem prostora (Melling) vsaki mesec po dva živinska sejma. Prvi vsako drugo sredo in drugi vsako četrto sredo t mesecu. Prodajalci in kupci se vabijo k obiska teh sejmov. #1 ~ Vsakovrstno prekajeno (zelhano) -I meso, najfinejše klobase, j| vedmo sveže (frišno) blago, priporoma po naj- žji ceni l J. Luttenberger, \ mesar v Ptuja, C Zunanja naročila« odpravijo se 1 ~ vestno in hitro! 3« ; Za zimski ča$! Našim cenjenim odjemalcem priporočava na§o bogato zalogo zimskega blaga po priznano nizkih cenah. Najina glavna štacnna je na florijanskem trga, podružnica pa pri dravskem mostu (Wagplatz). K obilnemu obisku vabita ■I L:. BRATA SLAWITSCH, trgovca v Ptuju. iSMMMMMMI *>■ ip- le, ah J. u in ser, Ptuj, veleposestnik vinogradov, trgovec z vinom in žganjarnica, Priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnega žganja, kakor tropinovec, slivovko, droženko, brinjovec in vsakovrstno rosoglijo. Pri moji novi žganjarnici v hramn tik moje prodajalnice žganja lahko postavijo cenjeni odjemalci svoje voze. Ako se primeroma dovolj veliko knpi, sem pripravljen, povrniti tndi stroške mitnice (mante). Pismena naročila se vestno in točno izvršujejo. Vzorci (muštri) so vsak čas na razpolago. 287 Kdor potrebuje vino, temu priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnih vin. I A\ 1I15Q0J 3Mič£"$£R~Ž0ffi M £ ft kn Brez uka prinese veselje in i voHncf *"vsako obitelj (familijb) Colunibia-kitara ^ lilUUot citre, velikost 49><35< cm in imajo 41 strun, i 5 akordov in se znajo z pomočjo podiozljivih not takoj od vsakogar igrati. Babi se jih že več, kakor 100.000. Dobiva se samo direktno od moje tvrdke. Cena: kompletne z šolo in celo pripravo gld. 5.50. Note, komad 10 kr. Akord-citre v vsaki ka-kovosli komad gld. 150, 2*25, 3.—, 350, 4*— in vee. Noben riziko. ker je zamena dovoljena, ali se denar vrne. Pošilja se proti poštnem povzetja od „Erzgebirgische Musikwaren-Versandkaus Hanns Konred v Mostu (Brtix) št. 876 (na Češkem) Velik ilustrovani cenik zastonj in franku. 520 = Amerikanske trte. 501 Lepo in zdravo btago in sicer 1000 komadov cepljenih trfov prve verste velja 120, druge vrste 60 K. Divje trte in sicer rezniki veljajo 5, 6 do 7 kron. Koreničjaki veljajo 10, 18 do 25 kron. — Naročila naj se vpošljejo pod „G. M." na upravništvo , Štajerca." Ant Strasser n posestnik umetnega mlina v Gornji Polskavi - 'Imenovani bil je več let nadmlinar pri g. dr. Reiser-ju v Pekrah pri I Mariboru.) Ako se zamelje 100 kil pšenice, treba je plačati 60 krajcarjev 1 ravno tako za vsako drugo žito. 508 &0 ih L5 V ptujskem mestnem soparno kopališču se dobijo odsihmal kopele 8 hlaponom po sledečih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri popoldan !n vsako nedeljo in vsak praznik ob Ml. uri predpoldan za 60 vin. (30 krajcarjev). 878 Vodstvo ptujskega mestnega kopališča. (Pettauer ___________Badeanstalt).___ ----------------------------t------------m-"-----------------------Zii Lepa vila oU pri Mariboru, z 6 sobami, prj.lajalnico, kjer se že več let prodaja. Vila primerna je tudi za pekarijo ali gostilno. Poleg sta 2 vrta in 1 njiva. Vse se takoj proda ali z .kaksuim mlinom zameni. — Vpraša se pri g. Srarečmk, posestnik, Xovaves (Sfeudorf) pri Maribora. rodajalka, ki je vešCa nemščine in slovenščine, se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom. — Več pove Anton Rinnhofer, trgovec, ________________Leoben. ^7 nomidana, dvonadstropna bi$a 0 Ptuj«, gosposke ulice štev. 32, nasproti deželni gimnaziji, se po prav ugodnimi pogoji proda. — Istotako se proda tudi jjMT vila ~*9W 2 dvema izbama in kuhinjo. — Več pove: Misera, stavbinski mojster v Mariboru, Wildenrainerstrasse štev. 12. 50* 16 5©oo goldinarjev plačila za take, ki hočejo dobiti takoj brke aii pa. ki imajo plešo ni boljšega sredstva kakor je pravi danski „Mos Balsam." „Mo8 Balsam- pov^roCi. da dob« vsak takoj in sicer v teku 8 dneh brke in da mu začnejo rasti zopet izgubljeni lasovje. Zakaj od modeme znanosti je dokazano, da „Mos Balsam" upliva lato na lasne bu5ke, da povzroči uže v 8 do 14 dneh bujno rast lasov ali pa brk. Da to sredstvo ni nikakor škodljivo, za to se jamči. Ako to ni res, plačamo mi 628 5000 goldinarjev gotovega denarja vsakemu tistemu, kateri nima brk, kateri ima plešo aH pa redke lase in kateri je rabil tekom 6 tednov brez uspeha „Mos Balsam/ Opomba: Mi smo edina firma, ka-teri je mogoče enako jamčiti. Na razpolago so opisi in priporočila zdravnikov. Pred ponarejavalci se nujno svari. „Kar se tiče mojih poskusov % „Mos-Balsamu~om usojnm si Vam poročati, da sem s tem balzamom popolnoma zadovoljen. 2e po preteku S. dnevov pokazala se y očitna rast brk sicer mehkih in ja^ne barve, toda jako krepkih. Po preteku dveh tednov dobile so brke svojo naravno barvo in potem še le pokazal se je prav o2i-vidno izvrsten uphv Vašega balzama. Zahvale vaje Vas bilježim J. C. Dr. Tverg, Kopenhagen. Jaz podpisana smelo piporočnm vsakomur pravi danski „Mos-Balsamu kot zanesljivo, neškodljivo sredstvo, katero povzroči zopet rast lasov Meni so izpadali delj časa lasje tako, da sem dobila tu in tam na glavi popolnoma gola mesta. Ko pa sem rabila »Mos Balsam" začeli so mi rasti že po preteku 3 tednov zopet lasje in so postali gosti in težki. Gdč- M. C. Andersen, Uy; Vestergarde o, Kopenhagen. 1 zebojček „Mos Balsam" velja o goldinarjev. Zamota se presledno (diskretno). Razpošilja se, ako se pošlje denar v naprej ali pa po poštnem povzetju. (Nachnahme). Pisati je treba na največjo specijalno trgovino sveta Mos-Magasinet, Copenhagen 370. Danemark. Dopisnice (kartej je treba frankovati z znamko (marko) po 10 vinarjev, pisma z znamko po 25 vinarjev. Brata Slawitsch v Ptuju 106 priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A .... 70 K — h Singer Medium . .90 „ — „ Singer Titania . 120 „ — „ Ringschifchen . 140 „ — „ Ringschifchen za krojače......180 „ — „ Minerva A............100 „ — „ Minerva C za krojače in čevljarje . . 160 n — „ Howe C za krojače in čevljarje ... 90 n — „ Cylinder Elastik za čevljarje .... 180 n — n Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine cene bo nižje kakor povsodi in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. ioe Dva močna pekovska učenca sprejme Jožef Berlinger, pekovski mojster pri Sv. Martina blizu Vur- berga. Taki učenci, ki so se že učili v tej stroki, imajo prednost in dobe tudi tedensko plačilo. 4'J6 MM Svinjske kože, konjske kože, telečje kože, goveje kože, zajčje kože, potem kože od kunie, kože od lisic, kože od dihurjev in kože od vider kupuje S. FRIEDRICH, Ptuj, poštne ulice štev. 4. ** B^T Plačuje za imenovane kože višje cene, kakor kdo drugi, Št. 40734 II W67 Štajerski deželni odbor je sklenil prirediti v svrho temeljite izobrazbe viničarjev v gojitvi amerikanskih trt, v oskrbovanju dervesnic in v napravi sadunosnikov ter njih obdelovanju tudi v letu 1906 po eden viničarski tečaj in sicer na: 1. deželni sadje in vinorejski Soli v Mariboru, 2. » viničarski Soli v Silberbergu pri Leibnici, 3. » » »v Ljutomeru, 4. » » > v Gornji Radgoni in h. na deželni osrednji Irsnici na Spodjem Bregu pri Ptuju. Ti tečaji se pričnejo s 14. febrnvarjem in končajo s 1. decembrom 1905. V Mariboru se sprejme v letu 1906 14, v Ljutomeru 12, v Gornji Radgoni 16, v Leibnici 24 in na Spodnjem Bregu pri Ptuju 20 posestniških in viničarskih sinov. Ti le dobijo na imenovanih zavodih prosto stanovanje, popolnič hrano, povrhu pa še 8 kron mesečne plače. Izobrazba na teh tečajih je v prvi vrsti praktična in le toliko teoretična, kolikor to osnovni delavci in samostojni viničarji neobhodno potrebujejo. Po sklepu tečaja se vsakemu udeležencu glede njegovih zmožnosti izroči spričevalo. V svrho sprejema v enega ali druzega teh tečajev, ima* jo prosilci svoje koleka proste prošnje najpozneje do 1. janu-varja 1906 deželnemu odboru predložiti. V teh prošnjah se mora izrecno pripomniti, v katero zgoraj imenovanih viničarskih šol želi prosilec vstopiti in priložili se ima prošnjam: 1. Potrdilo, da je prosilec dovršil 16. leto svoje starosti. 2. spričevalo o nravnosti (obnašanju), potrjeno od župnijskega urada, 3. zdravstveno spričevalo; da je prosilec brez vsake nalezljive bolezni in 4. odpustno spričevalo ljudske Šole. Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, da bojo od 15\ februarja do i. decembra 1906 neprenehoma v šoli ostali ter se vsem njih izobrazbo pospevajočim odredbam deželnih strokovnjakih organov podvrgli. V Gradcu, dne 3. novembra 1905. 486 Od,štajerskega deželnega odbora. Izdajatelj in odgovorni urednik; Maks Hcller. Tisk; W. Blanke v Ptuju.