193. številka. V Lfumjanl. i torek, 11 avgusta 1915. nnil. leto »Slovenski Narod* velja v Lfnbljaui na dom dostavljen: ct\o leto naprej . .... K 24*— poi leta „ • . • . - 12*— četrt leta na mesec 6 — 2-— v upravništvu prejeman: celo leto naprej - , • . K 22#— pol leta „ • • • • • H'— četrt leta „ .....5*50 na mesec „ • • • • • 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. OseŠariifi*! EnaOova ulica st. 5 (v pritličju levo,) telefon st 34. Izhaja vsak daa svečar izvzemal ■•delfe te pramrika. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin« Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Ltd., io je administrativne stvari. ———- PoasMeua številka velja 16 vteaajsv. —— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ae ozira, -lfaroaaa tiskana" teiefom it 15. .Slorenal* Narod za Avs-Ogism>; celo leto skupaj naprej pol leta „ „ četrt leta „ „ se stesec m ., K 25-— . 13— . 6-50 . 230 VOlfa po pošli: za NeKHSfp: celo leto naprej . . . K 30*-» za Ameriko in vse dru^e dežere r celo leto naprej K 35.— Vprašanjem glede fnaeratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka-f aravaiatvo (spodaj, dvoriiče levo), Knaflova alica ii, 5, telefon žL8ž' V prvem četrtletja vojne so doživeli Italijani poraz za porazom. VEDNO ZNOVA SE PONAVLJAJOČI NAPADI SO BILI TUDI VČERAJ POVSOD! ODBITI. Dunaj, 23. avgusta. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Italijansko bojišče. Tudi včeraj so odbile nase čete ^eč napadov Italijanov na Dober« dobsko planoto. Mestoma je prišlo zopet do spopada. Mnogokrat poskusa sovražnik sedaj metodično, da bi 1 se pririnil do naših obrambnih črt. ^ Tolminsko mostišče je bilo popoldne pod artiljerijskim hitrim streljanjem. Potem je napadaia sovražna pehota še v noč ponovno zaman. Imela je težke izgube. Na drugih frontah se «ii zgodilo nič bistvenega. Ogenj težke artiljerije na naše tirolske črte je od časa do časa ponehaval. Danes je poteklo četrtletje, odkar nam je nekdanji zaveznik napovedal vojno. Nešteti napadi italijanske armade niso nikjer dosegli svojega cilja, pač pa so stale sovražnika ogromne žrtve. Naše čete držijo slej ko prej svoje pozicije in blizu meje. Namestnik načelnika generalnega štaba p!. Hofer, fml. ■ » Nove baterije v Krnskem ozemlju. Haag, 22. avgusta. Kakor poročajo pariški listi, so postavili Italijani tekom zadnjih 14 dni v ozemlju Krnske planote veliko število novih baterij, da morejo močnejše obstreljevati artiljerijske Črte. S koroškega bojišča. Piše nam prijatelj: Od začetka vojne sem na istem prostoru. Uživam Čisti gorski zrak ter imam krasen razgled. Moje stanovanje je sicer luknja, katero obiščejo v deževnem vremenu močeradi in miši so stalne sostanovalke, ali kaj za to, samo da se Lah ne more zganiti naprej. Kakorhitro se pokaže laško pero, že poči strel z naše strani, potem ko je ranjen Lah, pa kriči in kliče vse Madonne na pomoč. To se mi najbolj dopade. Streljanje pri nas je hudo, ali Lah ni dosegel do sedaj še ničesar. Pri sebi imam tudi kozo, veste, takole bela kava ne Škodi zjutraj, drugače imamo pa vsega dosti... Spomenik mornariškemu poročniku Egonu Lerchu. Dunajski listi priobčujejo oklic, naj se postavi na primernem mestu spomenik junaku Lerchu, ker se mu ga na grob ne more postaviti. Nabirajo se darovi in pričakuje se, da bo spomenik vreden velikega junaka. Zopet odstavljeni italijanski generaii. Berclin, 22. avgusta. »Berliner Z. a. M.« poroča iz Zuriha, da je Ca-dorna odstavil zopet 4 generale, ker so se slabo izkazali na svojih mestih. Nove demonstracije v Italiji. V Turinu so bile v nedeljo nove silne demonstracije nacionalistov; denionstrantje so v velikih gručah glasno obdolževali Cadorno nesreče, ki jo prinaša vojna Italiji. Na Krnu. Dne 14. julija so prišli na Krn, pokrit je bil z oblaki. Po kakih potih, kake muke so pretrpeli, o tem rajši molčim. Tudi se ne da nič izvedeti od njih. »Težko je bilo,« — in konec je pripovedovanja. Le s težavo se še spravi iz kakega, kako se mu je spodrsnilo pri vsakem koraku, kako so prelezli sto metrov višine v dveh urah in kako so si morali močiti čelo z mokrimi cunjami, da jim ni počila žila-odvodnica, in kako so italijanski izstrelki sedaj tu, sedaj tam kakega tovariša vrgli na tla, kako so se ko-tolali oni. ki so bili zadeti, v skalne globine in kako so dospeli kljub tolikim težkočam na vrh. V noči 15. julija so se končno vtaborili in nastopne tri dni se ni pripetilo nič posebnega. Dne 18. zvečer pa so začeli streljati sovražni topovi. Trajalo je to do naslednjega dne dopoldne do 10. ure, opoldne je bil mir, popoldne streljanje od kraja in ob 3. uri popoldne je bilo streljanje italijanske ar- tiljerije tako ljuto, da sta strah in groza prevzela celo te čete, te železne može, ki sicer prezirajo smrt. Zvečer okoli 8. ure je streljanje nekoliko ponehalo, po noči je bilo streljanje samo markirano, ali prihodnje jutro je nastopilo zopet z vso silovitostjo in ko je sovražna artiljerija napravila dolge proge v fronti branilcev, je sledil bajonetni napad. Pozicijo, katero so branili Bošnjaki, je bi! ozek skalnati greben, ki je segal daleč ven iz tekoče okopne črte. Z roba tega grebena so metali svoje žrtve topovski izstrelki in na ta strmi greben je naperil sovražnik svoj napad. Močno reducirana Četa branilcev se je morala umakniti. Tu pa je prišla pcmoč iz zadnjih vrst in tako se je posrečile, da smo si osvojili dne 19. zvečer zopet ta rob. Naslednji dan je bil mir. Italijani niso napadli, marveč skrivali so se pod robom ozke planote. Sedaj je bila pomožna četa na skrajnem koncu grebena, Bošnjak: so bili zadaj v splošni črti. Dne 21. julija je ponovil sovražnik svoje moreče topovsko streljanje. Na to točko so bili njegovi topovi že izvežbani in niti eden strel ni zgrešil svojega cilja. In granata, ki udari v to skalov-~, pomeni čisto ne- J kaj drugega kakor« če zadene na mehka tla. Tu se vvrta v skalo in dva kilometra naokoli letijo drobci, tako kakor da bi na dva kilometra okoli padale šrapnelske kroglje. Lahko si je torej predstavljati, koliko žrtev je zahtevalo tako streljanje v vrstah hrabrih boriteljev. Tu je bil dan Bošnjakom ukaz, naj prodirajo. Z bajonetom, z nožem in s pestjo se je posrečilo, da je bil sovražni napad odbit. Sedaj so bili Bošnjaki zopet na robu, prvotna obrambna četa je obilo trpela, se je odmaknila. Ali sovražnik je šel nazaj le toliko, kolikor je moral v odprti ravnini, in že nekaj metrov bolj zadej je šel eden njegovih oddelkov v skalno glo-bel in v tej absurdni bližini je prebil popoldanske ure do mraka. Ko je nastopil večer, se je razvil novovrsten boj med rojnima črtama, ki sta bili oddaljeni ena od druge komaj par korakov; takega boja še ni zabeležila kronika te vojne. Italijani so metali na ukaz ročne granate v naše vrste. Te ročne granate so konstruirane tako. da se mora potolči ž nji- mi najprvo na kak trd predmet in šest sekund potem se jih vrže, nato čez šest sekund šele eksplodira granata. Italijani pa nimajo mirne krvi, da bi počakali tistih predpisanih šest sekund, marveč so vrgli granate takoj sem čez. In tu so je zgodilo, da so naši ročaje letečih bomb vjeli in vrgli bombe nazaj, tako, da je čas za eksplozijo granat potekell ravno nad glavami Italijanov in je bila s temi granatami razstreljena cela italijanska črta. In zagospodovali smo na grebenu. Med tem je prišla artiljerija v bok in je mogla vdobno streljati na ozko planoto, tako, da nam je niti ni bilo treba zasesti. Italijani so se povlekli v svoje zadej ležeče postojanke in sedaj so se stiskali v strahu v ozki globeli, od koder niso mogli ne naprej, ne nazaj. Prišel je ukaz za zmenjanje čet. Šli smo z višine dol in zopet se privajamo normalnega življenja... (Iz poročila vojnega poročevalca v »Pester Llovdu«.) italijansko - turška vojna. Kako utemeljuje italijanska vlada vojno napoved Turčiji. R!m, 22. avgusta. (Kor. urad.) Vlada je poslala svojim zastopnikom v inozemstvu cirkularni telegram, v katerem pravi: Turčija je kršila lau-sansko mirovno pogodbo od prvega trenotka, čim jo je podpisala turška vlada ni storila ničesar, da bi prenehale sovražnosti v Libiji in da bi bili italijanski vojni vjetniki osvobojeni. Ugotovljeno je. da je bila »sveta vojna« proklamirana tudi proti Italijanom v Afriki. Francoske pomorske sile so vjele posebno odposlanstvo turških častnikov in vojakov, ki je neslo poglavarjem Se-nusijev, upornikov proti Italiji, častna darila. Ker so se v zadnjem času pojaviii slučaji odkritega kršenja pravic, da, svobode italijanskih državljanov v Turčiji, je izročila italijanska vlada turški vladi dne 3. avgusta ultimatum, ki zahteva prosti odhod italijanskih podanikov iz Turčije. Porta se je ultimatu vklonila. Arabski konzularni uradi pa poročajo, da so turške oblasti v Beirutu in Mersini že izdano dovoljenie za svobodni odhod italijanskih podanikov preklicale. Zato je italijanska vlada notificirala Turčiji vojno napoved. Italijanski veleposlanik odpotoval. Carigrad, 22. avgusta. Italijanski veleposlanik Garroni je včeraj z uradniki veleposlaništva odpotoval. Varstvo italijanskih interesov so prevzele Zedinjene države. Odhod turškega veleposlanika Lugano, 22. avgusta. Italijanska vlada je izročila turškemu veleposlaniku Naby beju akreditivne listine ter tudi duhovnemu zastopniku sultana v Tripolisu. Varstvo turških interesov je prevzela Španija. Italijanska pomoč v Dardanelah. Zurih, 22. avgusta. Kakor poroča »Stampa«, se je izjavil Cadorna za sodelovanje Italije pri operacijah v Dardanelah ali v omejenem obsegu. Nemško časopisje o vojni Italije s Turčijo. Berolinski listi izrekajo soglasno mnenje, da je Italija začela vojno proti Turčiji na vpliv Angleške in da bo Angleška to vojno financirala. Obenem izrekajo prepričanje, da se bo Turčija tudi Italije ubranila. »Morgenpost« pravi, da je vojna Italije proti Turčiji organiziran rop na tuj račun, a da se bo Italija na vzhodu ravno tako zaračunala, kakor se je na severu. »Lokalanzeiger« pravi: Oficijelno se je vojna napovedala baje zaradi tega, ker je Turčija podpirala libijsko vstajo in branila na Turškem živečim italijanskim državljanom odpotovati domov. V, resnici pa govori iz vsake italijanske besede brezstidna, neprikrita lakomnost. Turki bodo plenoželjnim Italijanom priredili sprejem, ki ne bo dosti zaostal za sprejemom, ki so ga priredili Italijanom ob Soči. »Vossi-sche Zeitung« pravi: Službujoč Franciji in Angliji, se je odločila Italija za korak, ki jo bo popolnoma vrgel s stališča velesile, katero stališče ji je že Avstrija omajala. »Deutsche Tageszeitung« prorokuje, da bo dala Italija za francoski in angleški denar na tisoče svojih sinov poklati na Galipoliju in ob Dardanelah. Dalje javlja »Vossische Ztg.«,. da je italijanski poslanik v Carigradu hotel vojno preprečiti, a da tega ni mogel vsled pritiska Anglije na italijansko vlado. LISTEK. Nntiilnn skrivnost. Angleški spisal J. K. L e y s. (Dalj*.) »Kaj bi ti pa bilo pomagano, če bi ti tudi povedal, kako naročilo mi je dala ladv Ada Boldonova? Sicer pa mi ni nič posebnega naročila. Rekla mi je samo, naj pride Feliks zanesljivo še na večer pred pogrebom Rikarda Boldona na važen pogovor k njej, no, in Feliks mi je naročil, naj ji brzojavim, da pride gotovo.- »Ha — ali vidiš, kako dobra prijatelja sta že Feliks in lepa vdova,« je dejal mladi pisar in se zopet vzravnal na zoii. »Meni že to ves položaj pojasnjuje. Če bi bil jaz zakoniti dedič Rikarda Boldona, potem bi preklicano dobro pazil, da me Feliks in gospa Ada ne prikrajšata. Nekaj se plete! Kdo je pa pravzaprav postavni dedič Rikarda Boldona? A, da, se že spominjam! Saj je njegovo ime navedeno v oporoki. Tudi dedič se piše Boldon . . , kako je že njegovo krstno ime ... pa saj je vse eno . . . Boldon se piše in stanuje v Londonu ... v tem in tem okraju ... in v tej ali oni ulici . . . Vse kaže, da je borzni agent ali nekaj podobnega. Pa bo tudi ostal borzni agent ali kar že je. Saj bi bilo tudi prežalostno, Če bi mu morala lepa Ada Boldonova prepustiti celo premoženje, samo da bi se poročila s starim Feliksom. Tega naš stari pač ni vreden. Ali ni tako, stric?,« »Brigaj se za svoje stvari in pusti druge ljudi v miru,« je nevoljno odgovoril svojega netjaka Že naveličani Fane. »Ali ne pojdeš v gledališče gledat novega komika?« »Saj sem ti že rekel, da nimam drobiža,« je ozlovoljen odgovoril Danijel. »No, če ni drugih zadržkov, ti bom pa jaz nekaj posodil; seveda ti bom to konec meseca pri plači odštel, časih sem rad nekaj ur sam doma, da se nekoliko odpočijem. A to ti rečem — ne dotakni se kvart. če se tega preklicanega kvartanja ne odvadiš, se boš enkrat tako vjel v past, da ti ne bo nikoli več pomagati.« »Le zame nikar ne skrbi,« se je oglasil mladi gospod in ves poživ-Ijen skoči! z zofe. Stric Fane mu je previdno naštel nekaj denarja na mizo in Danijel ga je naglo spravil. »Le nič se ne boj, stric: jaz si znam že pomagati, kadar je sila.« 2e nekaj minut po teh besedah je bil stari pisar sam v svoji sobi in se je zatopil v svoje misli. VIII. Odvetnik Feliks ni bil resno bolan in je bil v torek že zopet tako zdrav in krepak, da se je brez pomisleka pripravil za odhod v Roby Chase. Prišedši na mali kolodvor v Woodhurstu je ondukaj zapazil starega župnika, ki je razburjen z dolgimi koraki meril peron od enega konca do drugega in ker je odvetnik starega župnika seveda dobro poznal, je stopil za njim in ga pozdravil. »Kakor vidim, čaka name voz.« je dejal po pozdravnih besedah odvetnik. »Ali mi hočete izkazati prijaznost, gospod župnik, in se z menoj peljati?« »Ne — hvala — ni mogoče,« je odgovoril župnik Bruce. »Kvečjemu, če bi vi utegnili kakih deset minut počakati, da pride namreč drug! vlak. -Rad bi se namreč poslovil od svojega duhovskega pomočnika — ta ubogi gospod Lvnd — me zapusti. »Kaj — gospod-Lvnd gre proč?« je vprašal odvetnik. »Da! Tu je!« Župnik je z očmi pokazal odvetniku smer, kam naj pogleda. »Tisti veliki, suhi gospod pri vratih čakalnice — tisti, v du- hovski obleki, to je gospod Lynd. Ah, ta siromak. Prav nerad ga pustim oditi — a moram, moram. Veste, je nadaljeval župnik šepetaje, »zmešalo se mu je . . . že nekaj časa sem ni bilo pri njem vse v pravem redu, zadnje dni pa so se pojavili tako očitni znaki blaznosti, da sem moral njegovega brata brzojavno poklicati. Ta gospod, ki zdaj ž njim govori, je njegov brat. Tisti široko-pleči mož pa, ki stoji zadaj za njima, to je strežaj iz blaznice. Siromaka bosta spravila v blaznico. »Res?« To je bilo vse, kar je na župnikovo pripovedovanje pripomnil odvetnik Feliks. Pač pa so njegovi pogledi blaznega duhovnika dolgo in ostro motrili in šele po daljšem razmišljevanju je rekel župniku: »Zdaj bodo pač vse vezi med vami in njim pretrgane.« »To je pač naravno. V naše kraje ga ne bo nikoli več. Kjer duhovnik zblazni, tja ne sme več. Sicer je pa prav, da že gre. Kdo ve, kake sitnosti bi bili še imeli ž njim. Zadnje •dni kar ni bilo miru. Vsako uro kako drugo razburjenje. Samo poglejte, kako pismo mi je ta nesrečnik danes zjutraj pisal. Ze to pismo je dokaz, da je popolnoma blazen.« ŽuDnik Bruce je vzel iz žepa pismo in je da! odvetniku. Odvetnik Feliks je počasi in pozorno čital Lvndovo pismo. Tako počasi, kakor bi si hotel zapomniti vsako potezo. Pri tem čitanju ga je spreletela misel, ki se je pojavila v njegovih možganih že pred nekaterimi dnevi; spreletela ga je in ga prevzela s čudovito močjo. Poskušal je, to misel pregnati in jo zadušiti, a ni se mu posrečilo. Njegovi pogledi so bili obrnjeni na pismo, roka njegova se je tresla in ustnice njegove so po-bledele in zadrhtele. »iNekaj besed moram le izpre-govoriti z Lvndom,« je delaj župnik. »Ne maram, da bi me njegov brat smatral za neolikanega ali brezsrčnega človeka. Počakajte malo name, gospod odvetnik — to se pravi, če Vam ni neprijetno, potrpeti še kakih pet minut..., potem se lahko skupaj peljeva v Roby Chase. Župnik Bruce je odšel hitrih ko-rakov proti čakalnici in popolnoma pozabil, da je Lvndovo pismo pustil v odvetnikovih rokah. Odvetniku Feliksu se ni nič mudilo in rad je čakal, da se vrne župnik. S sklonjeno glavo se je začel iz-pr eha jati po peronu in le Časih je od strani pogledal na može, stoječe pred čakalnico. Končno se je blazni duhovnik odpeljal, odvetnik in župnik sta sedla na voz in dospela kmalu v Roiy Chase. (Dalje prihodnjič.) Stran 2. .SLOVENSKI NAROD", dne 24. avgusta 1915. 193 štev Osovlec v nemiklh rokoh V LJUTIH BOJIH VZHODNO OD PULVE SO BILI RUSI NA VEČ TOČKAH PORAŽENI. — SEDMO-GRAŠKI POLKI SO SE POSEBNO ODLIKOVALI. Dunaj, 23. avgusta. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Rusko bojišče. Vzhodno od spodnje Pulve in železnice, ki vodi iz Riasnega na sever, se vrši velik ljut boj. Sovražnik brani vsako ped zemlje najžilavejše, vendar pa je bil odbit ob celi fronti na mnogih točkah, pri čemur je prišlo v nase roke obilo vjetnikov. Posebno vroče so se bojevali naši izkušeni sedmograški polki pri severno od Riasnega ležečih vaseh Gola ki Suhadol. Pehotni polk št. 64 je vjel pri zavzetju nekega okopa, ki so ga branili ruski grenadirji, posadko 7 oficirjev in 900 mož in je vplenil sedem strojnih pušk. Pred Brest-LI-tovskim nič novega. Vzhodno od Vlodave so prodrle nemške čete čez jezersko zono. V prostoru Vladimir Volinskij smo potisnili svoja kritja do Turyska in okoli Luvomla vzhodno naprej. Rusi so bili pregnani nazaj. V vzhodni Galiciji vlada mir. Namestnik načelnika generalnega štaba pi. Hof er, tal. OSOVJEC IN TYKOCIN ZASEDENA. — RUSKI PORAZ OB SVIT-JAŠKEM JEZERU. Berolin, 23. avgusta. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, dne 23. avgusta. Vzhodno bojišče. Armadna skupina generala feld-maršala von Hindenburga. Čete generalobersta von Eich-borna prodirajo vzhodno in južno od Kowna naprej. Ob Bobru smo zasedli od Rusov zapuščeno trdnjavo Osovjec. Severno in južno od Tvkocina so se vršili uspešni boji. Tykocin je bil zavzet Pri tem smo vjell 1200 sovražnikov, med njimi 11 častnikov, in vplenili 7 strojnih pušk. Severno od Bjelska so se ponesrečili obupni ruski protisunki z jako znatnimi izgubami za sovražnika. — Južno od tega mesta smo prodirali naprej. Armadna skupina generala feld-maršala princa Leopolda Bavarskega. Ta armadna skupina je prekoračila med trdovratnimi boji črto Kle-ščele - Razna ter se nahaja v na-daljnem ugodnem napadu. Vjetih je bilo 3050 sovražnikov In vplenjenih 16 strojnih pušk. Armadna skupina generala feld-maršala von Mackensena. Po ljutem odporu smo izsilili prehod čez odsek Pulva med Razno in izlivom reke. Napad čez Bug nad odsekom Pulve napreduje. Pred Brestom Litovskim je položaj neizpremenjen. Na obeh straneh Svitjaškega jezera pri Pišči, vzhodno od Vlodave, smo sovražnika včeraj porazili ter ga gnali proti severo - vzhodu nazaj. Vrhovno armadno vodstvo. * Evakuacija Kovela, Vilhe In Bresta- Litovskega. — Položaj v Rigi. Moskva, 21. avgusta. (Kor. ur.) Ruskoje Slovo« javlja, da je moralo civilno prebivalstvo zapustiti mesta Kovel, Vilno in Brest-Litovsk. Iz Petrograda poroča Reuter: V Rigi je ostalo 300.000 civilnih prebivalcev, večinoma na desnem bregu Dvine. Predmestja na levem bregu so zapuščena. Nad utrdbami krožijo zrakoplovi in aeroplani, toda tako visoko, da jih ni mogoče pregnati. Obleganje Brest-Litovskega. Združene armade se v neprestanih bojih od več strani pomikajo na Brest-Litovsk. Po padcu Kovna in Novo-Georgijevskega so Nemci začeli pritiskati na Vilno in iztrgali Rusom iz rok prehode čez Njemen. Armada Galhvitz je zavzela Bielsk in vrgla Ruse čez Bialo. Železniška zveza med Brest-Litovskim in Bielo-stokom je pretrgana in s tem Je storjen začetek izoliranja Brest-Litovskega. Če se še posreči premagati ruske čete, ki stoje za Bialo, potem bo tudi ta ruska fronta prebita in bo Brest-Litovsk obkoljen. Avstrijske in nemške armade se od druge strani vse bolj bližajo Brest-Litovskemu in so že začele obstre-lJevati zunanje forte. Začelo se Je oblegovalno napadanje na to veliko in prepomembno rusko trdnjavo. Trdnjava Brest-Litovsk. Krakovska »Nova Reforma« po-vdarja, da je Brest-Litovsk močna obrambna trdnjava in dobra opora za ofenzivo na zapad. Ker ima izvrstne naravne in umetne pogoje, je važna baza za Ruse. V fortifikato-ričnem oziru je trdnjava zgrajena kot etapna točna za linijo ob Visli. Čez Bielovsk in Vilno ima železniško zvezo s Petrogradom, čez Minsk z Moskvo, čez Home! in Kovel s Kijevom, torej z glavnimi mesti in najbogatejšimi provincami Rusije. Brest-Litovsk je zvezan tudi z Ostrolenko, Osovjecem in Grod-nom na severu in s trdnjavami na jugu. Nemško in avstrijsko prodiranje z juga in s severa je vrednost in pomen Brest-Litovskega znatno zmanjšalo. Zveza z linijo ob Narevu in ob Visli je popolnoma pretrgana, zveza z Bielostokom je tudi pretrgana, zveza s Kovelom pa ogrožena. Odkar so padle trdnjave Ivan-gorod, Varšava in Novo Georgi-jevsks je Brest-Litovsk sam nase od-kazan. Trdnjava stoji na obeh straneh Buga, tam, kjer se izteka Mu-havjec v Bug. Reka Muhavjec, ki tvori del takozvanega kraljevskega kanala, dolgega 80 km in spajajoče-ga Vislo z Dnjeprom, je važna vodna pot. Vsled tega ni Brest-Litovsk samo znamenito železniško središče, ampak tudi največje mostišče na Bugu in bi se v zvezi z Grodnom lahko tam napravila nova obrambna linija. Poleg 120 metrov širokega in do štiri metre globokega Buga ima Brest-Litovsk še eno naravno obrambo, to so močvirja in jezera. Reke Lesna na severu, Krzna na zapadu in Muhavjec na vzhodu dele ozemlje pred trdnjavo na ugodne razdelke. Kakor vse ruske trdnjave, je tudi Brest-Litovsk trdnjava s pasom: to je, ima veliko središče in 12 trdnjav, ki stoje r>et kilometrov daleč naprej. Središče je zgrajeno na otoku sredi reke Bug. Mesto, ki šteje 48.000 prebivalcev, je od trdnjav-skega središča oddaljeno dva kilometra. Od fortov je mesto oddaljeno dva do sedem kilometrov in je torej mogoče istočasno obstreljevati forte in mesto. Zapadna fronta trdnjave se imenuie Terespol, severna Volinj in južna Kobrin. Vojni svet v ruskem glavnem stanu. Iz Petrograda poročajo: Gene-ralisimus Nikolaj Nikolaievič je pozval ruske ministre in višje generale na veliki vojni svet v glavnem stanu. Sodbe o vojni. Haški »Vaderland« piše: Na Poljskem padajo trdnjave kar na debelo. Spričo dejstva, da je padel Novogeorgijevsk, ki je bil za eno leto preskrbljen z živili, že po enajstih dneh, se pač ne bo čuditi, če bodo tudi forti druge ruske obrambne linije prihodnjič padli. Italijansko časopisje ne skriva svojega razočaranja zaradi dogodkov na severnem bojišču. »Corriere della Sera« pravi, da je veselje Nemčije nad uspehi nemške armade na Poljskem tako upravičeno, kakor velika potrtost četverozveze. Rusija sicer še upa na svojo armado, a bridka resnica se ne da več prikrivati. V Londonu že govore, da je mogoče zavzeti Petrograd ali celo Moskvo. Morda se to ne zgodi, a dana je sedaj možnost, da nošljeta sedaj Nemčija velike armade na zapad, Avstrija pa na jug in potem pojde boj za odločitev. Upanje, da opuste balkanske države svojo nevtralnost, gine-va, dasi bi prišel ves Balkan v odvisnost od centralnih držav, če bi ti zmagali. Četverozveza mora samo nase gledati. Dobro je zanjo, da ima rezerve za armado, svobodo na morju in možnost medsebojnega podpiranja. To pa ne zadostuje. Treba je, da pade Carigrad in da vpelje Angleška splošno vojaško dolžnost, samo v tem slučaju je mogoče, da zmaga četverozveza. ZAPADNO BOJIŠČE. LJUTI BOJI V VOGEZIH. — SOVRAŽNO BRODOVJE PRED ZEE-BRUGGE. Berolin, 23. avgusta. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, dne 23. avgusta. Zapadno bojišče. Danes zjutraj se je pojavilo pred Zeebriigge sovražno brodovje, sesto-ječe iz 40 ladij, ki pa je, obstreljevano od našita obrežnih baterij, zopet odplulo v severo - zapadni smeri. V Vogezih se vrše severno od Munstera novi boji na črti Lingekopf-Schratzmannle - Barenkopt Močni sovražnikovi napadi so dospeli snoči deloma do našita pozicij. Protinapadi so vrgli sovražnika na Lingekopfu zopet nazaj. Ob Schratzmannle in Barenkopfu so trajali ljuti bllžinski boji za posamezne dele jarkov vso noč. Okrog 30 alpincev je bilo vjetih. Pri Vavrinu, jugo - zapadno od Lille, smo sestrelili angleško letalo. Vrhovno armadno vodstvo. * * DELO NEMŠKIH PODMORSKIH ČOLNOV. Nemški podmorsti čolni so torpedirali in uničili angleški parnik »Carterswell«, ki je vozil semena iz Amerike v Anglijo, belgijski parnik za petrolej »Naguestan* in tri ja-dernice. »E 13«. London, 22. avgusta. (Kor. ur.) Reuter javlja: Admiraliteta razglaša: Nemški razdiralci so napadli podmorski čoln »E 13« pri otoku Salt-holm. Podmorski čoln ni mogel na ogenj odgovarjati, ker je tičal na morskih tleh in se je bil užgal. Nemci so streljali s strojnimi puškami in granatami na ljudi, ki so bili v vodi. Danske torpedovke so zapeljale med podmorski čoln in razdiralce in so Nemce prisilile, da so nehali streljati in da so se odpeljali. — Po drugem poročilu je »E 13« dne 19. avgusta ob zori zapeljal na morska tla. Prizadevanja, spraviti ladjo naprej, so se ponesrečila. Prišla je danska torpe-dovka in dala podmorskemu čolnu 24 ur časa, da zapusti obrežje. Neki nemški razdiralec se je pripeljal tik do podmorskega čolna, pa se je zopet odpeljal, ker sta prišli dve danski torpedovki in se zasidrali tik podmorskega čolna. Zjutraj ob 9. sta se iz južne smeri približala dva nemška razdiralca. Eden je iz razdalje 300 metrov sprožil torpedo na podmorski čoln, pa ga ni zadel. V tistem trenot-ku so začeli drugi razdiralci iz vseh topov streljati. Prednji del in zadnji del podmorskega čolna sta začela goreti. Ker se čoln, tičoč na morskih tleh, ni mogel braniti, ga je moštvo zapustilo. Bombaževina absolutna kontrebanda. Pariz, 22. avgusta. »Agence Ha-vas« javlja: Francoska in angleška vlada sta sklenili, proglasiti bomba-ževino za absolutno kontrebando. Francoska zbornica kot tajni komite. Francoska vlada je odklonila podati parlamentu pojasnilo o sedanjem političnem in vojaškem položaju, ker bi mogla publikacija teh pojasnil podati nasprotnikom važne informacije. Zato se je vlada odločila konstituirati parlament kot tajni komite pod pogojem, da vzame pojasnila vlade na znanje, o njih debatira, toda da o njih ne sklepa takoj. Ako bi se pokazala potreba javne razprave, se bo drugi dan vršila redna seja francoske zbornice. Boj za Carigrad. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 22. avgusta. (Kor. ur.) Iz glavnega stana poročajo: Dar-danelska fronta. Po ljutem ognju svoje artiljerije na kopnem in z ladij je poskusil sovražnik izvršiti 21. avgusta z več kakor eno divizijo napad v okolici Anaforta. Ta sovražni napad smo popolnoma odbili ter smo prizadejali sovražniku velikanske izgube. V bojih 10., 17. in 20. avgusta smo vplenili več kakor 400 pušk z bajoneti, zaboj bomb in velikansko množino vojnega materijala. V odseku Ariburnu je poskusil sovražnik izvršiti 21. avgusta sunek, ki pa se je v našem ognju ponesrečil. Pri Sedilbaru ničesar pomembnega. Na ostalih frontah nobene spremembe. Položaj na Grškem. Preko Curiha javljajo iz Aten: Kralj je ponudil Venizelosu sestavo novega kabineta, ne da bi mu bil stavil kake pogoje. Venizelos je imel zadnje dni konference z vodilnimi grškimi politiki ter z zastopniki četverozveze. Njegovi pristaši trdijo, da je prepričan, da se navzlic petmesečni Gunarisovi nevtralističn perijodi zopet lahko vrne k interven-cijonističnemu principu. Grške finance. Berolinski »Lokalanzeiger« jav. lja iz Aten: Financijalno vprašanje je odločimo za prihodnjo politiko Grške in ob sebi je umevno, da bo Venizelos, če sploh sestavi novo vlado, najprej poskušal še glede finančnega vprašanja sporazumeti se s četve-rozvezo. Zadnja grška pogajanja, dobiti pri ententi posojilo, so se razbila in prav nič ne kaže, da bi bilo mogoče dobiti v Londonu ali v Parizu tisti denar, ki ga Grška nujno rabi Francija in Angleška hočeta za svoj denar protiuslugo, a kakšna naj bo ta protiusluga, to je pakazala zadnja nota četverozveze. Lahko se torej reče, da bo vprašanje o odbit-vi posojila odločilno vplivalo na Ve-nizelosovo politiko in da morda sploh ne bo prevzel sestave novega ministrstva, če bi se z entento ne mogel sporazumeti. Grožnje ruskega časopisja Grški. Petrograd, 22. avgusta. (Koresp. urad.) »Rječ« ljuto napada Grško ter izjavlja, da bo izgubila Kavalo in Solun, ki je z grškim gospodstvom zelo nezadovoljen. Pogoji Srbije. Ženeva, 22. avgusta. (»M. N. N.«) »Petit Parisien« javlja iz baje zanesljivega vira: Srbija je pripravljena odstopiti del Macedonije Bolgariji, ako dobi Dalmacijo z otoki in Albanijo (!). Bolgarska. »Vossische Ztg.« javlja iz Sofije: Rusofilska opozicija se trudi doseči sklicanje narodnega sobranja na izredno zasedanje. Ministrski predsednik Radoslavov se brani, ker je Genadijev pridobljen za četvero-zvezo in z odpadom njegove stranke nima vlada več večine v sobranju. »Kolnische Ztg.« poroča, da ima Četverozveza v Bolgariji sedaj vobče le jako malo vpliva, na vlado pa prav malo. Pomen Fičeve demisije. Sofija, 22. avgusta. (Kor. urad.) »Agence Telegraphique Bulgare« javlja: Demisija generala Fičeva, dosedanjega vojnega ministra, daje inozemskemu časopisju neprestan povod za vsakojake kombinacije in domnevanja. Iz poluradnega vira izvemo, da so vse te kombinacije ne-utemeljene,zlasti pa ona,ki hoče najti zvezo med gotovo premembo politične, od kabineta Radoslavov proklamirane smeri in izmenjavo v vojnem ministrstvu, in pa ona, ki smatra imenovanje generala Žekova za vojnega ministra kot znamenje neposredno predstoječih odločilnih dogodkov. bdeli z nevtralnimi državami. Zadnje dni se je pripetilo na morju več incidentov, ki so izzvali v raznih nevtralnih državah nejevoljo nad Nemčijo. Predvsem je tu omeniti torpediranje velikega angleškega parnika »Arabic«, pri čemur so utonili tudi 3 ameriški državljani. Ententno časopisje in tudi del ameriških listov hoče konstruirati novo Lusitania-afero in res se ameriška javnost znova razburja in zahteva od Wilsona energičnih korakov. Toda upanje francoskih in angleških krogov, da bo prišlo med Ameriko in Nemčijo do vojne, se pač tudi tokrat ne bo vresničilo. Drugi incident se je pripetil v danskem vodovju, kjer je neka nemška torpedovka uničila angleški podmorski čoln E 13, ki se je bil zatekel pred njo proti danskemu obrežju. Danska vlada je proti kršenju svoje nevtralnosti protestirala in bo brez-dvomno dobila v Berolinu primerno zadoščenje. Veliko razburjenje vlada tudi na Norveškem. Nemški podmorski čoln je ustavil norveški parnik »fiaakon VII.« ter konfisciral na njem se na-hajajočo pošto za Anglijo in Francijo. Norveška vlada je proti temu ostro protestirala, češ, da je pošta na nevtralnih parnikih v zmislu XI. haške konvencije nedotakljiva. Nemška vlada stoji na stališču, da ta konvencija sploh ni veliavna, ker je Rusija ni ratificirala. Diferenca med obema kabinetoma Še ni poravnana. Rahločutnost Norvežanov pa je tako velika, da označujejo norveški krogi to zadevo za jako resno. Tudi Švedi imajo te dni svojo afero. Nemški podmorski čoln je tor-pediral švedski parnik »Malmland« in švedsko časopisje trdi, da je storil to, ne da bi bil pokazal zastavo, torej proti mednarodnim pravilom. Ta zadeva se bo pač dala brez vs?kih težkoČ poravnati. Razpoloženje v Ameriki. Londonske »Times« poročajo iz New Yorka: Listi pišejo vedno ostreje. Tudi časoppisje srednjega ameriškega zapada, ki je bilo dosedaj vedno zmerno, se tokrat ne drži tako rezervirano. Korespondent »Timesa« smatra, da je položaj jako resen. Angleški listi menijo, da bo nadaljni razvoj ameriško - nemških odnošajev odvisen od vprašanja, ali je nemški podmorski čoln parnik »Arabic« pred torpediranjem svaril ali ne. »Mor-ningpost« javlja: Odpoklic ameriškega veleposlanika Gerarda iz Berlina Je edino, kar more Wilson storiti, da pokaže svojo nevoljo. Sicer ne preostaja ničesar drugega, kakor da trpi Amerika še nadaljne nemške žalitve, ali pa da smatra ubijanje Amerikan-cev za casus belli. Obe te možnosti pa bi se veliki večini Amerikancev le malo dopadli. Hujskanje francoskega časopisja. Iz Pariza poročajo: Vse francosko časopisje izjavlja z najostrej-šimi besedami, da je neprijateljsko postopanje Nemčije proti Zedinjenim državam sedaj dognano ter upa, da bo vendar enkrat konec potrpežljivosti washingtonskega kabineta. Ameriški protest. Iz \Vashingtona javljajo: Uradno se sporoča, da bo ameriški veleposlanik v Berlinu, Gerard, dobil najbrž naročilo, zahtevati radi torpediranja parnika »Arabic« pojasnila nemške vlade. Norveški parlament. Dne 22. t. m. je bilo odgođeno zasedenje norveškega parlamenta, a«če bi položaj zahteval, bi parlament takoj zopet sklicali. Pred koncem seje je poslanec Michlet zahteval, naj minister zunanjih del poroča o tem, da je nemški podmorski čoln zaplenil poŠto norveškega parnika »Haakon VIL«. Minister zunanjih del Ihlen je izjavil, da končni odgovor nemške vlade še ni dospel, toda iz poročil norveškega poslanika v Berolinu izhaja, da se bo vprašanje za Norveško ugodno rešilo. Minister je poudarjal, da mora Norveška dobiti za storjeno ji krivico zadoščenje, ki bo zadovoljilo norveški narod. Upa, da dobi nemški odgovor še to popoldne, a povsem gotovo to ni, dasi je stvar za celo deželo največje važnosti. Minister je izrekel mnenje, da v takih razmerah parlament ne more ostati zbran, le da bi čakal na odgovor Nemčije. Poslanec Michlet se je ministru zahvalil za odgovor, je pa izjavil, da sodi vlada preoptimistič-no, če meni, da se zbornično zasedanje lahko odgodi. Minister Ihlen je odgovoril, da se parlament lahko v najkrajšem času snide, če bi se ta ali kaka druga zadeva razvila tako, da bi lahko deželi postala nevarna. Vodja desnice, Hagerup Buli, je izjavil, da smatra sedanji položaj za tako grozilen, da dvomi, če je odgo-denje zasedanja umestno. Ne ustavlja se pa temu, ker smatra, da slone brzojavke poslanika v Berolinu, obetajoče ugodno rešitev spora na podlagi zagotovil, ki jih je dobil poslanik. Torpediranje švedskega parnika »Malmland«. Stockholmski listi zatrjujejo po izpovedi kapitana parnika »Malmland«, da je bil le-ta od nemškega podmorskega čolna torpediran, ne da bi bil poslednji pokazal svojo zastavo. Wolffov urad pristavlja, da je .poročilo neresnično. M iz primi le&L Solkanski most, to je ono čudo, katero si je šel ogledat vsakdo, kdor je prišel v Gorico. Na ta most so tudi že parkrat streljali Italijani, ne da bi bili napravili kako škodo. Most tvori nad vodo lok 85 metrov. To je največji oblok železniškega mostu iz kamna na celem svetu. Poudarjamo železniškega mostu, kajti najdaljši mostni oblok je čez Siro v Planenu v Nemčiji, ki meri 90 metrov, ta most pa služi le navadni vozni cesti. Dolžina vse zgradbe Solkanskega mostu znaša 220 metrov s postranskimi odprtinami vred. — Ko so gradili planinsko železnico in omenjeni Solkanski most, je bilo pri delu Dolno Italijanov iz kraljestva, med delavci italijanski inženirji, kar pa je sicer dobro znano. Iz zvonika v Števerjanu v Brdih je krasen razgled doli na ravnino. Tam so imeli Italijani svoje opazova-lišče, ali dne 20. t. m. so počili topovski streli in zadeli zvonik, da se je razrušil z laško opazovalnico in opazovalci vred. Granate in dež. Kakor se je sporočilo uradno, so Italijani zopet močno obstreljevali Gorico, in sicer kar tam nekje iz bližine Doberdoba. Vsako obstreljevanje, umevno, napravi Škodo. Granate prodirajo strehe, mečejo stene ven, razdenejo stanovanja in pogostoma zahtevajo Še človeške žrtve. Granate napravljajo velike luknje in skozi te pada dež in premoči celo hišo. Pred dnevi so bili v Gorici močni nalivi. Poročajo nam, da so prizadeli v hišah, katere imajo luknje, ki so jih napraviie granate, veliko škodo, ker je lilo skozi in skozi, skozi streho od vrhnega nadstropja do tal. 30 Iz Kobarida prihajajo pisma beguncem tako - le po dobrih treh tednih, pisma, ki jih pišejo begunci, prihajajo tja hitreje, kar kaže, da so naše poštne razmere boljše kot v Italiji, tam pa tudi menda cenzurirajo pisma prav skrupulozno. Iz pisem se razvidi samo, kako skrbe za svojce, katerih ni v Kobaridu, dostavljajo, da jim sicer ni nič hudega in če ne bo hujše, da že pretrpe vojno. Na enem pismu je tudi pozdrav gosp. Ivana Miklaviča, županovega brata. Poštna znamka na pismih je seveda italijanska, ali čez to prilepijo v Švici švicarsko znamko. Na vsakem pismu je seveda polno pečatov cenzur. Primorski begunci, raztreseni po Štajerskem, Avstrijskem itd., dobb-vajo podpore na dan 90 vinarjev za osebo. Ker pa se je pokazalo, da je to vsekakor premalo, so se merodaj-ni faktorji bavili s tem vprašanjem in podali notranjemu ministrstvu prošnjo, da bi se prispevek primerno zvišal; baje se prošnji ugodi v kratkem. Špekulacija z limonami v Trstu. V sedanjih časih, ko gre trda za živila, ko jih ni na razpolago, kakor v normalnih časih, ne manjka špekulantov, ki se hočejo okoristiti z vsakim slučajem, ki pokaže, da bi se dalo priti v kratkem času do ogromnih dobičkov. Tudi limone so naletele na svoje špekulante. Ti grdi izkoriščevalci sedanjih razmer so navili ceno limon na 50, 60 do 70 vinarjev komad. Ali vrezali so se, kajti dobil se je pošten trgovec, vitez Rand-egger, ki je začel prodajati limone po 12, 16 in 24 vinarjev, po kvaliteti. Ali mu bodo sledili drugi? Kolera v Trstu. Poročilo z dne 21. avgusta: Število ostalih bolnikov 31, novi slučaji 3, ozdravel je eden, umrla sta 2, ostane torej 31 bolnikov. Novi slučaji so bili v ulici Cigotti št. 100, ulici Tornielli št. 10, in za kolero je obolel nekdo, ki je prišel iz Kostanjevice. Bacilonosci so v opazovalnici 4; v vili Sartorio jih je 42 v opazovalnici. Cepljenje proti koleri v Trstu se je pričelo v soboto; vrši se vsak dan popoldne, pričenši ob 5. Zopetno cepljenje se izvrši po osmih dneh. Sirkova moka v Trstu. Aprovi-zacijski odbor naznanja, da se prodaja moka za polento vsak dan od 2. popoldne dalje po vseh navadnih Drodajalnah. Samomor v Trstu. Dve deklici iz Katinare sta videli, ko sta šli domov, kako je z drevesa ob vili Me-jara visel neki človek. Naznanili sta to na inšpektoratu v ulici Revoltella, poklican je bil zdravnik,, ki je kon-štatiral smrt. Samomorilec je Alojzij 64 let star, stanoval je v 45. V žepu samomorilca so našli 800 kron. V Pulju so zaprli za dobo vojne kavarno »Stella Polare«, ker je ka-varnar gostom dovoljeval, da so igrali hazardne igre. Proti njemu in igralcem je podana ovadba na sodišče. Zaprli so tudi neko krčmo, ker se je tam prodajalo pijačo in jedi nad določbami maksimalnega cenika. -Lastnica gostilne je morala Pulj zapustiti. Umrl je v Zadru prisednik dalmatinskega deželnega odbora dvorni svetnik v pokoju Jerolim pl. To-inaseo. Kot njegov naslednik je bil poklican v deželni odbor poslanec Mato Radimiri. Pirjevec, ulici Ferriera Goriški begunci. — Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani razglaša: Tren-ski voznik Franc Pahor iz Samelj št 49 pri Tržiču, ki je sedaj pri k. u. k. Trainmannschaftsersatzabteilung Nr. 7, Feldpostamt 10, poizveduje po svoji soprogi Katarini s 6 otroci in starših Matija in Jožefa Pahor. Eventualne podatke naj se blagovoli do-poslati gosp. Francetu Kanduču, kaplanu v Cerknici pri Rakeku. — D e-v e t a k Peter k. u. k. Inft. - Regt. 97, \Vachkompagnie, kader, Radgona na Štajerskem, želi izvedeti, kaj se je zgodilo z njegovo družino, sestoječo iz soproge Frančiške in 4 otrok, ki je prebivala pred vojno v Štaranca-nu pri Tržiču. — Avgust Č o p i, v rezervni bolnišnici Rdečega križa v Konigshofu na Češkem, prosi, da bi se mu dala sporočila o njegovih starših Matiji in Ana Čopi iz Bovca hiš. št. 347. — Viktorija O b 1 j u b e k v St. Lenartu štev. 20 pri Brežicah, poizveduje po svojem kolonu Ivanu Marko čiču na Bregu pri Kra-nem, županstvo Vojsko. — Uršula 6ečar, Nova cerkev št. 34, pošta Vojnik pri Celju, Spodnje Štajersko, prosi, da bi se jej sporočilo, kje se ne\-.»ja njena sestra Marija, odnosno družina Skočir iz Vrsna št. 39 pri Kobaridu. — Anton Žnideršič B 7 k. u. k. Franz Josef - Spital in Frie-denau. Spodnje Štajersko, prosi sporočila o svoji soprogi Tereziji, ki je ostala v^Ajbi ob izbruhu vojne z Italijo. — Ž n i d e r š i č Frančiška, in- ternirana v Irmsdorfu št. 7 pri Ro-merstadtu, poizveduje za Žnideršič Antonom, ostalim v Anhovem št. 5 in od katerega nima imenovana nika-ke vesti od 23 maja dalje. — Ernst V o 1 a r i č, Wachkomp. VIII., vojna pošta št. 603, poizveduje za svojo ženo Jožefo, bivajočo v Kobaridu. — V u g a Josip, 3. gorski topniški polk, 4. baterija, vojna pošta 603, prosi vesti o družini Ignacija V u g a, stanujo-čega v Morskem 12 pri Kanalu. — Karel Angelin, 8. trdnjavski top-ničarski polk, 5. stot., 11. baterija, vojna posta 608, išče naslov Šuc Alojzije, ostale v Dobravi v Brdih ob času izbruha vojne z Italijo. — Marija K r a g e 1 j, Laška vas št. 36, pošta Štore, išče svoje sestre Terezijo in Katarino Kragelj, doma iz Mo-drejc št. 34. Dnevne vesti. — Brambni ščit mesta Ljubljane. Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je blagovolilo iz najvišjih sredstev za dobrodelni namen, za katerega je mestna občina vpostavila brambni ščit v železju, dovoliti prispevek v znesku 1000 K. — Žeblje v brambni ščit mesta Ljubljane v prid zakladu za vdove in sirote kranjskih vojakov so dalje pre-plačali s sledečimi zneski: 1000 K: tovarnar Karel Pollak; 500 K: gosp. deželni glavar dr. Ivan Šusteršič, imenom dežele Kranjske: 300 kron: »Mestna hranilnica ljubljanska«; po 200 K: gosp. knezoškof dr. Jeglič in trgovska in obrtniška zbornica; 120 kron: kanoniki stolne cerkve; po 100 kron: ekscelenca gosp. deželni predsednik baron Schwarz, gosp. župan dr. Ivan Tavčar, tvrdka Anton Krisper, trgovec Franc Wokač in neimenovana gospa; 80 K: polkovnik pl. Landvvehr; po 50 kron: ekscelenca gospod general pehote Svetozar pl. Boroevič. predsednik Albert pl. Levičnik, tovarnar Jean Baptist Pollak, ga. Bogomila Šusteršičeva; po 30 kron: dvorni svetnik in finančni ravnatelj Kliment in predsednik Rdečega križa Gustav Dell Cott; po 24 kron: rodbina dvor. svetnika grofa Chorinskega in c. kr. pomorsko okrajno poveljstvo: po 20 K: tvrdka Čik - Pollak, ga. Josipina Cudnova, dvorni svetnik dr. Napoleon Fabbro, c. kr. finančna prokuratura, ministe-rijalni tajnik dr. pl. Grabmavr, gosp. Ivan Janesch, ga. Minka JelaČinova, veletržec Robert Kollmann, policijski ravnatelj grof Kunigl, dvorni svetnik vitez Laschan, tovarnar Fran Mally, ga. Antonija Mallv, veletržec Ivan MejaČ, veletrgovec Ivan Samec, ga. Avgusta Schmidt pl. Fussina, zdravstveni svetnik dr. Schuster in slikarski mojster Fran Ks. Stare; 15 K: lekarnar Ubald pl. Trnkoczy z rodbino; po 10 K: župnik Janko Barle, občin, svetovalec Ivan Belič, trgovec Ivan Bonač, župnik v p. Dejak, ravnatelj dr. Detela, dvorni svetnik Do-bida, vojni kurat Matija Domač, tvrdka B. Gotzl, ravnatelj Peter vitez Grasselli, g. Frida Kalmusova, major J. Kramaršič s soprogo, c. kr. ritmoj-ster baron Locattelli. muzejski ravnatelj Mantuani, ministerijalni podtajnik grof Marzani, stavbenik Ivan Ogrin, državni pravdnik dr. Edvard Pajnič, c. kr. finančni svetnik Karel PogaČar, ga. Franja Pretnarjeva, dvorni svetnik pl. Riiling, ekscelenca baronica Schvvarz, gospa Vera Šlaj-merjeva, c. in kr. major grof Strach-witz, gospa Franja dr. Tavčarjeva, grofica Thurn, občin, svetovalec Franc Unger, nadporočnik v p. Ivan Velkavrh, zobozdravnik Leopold Weiss. (Daljni izfcaz sledi.) — »Ščit v železju«. Zabijanje žebljev v železni brambni ščit pred glavnim vhodom mestnega magistrata sicer lepo uspeva, vendar ne tako, kakor bi bilo pričakovati z ozirom na priznano domoljubje našega občinstva in plemenit namen te akcije. Dosedaj je bila udeležba pri zabijanju žebljev iz takozvanih nižjih slojev povoljna, bolj pičla pa iz srednjega stanu in iz višjih krogov. Ker se vrši to zabijanje v korist preskrbi vdov in sirot padlih naših junakov, je pač častna dolžnost našega občinstva brez izjeme, da se polnoštevilno udeleži te rodoljubne akcije. Na železnem brambnem ščitu je še mnogo prostora; žeblji so po kroni, 50 in 20 vinarjev; izbere si ga lahko vsakdo po svojih močeh! Merodajni činitelji naj bi tudi širše mase navdušili za to plemenito akcijo, ki bo koristila vdovam in sirotam naših vrlih branilcev domovine. — Patrijotično nabiranje kovin v vojne svrhe. Mestni magistrat je prejel od c. in kr. vojnega ministrstva sledeči dopis: Zbiralnice patri-jotičnega nabiranja kovin v vojne svrhe so predložile poročila o kovinskih zbirkah, ki jih je izročila mestna občina ljubljanska. C. in kr. vojno ministrstvo (oddelek za nabiranje kovin) potrjuje torej, da je sprejelo z dopisom št. 8889 označenih petero pošiijatev ter jemlje vsebino predloženega, poročila z zanimaniem na znanje. Mestnemu magistratu, prebivalcem mesta Ljubljane, zlasti šolskim uradom, učiteljem in šolarjem se izreka najtoplejša zahvala in posebno priznanje za požrtvovalno zanimanje, ki so ga pokazale ob nabiranju kovin. V Ljubljani doseženi uspeh se mora označiti kot prav izredno razveseljiv ter ustrezajo do-poslane dragocene kovine zbiralnemu namenu v najvišji meri. Naj bo vsem udeležencem, darovalcem in zbiralcem zavest, da so v tem važnem času pripomogli k obrambi domovine, v visoko trajno zadoščenje. — Predsednik osrednjega vodstva patriotske zbiralnice kovin v vojne svrhe: K i s s 1. r., gm. — Nabiranje vreč v vojne name. ne. V smislu oklica c. kr. deželnega predsedstva za Kranjsko, potrebuje vojaška uprava vnovič in nujno večjo množino praznih vreč, ki bodo s peskom napolnjene varovale naše hrabre bojevnike sovražnih krogel. Občinstvo iz mesta in s kmetov se tedaj vabi, naj po svojih najboljših močeh sodeluje PH tej velepatrijotični akciji s tem, da daruje kar največ mogoče praznih vreč v navedene svrhe. Mestni magistrat ljubljanski jih še vedno drage volje nabira in jih bo točno izročil svojemu namenu. — Junaške smrti na bojišču je padel, kakor smo že poročali, znani ljubljanski sportsman, kadet Franc B r e m e c. Njegov tovariš nam piše z bojišča: Ob Dnjestru se je naš polk posebno odlikoval. Mnogo jih je padlo — med njimi, žal, tudi naš nogometni prvak, kadet Franc Bremec. Radi smo ga imeli, vedno dobre volje, vedno šaljiv, pogumen in hladnokrven nam je bil pravi vzor slovenskega vojaka. Predno so se naše vrste pripravile na naskok, nam je dejal: »Naprej iti se prav nič ne bojim, samo pred jurišem mi je nekoliko tesno, ker me bo zapeljal moj preži-vahni temperament.« In res, na čelu svojega oddelka je z naravnost čudovito vervo jurišal — kar prileti sovražna krogla ter ga zadene v glavo. »Fantje, naprej!« je še kriknil in se zgrudil mrtev . . . Bodi Ijubeznji-vemu tovarišu junaku časten spomin! — Pri nas služijo sedaj tudi Ljubljančani Kostnapiel, Šauer, Maček, Štor in Kasig.« — Iz italijanskega vjetnlštva se je oglasil rezer. nadporočnik Stanko L a v r e n č i č. Nahaja se v mestu Potenza v neapoljski provinci. — Iz ruskega vjetništva se je oglasil Jurče Vozlič, ki pozdravlja brate, sestre in Fanči ter prosi, da se mu oglasijo na naslov: Novo Ni-kolajevsk, gubernija Tomska, Ruska Sibirija, 29. kompanija voennopljen-nih. — Iz vo-nega vietništva. Jožef Kosmač, ki se nahaja kakor vojni vjetnik v Rusiji, piše: Draga sestrična! (Jerica Lukanec v Dobrunjah hišna št. 8, pošta Hrušica pod Ljubljano). O a m vam vedeti, da sem na Ruskem vjet Zdrav sem in se mi dobro godi. Znancev imam dosti, pa prijateljev tudi. Drugič kaj več, vse pa, ko se bomo spet videli. Vse vkup prav prisrčno pozdravlja Jožef Kosmač. V Rusiji, dne 26. junija 1915. — Karel Mlakar, štajerski Slovenec, se je oglasil svojemu v prijatelju, ki biva v Ponikvah na Štajerskem. Piše iz simbirske gubernije, ki se razprostira ob desnem bregu veličastne Volge: . . . Zdrav se nahajam vjet na Ruskem. Kakor pravim, zdrav sem, samo dolgčas mi je. V Rusiji, dne 18. julija 1915. — Jožef Gorkič, goriški Slovenec iz Vrtojbe, se je oglasil iz vojnega vjet-ništva v Rusiji. Njegovi ljudje so pri-bežali pred vojno nevihto v Št. Vid nad Ljubljano. — J. Novak je sporočil nedavno tega svojim staršem, ki bivajo v Kinjah hišna št. 4 pri Žužemberku: . . . Zdaj sem zdrav. V bolnici sem bil dva meseca in deset dni. Tukaj (v Voronežu sredi južne evropske Rusije) nas je veliko vojnih vjetnikov. — Ivan Mohar se je oglasil svojim domaČim iz manjšega mesteca Orlova, ki leži na reki Vjatki v gubeiniji enakega imena v evropski Rusiji. — Ivan Klavžar, primorski Slovenec, se je oglasil iz Taškenta svojcem, ki bivajo v Jesenicih hišna št. 32, pošta Cerkno na Primorskem. — Anton Vuk se je oglasil iz Sko-beleva v turkestanski deželi in piše svojemu bratu Štefanu, ki se nahaja v garnizijski bolnici v Ljubljani. Vsa Vukova družina je bila jako vesela, ko je prejela Štefanovo pisanje, da je še med živimi, zakaj minili so bili meseci in meseci, da ni bilo o Štefanu ne duha, ne sluha, in vsi so ga imeli še za mrtvega. — Blaž Pretnar je tudi prišel v vojno vjetništvo na Ruskem po vročih bojih v Galiciji. Nahaja se v mestu Tomsku v Sibiriji, kakor je sporočil svojcem, ki bivajo v Cerknem. Pošilja prisrčne pozdrave v drago domačo vas in kliče svojcem na srečno in veselo svidenje po vojski. — Jernej Kušar se je oglasil svojemu stricu v Mengšu iz Sadrinska. Šadrinsk je manjše mesto na reki Izetu v aziiske haja v Novem Nikolajevsku, kakor ruski vojni vjetnik. Tako je svojčas sporočil svojim dragim, ki bivajo v Voj-ščici hišna št. 13 pri Kostanjevici blizu Komna na Primorskem. — Vladimir Kaboj se nahaja v vojnem vjetni-štvu v Sibiriji v selu Novem Kara-pažu, ki leži blizu Kainska. O svoji vjetniški usodi je obvestil svojce, ki bivajo v Ljubljani. — Anton Be-denk se je oglasil svojcem v Črnučah pri Ljubljani iz simbirske gubernije. — Rudolf Legat, doma iz Rožne doline pri Ljubljani, se je oglasil čez osem mesecev mučnega molka in je s svojim glasom jako iznenadil in razveselil vse drage domače, saj se bodo Še videli, ko bo vtihnil bojni vihar. = Vinko Rozman se je oglasil iz Skobeleva, kjer je sedaj več Slovencev, svoji ženi Mariji, ki biva na Jezici hišna št. 42 pri Ljubljani. — Ignacij Lampe se je naznanil svoji ženi Mariji, ki stanuje v Ljubljani, Cesta na Loko hišna št. 15. Piše, da se nahaja v mestu Ashabadu, ki leži v zakaspiškem okraju na železnici blizu rusko - perzijske meje, od koder ji pošilja srčne pozdrave. — Ivan San-cin, Slovenec iz tržaške okolice, je sporočil svojemu bratu, da je še med živimi, in sicer v daljnem ruskem mestu Ufi, ki leži na reki Demi v ufski guberniji v zapadnem podnožju ural-skega pogorja. Mesto Ufa šteje 49.000 prebivalcev. V ufski .guberniji sta poljedelstvo in živinoreja glavni panogi narodnega gospodarstva. — Bolniški postaji Rdečega križa v novi infanterijski vojašnici, objekt IV., so dospeli v dar sledeči predmeti, in sicer: od tvrdke Kollmann: 7 umivalnikov, 7 vrčev, 18 steklenic, 24 kozarcev; tvrdka Krisper: 2 ogledali in 14 parov jedilnega orodja; tvrdka Klein: 1 veliko ogledalo in 3 skodeljice za pepel; g. cesarski svetnik Mathian: 4 stole, 1 umivalnik, 200 lesenih tablic, 2400 litogr. listov, 16 posteljnih preprog, 1 mizico za inštrumente s stekleno ploščico; 2 droga za zastave, 1 vinski sod, 6 doz linolejske paste, 132 m platna iz jute, 25 velikih vzglavnikov, 24 bergelj, 12 kaset za cigarete; 80 obdelanih palic; tvrdka J. C. Maver: 5 posteljnih preprog; tvrdka Pauschin: 40 krožnikov. — Blagim darovalcem se izreka v imenu Rdečega križa najsrčnejša zahvala. — Dobava čevljev, jermenar-skega in sedlarskega blaga za c. in kr. vojno. Na razna vprašanja se razglaša, da se pri c. kr. obrtnopospe-ševalnem uradu (k. k. Ge\verbebe-iorderungsamt) na Dunaju (IX./2 Se-veringasse 9) lahko vloži ponudbe za dobavo gorskih čevljev ter »hunja« škornjev, škornjev iz sukna in klobu-čevine do polovice obšitih z usnjem, dalje za usnjene škornje, čižme in Čevlje s traki za c. in kr. vojno. S ponudbami za dobavo čevljev iz sukna, klobučevine ali »hunja« škornjev je predložiti tudi večje vzorce, okoli en četrt metra blaga, ki se bo uporabljalo. Ponudbe za te predmete in za gorske čevlje se morajo kmalu vložiti, ker bi se sicer glede na malo dobavno množino nanje ne moglo ozirati. Tudi za jermenarsko in sedlarsko blago se morajo c. kr. obrtnemu pospeševalnemu uradu na Dunaju med drugim ponuditi razni predmeti, tako jermene k ostrogam, razne pasove, stremenske jermene, uzde, obešalne jermene k uzdi, jermene za spravo plaščev, jermene za hlače, torbe za samokrese itd. Natančen seznam teh predmetov je na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Za rokodelce in njih družbe je najumestneje, da vlagajo ponudbe za obuvala ter jermenarsko in sedlarsko blago potom pristojne trgovske in obrtniške zbornice; tovarne in druge posamezne tvrdke pa neposredno na obrtno pospeševalni urad. — Prepoved fotografiranja na Kranjskem. Kakor so po naredbi ministrstva za notranje stvari in justič-nega ministrstva z dne 25. julija 1914, drž. zak. št. 165, prepovedane objave v časopisju o načrtu in smeri vojaških operacij naših čet, dalje o njih premikanju, moči in kraju, kjer so postavljene, ali o legi in stanju utrdb, ravno tako je v zmislu te prepovedi najstrožje prepovedano fotografiranje transportov čet in njih taborišč, dalje transportov ranjencev in utrdbenih naprav. Paziti je treba najstrožje na tablje, postavljene v bližini utrdb, taborišč itd., s katerimi se prepoveduje fotografiranje in približanje in se brezpogojno pokoriti klicom in ukazom straž in žendar-merijskih patrulj. — Posebna dovoljenja c. kr. deželne vlade za moko. Deželna vlada ie izdala dosedaj večje število posebnih dovoljenj za uživanje razne vrste pšenične moke. Vsa ta dovoljenja izgube sedaj veljavo, ker se itak prodaja po vseh prodajalnah in trgovinah le nemešana pšenična moka. Tudi krušna moka, ki sicer izgleda črna, nih dovoljenj daje pravico, uživati pšenično moko št. 0. Ta dovoljenja obdrže še svojo vrednost. Na taka dovoljenja in proti krušnim znamkam bo mestni magistrat oddajal pšenično moko št. 0 vsak petek popoldne od 4, do 6. v mestni vojni prodajalni v Mahrovi hiši nasproti jubilejnemu mostu. Med tem časom se v mestni vojni prodajalni ne bo oddajalo drugega blaga. Prizadeti se opozarjajo, da dobe v mestni vojni prodajalni le moko št. 0, do čim prodajajo pšenično moko vseh vrst vsi mokarji in trgovci. — Svoje starše išče Marija Sku-bin, sluznica v Gorici, Tekališče (Corso) št. 55. Oče Anton Skubin je doma z Ravnega št. 34, p. Drežnica, in je zapustil z družino svoj dom. — Kdor pozna družino, naj jo blagovoli opozoriti, da mi naznanijo svoj sedanji naslov in mi pišejo. Kino Ideal. Danes se bode v Kino Idealu igrala velika fantastična bajka v treh dejanjih, v kateri nastopa priljubljena igralka Greti Wiesen-thal. Ta film je neka posebna umetnost, v kateri ta umetnica z njenimi fantastičnimi mislimi in s fantazijo mladega barona hudobni okvir igra in katerega na poročnem dnevu spravi k samomoru. — Kot drugo število programa se bode tudi igrala velika veseloi gra v treh dejanjih »Nedolžnost s kmetov«. Ta film nam kaže obilo dogodkov veselega Fridola, kateri z živahnostjo krmari k zakonu. Dalje se vidi veleaktuelne vojne slike z ruskega bojišča. Kot četrta točka programa se bode tudi igralo veliki naravni posnetek »Nevihta na danskih obalih«. Razne stvari. * Železniška nesreča. Pri postaji Eschenau blizu Norimberga se je ponesrečil poštni vlak. Pet oseb je bilo ubitih, več lahko in težko ranjenih. * Amerika v času vojne. »Prosimo, ne govorite o vojni — mi smo nevtralni.« Taki prijazni napisi se vidijo povsod v New Yorku, dasi je ravno to mesto najbolj zavzeto za Anglijo in najbolj nasprotno Nemčiji. * Roparske tolpe v Perziji. Iz Teherana poročajo: Pri Kasvinu je prišlo med perzijskim orožništvom in neko roparsko tolpo do krvavega boja. Švedski inštruktor stotnik Shiersa in 12 orožnikov je bilo ubitih, 22 pa ranjenih. * Berolin brez smetane. V raznih krajih na Nemškem je že nekaj časa prepovedano, rabiti smetana posebe, da bi ne zmanjkalo surovega masla. Zdaj je bila taka odredba izdana tudi za Berlin in so posebno slaščičarji hudo razburjeni. Berlinski slaščičarji so doslej rabili vsak dan smetano 200.000 litrov mleka. * Avstrijske vjetnike italijanske narodnosti v Rusiji so hoteli, kakor znano, poslati v Italijo. Sedaj pravijo z ruske strani, da se to ne zgodi, ker balkanske države ne dovolijo transporta teh vjetnikov skozi Balkan, »Tribuna« pa je izdala, zakaj Italija ne mara več teh »neodrešenih Italijanov*« Pravi, da je nevarnost, ako se načrt izvrši, da ne dobi Italija odrešenih Italijanov, marveč avstrijske vohune. sa poročila. Boj nemških čolnov s sovražnimi čolni rušilcl. Berolin, 23. avgusta, Wolffov urad poroča: Dne 16. avgusta je potopil nemški podmorski čoln pri vhodu v Finski zaliv neko rusko pomožno ladjo s torpednim strelom. Pred Zeebrugge je bil v noči od 22. na 23. avgust nemški čoln, ki je stal na predstraži, od sovražnih rušilcev napaden in po junaški obrambi potopljen. Del posadke so rešili. Namestnik načelnika admiralskega pl. Behnke. Laški ministrski predsednik potuje V glavni stan. Lugano, 23. avgusta. Kot poroča »Stampa,«, odpotuje ministrski predsednik Salandra jutri v glavni stan, doČim bo minister Barzilai v Neapolju in drugih mestih pojasnjeval na shodih širšim množicam o vzrokih, ki so privedli Italijo do vojne s Turčijo. Strah pred nemškimi armadami v Petrogradu. London, 23. avgusta. Zastopnik lista »Daily Chronicle« javlja iz Petrograda: O možnosti izpraznitve Petrograda se tu javno razpravlja. Kaf je početi z velikanskim številom beguncev, je vprašanje, ki povzroča silne skrbi. Prodiranje nemških armad je vzrok, da prihaja vedno več beguncev iz zahodnjih provinc v notranjost dežele. Viri za podpiranje teh nesrečnikov so že skoro vsahni-li; skuša se begunce porazdeliti ena- --------- ---- _ „ ------------- U1 „kU^lia tllWk„, iVi ^vv, z^B.vvid Lm«, i komerno po celi državi. Tudi Židje permski-guberniji blizu evropsko-i ni drugega kot prav lahko prebav- se smejo podati v največ gubernij iiske meje, — Ivan Spačal se na- lnva zenična moka. Le oe&tf xlad-j Rusije, 7504 Darila. Izkaz daril, ki so došla od 1. do 30. junija t 1. nabiralnici daril v naturalljah pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani. Darovali so iz Ljublja-Ti e : Mestni dekliški licej 16 srajc, 18 spodnji hlač. 1 šal, 1 par dokolenic, 7 parov nogavic, 3 žepne robce, 1 prevleko za blazino, 1 zavoj pisemskega papirja, dalje 19 že nošenih srajc in 20 ravno takih hlač; vodstvo dekliške ljudske šole v Spodnji Šiški 19 srajc, 14 spodnjih hlač, 13 parov nogavic: žensko učiteljišče v Ljubljani 22 parov nogavic, 80 parov čevljar c, 294 žepnih robcev; gospod Luka Pestator, vojaški računski svetnik, 1 daljnogled; vodstvo slovenske mestne dekliške ljudske šole v Ljubljani 19 parov nogavic, 22 parov čevljarc, 36 žepnih robcev; gospod Ignacij Žargi 9 srajc, 12 parov nogavic; dekliška šola v Lichten-thurničnem zavodu 73 parov nogavic, 5 parov čevljaric, 29 žepnih robcev, 131 brisač; gosp. inž. Konrad Krenner 2 para čevljev; g. Richard Schumi 6 parov nogavic; gospa Le-opoldina Priboschitz 7 srajc, 6 spodnjih hlač, 8 parov nogavic; gospa Marija Tonnies 2 pletena stola; vodstvo mestne nemške dekliške ljudske šole 6 parov čevljarc, 12 parov nogavic, 12 žepnih robcev, 2 blazini in 6 prevlek za blazine. Izven Ljubljane. Šolska Vodstva: Gorice pri Kranju 16 parov nogavic; Cerklje, okraj Krško, 70 parov čevljaric, 52 žepnih robcev; Predoslje pri Kranju 1 par zapestnic, 3 žepne robce; Leskovec pri Krškem 24 spodnjih hlač, 103 pare čevljaric; Žabnica pri Škofji Loki 4 spodnje hlače, 12 parov nogavic, 3 žepne robce, 2 brisači, 1 šivalno garnituro, 2 zavoja pisemskega papirja, 9 starih srajc; dekliška ljudska šoia v Kamniku 187 parov čevljarc; Šent Rupert 56 parov čevljarc, 1 par čevljev; Šmartno pod Šmarno goro 2 para čevljarc, 15 parov nogavic; Sv. Trojica, okraj Kamnik, 16 parov nogavic; Velike Lašče 108 parov čevljarc, 107 žepnih robcev, 56 brisač; dekliška ljudska šola v Kočevju 18 parov nogavic; Šmartno pri Kranju 20 parov čevljarc; Spodnja Nemška Loka 16 parov čevljarc, 40 žepnih robcev, 26 brisač; ravnateljstvo deske meščanske šole v KrScem 72 srajc, 72 spodnjih hlač, 102 žepna robca; c. kr. dekliška rudarska ljudska šola v Idriji 12 srajc, 128 parov čevljarc, 120 parov žepnih robcev, 20 brisač, 2 rjuhi; g. ^nton Windi-scher, Novo mesto, 10 parov čevljev; g. Josip Jenko, Kočevje, 1 par čevljev; g. V. vitez pl. Gutrmannsthal 2 poljska daljnogleda, 2 nanosnflca in 5 očal; podružnrca Rdečega križa v Ratečah pri Zidane mostu 60 srajc, 60 spodnjih hlač, 48 parov čevljarc, 48 parov žepnih robcev; g. župnik Peter Bohinjec v Dupljah 1 knjigo. Dalje so darovali cigarete: V Ljubljani: Gospod dvorni svetnik pl. Račič 1000 cigaret; gosp. dr. Eger 40 cigaret; gospa Marija pl. Chron 500 cigaret; rodbina Terdina 1000 cigaret. Izven Ljubljane. Gospodična Pavla Koschar, Selo pri Ljubljani, 400 cigaret; podružnica Rdečega križa v Tržiču 10.900 cigaret; šolsko vodstvo v Žabnici pri Škof ji Loki 100 cigaret; občinski urad Ko-privnik 1200 cigaret in 34 zavojev navadnega tabaka. Vsem velikodušnim darovalcem se s tem izreka najtoplejša zahvala. Umrli so v Ljubljani: Dne 19. avgusta: Josip Kobali-Ček, Josip Homolka, Josip Horak, pešci, vsi trije v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni šoli. Dne 20. avgusta: Ivan Dragun, domobranec; Franc Šošolik, četo-vodja gorsko havbične divizije, oba v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni šoli. — Rosanda Ribič, hči brivskega pomočnika, 1 mesec. Celovška cesta 136. — Janos Kurucz, pešec, v zasilni vojaški bolnišnici, Pokopališka cesta 19. — Luka IvanČanv, top-ničar gorskega topničarstva, v vojaški bolnišnici v Mostah. — Andrej Kotroczo in Crnest Laufke, pešca, oba v deželni bolnišnici kot podružnici garnizijske bolnišnice. Dne 21. avgusta: Ivan Tatzl, vojaški voznik, v garnizijski bolnišnici. ■— Ana Staniša, mestna uboga, 80 let, Karlovška cesta 7. — Karel Kunert in Josip Frodl, pešca, oba v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni šoli. — Janez Končar, vojaški delavec, 50 let, v zasilni vojaški bolnišnici, Pokopališka cesta 19. — Avguštin Klemene, ključavničarski vajenec, 16 let, Trnovska ulica 5._ Današnji list obsega 4 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodna tlakam«. Dr. Rihterja Linlment s sidrom Capsici compos. Nadomestilo za Pain - Expeller s sidrom, je mnogo preizkušeno domače zdravilo in ga v tisoč slučajih z najboljšim uspehom rabijo za vteranje proti bolečinam pri protinu, revmatizmu, prehlaje-nju, ohromelosti, bolečinah v bokih (ishias), bolečinah v križu itd. Veliko razširjenje Linlment. s sidrom je najbolj govoreč dokaz za izbornost tega izdelka, ki bi ga ne smelo manjkati v nobeni hiši. Toplo ga je priporočati zlasti takim ljudem, ki se mnogo mu-de na prostem, ki so izpostavljeni hitri premeni vremena, se torej lahko prehlade, n. pr. vojaki, ekonomi, gozdarji, lovci, kmetovalci, ribiči, rudarji, pomorščaki, izseljenci itd., pa tudi turisti pred napornimi hojami in po njih ter sploh vsem potujočim, ker jim pomore hitro in zanesljivo. Vojnikom na bojišču je Lini men t. s sidrom popolnoma neutrpljiv (pošlje se prav udobno lahko kot vojnopošt-in pismo). Dobiva se v lekarnah ali direktno od dr. Richterja lekarne »Pri zlatem levu« v Pragi L, Alžbč-tjna tfida 5. — Razpošiljanje vsak dan. Izborno se Je obneslo u rojake v vojski is splok mm vsa-ket* k.t najboljSe bol ohlajajoče mazanja pri prehlaj.aj« reamstinan, gtatn, influenci, prani, vrstni is bolesti t hrbtu Prostovoljna |avna dražb* premičnin (oprava 3 sob in kuhinje ter obleke in drugo) se vrši po^tmck-------ni v sredo, dne 25. avgusta 1915 t^Si^l^R nERG^clPP0 P°trebi tUđi V ČCtrtek) Ba "»ISSktfl ««. P«*". »"O. Sv^TORIUM-EMONA ZA- NDTOANUE IN KIRURGlCNE 'BOLEZNI. ODNIBMC" cajslci compM. Dr. Riehter-Ja Sidro-Linimtnt. iSSr- lidn-Piii-Emiiir. Steklenic* kros. — SO, 140, 1.—. Dobira •• t lekarnah stt direktno ▼ Dr. Blohtcr-ja lekarni „Pri zlatem lava", Praff», l.t Eltaafcetaa ceota S. rassoiljjasjo. po najnižjih premijah tudi za že na bojišču stoječe osebe. Odklonjeni se lahko sprejmo z majhnim doplačilom. Vprašanja na C. GlobOČnikes, "4«>niika c. kr. pri v. feniks v Ljnbljni, Pod Tnnčo 2/II. ZAHVALA. Za blage dokaze iskrenega sočutja povodom izgube našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, starega očeta, brata, sina, tasta in svaka, gospoda Josipa Pehani izrekamo vsem našo najiskrenejšo zahvalo. 2065 Posebna hvala pa bodi izrečena prečastiti duhovščini ter vsem sorodnikom, znancem in sploh vsem, ki so spremili nepozabnega pokojnika na njega zadnji poti. Vsem Bog plačaj! Žužemberk, 22. avgusta 1915. Zalajati ostali. Zahvala. Za obile dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma sina, brata in strica, gospođa JCarol Bechmamu izrekamo vsem našo najiskrenejšo zahvalo. 2068 Posebna hvala pa bodi darovateljem krasnih vencev ter sploh vsem, ki so spremili nepozabnega pokojnika na njega zadnji poti. V Ljubljani, 24. avgusta 1915. Globoko žalojtci ostal Začetek ob 9. dopoldne in ob 2. popoldne. 2056 Ji »rtsj orača »Narodna tiskarna". konjT Proda se lop konj, 5 let star, 15 pesti visok, sipuren in krotak. Več se poizve tu na larlevskl cesti it. U. Knpim vsako množlao suhih gob Ponudbe pod „Clebe" na upravništvo »Slovenskega Naroda« ^J67 2075 trgovski sluša 86 tiče za tak«! mlad Človek. Ponudbe pod „Testen 2075" na upr. »Slovenskega Naroda«. s substitucijsko pravico in večletno advokatsko prakso tiče slnžke. Naslov na uprav. »Slovenskega Naroda« _pod „300/Ž074". J074 Zanesljivega, samostojnega strojnika za elektrarno z motorjem »Diesel« in z akumulatorji, ki je tudi zmožen inštalacijskih del, sprejme v trajne službe 2064 BeglstrlrnOo šestevajočo blagajno nepokvarjeno kapi po primerni ceni Andrej Krošelj, trgovec, Dobava pri Brežicah. Sp. Štajersko. sploh vse deželne pridelke kakor tudi prazne dobro ohranieae vreče kupi AHTON KOLEHC v Celja, draška cesta 22. 16S6 EšŠ**"' Sprejme se takoj m^HQ Sprejme se takoj 2071 sMiacnsmn oei, sprejme ▼ trajno ^ # I SlnŽbO 2064 ffOSpOfllCnO ELEKTRIRHfl ŽALEC j ŽfllCĐ. izurjeno v knjigovodstvu. Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. Zanesljivi Za takojšnji nastop se iščeta pod ugodnimi pogoji mlad trgovski 1 1 in 2079 hlapci : prodajalka za prevažanje piva. Dalje polnilec steklenic oeiroma kletarski pomagalec, ki j se razume na elektromotorje in na • druga v to stroko spadajoča dela 80 sprejmejo takoj. Obrniti se je na : zalogo piva 2077 Relntafjkans - Pcatlgun. LJubljana, Martiasva cssts. za manufakturno trgovino. Ponudbe pod „SprODlOSt/207311 na upr. »SI rs ar.« Sijajna naložitev kapitala. v zdravi solnčni legi, poleg postaje elektr. cestne železnice, 3 nadstropna, nova, še 13 let davka prosta s kosmatim doneskom 12.000 K, čistim doneskom 10000 K, se pod ugodnimi pogoji proda. 1886 Glavnica se obrestuje Čisto po 5 72%. Naslov pove uDravo. »Slov. Naroda«. Odličen špecerijske stroke, vešč samostojnega vodstva, vojaščine prost. Ponudbe pod ^samostojen 2076" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2036 5 meblovano, s posebnim vhodom, najraje v parterju, BV iščem za takoj. "^Rg Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „pritličfe". 2049 Išče se za takoj 2016 solicitator s potrebnim znanjem. Ponudbe na pisarno advokata dr. Muller, Celovec. Dovršeni 2069 Velika # bbera rokavic in raznovrstnih parfumov O. rg