Št. 86.
V Gorici, dne 28. oktobra 1898.
Tečstf XXVIII.
Izhaja dvakrat na teden t Štirih izdanjlh, in siser: vsak torek in petek, /jutranje izdanje opoldne, večerno izdanje pa ob 5. ari popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
Vse leto.......gld. K-—
pol leta . . „......»   3-—
četrt leta . . -, .¦ . . *r%'-4T-50 •-•--Posamične številke stanejo 6 kr. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici Siv. '.) v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do J 2. ure. Na naročila brez doposlnne naročnine se ne ozirate*.
»PRIMOREC« izhaja neodvisna^ <SoCe» tri]jrat mesečno in stane vse leto gld. 1-20.
«Soča» in »Primorec* so prodajata v Gorici v to-bakarni Sehwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v !Wn v tobakami Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
(Večerno izdanje).
Uredništvo In odpravnlStvo
se nahaja v Gosposki ulici St 9 v Gorici v 3X nadstr.
zaaej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11.
do 12. ure predpoldne.
»opisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le npravništvu.                                             f    j j.   »
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo.                   _____
Oglasi in poslanice s<j računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Tečkrat po pogodbi. -Večje črke po prostoru.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
„Goriška Tiskarna« A. GahrSček tiska in zalaga razen »Soče, in 4Primorca* 3e »Slovansko knjižnico*, katera izhaja mesefno v snopičih obsežnih 5 do 0 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «81ov. knjižnici« se računijo po 20 kr. petit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog" in narod!
c-Gor. Tiskarna* A. Gabrščck (odgov. Iv. Mcljavec) tiska in zal.
V Gorici, dne 27. oktobra 1898. Letos živimo v samih »položajih". Danes se nekaj zatrjuje, kar se jutri preklice, govori se o velikanskem preobratu v naši državi in zopet se čuje glas, da ostane Se na dalje vse pri starem. Nemci in Italijani bi radi Se naprej gospodarili, kakor so doslej, dočint bi bili slovanski narodi, izvzemši Poljake, tlačeni, kakor so bili do današnjega dne. Ali ti so se dvignili na površje, in vlada ima ž njimi računati. Res, težavno stališče ima vlada, zadovoljiti vse narode tako, da bi ponehala tista občna nezadovoljnost, katera je sedaj po celi državi, Slovani so se otresli svoje zgodovinske potrpežljivosti ter zahtevajo pravic, katere so jim sicer že zdavna zajamčene po zakonih, ali katerih so bili do sedaj deležni le v mali meri, med tem ko so Nemci in Italijani uživali in še uživajo, kar so hoteli in kar hočejo. Nezadovoljnost je splošna. Nemci in Italijani so nezadovoljni, ker uvidevajo, da utegnejo prili ob svojo prevlado, ako vlada uslreže zahtevam slovanskih narodov, po katerih bi bili ti jednaki v vsakem pogledu z dosedanjimi gospodarji, Nemci in Italijani. Da so pa slovanski narodi nezadovoljni s svojim dosedanjim položajem, to mora razvideti in unieti vsakdo, komur je kaj do resnice in pravice. Ministerski predsednik, grof Tluin, se trudi, spraviti narode v nekako zadovoljivo razmerje, ali to gre težko, ker se vsi poskusi razbijejo oh nemško obstrukcijo. Obslrukcijonisti sicer ne divjajo in ne razsajajo tako, kakor so poprej, ali sedaj govore dolge govore, da državni zbor ne more nikamor naprej. Mesec dnij že zboruje, ali nič prav posebnega se še ni dognalo v njem. Še vedno ne vemo prav jasno, pri čem da smo. četudi bi se dalo sodili po dogodkih zadnjih dnij, da je desnica skozi in skozi solidarna ter je s tem utrjena večina, ki bo delala v prilog Thuno-vemn ministerstvu. Stališče desnice se je utrdilo z izjavo »Slovanske kr&ansko-narodnc zveze", da bode ista v nagodbenem odseku glasovala za prehod v podrobno razpravo. Bazni klubi desnice hO ta sklep z veseljem pozdravili. S tem seveda se desnica gotovo ni udala vladi na milost in nemilost, marveč združena in ojačena bo lažje sklepala na-godbo, kakoršna bo ugodnejša za Avstrijo. Ta sklep   »Slov.   kršč. nar.  zveze" je poslc-
Roma* U _mv Xrlihiwvlh.
ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK WALLACE
Poslov. Podravskl.
(Drugi   zvezek).
(Dalje).
ŠESTA KNJIGA.
Obe ženski, prislonivši se h goli steni, sta sedeli pri tem predoru. Koliko ur sta že prebili tako, gledajoči ta prod svetlobe ter črpajoči nadejo rešitve v tem slabotnem žarku! On je njima napovedoval dan in, kadar je izginil, sla vedeli, da je legla na zemljo temna noč — nikjer tako gosta in dolga kakor tukaj.
Skozi to špranjo, kakor skozi široka kraljeva vrata, so odhajale njune misli v daljni svet; drvile so po tem svetu misli jedne — za sinom, a misli druge za bratom. Iskale so ga po morju, kopnem in otokih....
Danes se nahaja v tem le mestu, jutri v drugem, a povsod samu mimogrede in kakor midve čakavi nanj, tako tudi on naju išče po vsej zemlji. Dokler jo on živ, dotlej je še nekdo, ki -se naju spominja; in dokler se on spominja, je še nadeja.
dica posvetovanj iste z ministerskim predsednikom. Odgovor jo baje deloma ugoden, deloma neugoden. Zatrjujejo, da je vlada v mnogih vprašanjih ugodila zahtevam zveze, v nekaterih pa, da se za sedaj še ni mogla pozitivno izreči. Priznavajo pa dobro in resno voljo sedanje vlad«,', storiti glede na zahteve zveze vse ono, kar je mogoče ob obstoječih razmerah.
Koliko od takih in jednakih poročil se uresniči, o tem nas pouči prihodujost, rečemo pa, da po dosedanjih britkih skušnjah z raznimi pogajanji in obljubami od strani vlade ne moremo pričakovati nikakega posebnega preobrata v prilog nam. — Veselilo nas pa bo, če se tista ,dobra in resna volja" sedanje vlade obdrži tud' -:.kral, kadar se vlada izkoplje iz sedanjih zamotanih razmer s pomočjo onih, katerim velja ta .dobra in resna volja*. — Ali pojde potem po starem dalje, ali »volja" uresniči potem vse zahteve naše V !
Državni zbor je bil sklican radi tega, da se dožene v njem nagodba .; Ogersko po rednem parlamentarnem potu.
Govorilo in pisalo se je, tla preneha bili naša državna velevlust, če se nagodba ne bi dala dognati, ker bi potem prestala zveza z Ogersko, na drugi strani pa je vlada izjavljala, tla je pripravljena na vse slučaje, tudi na slučaj, če bi se nagodba ne dognala potom parlamenta, ker bi se zgodilo to lahko s g 14. in s posebnimi cesarskimi narod-baini. —
O nagodbi se čujejo v državnem zboru razliti);   mnenja.
Po.„ Vi poslanec dr. K o 1 i s c h o r je rekel, da po' ški klub je za nagodbo iz po-litiških in g« spodarskih ozirov. Ne strinja pa se s carinsko zvezo z Ogersko, ker bi ista obteževala pogodbe z drugimi državami. Veseli ga, da se finančni minister odreka delu užitninskih davkov in končno je rekel, da se s kvotnim vprašanjem ne sme zadrževati nagodba.
Poslanec Zed\vitz (nem. velepos.) je zatrjeval, da je sedanja nagodba boljša, kakor se govori o njej. Bilo bi sicer bolje, da se spremene marsikatere določbe v korist Avstriji, ali žal, nemogoče je ostati pri vseh zahtevah, ki bi bile ugodne za nas, da bi so pri tem ne  delalo   proti   državnopravnemu   stališču
To sta si ponavljali vzajemno. In čakali sta.
V svitlobi slabega žarka ju vidimo sedaj, kako se stiskata druga k drugi. Obe sta nagi. V naših očeb ju zakriva, kakor kraljevi škrlal, velikost trpljenja.
Kako močno sta se spremenili! Niso bila to samo leta, ki so pritisnila na nju lak pečat Mati je bila nekdaj zala ženska, hči — zalo dekle: sedaj bi celo Juda strepetal, ko bi ju zagledal. Lase imata dolge, zamotane in nekako čudno bele. Obe nehote vzbujata v človeku odpor. Nemara se muke gladu in žeje tako odbijajo na njunih licih. Od včeraj, ko so izpustili iz sosedne celice slepega njunega služabnika, nista še imeli ničesar v ustih.
Tirza se slokaje stiska k materi.
»Bodi mirno, moje dete, oni pridejo — oni morajo priti", pravi izraelska žena. »Bog je dober! Saj kolikokrat so zadonele trombe nad svetiščem, nisve nikdar pozabili doprinesti Mu svoje molitve. Glej, svetloba je še tako jasna; solnce mora biti Se visoko na nebu. Treba samo paziti, kedaj kdo pride. Ne izgubljaj vi nadoje. Bog je dober."
Tako je govorila mati, in njene besede so pomirjale Tirzo.
Komnj osem let so je pridružilo k onim
napram Ogerski. V novi carinski in trgovinski zvezi se nahaja cela vrsta prednostij, in zato zavrača mnenje nekaterih, da bi bilo za Avstrijo bolje, ako se odpravi carinska in trgovinska zveza ter omeji carina. Glede na užitninske davke je največja težava odstranjena, ker je finančni minister opustil davek na pivo in žganje.
Poslanec Vahnjanin (Slov. kršč. nar. zv.) se je izrekel za lo, da se v interesu države obdrži območje carinske in trgo-vir.ske zveze, zahteval pa je, naj se preosnuje trgovinska in obrtnijska politika v Avstriji. Poslanec Gross je povdarjal, da so so govorniki večine izrekli le pogojno za vsprejem nagodbe. On je proti temu, da bi po novi nagodbi imele poboljške pivovarne in tovarne sladkorja, združene z veleposeslvi. Vlada naj bi se bila odrekla povišanju davka na sladkor, mesto onemu na žganje. Da se je vlada odpovedala davku na pivo in žganje, lo kažo pomanjkanje vsakega finančnega načrta v tem pogleln. Najvažnejšega pogoja, riu bi se lalo brzo razpravljali o predlogah nove nagodbe, povišanja kvote za Ogersko, ni izpolnila.
(leski poslanec K a it a n je izjavil, da bodo slovanski člani odseka nagodbo vestno presojali, pred vsem pa se mora zvišati ogerska kvota.
Kaj pa porečejo k lomu zopet Ogri, ki se tako branijo vsakemu povišku?!
Tako torej še ni mogoče niti približno povedali, kaka bo tista nagodba, ki bo sprejela, če sploh še do lega pride v tekočem letu! —
Res je, da kaže položaj, da bi se utegnilo v marsikaterem pogledu obrniti na bolje in bi se dala tudi dognati nagodba, toda obslrukcija je še tukaj, in če jo sodimo po njeni dosedanji zgodovini, bi skoro rekli, da strmoglavi državni zbor. Kdo ve, kaj se more še zgodili, saj vemo, kako se hitro menja vse pri nas!
Vse pa nas uči, da vsled do skrajnosti zamotanih razmer Slovanom v Avstriji ne vzide še tako hnalu sonce ravnopravnosti. Še je tema in po tej temi bomo tavali tudi še dalje. Kdo ve, kako dolgo S Kdo ve, kedaj napoči dan, ki prinese Slovanom v Avstriji pravic in ravnopravnosti?!
Ostaja nam pač upanje in upali smemo ti m   bolj,   ker  vidimo,  da  so slovanski po-
trinajstim, katere je štela, ko smo jo zadnjič videli, toda navzlic temu je bila sedaj že dorasla ženska.
»Potrudim se, biti pogumna, o mati!" je dejala, dušeča stokanje. »Živeli hočem radi tebe, moja najdražja, radi Jud«. Kje je on sedaj? Ali naju najde kedaj?"
Njun glas je zvenel nekako ostro, ter bil zmožen, zbosli človeško uho.
»Sanjalo se mi je o njem", je odvrnila mati, pritiskajoča Tirzo še močneje v svoje krilo. »Videla sem ga tako razločno, kakor vidim tebe. Treba nama je verjeti sanjam. Tudi naši očetje so vanje verovali. Gospod je govoril ž njimi cesto v sanjah. Evo, sanjalo so mi je, da sve stali obe pred zalimi vratmi v ženskem stebričju, v svetišču. Dokaj žensk je bilo tam pri nama. In prišel je on, obstal pred vralmi ter so oziral naokrog. Oziral se je po vrsti na lo in na ono — pregledal je vse ženske. Srce mi je močno udarilo. Videla sem, da išče naju. Z razprostrtimi rokami som stekla k njemu, kličoča: »Tu sem jaz, lu sve obe!" On me jo slišal in videl, toda obrnil se strani ter šol dalje. Ni poznal rodne matere l"
»Ali bi pa bilo drugače, ko bi so srečali ? Močno sva spremenjeni !«
»Da. močno spremenjeni!" odvrne mati, j
slanci vedno bolj solidarni in vzajemni. Morda smemo refil, da zmagamo v tem znamenju,   — če no pride zopet kaj drugega
DOPISI.
fe Št Andro/a. — (Izv. dop.) — Št. Andrežka občina je mnogo po svetu znana po svojih pridelkih in po svojem kmetsko-vrtnarskem delovanju. Znano je tudi, da se pošiljajo njeni pridelki daleč v svet.
Tam dobivajo najlepše zgodnje »špar-gelne", zgodnji krompir in razvnovrslno druge pridelke.
Zato se pa morajo kmetovalci, oziroma vrtnarji, tudi veliko truditi, in so tudi mnogoteri res hvale vredni,
Kar so tiče pa narodnega in gospodarskega pogleda, so pa se daleč za drugimi občinami.
Po vseh občinah goriško okolice so prebivalci bolj zanimajo za narodno idejo in gospodarski napredek, kakor pa v Št. An-drežu.
V  Št. Andrežu se nahajajo trgovci in krčmnrji, ki se no brigajo za blago raznih slovenskih zalog. Večinoma teh trgovcev in krčmarjov se v besedah kažejo prav trdne narodnjake, ali v dejanji pa so popolni nasprotniki narodnih zapovedij. (V tem oziru bi se dalo še mnogo govoriti, ali za sedaj naj se še opusti. Pričakuje se odgovora).
V  gospodarskem pogledu so pa jako zaspani.
Povsod imajo že ustanovljene Rajfeizno-ve posojilnice in hranilnice in živinske zavarovalnice, le v v Št. Andrežu še ne!
Žalostno je, da se za taka prekorislna društva tako malo, ali bolje rečeno, nič ne zanimajo.
če so marsikje tak3 društva potrebna, so tudi v Št. Andrežu jako potrebna; posebno zavarovalnica za govejo živino. V Št. Andrežu se nahaja nad 200 glav goveje živine. In pri tolikem številu so včasih tudi pripeti lahko kaka nezgoda. Pripetilo se je že mnogokrat. Toliko za danes.       Nekdo.
S Št. Vlškcgorc. — (Izv. dop.) — Kar smo dolgo pričakovali, se je zgodilo 20. t. m. — namreč volitev novega občinskega sta-
sklonivši glavo na prsi, da skrije ganutje, »toda mogli bi se mu dati spoznati."
„Mali, jezik me pali in grlo peče! Vode, mati, vsaj kapljico vode mi daj!" jame znovič ječati Tirza.
A odkod naj ona dobi to kapljico vode ? In ona, bivša kneginja Hur, se je obupno ozirala naokrog. Tako pogostoma je že klicala ime Gospodovo, delajoča v tem imenu obljube — ki pa se doslej še niso izpolnile, da se jej sedaj beseda nadeje zdi kot zasmehovanje. Čuti, kako ji vhaja sila življenja, kako se oči pokrivajo s senco smrti, a ob enem z močmi je tudi njena tako krepka vera jela v njej slabeti. A vendar je še hotela dati hčerki tolažbo.
»Potrpljenje, Tirza!" jej šepeta s težavnim glasom. »Potrpljenje. Oni pridejo. Že so blizu!"
Toda, kaj je to? Na njena ušesa dohaja nekak šum. Kaj, ko bi ju motil posluh?Ne? Zares se je razlegal v celici divji krič nemega sojetnika. Tudi Tirza ga je cula. Podpirajo se vzajemno, sta vstali.
»Hvaljen bodi Gospod na veke!" zakliče mati z vnemo prerojene vere in nadeje.
»Hola, kdo je tam?"
Ta klic se je razlegal po pustem zidovju.
A za njim takoj drugi:
rešinstva. Ne bom omenjal vzrokov, vsled katerih smo si želeli korenite spremembe v naši bivši občinski upravi, le to želim povedati, kako so se vrfHe volitve.
Nasproti sta si stali dve stranki: Poljani z večino Trebušanov pod vodstvom č. g. kurata v Dol. Trebuši in Št. Viškogorci združeni s Poličani in veČino Praprotčanov. Č. g. kurat je svoje volilee osebno spremljal k volilni iwzi in početkom hotel, sam narekovati volilcem kandidate, čemur se je pa volilna komisija odločno uprla, zahte-tevajoča, naj vsak volilec sam imenuje ah naznani kandidate, — kar je pomagalo, in — volitve so se do konca vršile v najlepšem redu, kar dokazuje okolnost, da ni bilo nobenegaprotesta ne odstrani volilcev in ne med voliUio komisijo, katera je skozi in skozi složno postopala!
Vspeh volitev pa je bil ta, da so St. Viškogorci z ogromno večino glasov zmagali v vseh treh razredih, ter da je nasprotna stranka, na čelu z že omenjenim č. g. ku-ralom, videča neizogiben propad, zapustila volišče med volilvijo II. razreda.
Cujcmo govoriti, da nameniva propadla stranka vložiti priziv, čeravno nima, kakor mislimo mi, nobenega vzroka v to. Vsi St. Viškogorski občani, in tudi naš č. g. župnik, smo z novoizvoljenimi .starešinami popolnoma zadovoljni, in od njih pričakujemo, da bodo vozili občinski voz po pravem tiru v blagor vee županije, v kar pomozi Bog!
Domače in razne novice.
Imenovanj®. — Računski revident pri višjem deželnem sodišču v Trstu g. Alojzij F u r 1 a n je imenovan računskim svetnikom z naslovom in značajem na dosedanjem mestu.
Dostojanstvo tajnega svetnika je dobil od Njeg. Veličanstva predsednik višjega deželnega sodišča v Trstu g. vitez dr. Eduard K i n d i n g e r.
Smrtna kosa. — Umrl je dne 21. sept. t, 1. v St. Vidu na Koroškem preč. g. Iv. Ev. Obalo, župnik v pokoju, rodom iz Mersina na slov. Beneškem.
Župnikoval je v Pazu, Grimaldi in Novakih v Istri.
V svojej oporoki je volil med drugim »bratovščini lirv. ljudi" v Istri znesek 200 gid., enak znesek je volil tudi družbi sv. Cirila in Metoda za Istro. N. p. v m.!
Koržnjejo se — skoro da Imajo prav! Prve dni tega meseca so dohajali v Gorico novinci, da so jih od tu odpravili k pristojnim polkom. Novinci so prepevali po stari navadi, drugače so se vedli povsem dostojno. Toda peli so slovenski in to je silno dražilo lahonske živce. V seji mestnega starašinstva je interpeloval Kurner vladnega zastopnika (g. dvornega svetnika Bosizia), zakaj ni redarstvo preprečilo petja. Vladni zastopnik je odgovoril: »Si fa quello che si puo" (Storimo, kolikor moremo!) — »Sen-tinella" se norčuje temu odgovoru! Ima prav! Zakaj pa ni odgovoril tako-le: »Novinci so prepevali in še bodo. Gorica se vsied tega še ni podrla in se ne podere v prihodnje. Kdor pa noče poslušati slovenskega petja, naj se preseli iz Gorice daleč proč, radi njegovih živcev redarstvo ne bo preobračalo kozolcev!" — Ako bi bil tako odgovoril, bi se mu ne posmehovali!
Laška omika na slovenskem Travniku. — Krojaški mojster g. P o ve raj si je dal napraviti novo tablo, katero je razobesil nad vratmi. Laške barabe, ki navadno pohajajo po tratoarju po Travniku, uganjajo vsled tega tam svoje neslane burke. Slišijo se žaljenja kakor: moštro d' un ščavo, itd., — kakor pafi znajo — rogajo se kar na glas, da se mora vsakemu pametnemu človeku tako počenjanje zdeti do skrajnosti nesramno.
Čudno, prečudno je to, da redarstvo, ki je tako blizu — le za par korakov, ne vidi takega počenjanja in ne stori nič, da bi se isto odpravilo. Pa kaj hočemo, smo pač v Gorici!!
Toda poglejmo to še z drugega stališča. Vsaka reč ima svojo dobro in svojo slabo stran in tako ima to počenjanje tudi svojo dobro stran. S svojim roganjem opozarjajo laške barabe mimoidoče občinstvo na tvrdko g. Poveraja ter delajo tako zanj nehote — reklamo.
Laško mladino v našem mestu kaj uzorno vzgajajo. V torek popoludne je šel neki 12-letni'slovenski učenec mimo kapucinske cerkve. Za njim pribite trije laški učenci jednake starosti ter ga primejo in zahtevajo, naj kriči »Evviva" ! Slovenski deček tega seveda ni hotel storiti; na to ga je eden udaril močno v obraz, in ko se jim je končno le iztrgal iz rok, so začeli za njim metati kamenje.
Tako se obnaša tista nadepolna »gio-venlu", na katero so naši Italijani tako ponosni !
In kaj bo še Ic ./. teh sinov »avite eolture", kadar odrasejo. -— „Fruh ttbt sich, was Meister werden will".
Izzivanje ali kaj . V nedeljo zvečer je bilo v gostilni grofa Atlemsa v ulici Ascoli več občinstva. K temu prideta še dva domobranska podčastnika z dvema dekletoma. V gostilni je sedel tudi nekdo s harmoniko ter je začel igrati. Na to bi bil rad jeden izmed vojakov začel plesati, kar je pa krčmar zabra-nil. Vojak — podčastnik se je jezil, nekaj mrmral ter potem ostentativno, prav glasno
zakričal:   „Evviva   I tal i a!"   P......o   Dio,
P......a Madonna!
Gostje so so spogledali, večina jih je odšla in potem sla jo tudi vojaka kmalu pobrala.
Vsa reč je naznanjena na vojaškem pristojnem mestu!
Torej, tako daleč srno!! Tisti fanatizem, ki je last izveslnih laških krogov v Pri-morju, sega po tem takem že tako daleč, da niti vojaki nimajo obzira več do države, kateri služijo.
To je žalosten slučaj, pa jako značilen. — In potem druga dva vsklika!! Ne gre nam iz peresa, da bi zapisali tisto besedo, katero imajo nekateri Lahi vedno v ustih in katero pridevajo imenu Božjemu ali pa Matere Božje.
In vendar jo taki ljudje izrekajo kar tako brez vsakega pomisleka in celo v javnem prostoru!
Kam plovemo?
Taki in jednaki izbruhi duševne pro-palosti so skoro na dnevnem redu in zato je pač zadnji čas, da poklicane oblasti kaj store v tem pogledu, da se obrne na bolje. Zadnji čas, ker kdo ve, kaj se utegne zgoditi, ako pojde tako dalje.
„Evviva Italla". — Tako je kričal nekdo — kakor je svoj čas »Soča" poročala — v neki gostilni v ulici Ascoli tik gostilne grofa Altemsa. Vršilo se je nekaj površne preiskave, ali potem je menda vsa reč zaspala.
Ker vemo, kako trdo se dela s Slovenci, vprašamo tem potom javno zopet, kaj je s lislo preiskavo, kaj se je zgodilo z onim, ki
»Kdo pa ste?"
Glas jima je bil tuj, toda vsekako prijeten. Sedaj sta prvič v osmih letih slišali še drugo govorico razun svoje.
Ta prehod od vrat sreče do vrat življenja ki so se zapirala nad njima, je bil tako nagel, tako nepričakovan, da se nista mogli zavesti ter si pojasnili,  kaj se godi ž njima.
Treba pa je bilo čim prej odgovoriti na to radostno vprašanje.
»Izraelska ženska, ki je tu živa pokopana s hčerko! Umiravi! Pomočil"
Takšen odgovor so začuli skozi predor v celici številke V.
»Počakajta, takoj se vrnem!" je priletelo na ušesa dveh nesrečnic.
Glasno sta se zjokali.
Naposled sta bili najdeni! Cez trenutek dospe pomoč. Najdeta svobodo in vse, kar sla izgubili — sina, brata, hišo, bogastvo in stališče. Velika, neizmerna svetloba, ki prodira tudi skozi najožjo špranjo — svetloba nadeje je razsvetila njuno ječo.
Glad, žeja, prikazen smrli so izginile pri njenem blesku.
Nadzornik Gezij je dolgo pripovedoval svojo zadevo, toda naposled jo je končal.
Tribun, ne odlašajoč, se je takoj poprijel dela. Čez malo časa je bil v podzemlju. Naročil je, da se mora podreti zid v vratih.
»Hola! kje sla?" je zaklical glas skozi predor v celici številka V.
se je predrzni!   pri   nas,   v Gorici,   klicati: »Evviva Italia?"
Nič še ne verno, za to čakamo nestrpno odgovora. Ali pride pa odgovor? Ali moramo res zopet premišljevati o »dvojni meri"? Prosimo pojasnila.         Več radovednežev.
Kaj to pomeni ? ~ Poročajo nam: »V dnevih žalosti po umOiii cesarice Elizabete so našli neko jutro v Cervinjanu vse polno veleizdajskih napisov z ogljem po hišniki zidovih, n. pr. W. 11 a i i a, M o r t e alTAustria, W. 1'anarchismo! itd. — O vsem tem niso porečali ne laški ne oficijozni listi, dasi je orožništvo videlo vsak napis in je gotovo izpolnilo svojo dolžnost ter sporočilo vso reč na pristojno mesto. — Tudi so tam zaprli nekega Laha iz Italije, ki je žalil čast pokojne cesarice in tudi cesarja na najdrzneje načine. Obravnava proti njemu je bila danes. — Ali je bila kaka preiskava radi onih napisov, nam ni znano. — In ka-košen preiskovalni aparat se je postavil proti ubogim Slovencem v Batujah!!
Znano nam je tudi od verodostojnih prič, da priprosti Furlani, ki so še vedno lojalni Avstrijci, so po vsej Furlaniji več ali manj razsajali proti znani irredentovsko na-dahnjeni sinjoriji in proti Lahom iz Italije. A!; tam ni bilo »izgredov"!! Kako hitro pa jih najdejo pri Slovencih. — Zopet nam prihaja v spomin tista povest o »dvojni meri". Kanin)Iva razprava. — Te dni se je vršila pri tukajšnji okrožni sodniji jako zanimiva razprava, katero so vsi laški listi, tukajšnji in tržaški, popolnoma zamolčali. Tistega dne namreč, ko je došla v furlansko vas Ve rs a vest, da je našo cesarico umoril zavratno laški anarhist Lucheni, je bila v hiši tamošnjega premožnega posestnika Bal-dassija družina nekega Cossuttija iz Trsta. Ta Gossutti, čegar oče je iz ajdovskega okraja, je sotrudnik zloglasnega glasila tržaškega magistrata »II Piccolo"; a Baldassi je brat onega c. kr. poročnika v reservi Baldassija, kateri je leta 1882. kakor tamošnji župan aretoval Oberdanka, ko je bil ta na poti v Trst, da bi umoril našega cesarja. Omenjenega častnika so pred par leti proglasili irredenlovski listi kot mrtvega, mej tem ko ta še danes živi nekje na Češkem kot c. in kr. stotnik.
Ko se je torej raznesla vest, da je cesarica umorjena, je začela ona družina Baldassija plakati. Ko so omenjeni tržaški lelo-vičarji zaznali, zakaj to plakanje in žalost, so se izrazovali nedostojno o naši vladarski hiši. Cossuttija so zaprli, drugi so pa pobegli v Italijo, mej njimi tudi njegova sestra, ki je baje rekla, da so imeli tudi cesarja umoriti ali da ga bodo umorili. Gossutti je bi! oproščen, zakaj in kako, ne spada sen\
Obravnava je bila pričela ob 5. popoldne in je trajala do G1/«. Pred sodnijoje čakalo na izid mnogo vozov in še več goriških in tržaških zidov. Po oproščenju za-toženca se je ta »Misehpoche" radostno po-ljubovakt in si čestitala ler se nemudoma v Trst odpeljala.
Poročilo tržaškega redarstva p Cossuttiju
je bilo pisano črno v črnem, in vendar........
Naše ljudstvo v deželi je patrijolično skozi in skozi. Svoj patrijotizem je dokazalo že tolikrat in tolikrat v neovržnih dokazih, in letos, dokler ni zadala smrtne rane cesarici zlobna roka laškega anarhista Luchenija, so se vršile pri nas na Goriškem med našim ljudstvom običajne veselice z govori, druga za drugo, v spomin 50 letnice ces. vlad., in ob vsaki taki priliki so se cule patrijotične besede govornikov, katerim je ljudstvo navdušeno pritrjevalo.
In Italijani? Kaj so priredili v proslavo te petdesetletnice? Ali ste kaj slišali o kakih navdušenih govorih itd. ?... Nič in zopet nič!
»Tukaj" je odvrnila od znotraj mati, približavši se k zidu.
In takoj je zaslišala močne udarce nad svojo glavo. Udarci so se ponavljali, sedaj više, pa zopet niže. Kaj, ko bi podirali zid?
»Da, tako je; to je bil odmev velikega kladiva. Delali so predor, skozi kateri bi imela prili do nju — svoboda.
Obe nesrečnici sta uprli svoje oči v steno! Zdelo se U je, da hočeta s svojim pogledom pomagati svojim rešiteljem. Mislili sta, ko bi se v stran obrnili, da bi ti odmevi takoj prenehali ter bi se znovie večna tema zagrnila nad njima.
Roke, ki so delale na drugi strani, so bile močne, gibčne in polne dobre volje.
Udarci so vsaki hip postajali razločnejši.
Padel je jeden sip, za njim drugi, tretji, in vsak odstranjen kamen je zbližal' za jeden korak s svobodo ti dve živo pokopani žrtvi.
Že sta razločno začuli razgovor delavcev!
Nakrat, o nepopisljiva sreča! se je za-bliskala rudeča svetloba baklje. V temi je ona zasvetila kakor rešilna juternica,
»To je on, mati, to je on! Našel nas je naposled!" je klicala Tirza.
»Bog je dober!" je Šepetala mati z drhtečimi ustmi.
V celico je padel velik odlomek zidu, potem še večji, na lo so je zvali! celi sklad kamenja. Vrata so stala odprla. V tem pralni in sipu se je prikazal človek z bakljo v roki.
Za njim se je nekoliko drugih ljudij postavilo v dve vrsti, pustivši prost prehod za tribuna. Rimski dostojnik hoče sani naznaniti osvobojenjV tema nesrečnicama.
Gotovo mu padeta k nogam, pozdravljajoči ga kot rešitelja.
»Ha! Kaj je to ? Oni se skrivata v najdaljši kot podzemlja. Nemara iz bojazni? Ne. To že vemo, da sta nagi — torej vsled sramežljivosti." Tudi ne zgolj  iz sramežljivosti.
Iz teme doletavajo besede brezmejnega obupa. V vsej človeški govorici ni najti tako bolestnih:
»Proč od naju. Nečisti svi! nečisti!"
Baklje so strepetale v rokah delavcev. Vsi so s strahom pogledali drug drugega.
»Nečisti svi! nečisti!" se je ponovi! znovič obupen krič.
S takim krikom je moral oditi od rajskih vrat duh, obsojen v večno temo.
Vdova in mati je izvršila dolžnost in še le sedaj, na odmev lastnih besed, se je vzbudila v njej zavest, da to osvobojenje, o katerem je sanjarila, za katero je tako dolgo molila, katero se je videlo od daleč kot rudeč, 30čnat sad, se je z dotikom njene roke spremenilo v sodomsko jabolko-
Obe, ona in Tirza, sta bili gobavi!
Danes nam je težavno razumeti vso grozo, ki jo obsegajo te besede, toda poglejmo v knjige takratnega zakonika :
Pa vendar, kako se dela pri nas s Slovenci in kako z Italijani!!........
Železnica:  Gorica - Ajdovščina.   —
»Wiener Zeitung" naznanja, da je v to svrho poklicana komisija vzela na znanje poročilo o politiškem obhodu in drugih pripravah glede na železnico: Gorica-Ajdovščina. Dovoljenje za gradenje tira od klm, 2*0 do 13*7 (v Dornbergu) je moralo biti preklicano, ker železniško ministerstvo namerava spremeniti prvotni, načrt na tej progi in tako ostane dovoljenje trž. namestništva v veljavi le od klm. 13*7 do 20.
Iz tega se vidi, da vlada misli resno, zgraditi to železnico ter isto zvezati z drugo, ki bo tekla po Soški dolini, t. j. s preči e I s k o železnico.
O predelski železnici smo prejeli od veščaka še nekaj podatkov, ki so vredni razmišljanja. Objavimo jih radi, ker so stvarni. Dopisnik o »bohinjski železnici" je bil jako zbadljiv, a smo mu vsejedno vstregli; koliko je s tem koristi! stvari, je njegova reč.
Kako se časi hitro menjajo. — Nekoliko dnij je šele od tega, ko je »Slovenec" zahteval na vso silo, naj gredo naši poslanci v opozicijo. V sredo pa je trdil na uvodnem mestu, da jim ne kaže ločiti se od desnice in vlade. — Sicer pa priznavamo radi, da so »Sloveneari* vzbudili s svojo taktiko precej zanimanja za Slovence in so morda pripomogli, da se nam vsaj »o h (j u b I j a j o* drobtinice, če tudi bomo morali na nje naj-bržc čakali, kakor listi lačni osel, ki je tudi čakal, da trava zrasle, a je med tem crknil. — Oprostile, ni prav fina primera, ali, žal, uineslna je!
Preiskave radi dogodkov v Nnbrc-žlui so zaključene in utegne bili glavna razprava prihodnji teden,
„KažIpot" brezplačno dobe vsi gg. naročniki in si. županstva. Dotiskan ho do srede decembra.
Nameravamo pa tudi vezati ga elegantno v platno s prostorom za svinčnik in (>i stra-nij belega papirja za beležnico. Ker je oblika navadnih žepnih koledarjev, bo lo za vsakogar prav priročna knjiga. — Kdor želi dobiti tak »Kažipot", naj pošlje do 15. novem* bra 50 kr.; prodajna cena za ucnaročnike bo I gld. — Badi bi pa vedeli naprej, koliko lakih iztisov naj priredimo, da ne bnmo trpeli škode. Zdaj jo čas, da se vsakdo oglasi, kdor ga hoče imeli.
Iz Cerovegn. — (D r ti š t v e n n t r o-bojnica). — Pišejo nam: »Nafte društvo je že lani sklenilo, da si napravi društveno trobojnico. Da se uresniči ta lepa misel, se je sestavil poseben odbor. Letos, v dobi petdesetletnice, so jo odločilo blagosloviti jo. Ker p;i naše društvo samo iz sebe ne premore toliko troškov, se obračamo do naših rojakov in rodoljubov s posebno okrožnico, naj bi prispevali z blagovoljnim darom druHvu v pomoč, da doseže svoj namen. Odbor za napravo društv. trobojnice".
Občni zbor možke podružnice sv. Cirila in Metoda za Ajdovščino in okolico bode dne 30. t. in. ob i, uri popoldne v dvorani g. Bratine v Ajdovščini. — Dnevni red: 1. Pozdrav načelnikov. 2. Poročilo taj-nikovo. 3. Polaganje računov. 4. Volitov novega odbora. 5. Posamezni nasveli. K obilni udeležbi vabi načelnislvo.
Kaninjc. Poročajo nam: »Dne 23. t. m. je bila*inštalacija našega prečastitega gosp. novega župnika Josip Kosec-a. Kako radostno smo ga sprejeli koj ob nastopu, si »Soeini* čitatelji, katerim je cenj. g. župnik znan, lahko predstavljajo.
»Ti četveri so prišteti k mrtvim: slepi, gobav«, revni in brezdetni."
Tako govori Talmud.
Biti gobav, je pomenjalo: biti mrtvec; kot mrliči so bili taki izgnani iz mest, v katerih so stanovali ljudje; gobavec je smel z najljubljenejšimi in najbližnjimi govoriti samo iz gotove daljave, občevati je smel samo s sebi podobnimi obsojenci; bil je izključen izpod zakona, odpahnen za zmerom izpred vrat svetišča; za obleko je smel imeli samo plahto, usta odpirati samo za lo, da je odganjal od sebe ljudi s kričem: »Nečist! nečist !*
Bivati je smel samo v puščavi, aH v zanemarjenih grobovih, postal je živeča senca, pravcati volkodlak iz Gehenne! budil je gnjus in strah v drugih, a v samem sebi nejevoljo; živel je samo za muko, a vendar ni hotel umreti, dasiravno je v smrti bila jedina rešitev in nadeja.
To je pomenjalo biti gobav.
Nekega dne — ali je mogla vedeti ke-daj, ker se jej je v tej celici zmedel račun časa, — nekega dne je čutila vdova Hura neko opeklino na dlani desne roke; kmalu na to se je prikazal na njej lišaj. Močila ga je '/. vodo, toda namesto, da bi izginil, se je še povečal čimdalje bolj. Iz početka je le malo pozornosli obračala nanj ter skrivala to pred hčerko, toda kmalu so se tudi na Tirzi jele pojavljali podobno prikazni.
(Dalje v prilogi).
Enako in še večje navdušenost je po- i kazalo tuk. ljudstvo ob njega inštalaciji. Iz slehernega obraza je bila Citati zadovoljnost in veselje. Uverjeni smemo trdili, da se lo tudi ohrani, kajti velečustiti je bil doslej vedno mož, o katerem smo dobili le blagu in vesela poročila".
V Sotodnjan so v nedeljo ustanovili odsek veter, društva za Gor. Grad.
Zastavijavnicii in« Ž njo. združena hranilnica,  ustanovljena 'po grofu Thurnu, 1 v Gorici je nam doposlala svoj sklep računa i za leto 1397.
Iz istega posnemamo, da je imela lansko leto »z a s t a v i 1 n i c a" (zakaj ne: za-slavljavnica, kakor se glasi na tvriki?) dohodkov gld. 141.501*97 kr. in hfanttfrica gleh-1.741.224-09 kr. Račun reserve izkazuje skupnega dobička gld. 38.300-IG kr. Plače uradniškega osobja in drugo so znašale gld. 25*528*53 kr., davki in pristojbine pa gld. ;i.430*44 kr. Od dohodkov se razdeli za reveže gld. 15.000, drugo gre za reservni zaklad, ustanovno glavnico in za druge reči, določene v ustanovni listini.
v Iz Štanjela nam pišejo: „G. dopisnik iz »Štanjela« v »Soči« št. 83 vedi dobro, da g. conte se nikakor ni zameril naSemu č. g. dušnemu pastirju, ker mu ni dal bire. Zato je naš g. kurat preplemenitega srca. Pač pa se je slednji zameril g. eonte-ju, ker mu ni pustil v cerkvi ukazovati. Ni-li g. dopisniku znana stvar o cerkveni klopi 'i Odtod izvira nasprotslvo od strani g. conte-ja! (lomu ni hotel g. dopisnik resnice povedati, ko mu je vendar znana? ~~ Trditvi, da je č. g. kurat pobiral mošt brez dovoljenja si. županstva, se oporeka, ker si. isto mu je dovolilo vinsko biro z odi. 23., 9. 98. št. 530 na njegovo prošnjo z 17./9. 98. št. 110, kar je g. dopisnik dne 2. oktobra t. J. lahko sam slišal, ako je bil v cerkvi. Iu dne IG. oktobra t. 1. se je č. g. kurat za biro v' cerkvi ljudstvu prav srčno zahvalil. G. dopisniku bržkone ni po volji ljubezen in sloga, v kateri živi naše ljudstvo s svojim vsestranski delavnim dušnim pastirjem*.
Dobili smo še drug dopis, iz katerega posnemamo to-le:
»Dopisnik »Soče* od 21. oktobra je poviševal in v solnce koval .Slanjclskega omleta in rekel, tla je on velik dobrotnik vasi, da reveže podpira in jih preskrbuje za zimo. HI rasno lepo!!
Nasproti temu moram sledeče povedati v, pojasnilo. G. conte ima za hlapce vedno samo Furlane, in teh navadno po dva ali tri, in še pastirja zraven, da mu opravljajo sami skoraj vse delo. Ce je dal lani nekaterim nekaj živeča, jim je dal zato, da so tiiu kasneje morah delati, ker dandanes je težko dobiti delavcev in so dragi. Ali je to vstni-lenje in podpiranje ali sebičnost ? Če hoče pa Štanjelski dopisnik, katerega ne bi bilo težko določili, res kaj hvaliti, naj hvali, kar je hvale vredno. Če hoče hvaliti koga kot dobrotnika, naj obrne kam drugam svoje oči, in naj pohvali blago, res vsmiljeno in po vsem Krasu poznano družino F. iz Kobdiljn, katera dela drugače, kakor pa conte, o katerem se trdi, da je v srečo ljudstva!!
V* kako korist občine da je, se pač vidi tudi iz neke pravde radi nove ceste pod Štanjelom, katera preti požreti 3 kmetom par stolakov, in o kateri poli se je conte sam izrazil, da mu ni v nobeno korist. Lahko bi •e govoril, v kako srečo in korist občini je conte, govoril bi lahko še o drugih rečeh, a pustimo za danes.
G. dopisniku .Soče* od 21. t. m. pa svetujem, tla naj drugič hvali, kar je res hvale vredno, in naj gleda, da se zopet ne osmeši!!'
Poštne zadeve. — Dobili smo, kakor objavljamo: S 1. prosincem 1899. leta se bodo poštni uradi na deželi deloma reorga-nizovali. Od tedaj se bode namreč vsem poštnim uradom nakazovala mesečna plača naprej; poštarji, kateri sami opravljajo poštno službo, se bodo nastanili z dekretom, tudi njihova plača se bode od t. julija 1B99. naprej za nekaj odstotkov izboljšala. Vsem neeraričnim poštnim uradom bode dovoljen nedeljski in prazniški počitek v toliko, da se bode uradovalo le dopoludne. Nadalje se je priznala vsem poštarjem in poštnim odpravnikom obojega spola jubilejska spominska kolajna.
Te koncesije so le deloma uresničile naše dolgoletne nade. Obžalujemo, da se ni oziralo enako na vse poštne sloje, posebno ft& na one poštarje, kateri vsled svojih zasebnih opravil ne načelujejo osebno svojim postnim uradom, ampak morajo na lastne I roške in lastno odgovornost vzdržavati pre-sku eno poštno osebje, in da se je na uboge poštne odpravitelje, te največje trpine pri poštnem zavodu, popolnoma pozabilo. Ži-loslno!
Gospode poslance toplo prosimo, da slo ; vse možne korake, da se odpomore temu nedostatku; saj imajo gori označeni poštarji in poštni odpravitelji enake, d.., še v'očje dolžnosti, toraj naj so jim pripoznane cnake pravice. "
Rešitev. — G. Drufovki v Miren došli urzojav; pridemo večer pisim, slove pravilno tako-le: pridemo zvečer s P r v i m (t. j. vlakom). E se non ridi........
In če se temu Že ne smeješ,
Kako pač smeh ti sploh umeješ?
Ali pa bi bila mala jezica tu bolj "mestna? Ah, pusti, ta škodi!
Za zimsko sezono. — Opozarjamo, i zlasti ljudi na deželi, da naj se poslužijo I sedaj, kdor potrebuje obleke in drugega | raznega blaga za zimo — pri g. Juriju M o s e t u, slovenskem trgovcu sredi Raštela, I kateri ima vsega takega blaga, dobrega in po zmernih cenah, na razpolaganje.
G. Mose  ima edini dva slovenska napisa na prodajalnici, podpira  naša  narodna prizadevanja in zato zasluži tudi on podpore b*od Slovencev.       «^,  .    ._.,_,
Kdor kaj potrebuje za zimo, torej k njemu!
»Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici"
naznanja si. občinstvu, da bo v torek dne l. nov. pisarna zaprta radi praznika Vseh svetih.
Naznanilo.—Prihodnja številka »Soče« izide — ker bo v torek praznik — v ponedeljek 31. t. m. ob navadnem času.
Današnja priloga prinaša okrožnico naše prezna menile »Trgovsko-obrtne zadruge J v Gorici". Opozarjamo, naj jo vsakdo pazno prečita. Vredna je polne pozornosti slovenskega občinstva! —- Da bi ne ostala jedna stran bela, smo dodali nadaljevanje slove-čega romana .Bon-IIur", ki je jako zanimivo berilo. Ta roman je svetovne slave, in le zadovoljni smemo bili, da ga dobimo tudi Slovenci, — Posebe tiskan izide za novo leto; knjiga bo prav lepa.
Zamorci so priroimili — kakor znano — tekom leta v deželo, da bi pomagali zidati »Šolski dom''. Priznati se mora, da so svojo nalogo dobro izvršili; vendar bi bili lahko še več storili nego so, tla bi bili vsi tako marljivi, kakor je bil Foiiov na Solkanski cesti; nabrali bi bili skoro 3000 gld. A tako marljivega ni bilo med njimi niti približno; zalo pa je vspeh tudi zaostal. Nabrali so do 1. oktobra vsi skupaj pa vendar 571-49 gld. To podajamo čilateljem »Soče« malo sliko njihovega delovanja: Zamorci so nabrali v;
RW. Fonovi gostilni na .solkanski cesti .    73*42'/3 Vugovi      ,        » Mostu (sv. Lucija)    38*95 L>sjakovi   »        » (pri ltajliu) v Gorici .............33i<"»
(v oktobru še)........      G*2'»
(lorjancevi gostilni (AlU-ms) v Gorici .............31*05
Spazzapanovi gostilni »pri Zvezdi* v
Gorici...........    24*25
pri  »Pošli« na Grahovem  ....    23*70 Glcščičevi gostilni  (Kikeriki) v Gorici .............10*04 V,
Itejevi gostilni »pri golobu*' v Goriri 17*77'/.; Ahacovi gostilni pri   »Črnem orlu*
v Gorici...........12*85
Fonovi gostilni v Semeniški ulici .    15*02'/8 Urbančičevi gostilni v Kobaridu .  .    15*20 Plesovi gostilni v Devinu   ....    10*15 pri »Gradu* *• Dol. Vitojbi ....    14* 17
«   Konjedicti v Plavi«h.....12*45
Prinčieevi   gostilni   pod   sodnijo   v
Gorici...........11*90'/g
Ličnovi gostilni v Hihembergu . . 13*— Ulagovi      »       » Kanalu   ....    11*91-
Cerknem...........14*01
Kodermacovi   gostilni   v Sevodnjah    12*02
Legov« gostilni v Kanalu.....13*20
»Goriški tiskarni".........      9*907,
»Goriški čitalnici*.......       5*62'/m
Ani.   Rudinovi   gostilni,   »pri Slovenki* v Mirnem.....,   ,      '.»-25
Garlatijevi gostilni v Kanale  .   ,   .      0*02 Slov. čitalnici v Cerovem   ....      9*61 Vukovi gostilni v Sovodnjah   .   .   .      7*77*/2 brez  ust  v   Mahorčičevi gostilni v
Sežani...........      001
Šola rje vi gostilni v Hiljah .... 5*09 Znidarčičevi gostilni v Renčali . . 7*32 Mervičevi gostilni v Št. Petru . . . 4*90 Kanclerjev! gostiln; v Solkanu . . 0.85 Marušičevi » » » . . 0*00 Mozeličevi « , » . . 4*40 pri »Pošli* —• Podbrdom  ....     4*10
Ročinju............      0*72
bralnem   in   podpornem  društu v
Oseku. .   .   .   ........      305
gostilni gospe šelj v Šlurjah ... 4*10 Tancelovi gostilni v Nabrežini . . 0*53 pri Gasparutu v Rreginjah .... O* — pri Žgorm v Kobaridu odkupljen za 5*01 Bratinovi gostilni v Ajdovščini . . 5* 15 Mojetičevi » „ Prvačini ... 3*13 Miklavičevi » » Kobaridu . . . 5*30 Vodopivčevi  »       » Trstu  ....     5* —
pri Karlulu v Volčah......     5 05
Miklavičevi gostilni v Kanalu . . . 2*80 Ranjen   zamorec   v   društveni  (?)
gostilni...........      0*28
Sedanje vreme jim menda ne ugaja, kajti v novejšem času nabirajo slabeje. Nadejamo se pa, da bodo bolj marljivi po zimi, ko se bodo kurile peči, tedaj se bodo bolje čutili in gotovo doprinesejo ono, kar so sedaj zamudili. Priporočamo pa tudi vsem onim, ki jih imajo v svojem varstvu, da jih spodbujajo na delo, ker društvo »Šolski dom" je sprejelo sedaj poleg skrbij za novo poslopje še skrb za vzdrževanje vseh zavodov, ki so v »Šolskem domu* pod streho, in teh je veliko, kakor nam je »Soča* razložila.
Društveni denarničar namerava vvrstiti zamorce v prihodnji »zlati knjigi" med dobrotnike; ako bi se kateri ponesrečil ter poginil, uvrstil bi njegovo zapuščino med volila in zapuščine. Toda taki slučaji naj se mu dobrovoljno naznanijo.
Izgubljeno ~ najdeno, — Na poti med Mirnom in Gorico je nekdo — najbrže kaka   dama  — izgubil   lepo,   malo   urico,
izdelano v obliki srca. Pripona je pozlačena, kakor tudi krog okoli številk. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi v našem upravništvu.
Najdena je bila urica v torek popoludne.
Na prodaj je posestvo za 8000 gld. blizu Kopra, obstoječe iz gosposkega in gospodarskega poslopja ter 130370 mQ površine. Več v upravništvu.
Listnica. — Gg. v Soči *. Vso reč ima v rokah prevzv. .nadškof in knez. Za javni škandal je še vedno čas, ako ne bo druge pomoči. — Gotovo bo kaka preiskava. Govorite odkrito in brez strahu vso resnico! Ljudstvu bo pomagano brez javnih škandalov!
Radodarni doneski.
Za »Šolski dom":
Društveni blagajnik je prejel: Kotarski gospodje namesto venca na krsto pokojnemu Mons. A. Marušiču gld. 8.
Prejelo upravništvo: Zamorec v sobi »Pralnega društva" v Oseku gld. 1*20. J. Vouk dodal 50 kr. Podmelški pevci nabrali gld. 3*75, da bi zadostili »žaljeni časti*. Preč. g. Blazij Rovk, vikarij v Zapoloku, IV. obrok gld. 10.—G. Savli iz Čepovana je daroval gld. 1, — ker je moral storiti dolgo pot v Gorico na okr. sodnijo, kol priča, kamor so ga pozvali poti globo gld. 10 — in s pretnjo, tla ga dajo pripeljati po ž a n d a r m e r i j i, če ne pride, ker na prvo povabilo, katero mu je bilo dostavljeno p repo z n o, ni mogel priti. — G. J. v K. gld. 3 gld. — Gospa Ana Suda za »Šolski dom*' po gosp. tir. II. Turna gld. 5. — Pri večerji o priliki odhoda č. g. Kristjana Štibilja i/.Volč v Novake zložili gld. 5. — Pri zlati poroki gosp. Frana Pavletiča v Gabrijah se je nabralo med rodoljubnimi gosti 30 gld,' Živeli! --Skupaj gld. 59*45
Razgled po svetu.
(irof Glelspach, višji sodni predsednik, postane najbrže senatni predsednik pri najvišjem sodišču, na njegovo »neslo pa bi prišel višjesodni predsednik v Zadru, Gerlscher, tisti, za katerega časa sov Zatira lako neusmiljeno plenijo časniki. Ta vest se je pa včeraj deinentovala.
»Klovanska krse. narodna zveza" je
izdala komunike, v katerem pravi, da je po daljšem posvetovanju o politiškem položaju sklenila naslednjo resolucijo: 1. Zveza pooblašča svoje klubove člene, kateri so členi nagodbenega odseka, tla glasujejo za prestop v specijalno debato in za volitev doličniU pododsekov; 2. Zveza izjavlja, da ostane v sedanji večini in pričakuje od te, tla bo nje opravičene in nujne zahteve krepko podpirala.
»Stvarni razlogi*. -— V državnem zboru je češki poslanec tir. llerold dokazoval, kako nečuvene predpravice uživa nemška manjšina v državi. Nemci se zavedajo, da je njivova posest silna krivica Slovanom. Vsaki slovanski zahtevi se upirajo in vedno pravijo, da iz stvarnih razlogov. Hofman-VVellenhof je povedal, da so iz stvarnih razlogov proti vseučilišču v Ljubljani, Lccher pravi, da iz stvarnih razlogov nasprotuje nagodbi, tlasi je niti prečita! ni. Tudi pri slovenski gimnaziji v Celju so Nemci rekli, da jej nasprotujejo iz stvarnih razlogov, dočim Čehi trpe v izključno čeških Kral. Vinohradih nemško gimnazijo. Nemška stvarnost je puhla fraza. Govornik je rekel dalje, naj že o Ra-deniju kdo misli kar hoče, imel je veliko in srečno misel, utrditi za boj za nagodbo moč avstrijskega parlamenta z dvema sredslvima, z razširjenjem volilne pravice in sporazum-Ijenjem mej Čehi in Nemci. Kdor trdi, da so Čehi dobili jezikovne naredbe za to, da glasujejo za nagodbo, ta obrekuje Badenija in Čehe na grd način. Velika krivda Badenijeva pa je bila, da jezikovnih naredeb ni razglasil pred državnozborskimi volitvami. Opustil je to, da bi nemški napredni stranki ne škodoval, katere obzirnosti la stranka ni bila vredna. Zaradi tega, ker je češki narod postal deležen majhnega dela svojih pravic, so uprizorili Nemci proti njemu tako strasten, silovit boj, da so morali njegovi zastopniki opustiti vse obzire.
Nemške stranke se baje ločijo. Nemško-iiberalni veleposestniki se ne strinjajo z ob-slrukcijonisti in drugimi strankami na levici ter glasujejo celo z desnico. Nemški nacijo-nalci hočejo izstopiti iz zveze z drugimi nemškimi strankami. Levica gre rakovo pot in tista nemška »gemeinburgschaft* kmalu ne bo vredna piškavega oreha. Za to se pa desnica tem lažja višje dvigne na površje in morda tudi lažje več doseže...
Kot dlcna državnega soeUS&i sta bila mej drugimi izvoljena tudi dr. T o n k 1 i in dr. Suppan. Kako je dobil poslednji glasove slov. in brv. poslancev, kdo to pove?
Slovenski poslanec V. Pfcifer je praznoval dne 25. t. m. 25rlelnico, odkar je državni poslanec. Slovenski poslanci so mu tem povodom priredili slavnosten banket.
" »N. Fr. Presso" je bila prinesla vest, da se je vlada odrekla glasovom Italijanov, ker ni mogoče hkratu zadovoljiti Slovanov in Italijanov. Vlada se baje ne upira več ustanovitvi višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
pač pa povdarja, da bo potreba za to dokaj priprav. Kdo tega ne ve? !
Razgled po slovanskem svetu.
Razprave radi izgredov v Trstn. —
V torek je sedel v Trstu na zatožni klopi 10-Ietni Fortunat Skerk iz Trsta, obtožen radi javnega nasilstva, storjenega z zlobnim poškodovanjem tujega blaga. Dobil je 14 mesecev zapora.
Okrožnico, s katero se poživljajo finančni uradniki za pristop v tečaje, ki se prirede v to svrho, da se naučo slovenščine, je izdal finančni ravnatelj Zimmer-mann v Trstu po nalogu finančnega ministra Kaizla.
»Piccolo* kriči, zatrjevaje, da uradniki v Primorju ne potrebujejo znanja slovenskega jezika. Seveda, zidu je italijanščina nad vse in on ne pripoznava nikoga drugega poleg sebe.
Ukaz je prišel v najskrajnejšem času, radovedni smo le, koliko se v istini prizadeti gospodje nauče našega jezika!
Odbor zavoda sv. Nikolaja v Trstu priredi veliko dramatično predstavo v torek dne 1. novembra 1898. v redutni dvorani gledališča »Polileama RosBelti" s sodelovanjem tamburaškega zbora iz Rojana z govorom in igro. Začetek ob 7 V, uri zvečer Vstopnina za osebo 40 kr. sedeži I. vrste 50 kr. 11. vrste 4-0 kr. III. vrste 20 kr. Ker je koncert v korist zavoda sv. Nikolaja, se predplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Razpored: 1. a) Koračnica iz operete »Jamska Ivanka* tamb. zbor. b) »Moji spomini", venec slovenskih narodnih pesni, tamburaški zbor. 2. Govor, govori g.a K. P. 3. a) »Na planinah«, valček, tamburaški zbor. b) »Kako si krasna*! Hitra polka, tamburaški zbor. 4. Stari Ilija, igrokaz v treh dejanjih.
»La Pcusee Slave" je kaj dobro urejevali list in tudi se no straši povedati marsikatero neljubo resnico, vsled česar ga prav pridno zuplenjajo. Hitro so dobili v Trstu cenzorja, ki zna francoski, in list je izšel sedaj že kar ziporedoina dvakrat v »Socondo edition*! — Tako je no pri nas,..
Deželiiozhorska volitev. — Dno 20. t. m. je bila za mestno skupino Kranj — Školja Loka na Kranjskem doželnozborsku volitev. Izvoljen je bil kandidat narodno stranko g. ravnatelj Š u b i c, kateri je dobil 227 glasov, nasprotni kandidat g. kurat K o b 1 a r je dobil 89 glasov.
Kuga na Dunaju. — Sedaj se zopet ni pripetil nikak slučaj. Bolniki za kugo menda okrevajo, razven jedne ženske, ki jo silno slaba.
Foulaitl - Seicle 65 Kr.
liis 11.3*35 p. M. japanesisehe, ebinesisclio etc. in tlen nou-csleiv Dessins ttnd Favbcn, sovvie sclnvavzc, \vcisse mul farbitfe Honnoberg-Soide von 45 kr. bis, II. 14*05 per Mclcr — in deu motlcmslcn Gewcbcii, Pariteti umi 1'es.sins. An Pri vate povto- iiud sleucrfref las llnus. Mtistcr uingekeiitl. Seitlcii-Fubrikcn O. llenn«bei*g(k. u. k. Hofl.), ^____________ZOPJCH.                           [2]
Sploiiso je priznano pri ..cloJčnih boleznih kot najboljše prebavljivo in odvajalno sredstvo
Gascara Sagrada Malaga vino
iz deželne lekarne «Pri Mariji pomagaj« Ph. Mr. Milan leustek v Ljubljani. 1 vel. stekl. gld. 1-20. — Razpošilja se z obratno pošto.           117, .'17
Vabilo
k občnomu zboru društva za pokroviteljstvo odpuščenih jetnikov v pokneženi grofiji go-risko-gradiščanski.
Ker k puvemu občnemu zboru dne 23. t. m. ni došlo zadostno število članov, obvešča se, da bode dr"gi občni zbor dne 30. t. m. ob 11. uri prcilp. v dvorani št. 24 tuk. c. kr. okrožne sodnije.      Vodstvo.
fW- Svoji k svojim! ~WM
Priporočam veleslavnemu   občinstvu  v Gorici in z dežele svojo lepo urejeno
brivnico
na Travniku štev. 21,  zraven  Paternollijeve knjigarne in loterije. Obljubuje točno in hitro postrežbo, se toplo priporočam udani 68—37                              Anton Pneeij.
Važno za vsakega.
Razprodaja po čudovito nizkih cenah: 1. krasna žepna ura (anker-Remontoir) z niklom gravirana, 3 letna garancija; 1 elegantna verižica k uri z lepim privezkom (pariški sistem, na zahtevanje iz nikla ali pozlačena) • 1 elegantna igla za kravate gospodom iz amerikanske^a zlata double s ponarejenimi briljanti; t par lepih uhanov iz pravega 12 lot srebra, c. kr.puncirahih; 1 par krasnih gumb za zapestnice iz amerikan-skega zlata double s ponarejenimi briljanti; 1 garnitura gumb za srajce in ovratnice iz ame-rikanskega zlata double, 5 komadov. -- Teh 12 krasnih predmetov razpošiljam, dokler obstoji zaloga, proti povzetju ali proti naprej poslani gotovini samo za gld. 2*75 kr. (Le žepna ura je stala prej 5 gld.) Kar ne bi prijalo, se sprejme tekom 8 dnij nazaj.                              254 6-1
E. Holzttr,
ziilbgra m* In drngocenostlj, Kvnkovo, Stradom 18,
Na prodaj je veš Hi izve v našem uprav-
ništvu.
Otvoritev gostilne.
Podpisani naznanjam slav. občinstvu v inoslu in na deželi, da sem odprl v Kapucinski ulici štev. 2  v lastni hiši
gostilno pri »zlatem križu"
(po domače „pri Lizi"). Tam točim dobro belo   in Črno vino, svoj pridelek iz PrvaCine in Dorn-b erga, izvrstno Pnntigamsko p i vo, ter imam na razpolaganje jedi ob vsaki uri.
Lepa, čedna prenočišča. Za v okolico voz h e p ril o ž rt o s ti.
Priporočam se slavnemu občinlvu za mnogobrojen obisk ler ostajam
z odličnim spoštovanjem Ivan Kafnik, gostilničar in posestnik c]r                                v Kapucinski ulici iž.
Prečastiti duhovščini naznanjala podpisanca,
llil    Silil     pieV/.clil
po smrti njih očela Mihaola Valentinčica
delavnico za posrebranjs
\ v (Joriei v ulici * Morelli atv. «•», st enako tvrdko, kjer bodola sprejema-hi nadaljna naročila in zagolav-ljalsi čas:, duhovščini Loriio izvršitev vsakega izdelka v srebru, kakor tudi v po-srebrnjeui kovini.
Sprejemaj« se naročila 7a popravo vseh cerkvenih stvarij najnovejših sistemov, bodisi v pozlačonjc ali posrebranje ter se zagotavlja lično izdelani** po poSlenih cenah, da se ni iiali nikake konkurence.
Zahvaljuje se naprej, belježila z odličnim spoštovanjem
Peter in Adalbert Valeiillneie.
L,t\a 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka
I.B1
M 3.
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnieo umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. d.)              tiskarno irk na perilo.               (P. cl.)
SAIIG & DEKLEVA
V Gorici — Nunska ulica 14-10 — V Gorici
Prodajalnica
in
edina mehanična
popravljalnima
šivalnih strojev.
Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobe od gld. 32 naprej.
V zalogi imata tudi dvokolesa, pužke in samokrese.
kmA^Am^AmA ajfcafe SIDRO. ±L*L*L*L*5
LINIMENT. GAPSICI COMPOS.
Iz Riehterjeve lekarne v Pragi pripoznano kot izvrstno bol ublazujoše mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. m 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilne sredstvo vedno le v origr. steklenicah z našo zaščitno znamko, s „Sidrom" namreč,iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalu! izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko.                                          p5-^
Richierjeva lekarna wpri zlatem levu" LTj
v PRAGI.                    Rw|

Združene opekarne             s
Bilje-Bukovica   g
(pošta   Bilje  pri   Gorici)          L9
imajo veliko zalogo vsako vrst- «$, nega opekarni&kega malerjala (L,
po sledečih zmernih cenah:        IT
Navadna stavbna opeka  št.   2 g-
po 9 gld. tisoč.                                    i
Opeka SI. 3 in 4 po 8gl. tisoč. |*
Strešnike (kore.e)po 11 gl. tisoč. S?
)000©©00©®0©©0©©0000©
Radi preseljenja se prodaja            0
I razno pohištvo na drobno}
Več: trg Sv.  Antona  št. 2 pri II.   Stanta I. nadstropje.
Odda se v najem
štacuna,   magazin   in   klet.
Itiva Corno štev. 1. Prostori so pripravni za vsako kupčijo — Več se poizvo v na?on upravnišlvii.
OGLAS.
Naznanjam slavnemu občinstvu, <la sem po 17-lelii(iiii praktičnem svojem delovanju, v prvih ;ro-l-iAkili izdelovalni.-ah utež olvoril
v Semeniški ulici št. 8
lastno zalogo z izdolovalnico tohtnic raznovrstnih sistemov in višino, v kateri izvvšujcm vsa naročila, hi spadajo v to stroko, kar najhitreje in po najnižji ceni. Reference o izvršenem delu more dali slavno županstvo v SI. An.lrežu, kjer sem izdelid občinsko tehtnico.
Prevzemam v mehanično popravo vsakovrstne uležn, kolesa, Šivalno stroje, in slične reči.
Imam tjlavno zalogo kolos prvih ameri-kanskih sistemov, katera so pripoznano najboljša.   —   Vedno  pripravljen   na izvršrcv se beleži
K ARO L KOMU F
Semeniški ulici številk:
Jurij Mose v Gorici
trgovec z manufakturnim (krojnim) blagom
v Raštelu št. 7-8
ima bogato preskrbljeno zalogo vol nenih, svilnatih in bombažastih snovi j za vsaki letni čas ter perila in platna iz samega lanu za gospoda in kmeta. Najnovejše moderno blago In perilo za vsaki stan, bodisi duhov« nike, učitelje, uradnike itd.
Največja zaloga volnenih  ali   Summitih blazin za posteljo ter pogrinjal, vsakovrstnih volnonih plaht itd.
Vse blago prodaja po tako nizki ceni, da se ne boji tekmovalcev.   102
lir
Odlikovana tovarna
iti velika
zaloga vsakovrstnega pohištva
.•jMfe.
Ivan Doljak

v Solkanu pri florici, nasproti goslilno Mo/Hiea (llrotr).
~»»X««~
Prevzema vsako naročilo v mizarski ali  stru-garski stroki od priprostega do najlienejsega izdelka.
Izdeluje ločno in po najnižjih cenah,
da se ne boji iiikake konkurenco.
BOGATO        ^    «^»—jL-----*»----->    ^,        ZALOGA
prBSkrhljena Zaloga      slanina postrežba.      vseh, k mizarski
tremeša)
----------                                                  strudarski široki
spadajočih potrebščin.
tiosposka ulica št. 14 (blizu lekarne (iiroitcoli).
Podpisanec uljudno naznanja slavnemu občinstvu, da je otvoril v četrtek 13. oktobra f. I.
novo zalogo pohištva, ogMal, si ffi
V   GOSpOSki   Ullei   Št.   14   (blizu   lekarne   (Jiroueoli).
Priporoča se posebno novoporoeeneetn za preskrbo vseh mobilij, kakor tudi vsega pohištva, po najnižjih cenah.
Daj a so tudi na obroke, bodisi mesečne ali tedenske. Zagotavlja točno postrežbo in ukusne izdelke po najnovejših zahtevah te stroke. — Nadejajo se obilega obiska iz mesta in deželo, beljoži z odličnim spoštovanjem
Anton Breščak.
Gosposka ulica št. 14 (Mizo lekarno Gironcoli).
Gosposka ulica št. H (blizu lekarno Gironcoli).
Vse stroje za poljedelstvo, v
novic znižane cene!
Trljeri (čistilni stroji za žilo) v natančni izvršitvi. Sušilnice «u sadji peiCBCSpori^   poboljšani   sestav Veinorelov.    Mi -20- ti Mlatilnice, mlini   za iito, stiskalnice   ipieše)   za vino  in sadje različnih heslav. (Te stiskalnice imajo skoro  ono   tlačilno   moč kakor hidravlične vodovodne preje). Slamoreznica Jako lahko za goniti in po  zelo zmernih cenab.  Stiskalnico, za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi
I§-. lfdler na Dunaju
II/3 Praterstrasse 4g.
Tred ponarejanjem se je posebno trebil varov
zelenjavo, škropilnice proti
Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na dežeti, svojo novo urejeno
prodajalnico jesti«.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: Francoski Gsgnac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, lini runi, različna vina, goruSiee (Senf) ter drugo v to stroko spadajoče .blago. Postrežba točna in po zmerni cenah.
Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin 73                       trgovca v Semeni&ki ulici št, 1
v hiši, kjer je „Trgovslo-obrtaa zadruga'.
Naznanilo.
Podpisani naznanja, da jo s 1. septembrom 1808. prevzel žage g. Godine v Lokatcu pri Ajdovščini ler tla more od lega dneva dalje služiti vsem p. n. g. odjemalcem z mehkimi deskami, za-ganiciuni ter sploh z vsem blagom, upadajočim v to stroko na drobno in na debelo, kar bo vse razpošilja i/, mojega magazina v Lokavcu.
ProseC gtf. posestnike, mizarje itd., da se poslužijo moje zaloge, zagotavljam najboljšo, najločnejšo in knlantno postrežbo ler beležim
Z odličnim spoštovanjem <>   <;                        Iv. Rollett.
Lokavec v septembru 1H1IS,
P. Drašček
trgovec z jedilnim blagom
v Stolni nifei k. i, v tiorltf
priporoča si' p. n. .slovenskemu  ohcin^lvu v <li                   (Jorici in z dežele.
Prodaja kavlno primeša iz   tovarn«
AlfINOLD & GUTMANN z Dunaja.
Zaloga žvoplonk družbo sv. Cirila In
Metoda.
Trprči na plutali, v i*rlu, na duhu \n trakikalui!
Kdor se ImtV .v.neiiili etskr.il /a v-eli pluCnih ;ili Ir.ike.ihiih hole/.ui bisli z.i^t.i- ,| rehh.    hnlr-ziii    na    dnhu,     kalen*     si-ilnzilevajo    neozdravljive,  naj    npoiahija čaj za bolno na plucah In v grlu
A. Wolffsky. Tism"eie/ahvalni(e jamCijo pii^tno^l b*H'a Čaja. Zavoj, kateri ,*ado» .-t»ije dva dni stane 7-> kr. Zvezki Krali*. 1'ri-ilmva dobiva se edino pri tu-.lki A. WolH»ky, Barlin, itv. 37.
-26    l                                                  *JM -S.
I
Na dei. jnlnl. razstavi oJUkovan s srebr, drl sv«tj»i Na Ivovski razstavi s pivo ceno   - srebrno  svetil
^S
7T
Tovarna uzornth telovadnih priprav
j ob. yj:n.dyš-a.
v Praj^l na Smthovu
ii':.dM-Sn.nl:..0 Viu-.!.:.id>ke. u'.*..-.' .'»-'.o S|0..
k popolnemu uzornemu jnurejevanju
sokolskih in šolskih telovadnic
pi> rujnt>v"jš:l! pcipfZti.inib m |ss.i*.'.ičj!ili .<.«-.-.t.i\;h.
V m d.'kas ;e na r.izp.»l.i^» naKvo (:!i>":<."i! o:ih -j.ri.-al •Intnatils in m-zet.^kih.
Zagotavlja jedno leto. (Vm* selo usiifirie. phčuj se pa na mesečne obroke {m> v.-^i in zi^oino-u,
Navadne priprave so vedno v zalogi.
tloniki, proračuni m naCrU za p <j \Aric '•¦b va.iuieo p.*š.l;:i na sahtfv.* Sirt-spliičn^ in pošaiir, pro>to.           "                                          JM.». M   ::?-
Poprave (KvrKnJ^ i»» najnižjih cenah.
^          rM.Ja-.il <i sJavnetna ol.C:as'.vn. naai.i-   L?
#y   n;!i, da p rev.'..ur. eni in izv rš»;e*o t.."n«>   fH
*| kavo, eaj. olje, rlž. Tnakeron*. %
Zastopniki se ižčejo.
deltkatese. sadje, ribe, vina It;'.
Tošiljatve v t.motili  \w  '» K. eild.-y-»ii.
po  pošli,  ono od  'M K.   naprej  }m po že-
lesuiei s povzetjem.
Tako pošiljatve se izplačajo vsakomur,
posebno \\ n. gg. krčmarjem, družinam in
r.uim. ki rabijo za dom različno jestvine ali i žele o raznih prilikah nabaviti si speeijnli-: lete. katere *e na deželi ne dobi, ali pa le i 'zelo drago, n. pr, morske ribe In rake, • *veie sadje, fino olje Itd. : Glavni moj namen je razpošiljali i    dobro blago in po nizki ceni.
t   Cenike dopošljem radovojje.o in brezplačno. ;          Za  p.  n.  gg.  trgovce  imam  poseben
;,   cenik   in  zamorem  dajali   blago   po   tako
5   nizkih kupih, da se ne bojim konkurence. |i          Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka
f   posredovanja. '¦          Z odličnim spoštovanjem
i                                 Eniest Pcgau
S                                         TRST
l (d.)                  v ulici S. Francesco itv. 6.
Prilaga .Sati" žt 86. i dne 28. oktobra 189S
Trgovsko-obrtna registrovana zadruga v Gorici z neomejenim jamstvom.
Vaše blagorodje!
Dne 7». oktobra 1897. se je obrnila zadruga prvič na slovensko občinstvo z vabilom k pristopu. Zdnem-H- oktobra 1898. je štela zadruga 90 i člene in 1659 deležev v znesku kron 497.700.
S temi številkami v kratki dobi svojega poslovanja, od 1. decembra 1807. do 30. septembra 1895?., je dokazala zadruga skrajno .potrebo^ hi velik pomen svoje ustanovitve.
Prva in glavna naloga zadruge je, podpirati trgovski in obrtni stan v (lonci. Novo odprte prodajalnice in obrti tekom leta 1897. in 1898. so dokaz, da j ' zadruga vršila uspešno to svoji) prvo nalogo.
Ravnateljstvo zadruge pri tem ni zanemarjali> drugega dela svoje nalogo, sporazumno s trgovsko-obrtnim pospe-H*valnim društvom, opazovati trgovsko in obrtno gibanje na (Soriškem sploh. Pridobilo si je mnogo izkušnje in utrdilo prepričanje, da je trgovina in obrt v slovenskem delu dežele skrajno zanemarjena, da smo začetniki, prepuščeni samouku, samopomoči. Od nikoder bo dnine in ueilue besede, nego i/med nas! Na>a trgovina in obrt sta brez. upore einiteljev, katere je postavilo državno zakoiiodajstvo v to svrho. Išči-in o in najdimo torej boljšo bodočnost le v sebi, v v are nos ti, v z a j e m n o s t i in v u !• e n j i. To >o« znanje je bil gonilni vzrok ustanovil vi zadruge, to mora ostati nje vodilo. Trgovsko-obrtna zadruga nudi najlažjo priliko, nabirati glavnieo; vsak, tudi munJM obrtnik in prodajatničur, utegne ločili eno krono na teden ali ± goldinarja na štiri tedne. Obre>tuje se mu v zadrugi vsaka krona od tedna do tedna po -i%> Ob jednem j*» pa prisiljen, varčiti vsaj pel let. in privarčiti najmanj :J00 kron ali I .Vi gld. l>a je vlaganje* vsakemu priMopno tudi izven lioriee, se je uvedel iVkovni promet. Tedenski ali mesečni o)>roki se vplačujejo lahko pri vsakem postnem uradu. Težko ali nadležno bode s početka marsikomu, zlagati krono h kroni, polagoma pa postane to navada, iz te pride varčnost. Brez te obrtnik in trgovec ne more prospevati.
Malenkostno bi se zdelo premož-uiktt tako zlaganje po krtini. Svota nabranih deležev za devetmesečno dobo, to je tutHi aktivnih deležev ali ftHMM) kron za prvo petletje govori glasno, da daje krona h kroni ogromno premoženje. In vsa ta glavniea je pristopila na novo v pomoč obrti in trgovini. Ako zadruga napreduje v 2„ #., i. in ">. letu tako, kakor je v prvem, potem bode imetu v petletji .v*00 aktivnih deležev z 1,500.000 kron ali s t milijona goldinarjev. Od tega je !,:*<Hh000 kron privareene glavniee, JOO.00¦» kron pa pridobljenih obrestij. Ako goriški Slo vene? k zadrugi pristopijo do O* ga števila, pač naj sijaj -si ej še d o k a že j o, da so razumno r a e u n a j o e e 1 j u d s t v o, ki si s a m o ustvari bo i j,v o gospodarsko bo-d orli os t!
Osnova zadruge pospešuje var« eenje in nabiranje glavniee na najugodnejši nač&n. Na primer:
1. Kedor pristopi prvo leto z enim deležem, drugo * se enim, iu tako naprej do petega in s šestim letom nadaljuje vplačevanje petih deležev, to je pet kron na teden ali \M) gld. na leto, prejema od dokončanega petletja naprej vsako leto MO gld. ali #00 kron glavniee. Zadruga nudi tako priliko obrtnikom in trgoveem, da si pripravljajo tekom celega leta z majhnimi zneski potrebno glavnieo.
-!. Kedor vplačuje po kroni na teden tekom štirih petletij in konee petletja naloži privarčeno svoto kot hranilno vlogo, nabere v 2i\. letih HH:1 gld. ali l#o4 kron,  to   je,   prihranil  je   5:20
gld. glavnice in pridobil 362 gld, golih obrestij, v 40 letih pa 2793 goldinarjev, to je, prihranil je 1040 gld. in pridobil 165*3 gld. obrestij.* Ako pristopi kedo na ta način v ^zadrugo z dvajsetimi leti, se Je* zavaroval tako rekoč za slučaj doživljenja 60. leta starosti za 2793 gld. In plačeval je le jedno krono na teden ali ^ gld. 31 kr> na mesec. Glavnica je pa tekom cele dobe njega lastnina. Pet kron na teden ali nekaj čez deset goldinarjev na mesec daje v 40 letih 13.965 goldinarjev, dočim najugodnejša zavarovalnica toliko ne nudi.
Kedor je varčil, pa ni le sebi Jco-ristil. L• svojimi vplačevanimi obroki je pomagal obrtnikom in trgovcem, katerim se nabrane svote izposojajo. Varčen je sebi v korist in oh jednem zaupanje prihranjenega denarja drugemu pa budi in razvija vzajemnost. Trgovski in obrtni stan po tej vzajemnosti se le postane eno gospodarsko telo.
Predujem na podpisani delež aH posojilo se dobi na poroštvo, izjemoma tudi brez tega, v vsakem poljubnem znesku. Kedor si izposodi :Ž00 kron za pet let, plačuje svoj dele/, (»no krono na teden in poleg tega se ^8 vinarjev na obrestih. Plačuje torej na teden t'4 krajearjev, ter je vrnil v potih letih izposojenih 2oo kron, konec peUetja pa prejme na ostalem deležu se 50 goldinarjev; ali kedor si izposodi 3()o kron, dobi rol delež naprej izplačan, to je 200 kron glavnice in 40 kron obrestij, katere drugi, ki varči, dobi izplačane še le po preteku netili let; vrača pa svoj delež, jedno krono in 42 vinarjev dopolnitve, ali pa 71 krajearjev na teden. V petih letih je vrnil glavnieo in obresti.
Kolikor si kedo izposodi, toliko deležev mora podpisati za dobo petih ali vsaj desetih let. S predujmi si olajšajo uradniki in stanovi, ki imajo stalne dohodke, večja odplačila in pomagajo obrtniku iu trgovcu k trgovini. Na primer :
Pradnik, ki ima na leto potrebščin i\0 gld. pri krojaču, pristopi z dvema deležema, plačuje *2 kroni na teden ali nekaj čez 8 kron na mesce. S poroštvom obrtnika dobi na podpisane deleže vsako leto 60 gld. pnV.jma ter plačuje polog deleža se 15 vin. obrestij in toliko več vsako leto naprej. Obrtnik je prejel plačilo v gotovini, uradnik si jo pa razdelil   odplačilo   na   mesečne  obroke.
Obrtnik in trgovec, ki ve, da sme računati na gotovino, pa bode vse drugače podjeten nego oni, ki mora iskati krajcar za krajcarjem pri odjemalcu. Vzajemnost med stanovi v trgovsko-obrtni zadrugi kaže nam sledečo razmerje :
t    «;s    ;;:.    n*    7!*    •ni:*  as-2   1-2«   [M
Nabrana velika glavniea in misel vzajemnega podpiranja pa gotovo stori, da računamo, da smo zaupni in podjetni. S temi lastnostmi in večjo obratno glavnico se lotimo lahko velike trgovine in velike obrti. Naravnih sil in zakladov imamo dovolj v deželi. Da jih izkoristimo, je treba nam glavnice, vstrajnosti in znanja. Nabirajmo torej denar, nabirajmo z zaupnostjo, rabimo ga z vzajemnostjo. Cisti dobiček, ki skupi  trgovsko-obrtna zadruga, pa naj
služi v vrhovni cilj, izšolati v deželi obrtni in trgovski stan. Od leta do leta se širijo obrtne in trgovske šole. Ljubljana, Gradec, Dunaj imajo že ugledne zavode, dobimo si jih tudi mi. Kolikor je na razpolago- čistega prebitka zadruge, obrnimo ga. v ustanovitev strokovnih, obrtnih in trgovskih šol, v podpiranje učencev takih zavodov s tem, da se napravijo letne ustanove. To bodi najvišja naloga nabranega rezervnega zaklada trgovsko-obrtne zadruge.
Dobiček, kateri razni stanovi dajejo z varčenjem in vzajemno pomočjo, služi istim, pada njim nazaj.
Ako se bode zadruga s to močjo razvijala, kakor tekom prvih 10 mesecev poslovanja, postane ob končanem polletji osrednji zavod goriških posojilnic. Sodeč po številu deležev prvega leta, bi znašalo ob končanem petletji 8000 deležev, to je 2,400.000 kron podpisane glavnice. Ista bo dohajala v tedenskih zneskih vštete obresti od predujmov 10.000 kron, Kedor pa le količkaj ve, kaj pomeni rodni tedenski dohodek 10.000 kron, zastavi že v prid mirnemu in zanosljivemu poslovanju naših posojilnic vos svoj upliv, da trgovsko-obrtna zadruga pride do zaže-Ijenega razvoja, in po tej poti naši denarni zavodi najdejo posredujočo centralno blagajnico.
Zadruga sprejema hranila t e r o b r os t u j e v 1ož o n o zneske p o 4'/«''#. Po pravilih svota vloženega denarja ne sme presegati pol<<rieo zneska podpisanih deležev. Zadruga jo sprejela tokom desetmesečnega obstanka 190.000 kron hranil, od katerih ima danes v znesku še 140.000 kron. Ker znašajo podpisani deleži kron 497.700, je zaupni denar pokrit štirikrat s podpisanimi deleži. Zadružniki pa jamčijo za ta denar ne le s podpisanimi deleži, marveč solidarno z neomejenim jamstvom. Smemo torej reči, da z a d r u g a n u d i z a n a 1 o ž oni denar največ varnosti na Slovenskem. Ker vlaganje hranil močno pospešuje razvoj zadrugo in je posebno v prvih, petih letih mogoče vstreči prošnjam za posojilo le, ako hitro naraščajo hranila, se vabijo naši premožniki, da svoj denar nalagajo pri trgovsko obrtni zadrugi. Mnogo našega denarja imajo še ptuji denarni zavodi. Dokler nima zadruga toliko hranil, kolikor dopuščajo pravila, je dolžnost vsakega, da denar nalaga pri trgovsko-obrtni zadrugi.
Z dnem 1. decembru 1898. konča trgovsko-obrtna zadruga prvo leto prvega odseka, ki konča 1. decembra 1902. S prvim januarijem 1899. prične drugi odsek, ki bodo trajal do konca leta 1903. Sprejemanje članov v prvi odsek je zaključeno. Podpisano r avli a t (O j s t v o vabi ž e sedaj vso s t a n o v e k p r i s t o p u v d r a g i odsek. Plačevanje in izplačevanje za ta odsek se izvršuje lahko takoj z današnjim dnem. Kedor želi pristopiti, naj se obrne ali osebno ali z dopisnico na uradno vodstvo zadruge, da mu da potrebna pojasnila in navodila.
V muli, da slovensko občinstvo uvažajo zadrugo po sedanjem delovanji in izkaže to z obilnim pristopom v drugi odsek, beležijo
v Gorici, dne 28. oktobra 1898. ¦
Dr. H'nrik Turna, deželni poslanec in odbornik, načelnik; dr. Alojzij Franke*, odvetnik, prvi namestnik; Iv. Dekleva, veletržee, drugi namestnik; Franjo Žnidareie, c. kr. profesor, prvi zapisovalec; Andrej (iabršeek, lastnik tiskarn, drugi zapisovalec; Anton Delak, hišni posestnik, Ivan P >ljak, mizarski mojster v Solkanu, Peter I)r.i5(taky trnove«?, Anton Jerctio, knjurotržec, Andrej Jaki!, lastnik strojarne v Kupi, Anton Jerkič, fotograf, Anton Fon, krčmar in klobučar., Anton Kru.šie, krojač, Jernej Kopač, svečar, Jožef Kutin, trgov«?, dr. Andrej Lisjak, zdravnik, Fran« Mnaoti«, zidarski mojster, Fran Pavsič, mizarski mojster, Ive™ I tuja, krčmar, Andrej Tabaj, veroueitelj.
To betvico vode, jcatero so jiisa dajali, j sta rabili jcot ^dravlo ter rajsr prHrgftli žfej-; mm ujstom  pijačo.  Vendar zamahi Spekiina in  lišaji  so se razširjali  polagoma  po ysej rpfi; koža je pokala na njej in nohti so odpadli  od telesa. Nista začutili velikih bolečin, marveč neprestano naraščajočo splošno bolezen. Lotem so ju jele skleti  in pokati  j jima ustnice.                                                 J
Vdova ftura, Jci je  ljubila  snago,  ne j samo radi potreb telesa, marveč tudi radi spoštovanja   predpisov   velikega   postavoda-jalca,  se je borila neprestano z nesnago v podzemlju in s to grozno boleznijo.
Nekega dne, ko so jo napadle zlokobne slutnje, je privedla hčerko k predoru. Žarek, prodiiajoč skozi njo, je osvetlil dekličje lice.
Tirzine trepalnice so bile bele kakor sneg.
Revna mati je vedela, kaj  to pomeni.
Stala je kojt otrpnela od bolesti, v njeni glavi je nastala velika praznota in v njej se premetavala samo jedna misel: »gobe! gobe!"
Toda premagala -je svoje ganutjo. Materinska ljubezen jej je dodala poguma in moči, da je skrila pred hčerko grozno resnico. Izgubivši sama nadejo, ni vendar nehala vlivati totožbo v srce nesrečnega otroka.
Da bt jo zabavala, si je izmišljala različne igre, pravila jej stare pripovedke in tvorila nove. S pečenimi ustnicami jej je prepevala psalnie kralja — pesnika, zajemajoča v njih sama pogum in moč.
Bolezen je med tem neizprosno, dasi-ravno počasi napredovala. Posipala je s srežem njuni glavi, izgrizla luknjice v ustnicah in trepalnicah, pokrivajoča njuno telo u garjami. Potem se je lotila grla, nadavši oster, hripav zvok njunemu glasu; na to se je lotila členov ter napela na njih staničasto tkanino in hrustanep.
Polagoma, polagoma, in mati je vedela, da neozdravljivo, je zajela pljuča, skazila kri, posušila kosti in tako ju bo stiskala čimdalje tesneje s svojimi železnimi rokami — a smrt je bila nemara še daleč.
In prišel je naposled bolestni dan, ko je mati se čutila primorano imenovati Tirzi, bolezen, ki ju je doletela. Obe sta med jokom in stokom, jeli pošiljati svoje molitve prod prestol Jehova, da bi ta polajšal njune muke.
Sčasoma vendar — tako velika je moč pnvajenosti — sta se nesrečni žrtvi spopri-jaznili z gnusno premeno, kakoršni sta podlegli ; govorili sta o njej brez obupa, kot o nekak* navadni stvari ter navzlic vsemu temu hrepeneli po ^vljcriju.
ji*'de;< vozel jv. jih še vezal z zemljo •—• krepčali sta si duha, ko sta govorili in sanjarili o Ben-fluru.
Mati je obljubovala združenje ž njim. hčerki, a. hčerka materi — nobena izmed nju. tudi ni dvomila, da tudi on s koprnenjem in tesnobo pričakuje tega trenutka. In tkoča ter pretikajočj neprestano to prejo nadeje, sta nahajali, v tem olajšavo težke svoje usode in opravičenja pred samimi seboj, da živita in nočeta, umreti;
Videli smo, kako sta se tolažili navzlic celodnevnemu gladu in žeji, v trenutku, ko ju je našel Gezij.
Svetloba baklje je iskreče osvetlila temnico. Svoboda je prišla.
»Bog je dober-!" je zaklicala mati, prevzeta hvaležnpsti ter hvaleča Njegovo ime z% tp, kar, jim je poslal.
Vstopil je tribun.
Se le sedaj je vdova Hura, kakor v luči te baklje, zagledala, da za nju ni več rešitve   in   da   ima  radi   svoje   bolezni   še
dolžnost. In iz njenih ust je prišla grozna svaritev:
»Nečisti svi! nečisti!"
Ah! koliko truda je s^ala revno mater izvršitev te dolžnosti.
Svoboda se je zares vrnila, toda davno srečno življenje se več ne povrne. Odslej, ako pojde kedaj mimo hiše, ki je bila nekdaj njena last, nima pravice, se ustaviti, k večjemu da zakliče : „Nečista l nečista !*         I
Svojemu sinu, po katerem je bedeča in spa vajoča koprnela j svojemu rodnemu sinu, ko bi ga srečala ter bi on stegnil proti njej roko in zaklical: »Mati J", bi morala odgovoriti: »Nečista! nečista!"
A to drugo njeno dete, katero *e sedaj radi pomanjkanja druge obleke mora pokrivati s svojimi lasmi, — oh! tudi ono, Se tako mlado, bo vzbujalo pri ljudeh neprestano le gnjus.
A vendar se je plemenita žena Izraela vdala sama tej usodi, ko je iz globine srca zaklicala besedi, ki bi jej imeli odslej služiti za pozdrav ljudem, katere sreča m poti: »Nečista! nečista !*
Tribun je s trepetom zaslišal ti zlo-kobni besedi, toda ni se umaknil.
»Kdo pa sta?" ju vpraša.
»Ženski, umirajoči   od  gladu   in   žeji?,
Toda   — je  dodala  takoj  ......  ne bližaj se!
No dotikaj se lili niti stene. Nečisti !*
Rimski dostojnik jo nadaljeval svoje izpraševanje
»Povej mi, žonska, kako se imenuješ Y Kedaj si bila vržena v ječo ? Od koga in za kaj?
Ona mu je odvrnila:
»Živel je nekdaj v Jeruzalemu knez, Ilur mu je bilo ime Hcn-llnr... Vsi plemeniti Rimljani so bili njegovi prijatelji — sam cesar ga je obdaril s svojo prijaznostjo... Jaz sem vdova onega kne a in ta-le je njegova hči. Kako ti naj povem, kaj je naju , spravilo v ječo?... Sama ne vem. Ni bilo za to nikakega vzroka — k*večjemu- naše bogastvo. Bolje bo, če vprašaš Valerija Gra-tusa — on ti zamore bolje pojasniti, kdo je bil naš sovražnik in kedaj m naju vrgli semkaj. Jaz tega ne vem. Glej, evo, kam so naju pripravili, glej in imej usmiljenje!"
Ozračje v temnici je bilo soparno. Rimljan pa j,e vendar ukazal človeku,, ki je držal bakljo, se približati ter je zapisal ta odgovor. Vsakdo bi tega ne bil. storil.
»Osvobojeni sta", je dejal, spravljajoč tablice, „nied tem pa vama pošljem pijače in hrane."
»Pošlji nama še obleke in vode, da se umijevi!" je prosila mati.
»Tvoja  želja, vrla  ženska, se izpolni."
»Bog je dober 1* je ponavljala vdova med jokom.   »Mir  Gospodov bodi s teboj!*
»Pripravita se!" reče tribun. „Nocoj po noči ukažem vaju izpeljati skozi vrata ba-stije. Svobodni bodeta. Poznaš postavo, torej veš, kam se imaš podati. Srečno, Hurova vdova!«
Pomignil je svojim ljudem ter odšel ž njimi*
Kmalu so se prikazali pri vratih sužnji, nesqči vodo, obrisače, kruh, meso in obleko. Vse to so odložili na prag ter prestrašeni zbežali.
Ko je nastala noč, so odpeljali obe nesrečni ženski skozi vrata.
Bili sta prosti.
Nad njunima glavama so migljale one zvezde, kakor nekdaj pred osmimi leti nad streho palače Hurov,                                     I
Dvignili sta oči proti nebu tar mu zabili bolestno, bmsHailejiio vnašanje: J&am nočeva iti in Jcaj bo dalje?* III. flaovič Jeruzalem.
Skoro ob tem času, ko je Gezij na bastiji Antonije pripovedoval tribunu grozno svojo najdbo, se je vspenjal neki človek p© vshodnem rebru Oljske gore.
Pikra in skalnata steza je držala skozi grmičje, ki je bilo od jsolnca opaljeno. Naš popotnik je bil vendar močan in mlad, Imel je na sebi ohlapno, lahko obleko; torej je lahko prenašal solnčno vročino, vspenjaje se po strmini.                               ?>
Šel je počasi, ogleduje se na desno in na levo.
Z njegovega lica je bilo moči citati, da mu je ta kraj dobro znan in da budi v njeni sladke spomine. Pozdravlja! je te obdane rastline in te griče kot svoje davne prijatelje : »Kako me veseli, da vas znovič vidim. Naj vendar pogledam, ali zte ce kaj spremenili?1' jim je dejal s svojim pogledom.
In vspenial se je tako s početka počasi, toda čim bolj «e je bližal vrhu, tim bolj je pospešil korak«.
Koncčno je obstal na samem vrhu Oljske gore. Živa rudečica mu je »topila na lice in s pridržano sapo je zrl na prizor, ki se je razgrinjal pred njegovimi očmi.
Ta popotnik ni bil nihče drugi nego Ben-Uur, in mesto, čegar prikazen ga j*? napajala s takšnim  razkošjem -    Jeruzalem.
Koliko Ijudij in s kako različnimi občutki je že zrlo » te gore na Sveto mesto! Til, zmagovala in vitez križarskih vojak, ter fclamit in popotnik iz zapada, — prvi kot zmagovalec, drugi kot pobožni popotnik, — toda nihče z občutki tako bridkimi, tako bolestnimi in ponosni mi ob enem nego Uen-Ilur,
Spomini slavja in npadka židovskega naroda, njegova zgodovina — zgodovina Boga — so mu stali kakor živi pred očmi. To mesto so sezidali njegovi očetje; ono je bilo priča veliki i pregreh in nenavadnih eeduoslij, poleta duha in njegovih slabostij ~ ter vere in nezvestobe izbranega ljudstva.
ISen-llur je imel še pred očmi sliko* Rima, ki pa ni bila zmožna, mu untemniti t^ga, s cbmir  se je napajal v tem trenutku.
hi čuti! se je ponosnega na te* prestolnico, a ta ponos bi se bif lahko «*piv-meuji v napuh, ko bi se ne bil pri tem z bolestjo spominjal, da v tej kraljevi prestolnici vlada, sedaj sovražnik. Samo z njegovim dovoljenjem no skladali žrtve- v palači, iz katere je nekdaj vladal David in v kateri so se danes mogočno, vsedli najezduiki (pri-sleci), V njej so c«» izumljali čimda^e več novih davkov, obkladajoči ž njimi izveijence Gospodove.
Vendar ti občutki ponižanja in bolesti so bili splošne nravi — čutil jih je vsak pravi Izraelec.
Razuti njih pa je nesel mladenič breme lastnega trpljenja in pogled na rojstni kraj mu je isto še bolj obteževal.
Solnce je Ijubeznivejše občevalo z 2a-padnim obronkom Oljske gore, nego z vzhodnim* in tudi, ljudje so ga obdelovali z večjo ljubeznijo, obsadivži ga z vinogradi ter s smokvinimi sadniki in oljkinimi vrtovi. Pokrivalo ga je zelenje od vrha do posušenega potoka Gecteon. Preti njo je štrlel fcviiku strmi zid od gore Morija — bel kakor sne$. Temeljno zidovje je pozidal Salamon, a dokončal ga je Herod.
(Dalje pride).