1 S
2      1
i      5
t   ?i
i    §1
*5         >? Uj
5          K Q
1 ^^
*       rs °
V katerikoli obliki družbenega produkcijskega procesa je produkcija materialnih pogojev eksistence človekovega življenja hkrati tudi pradukcija odnosov med nosilci tega produkcijskega procesa,,..., kajti celota teh odnosov, v katerih živijo nosilci produkcije med seboj in do narave, celota odnosov, v katerih producirajo, je ravno družba, če jo gledamo z vidika njene ekonomske strukture. "1 Produkcijska dejavnost, njen način sile in sredstva, ki so zanjo uporabljena, torej ne smemo in tudi ne moremo umetno ločevati od produkcijskih odnosov, odnosov, v katerih živijo nosilci produkcije med seboj. Še posebej pa tega ne smemo storiti v analizi kapitalističnega produkcijskega procesa kot posebne, zgodovinsko določene oblike produkcije materialnih dobrin — blaga. V tem posebnem produkcijskem procesu so produkcijske sile uporabljene v posebnih, samo kapitalizmu samosvojih produkcijskih odnosih, izkoriščevalskih odnosih, kjer obstaja en del družbe/razred, ki si lasti, upravlja in izkorišča in drugi del/ razred, ki je razlaščen, upravljan in izkoriščan. Ta drugi del/ razred družbe, ki je razlaščen, upravljan in izkoriščan je sam del teh produkcijskih sil in njegova eksploatacija po posedujočem družbenem razredu je družbeni, produkci/ski odnos, v katerem se producirajo in reproducirajo materialni pogoji eksistence človekovega življenja in kapitalistični produkcijski. odnosi. Obstoj odnosa eksploatacije in nasprotij med dvema antagonističnima razredoma je potemtakem vpet v srž same kapitalistične blagovne produkcije. Razredni boj, ta temeljni družbeni odnos pa je že od vsega začetka prisoten v samem kapitalističnem načinu produkcije. Produkcijski odnosi skupaj s produkcijskimi silami tvorijo družbeno celoto ali kot pravi L. Althusser: ,,To, kar obstoja, je (tendenčna) enotnost v oblikah materialne eksistence, produkcijskih sil in produkcijskih odnosov pod nadvlado produkcijskih odnosov. "2
Organiziran in z materialistično dialektiko oborožen proletariat seveda upošteva njuno enotnost in celoto in če si za prvo nalogo naloži postopoma centralizirati produkcijska sredstva, svoje roke in kar se da hitro pomnožiti produkcijske sile, še ne pomeni, da noče postopoma spreminjati (kolikor ni to spreminjanje že del centralizacije?) tudi produkcijskih odnosov. Kajti, če je revolucionarna diktatura profetariata prvi korak k asociaciji svobodnih proizva-jalcev, je delavsko samoupravljanje proces preseganja diktature proletariata, saj ukinjanje kapitalistične blagovne produkcije in v ,,njenem srcu zapisane" razredne delitve družbe ni stvar politične prisile, deklaracij ali formalno-pravnih določil (čeprav najbrž nujno tudi tega), ampak podružbljanja produkcije.
Podružbljanje produkcije predpostavlja tako podružbljanje produkcijskih sredstev, kakor tudi podružbljanje produkcijskih odnosov (sa/je to dvoje, kakor smo že videli, neločljivo povezano) v smeri odpravljanja eksploatacije enega dela/ razreda družbe po drugem in eksploatacije sploh ter vzpostavitve direktne družbene kontrole nad celotnim produkcijskim procesom. Delavsko samoupravljanje utemeljeno na družbeni lastnini nad sredstvi za produkcijo, delegatskem sistemu z zgodovino pariške komune in ruskih sovjetov ter delavskih svetih, daje vse legalne možnosti za podružbljanje produkcije ter dokazuje obstoj razredno-proletarske zavesti delavskega razreda in njegovih avantgardnih sil, ki se zavedajo nujnosti postopnega ukinjanja kapitalistične blagoVne produkcije, tako njenih produkcijskih sil, kakor in obenem tudi produkcijskih odnosov v procesu njunega medsebojnega prepletanja. Zavedati se moramo, da je v kapitalistični blagovni produkciji tudi tehnika, tehnična sredstva, stroji, skratka velikoindustrijska produkcija, temeljno podrejena mehanizmom kapitalistične eksploatacije. Zato mora, če hoče vsestransko razviti vse sposobnosti individua, socialistična samoupravna družba na določeni stopnji svojega razvoja razviti lastne produkcijske sile, karpa seveda lahko stori samo na podlagi blagovne produkcije iz katere izhaja.
Delavsko samoupravljanje je torej proces podružbljanja produkcije, ki v temelju odpravlja tako produkcijske odnose kakor produkcijske sile katerih celota je stara družba. In ,,združeno delo" je lahko le dialektično prepletanje nasprotij stare družbe z uveljavljanjem novih družbeno-ekonomskih odnosov v naši družbi na tej stopnji njenega razvoja. Kajti ,,materina znamenja" stare družbe so še vedno evidentna, saj,,. ,f.je velika industrija, ki se je odtrgala od nacionalne zemlje, odvisna edino od svetovnega trga, od mednarodne menjave in mednarodne delitve dela. ,,Združeno delo" je torej še vedno protislovna kategorija, ki jo na eni strani opredeljujejo zakoni razvite blagovne produkcije, na drugi strani pa te anarhične zakonitosti skušamo zavestno in načrtno odpravljati (in jih tudi odpravljamo). To odpravljanje, to podružbljanje produkcije in organizirano in načrtovano vodenje produkcijskega procesa v procesu delavskega samoupravljanja, lahko zajema družbo le kot celoto, saj kot taka tudi funkcionira. Zajeti mora tako produkcijske odnose kakor hkrati tudi produkcijske sile ali povedano drugače — nemogoče je osamiti delavsko samoupravljanje od procesa dela, tj. ločevati delo od samoupravljanja. V novonastajajoči socialistični samoupravni družbi moramo postopoma odpraviti vsa ,,materina znamenja" stare družbe, tako tudi ,,odtujeno delo", kakršno določajo konkretni odnosi v procesu blagovne produkcije. V procesu delavskega samoupravljanja moramo odpravljati tako ,,delo", ki ga opredeljuje odnos eksploatacije, podrejanfa in poneumljanja človeka v produkcijskem procesu. Zato je umetno ločevanje ,,dela" od samoupravljanja zgolj tehnokratska in ekonomistična teza, ki ne vzdrži niti najmanjše kritične analize. Da pa ta teza ni neznana, dokazuje cela vrsta ne le razpravljalcev, ampak tudi utemeljevalcev novega osnutka zakona o usmerjenem izobraževanju.
Kategorija ,,delo" ne le, da nima v osnutku osnovne opredelitve v smislu zakona o združenem delu, ampak jo posamezniki v opredelitvah in argumentacijah osnutka umetno ločujejo od samoupravljanja in tudi prostega časa in celo ponujajo obrazložitev vrstnega reda usmerjenega izobraževanja — najprej za delo, nato za samoupravljanje in na koncu za prosti čas (glej prispevek v Komunistu št. 13zdne 23. 3. 1979, kjer tov. Leopold Kejžar na 19. strani povzema svoja stališča posredovana že organizatorjem razprave o osnutku novega zakona in kjer pod prvo alinejo navaja tudi ,,vrstni red izobraževanja"!? ). Argumentacije te vrste opravičujejo vse kritične pripombe, ki v osnutku vidijo podrejanje človeka stroju, funkcionaliziranje izobraževanja in podobno, saj je samoupravljanje na umeten način ločeno od neposrednega produkcijskega procesa in obstaja videz, kot da nekateri mnogi Ijudje, tudi na odgovornih mestih, v samoupravljanju vidijo zgolj organizacijo in izvajanje sestankov, medtem ko v materialni produkciji, delovnem procesu vidijo zgolj proces tehničnega dela, ne pa ,,oblike zgodovinske eksitence družbenih odnosov.' o njunj enotnostit celotnosti in nezmožnsoti enostavne tehnične delitve (ki zopet na določen način ločuje funkcijo upravljanja in izvrševanja) dela in samoupravljanja pa kakor, da nočejo slišati. Še o prostem času. V novi družbi bo tudi prosti čas pojmovan drugače kot zgolj čas namenjen za reprodukcijo delovne sile in porabo blaga, oziroma čas, ki mu kapitalističen sistem tudi sicer namenja zadnje mesto. Pravzaprav bo v asociaciji svobodnih proizvajalcev nemogoče ločevati prosti čas od dela, kajti ko bo delo postalo resnično ustvarjalno in svobodno, ko ne bo več nuja, ampak potreba, ,,užitek", tedaj bo izginil tudi prosti čas, ki delavcu namenja ,,užitek" največkrat le zunaj produkcijskega procesa.
Zato spada opredelitev tako prostega časa in tudi
samoupravljanja skupaj z delom v opredelitev novih družbeno-ekonomskih odnosov slonečih na procesu delavskega samoupravljanja, ki ga ni mogoče primerjati z nikakršnim razvrščanjem po nikakršni pomembnosti, saj je delavsko samoupravljanje proces preobrazbe celotne družbe, ne pa njenih delov po nevemkakšnem vrstnem redu! In v usmerjenem izobraževanju nam mora iti predvsem za to!
Naj živi delavsko samoupravljanje!
za uredništvo Igor Bavčar
Opombe:
1.   K. Marx, Kapital III, str. 912, CZ,
2.  L. Althussev, Marksizem in razredni boj, Tribuna 8/9-str. 1, leto XVII;
3.   K. Marx, Beda filozofije, CZ, str. 506;
4.  L. Althussev, izid. str. 1;
T
RIBUNINE NOVICE
PROMOVIRANI DOHTARJI ZNANOSTI
00 Ui
o < o
LU
>o c^—
?nnj(l   ._:
a> <o—     co       ¦;
n N._ a)-p    '-0
„ > - O^     8 g«N«E     3    |
co "¦>$ 3-= « o>   &
SESigls L¦
V letu 1978 je na univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani in na univerzi v Mariboru doktoriralo 80 (osemdeset) magistrov. Največ doktarjev smo dobili s področja kemije (10), potem elektronike in avtoma-tike (9), pa pravnih ved (6) in strojništva (5). Seveda so tu še medicinci, ki jih je prav tako veliko (9).
PREDLOG         VALORIZACUE ŠTIPENDIJZA L. 1979
KADROVSKIH
Na podlagi ocene Zavoda za statistiko SR Slovenije
E
DO
I   ^§°*e;
v,   -+= c (!)><»>   LL} o) c — — u   ''tsga   sporazuma   o   siii
SJcgč^  ¦ff*'?No|2. dobila predlog, da se z  1.   1.  1979 določi vrednost «-S8J>2?:3 ^jjn" S>1o.q   točke za določanje višine štipendije. Ta vrednost naj bi 15"S-S &S >   po novem znašala 2,6 dinarja, kar predstavlja poveča-nje za 21 %. V predlogu za valorizacijo tudi piše, da so bile v lanskem letutočke povečane za 20 % več, kot je bilo dejansko povečanje  povprečnega  osebnega do-hodka. Po novem so dinarske vrednosti naslednje:
Plk i.l l*»f "S S=I i
3®       C       c o, 5
ii?ao^&
c/> o ao
število točk         dinarjev        število točk       dinarjev
350_____________910__________750    1.950
400____________1.040__________850    2.210
450____________1.170__________200______520
500____________1.300__________100______260
570____________1.482__________250______650
650                         1.690
UiiiUM
¦DE3'-E2n>S.tc«i
ifliliini?
IllfifiMI
'ggg-ses-ess&g
POBEG
V šolskem letu je iz srednjih šol in šolskih centrov odše! kar 401 učitelj, ki se je potem zaposlil drugje. Resda se jih je 118 zaposlilo v drugih vzgojno-izobraže-valnih organizacijah, vendar jih je kar 283 za vedno zapustito katedre.
ŠTAFEf A MLADOSTI V LJUBLJANI
Dne 27. marca je štafetna palica s pozdravi predsedniku Titu prispela v Ljubljano, kjer je bila po tem, ko je obšla mesto v tivolski dvorani osrednja slovesnost. Štafeta je naslednji dan nadaljevala svojo pot po Jugoslaviji.
N:-S5aeiž^.E.EJi
K
MmOMUNISTI O SVOJEM (NE)DELU
NA MEDICINSK] FAKULTETI
N.a pobudo predsedstva CK ZKS je občinska konferenca ZKS Ljubljana Center imenovala delovno skupino in jo zadolžila, da pripravi gradivo za sklic skupne konference komunistov v Kliničnem ceniru, na Medicinski fakulteti, Onkološkem inštitutu in Zavodu za transfuzijo krvi. Ta delovna skupina je pripravila teze ,,za oceno dosedanjega delovanja in za usmeritev bodoče aktivnosti komunistov pri uveljavljanju samoupravnih družbeno-ekonomskih     odnosov"     v     že     omenjenih    OZD,    ter    jih
dne.....1979 predložila v razpravo na skupni konferenci komunistov. V
novinarskem zapisu s te konference se bomo, kolikor je to zaradi tesne povezanosti omenjenih OZD, omejili na probleme komuntstov Medicinske fakultete, saj ti problemi zanimajo naše bralce, ki so povečini študentje.         .
Na začetku naj postrežemo z nekaj sicer suhoparnimi a zgovornimf j statistikami, ki jih, kakor tudi vse druge podatke, povzemamo po gradivu, ki ga je ta skupna konferenca sprejela z manjšimi korekturami. Na Medicinski fakulteti je v ZK včlanjeno 11,7 % delavcev te fakultete in 14,5 % študentov. Po letu 1976 je v ZK na Medicinski fakulteti (MF) vstopilo le 6 delavcev in le 7 študentov, kar je milo rečeno, zelo malo. Delovna skupina je šla v svoji analizi še globlje in v njenih ugotovitvah si lahko poiščemo tudi razlagp za te skromne podatke. Ugotovila je, da je združitev komunistov-študentov in delavcev MF v skupno osnovno organizacijo ZKS povzročila, da se je le-ta redko sestajala, pa tudi oddelki, ki so sestavljali to 00 ZKS niso zaživeli saj je bil najbolj aktiven prav sekretariat. Zaradi tega je tudi jasno, da komunisti I niso dovolj ali pa niso sodeiovali pri obravnavanju aktualnih' družbeno-ekonomskih in strokovnih vprašanj, pa čeprav je njihova (recimo temu fizična) prisotnost v samoupravnih in drugih organih precejšnja. To je pogojevalo tudi njihovo neangažiranost pri oblikovarju izobraževalnih programov, predvsem pa pomanjkljivo usmerjenost študentov k nalogam, ki jih čakajo. Tudi vodenje kadrovske politike je podrejero slabi aktivnosti komunistov in ni slučajno, da so se v takih odnosih lahko rodile tendence po privatizaciji v izvajanju habilitacijskih postopkov.
Ugotovitev, ki jo je potrebno vsekakor najbolj poudariti je prav ta, ki govori o neprilagojenostih v snovanju in izvajanju izobražsvalnih programov dejanskim potrebam prebivalstva in nalogam na področju zdravstva. Ugotovljeno je, in analize to potrjujejo, da kljub zagctovljenim dobrim življenskim in delovnim pogojem zdravniki, mladi zdravniki nočejo v kraje, kjer je stanje v zdravstvu sicer najbolj kritično. Zdravniki se; nasprotno, umikajo samostojnemu prevzemanju odgovornosti, in delajo raje v kliničnih in hospitalnih ustanovah. Vsekakor je očitno, da je vzrokov za to več in segajo tudi na relacijo odnosa razvoj-nerazvitost v našem republiškem ali državnem obsegu.                                                                                               j
Druga pomembna ugotovitev je, da je družboslovno znanje diplomantov MF zelo pomankljivo, kar jim preprečuje vključevanje v razprave celo o lastnih problemih, problemih lastne stroke. delovne organizacije in zdravstva kot celote. Skratka obilica problemov, tudi takih, ki jih bodo morali komunisti rešiti v kratkem, ter jim posebno pozornost nameniti v javni razpravi o osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju. Skupna konferenca je na koncu sprejela tri sklepe, ki omenijo osnovno usmeritev delovanja komunistov in sicer:
— da bodo najmanj mesec dni po tej konferenci sprejeti akcijski programi za   uresničevanje   dogovorjenih   stališč;   — da   bodo   od   komunistov   v samoupravnih organih in poslovodni sestavi TOZD in delovne organizacije terjale, da se zavzamejo za razčlenitev idejnopolitičnih stališč;
— da  se  bodo   komunisti  v  orggnizacijah   ZSS in ZSMS angažirali za izdetavo in izpeijavo programa politične aktivnosti
Na koncu naj povemo, da se je skupne seje konference ZK od 120 komunistov udeJežiJo le 4311?
N
;-J  BtJC  (0_.= JC   3
IA SEJI UNIVERZITETNEGA SVETA
Na seji univerzitetnega sveta, 2. aprila 79 so delegati uporabnikov, izvajalcev in študentov glasovali ZA realizacijo srednjeročnega plana razvoja računalniškega sistema Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. S tem je ves proces izbora računatniškega sistema — strokovna komisija, izbrana v ta namen, je proučevala ponudbi dveh izvajalcev, in sicer projekt ameriške družbe DEC in Elektrotehne oz. CDC in Iskre — končno pripeljan do tiste točke, ko naj bi se začelo s čimprejšnjo i/gradnjo samega računalniškega sistema in se s tem končno tudl zadrgnilo nanasitno žrelo sedanje brezkončne procedure, ki je dosedaj povzročila že veliko materialno škodo. Strokovna komisija je ocenila ponudbo Elektrotehne in DEC kot najugodnejšo.
Oa bi razumeli, kaj je bil vzrok temu zavlačevanju, se moramo vrniti v leto 1974, ko se je začel postopek za izbor in priprave nanj. Osnutek srednjeročnega plana sta izdelala odbor in strokovni svet za računalništvo," ko sta predhodno imenovala posebno delovno skupino, ki je skušala dobiti vse potrebne informacije o potrebah in željah po opremljenosti vseh visokošolskih delovnih organizacij in inštituta Jožef Stefan, ki je vključen v računalniški center Univerze, v srednjeročnem razdobju. Ko je univerzitetni svet aprila potrdil izdelani srednjeročni plan je imenoval organe za njegovo realizacijo: komisijo za izbor računalniškega sistema in za opravljanje razpisov ter komisijo za oceno in pregled finančnega elaborata.
S tem so bile izvedene vse priprave za začetek druge faze, to je za postopek realizacije. V juliju 1977 se je na objavljeni razpis prijavilo pet tujih računalniških podjetij: IBM, Control Data, DEK, Fudžicu in Junivak, ni pa bilo nobene ponudbe s strani domačih proizvajalcev. Pri izboru je komisija upoštevala dva kriterija, in sicer tehnološko in finančno plat sistema. Pod temi kriteriji je komisija ocenila kot najugodnejši sistem DEK, za katerega se je leta 1978 Univerzitetni svet tudi odločil. Svoje stališče k izbrani varianti sta izrazila tudi gospodarska zbornica Slovenije in Republiški komite za informacijski sistem in družbeno planiranje, obveščene pa so bile tudi Izobraževalna in Raziskovalna skupnost in druge. Zbrana stališča so nato predložili Republiškemu svetu za odnose s tujino, Samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino pa naj bi v lanskem letu tudi odobrila devizno kvoto, potrebno za realizacijo sistema. Do te stopnje je ves postopek tekel brez večjih zastojev, nakar pa se je popolnoma zaustavil z intervencijo ,,lskre", ki je s programom poslanim preko telexa tik pred začetkom seje Univerzitetnega sveta zahtevala, da je pri realizaciji računalniškega sistema nujno potrebno upoštevati tudi domače proizvajalce. Tako je svet sprejel sklep, da je pred ponovno obravnavo potrebno zaprositi Gorenje Elektrotehno in Iskro, da predložijo svoje ponudbe.
Oba domača proizvajalca sta ponudila kot svoj proizvod tako imenovane koncentratorje, se pravi manjše sisteme. Centralni računalniški sistem, največji del opreme pa sta oba ponudila iz uvoza in sicer Iskra CDC 71 sistem, ki je star sistem in ga družba Control Data ne proizvaja več, Elektrotehna pa DEC-ov sistem, ki ga je svet že prej ocenil kot primernejši. Pokazalo se je, da je kombinacija uvožene in domače opreme bolj ekonomična, saj se bo dalo prihraniti precejšen del deviznih sredstev, ker bo oprema koncentratorjev, terminalov lahko plačana v dinarjih. Tako bomo namesto predvidenih 2,17 milijonov dolarjev porabili za projekt 1,3 mil. dolarjev, ostalo pa so dinarji.
dan na glasovanje ločeno po delegacijah ni bil sprejet, ker delegati delavcev in uporabnikov niso bili sklepčni, medtem, ko je študentska delegacija soglasno glasovaia ZA. Za takšen primer, v katerem odločitve niso sprejeli delegati delavcev, študentov, in uporabnikov v enakem besedilu pa je po zakonu o visokem šoistvu predvidena izvedba postopka usklajevanja. V ta namen Univerzitetni svet imenuje šest člansko usklajevalno komisijo z nalogo, da pripravi vsklajen predlog za odločitev Univerzitetnega sveta, ki potem ponovno odtoča o zadevi.
Usklajevalna komisija se je dogovorila, da v nobenem primeru ne bo razpravljala o podjetniških interesih, ampak bo izhajala iz načela koristnosti sistema, ki iz strokovnega, finančnega, pedagoškega in raziskovalnega vidika ustreza programskemu konceptu Univerze. Komisija je tako ugotovila, da računalniški sistem, ki ga je ponudila Elektrotehna v celoti pokriva vse zahteve, ki so zajete v razpisanih pogojih. To pomeni, da omogoča vse nivoje povezovanja računalnikov in terminalov in s tem tvori popolno distribuirano računalniško mrežo. Praktično: posel, ki se izvaja na enem od računalnikov v mreži med obdelavo lahko koristi programsko biblioteko ali podatkovno bazo locirano na drugem računalniku, ki je v tej mreži. Računalniški koncentratorji v ponudbi Elektrotehne, ki so bili ponujeni iz domače proizvodnje predstavljajo inteligentne komunikacijske kontrolerje, ki povezujejo terminale neposredno s centralnim računalnikom brez posredovanja operatorjev. Ponujena CCC-jeva in Iskrina oprema pa ne omogoča vzpostavitve ekvivalentne mreže.
Univerzitetna komisija je pri izboru sistema za potrebe univerzitetnega dela tudi upoštevala primerjalne teste sistemov, ki so bili opravljeni v evaluacijskem postopku za nabavo drugega računalnika v Republiškem računskem centru. V tem postopku je sodelovala tudi univerza s svojim predstavnikom iz RCU in med drugim so ugotovili naslednje:
—  da   je   DEC   10   najučinkovitejši   pri   prenosu   programske ,-W^ » opreme, ker je njegov interaktivni ,,debugging" učinkovito *^T sredstvo pri testiranju programov.                                               L^^
—  da ima DEC 10 preprost kontrolni jezik, ki se ga je možno -*"P zelo hitro naučiti.
—  da ima DEC 10 učinkovit tekst editov, ki je bil v veliko pomoč pri izvajanju primerjalniti testov.
Naslednje prednosti so še te, da izobraževalno in raziskovalno dejavnost, ki teče na programskih paketih razvitih na univerzah v tujini (Statistical Paskage for Social sciences, NAG, itd.) je možno prenesti na računalnik DEC 10, ne da bi to uporabniki sploh čutili in brez dodatnih stroškov.
Usklajevaina komisija je ocenila tudi finančno zahtevnost investicije in ugotovila, da računalniški sistem DEC in Elektrotehne stane 43.238.008 din, telekomunikacijska oprema 4.241.953, napajalne naprave pa 3.500.000 din, skupaj: 54.000.961. V številkah to tudi pomeni, da je za približno 12,5 mil. ugodnejša od ponudbe CDC in Iskre in s tem ekonomsko utemeljen.
Tako  je   bil   na   šesti   seji   Univerzitetnega   sveta   končno ^ izglasovan sklep, da realizacijo računalniškega sistema poverijo^ Elektrotehni, ki naj bi končala z delom do leta 1980, kakor je bilo   predvideno   z   srednjeročnim   planom   razvoja  univerze, kljub, upamo, opisanim zamudam.
HN
Univerzitetni svet je 2. aprila na svoji seji potrdil predlog Republiške konference SZDL Slovenije za rektorja rednega prof. dr. Slavka Hodžarja, dipl. ing. elektrotehnike, ki je najprej opravljal dolžnost prorektorja Univerze, v zadnjem letu pa je rektor Univerze.
Za  prorektorje:   so  bili  potrjeni   redni   prof.  dr.   Vincenc| Čižman, dipl. ing. strojništva, prof. višje šole Franc Galič, prof. matematike. ter redni prof. dr. Levin Šobek, dipl. psiholog.
HN
Kakor smo vas že obvestili je bil dne 6., 7., in 8. 4. 1979 v Portorožu(? ) seminar,  ki  ga je za  organizatorje javne  razprave  o osnutku zakona o usmerjenem   izobraževanju   organizirala   UK   ZSMS   Ljubljana.   Program seminarja, ki ga je pripravila skupina za spremljanje javne razprave je obsegal naslednje sklepe, ki so jih skupine poslušale in o njih razpra/ljale ločeno:
Vzgoja in izobraževanje in ,,delo" (poskus zgodovinske opredelitve njunega odnosa), Vzroki za reformo in njene osnovne poteze, Reforma vzgoje in izobraževanja in visoko šolstvo (vprašanje marksističnega koncepta vzgoje in izobraževanja), Osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju;
Ker podrobnejšega poročila o poteku seminarja nismo uspeli pripraviti že za to številko Tribune vam bomo s temeljitejšimi informacijami postregli v naslednji številki. Do tedaj pa je dolžnost udeležencev seminarja, da seznanijo svoje članstvo z glavnimi problemi in, da organizirajo javno razpravo o osnutku. Z glavnimi in dodatnimi graditvi ste bili že seznanjeni z dopisom UK ZSMS.
ZNANSTVENA FANTASTIKA NA RAZSTAVI
Ob mednarodnem dnevu mladinske knjige (2. 4.) prireja Pionirska knjižnica razstavo SVET ZNANSTVENE FANTASTIKE, ki bo odprta od 2. do 14. apriia vsak delavnik od 9. do 18. ure v Pionirski knjižnici na Komenskega 9 v Ljubljani. Vabljeni!!
HELENANEIDHARDT
VSEM 00 ZSMS
Dopisujte v Tribuno!
Obveščajte s Tribuno! Honoriramo!
LOGA
ITMladih  mM
AZISKOVALCEV
Navdušujejo te temne pečine, kjer bradati alkimisti oživljajo še sveže skriv-nosti stvarstva. Nova odkritja vabijo, ni ti pa do ZSMSiranja v KLUBIH ŠTUDENTOV - RAZISKOVALCEV?
Oglej si, kaj priporoča naš poskusar Samson: (vseh skrivnosti svojih uspehov ti močni ne bo zaupal, saj je ni Dalide, ki bi povedala, kje dobiti poskusne surovine).
.1. PREDPOGOJI: A) visok pritisk —
a)  notranji (2—3 kave)
b)  zunanji (1.1 105 pascalov)
B) koncentracija —             a) hotranja (mirna roka)
b) zunanja (tiče se ktslin, ki jih boš uporabljal)
2.POGOJI:
A) varno skrovište
B)  dobre zveze pri ,,Kemo servisu"
3. POTREBŠČINE, (samo za bistre glave)
A)toluen-C6H5CH3
CH,
H
/
x
C—*—H
II
C......     H
H
,B) HNO koncentrirana dušikova kislina (kadeče sorte), ki disocira: HNO<—>NO2++OH_
Če je dobre volje (primeren katalizator in mešalec), pa ,,posodi".
C) H^SO4, koncentrirana žveplena kislina — je katalizator, saj pobira nastaja-joco vodo in tako varuje poizkus škodljive mokrote.
4. LOTIMO SE DELA: Nabavimo 3 vitke s\*r   ( cm)
(epruvete in vanje zlivamo H2SO4, HNO3 in vodo v naslednjih razmerjih: EPRUVETAA: 3:1:1 EPRUVETAB: 3:1:0.5 EPRUVETAC: 2.5:1:0
Pogumni raziskovalci naj se lotijo variranja razmerij, saj mi mladostni spomini nikakor nočejo prišepniti številk, pri katerih je bil hec največji. Čepa spadaš med tiste najpogumnejše, se pa poizkusi v nalivanju vode v kislino. Tako sicer prideš na področje nekega čisto drugega poizkusa, katerega čar pa je, da ga v šolah močno odsvetujejo - tjakaj namreč le vsake kvatre enkrat zaide kakšen pogumen raziskovalec.
Odločil si se za našo preverjeno varianto? Kar. Vsebino najprej pošteno ohladi. Nato zagrabi pipeto (steklena zadeva različnih oblin z včrtanim jmerilom).
ja) EPRUVETI  A  spipetiraj  0.5 prostorninskih  delov  toluena. Zamaši jo z i    special  štoflcom in ko se znebiš 1. strahu, začni s polurnim tresenjem.
(CO 500/minuto). Ko površje rahlo zarumeni in zavohlja po mandeljnih, |    je prvi uspeh za tabo.
Teoretiki, katerih preštevilnost ni le usoda marksizma trdijo, da si stresel reakcijo:
CH,
CH,
+ NO2+OH"
H2SO4
NO2 + H2O
Rumeni del oddelimo od rodnega okolja. Nanj vlijemo vsebino epruvete B, prižgemo radio Študent in ponovimo tresočo avanturo. Merilo uspeha je to pot izrazitejša rumena barva
POVRŠJA, Kl SO, MANJ ROMANTIČNO NARIŠEMO TAKOLE:
NO,
NO,
Dejanje ponovi še z EPRUVETO C, le da to pot, veselo - 10 h
NO,
NO,
Epruveto prepustimo usodi, ki jo lepša rumena kristalna plast na njeni površini. Ti pa se odpravi na rum za pogum.
Pridobljeno sredstvo ob priliki združi z ne — delom katerega od zatiralcev delavskega razreda.
Remy Butler, Patrice Noisette
NOVA OBLIKA DRUŽBENEGA NADZORA: PERSONALIZIRANA STANOVANJSKA POMOČ
Reforma financiranja gradnje sproža precejšnje povišanje najemnin v novih zgradbah z družbenimi stanovanji in s stanovanji, ki se bolj ali rnanj ujemajo 2 zdajšnimi ,,podiranim sektorjem". Poleg tega naj bi upravnim organom dovolili povišati najemnine za ,,stara" stanovanja, zlasti v soseskah, zgrajenih med letom 1950 in 1965, da bi prtdobili večja sredstva za vzdrževanje in obnovo svojega področja pa tudi zato, da bi povečali gmoto lastnega kapitala.
Takšnega povečanja najemmn pa ni mogoče izvesti brez določenega števila olajševalnih ukrepov. V nasprotoem primeru bi bilo tveganje strnjenega odpora najemnikov preveliko. To tveganje bi bilo toliko večje, ker je eden od stranskih smotrov povečanja najemnin večja konkurenčnost prodaje stanovanj v primerjavi z najemništvom. Dolgoročni namen odvračanja družin s povprečnimi ali celo relativno visokimi dohodki od tega, da bi še naprej ostale najemnice, je veliko zmanjšanje relativnega dela, ki ga zaseda najemni sektor na stanovanjskem trgu.
Barrovo poročilo ugotavlja: ,,Rea<ne svobode izbiranja sploh ni, če je za gospodinjstva s šibkimi dohodki določena, dana ena sama kategorija stanovanj, ki je zanjo norme določila javna oblast. Sistem stanovanjske pomoči mora v nasprotju s tem omogočiti posameznikom, da zares izbirajo; razen te izbire bo nedvomno še dolgo časa funkcija njihovih dohodkov, toda ta razpon se mora tudi za najrevnejše nenehno večati."
Na ti dve prizadevanji lahko odgovorimo z naslednjimi argumenti: večjo plačilno zmožnost, ki naj bi jo imela gospodinjstva, lahko zagotovi zvečanje njihove kupne moči; večjo pravičnost najemnin lahko dosežemo s pomočjo resničnega sistema izenačevanj med različnimi kategorijami dohodkov.
Predlogi Barrove komisije so precej daleč od takih prizadevanj.
Zlasti je pomenljiva neka pripomba iz Barrovega poročila: ,,Zdajšnji načini plačevanja podpore so takšni, da gospodinjstvo te podpore v resnici ne občuti kot del najemnine ali mesečnega obroka za odplačevanje stanovanja, temveč bolj kot dodaten dohodek. Učinkovitost pomoči je potemtakem dosledno z gledišča stanovanjske politike majhna." Z drugimi besedami, oblast si želi strog nadzor nad tem, kako delavci uporabljajo dohodke, da bi se pfepričala, ali res porabijo vsaj 20 do 30 % za stanovanje. To bi pomenilo v varstvu države podati najbolj fantastično jamstvo za pomen in rast trga, ki o njem kakšen ekonomski sektor sploh lahko sanja!
Prav to je eden izmed realnih motivov za ustanovitev personalizirane stanovanjske pomoči (A. P. L.), ki jo priporoča Barrova komisija. Ta pomoč naj bi imela več smotrov:
,,Plačilna zmožnost najmanj preskrbljenih bi bila zagotovljena, ne da bi pri tem prišlo do situacijskih rent v prid bolje preskrbljenih gospodinjstev.
Ker    bi     personalizirana     stanovanjska     pomoč     bila     zvezana     z
gospodinjstvom, ne pa s stanovanjem (.....), bi vrhu tega ne drobila
produkcije in bi odpirala pot k enotnemu stanovanjskemu trgu.
Vendar pa moramo zagotoviti, da bomo tako dodeljeno pomoč vsakokrat, ko je mogoče, plačevali upravnim organizmom."
Ta personalizirana pomoč naj bi dolgoročno nadomestila zdajšnje sisteme stanovanjske podpore. Lepi primeri dokazujejo dručbeni značaj reforme, ki naj bi Ijudem s širokimi dohodki omogočila, da pridejo do najbolj kakovostnih stanovanj.
Toda obenem je nakazano, da ne bi bilo ,,razumno", če bi si gospodinjstvo, ki zasluži 2000 F na mesec, izbralo stanovanje, ki bi bila njegova najemnina (z obremenitvami) okrog 1000 F: ,,Ali bi bilo razumno, če bi gospodinjstvu dodeliti veliko vstoto (na primer 700 F) personalizirane pomoči, če bi obstajalo tveganje najemnine? " 1000 F pa je ravnovesna najemnina za stanovanje, ki ustreza zdajšnjim H.L.M. s štirimi sobami, zgrajeno po novem priporočenem sistemu financiranja z vsemi obremenitvami vred. Daleč smo od tega, da bi ,,omogočili posamezniku kar najširšo izbiro."
Celota  dispozicij,  ki jih  predvideva  Barrova  reforma, je seveda  bolj kompleksna od sinteze, ki smo jo tukaj naredili. Toda ta sinteza je dovolj, da • razkrijemo njene cilje.
A. P. L. je nujno dopolnilo reforme financiranja gradnje in zagotovlja uresničitev njenih ekonomskih ciljev, ki smo jih že opisali: sprostitev" najemnin in s tem profit prodajalcev in upravnih organizmov, zasebnih ali javnih; omejitev najemnega sektorja na najmanj premožno prebivalstvo in spodbujanje drugih h kupovanju (predviden je nov sistem pomoči za olajševanje nakupa stanovanj za družine s povprečnimi dohodki); favoriziranje arhitekturne in tehnične ,,inovacije", se pravi, uporabe najmodernejših tehnologij, ki so posebno rentabilne (inovacijski profit); favoriziranja organiziranja produkcije okrog močnih skoncentriranih finančnih enot; jamstvo za plačilno zmožne, na državne stroške zagotovljeno povpraševanje po stanovanjih z višjimi cenami.
Toda tem ekonomskim projektom se pridružuje uresničevanje družbenih smotrov, !d so Ijubi vladajočemu razredu: vzdrževanje družbene segregacije najbolj izkoriščanih plasti prebivalstva (podproletariat, priseljenci . . .), toda v okviru manjših enot, kot so bile soseske; pospeševanje integracije drobne buržoazije in višjih slojev delavskega razreda z ideologijo vladajočega razreda; krepitev družbenega nadzora.
Posvetimo se teinu zadnjemu smotru! Povedali smo že, kako se izraža v prostoru. Razširitev sistema A.P.L. bi omogočila okrepitev tega nadzora s pomočjo pretanjenega ocenjevanja dohodkov vsakega gospodinjstva in s pomočjo absolutne odvisnosti družin od javne oblasti, ki bo namesto njih upravljala z delom njihovega proračuna: s tistim delom, ki je namenjen stanovanju,
Francoz, ki o njem sanjari Raymond Barre, je delavec, ki stanuje v stanovanju, ,,presegajočem njegova sredstva". A.P.L. bo pokrila del raztike, toda za natančnost izračunavanja njene višine je potreben nenehen in strog nadzor nad dohodki družine. Ker bo to postala izključna pomoč, bo takšna, zunaj katere bo dostop do stanovanja — ki bo ,,zunaj sredstev" — nemožen. Večini delavcev bo odvzeto upravljanje s skoraj 30 % proračuna. Lahko si predstavljamo, kako brez težav bo sankcionirano obnašanje ,,slabih najemnikov", čez katere se grenko pritožujejo tolikeri organizmi H.L.M.
. Slika, ki jo slikamo, ni mrakobna zato, ker nas toveseli. Četudi bodo za uresničitev Barrove reforme v vsem obsegu potrebna dolga leta, čeprav upamo, da jo bo odgovor Ijudstva onemogočil, pa vendarle ne smemo podcenjevati nevarnosti, ki jo pomeni. Že danes in brez vednosti vseh se namreč uveljavljajo elementi takega nadzora. Leta 1977 je začela prefektura Sine—Maritime ustanavljati osrednjo kartoteko, v katero naj bi uvrstila vse stanovanjske zahteve in odločbe, realizirane pri vseh in po vseh upraviteljih v departmaju, ne glede na to, ali so javni ali zasebni. Ker je kartoteka odprta za te upravitelje, ne bo samo omogočala, da takoj posredujejo pri vsaki družini, ki bi istočasno predložila več zahtev,' temveč da lahko vsako družino zasledujejo od stanovanja do stanovanja, zlasti ,,slabe plačnike" (po vrsti, kakor jih izseljujejo). Že danes javni organizmi diskretno prenašajo na zasebne družbe sezname ,,premožnih" najcmnikov, ki bi jih lahko zanimali kot odjemalci, ki so vredni ,,personalizirane" reklame.
S podobnimi nameni kot ,#st3novanjske kartoteke" proučujejo na različnih prefekturah tudi ,,zaposl'cvene kartoteke".
Posreden družbeni nadzor, ki poteka prek zaposlitve, prek stanovanja, prek potrošnje, oblasti ni več dovolj. Potrebuje stalen nadzor nad položajem vsakega delavca. Pod pregrinjalom ,,družbene pravičnosti" in ,,analize potreb prebivalstva" se uveljavlja prav družba a la Big Brother.8
III. Buržoazni nadzor in Ijudsko prilaščanje 1. Ljudsko prilašanje prostora
Proučevanje kapitalističnega stanovanja v Franciji smose morali lotiti, da bi bolje razumeli in interpretirali aktualne boje na fronti prostora. Ti boji začrtujejo pomemben zgodovinski tok: Ijudsko prilaščanje prostora. Ti boji so neposreden odgovor na buržoazni nadzor v njegovem sodobnem utelešenju.
Zdaj ne moremo oceniti vseh akcij, ki so bile izvršene znamenom, da bi si ,,prilastili" del prostora. Za zgled lahko rabijo nekaiere, ki so dovolj pomembne in ki imajo simbolno vrednost ali pa so dovolj popularizirane. Vsekakor so vredne, da jih opišemo, že zato, da obogatimo kolektivni spomin in zato, da — če je možno — opredelimo nove strategije bojev na fronti prostora.
I. Pravica do stanovanja
Zgled italijanskih bojev iz let 1971—1974
,,Rdeči teden" v Rimu, zadnji teden v aprilu 1971 je zgled, kako so brezdomci in prebivalci slabih stanovanj množično zasedli stanovanja. Ta način, ki se je Rimu širil kot oljni madež in je doživel pravi razcvet v Milanu, kjer se še danes nadaljuje, se je razlegal kot geslo zunajparlamentarne levice, uporabljali pa so ga po vsej Italiji vse do Syracuse, kjer jejanuarja 1971 120 družin zasedlo najemniška stanovanja v blokih.
Neki tekst iz Lotta continua (marec 1971) razlaga, zakaj in kako je prišlo do teh zasedb:
,,Zakaj zasedamo hiše? Prvič zato, ker nam pripadajo in ker jih potrebujemo. Gospodarji so nam jih ukradli. Imajo neznansko bogastvo, ki smo ga napravili mi. Mesta obstajajo in naraščajo zato, ker so se milijoni proletarcev izselili, mnogo žrtvovali, živeli v bednih življeijskih razmerah in odhajali, da jih ekploatirajo, tja, kjer so se gospodarji odločili, da bodo dali graditi tovarne in postaviti gradbišča.
Največje hiše uporabljamo za to, da se v velikem številu združujemo, ulice in četrti za to, da skupaj z otroki, z ženskami, z vsemi manifestiramo. Kavarne uporabljamo za to, da se proletarci, študentje in bojevaiki med seboj srečujemo. Gospodarjem in malim šefom, ki mislijo, da vedrijo in oblačijo v naših četrtih, vlivamo spoštovanje s tem, da jih na skupščinah, z lepaki in na tisoč drugih načinov javno obsojamo."
Zasedbeno gibanje je očitno izbruhnilo v četrti Casalbruciato, kjer se js kakih trideset družin ,,vselilo" v skoraj dokončana stanovanja. V enem tednu se je gibanje kljub temu, da so stranke levice pozivae k miru, razširilo na skoraj 700 stanovanj v četrti Casalbruciato in v četrti Centocelle.
Že naslednji dan sledi zgledu prvih trideset družin na stotine drugih in okupirajo hiše v via Angeli (400 stanovanj). V ponedeljek, 29. aprila razpravljajo z zasedbeniki zidarji, ki opravljajo na poslopj h zaključna dela: pridružijo se jim; gibanje se okrepi in seže v sosednje ulice. Po neuspešnih ,,posredovanjih*' P.C.I. in P.S.I.U.P. je soočenje s silami reda neogibno. Policija je potrebovala dva dni, da je izpraznila poslopja; dva dni, v katerih je izbruhnilo novo zasedbeno gibanje v četrti Centocelle, v ulici Carpineto Romano; začelo se je z vselitvijo petdesetih družin.
Popularizacija, kh jo je opravila skrajna ievica (Lotta Continua, Potere operaio itn.), je zagotovila močno razširjanje idej rimskega ,,rdečega tedna". Tako je v Milanu v začetku junija 1971 prišlo do zasedbe via Tibaldi. Skoraj vsi zasedbeniki so južnjaki, delavci pri Pirelliju, gradbeni delavci al; brezposelni. V Vii Tebaldi se je nastanilo okrog 360 oseb.
Po trdih spopadih s policijo je ulica Tebaldi prizadela vss. Oblast je zaradi bojazni, da bi se boj razširil, pohitela in še pred 31. julijem našla rešit Mesto  dodeli   200  Ijudskih stanovanj ne le 60 zasedbeniškim družina temveč §e drugim 140 družinam, ki so čakale na stanovarije. Vsaka družina je prejela 100.000 lir ob vselitvi v ta stanovanja. Ni vei jim treba dajati nikakršne kavcije, tudi  netreh mesečnih najemnin vnaprej. Vse izselitve,k' so v teku, in izterjevanja najemnin je mesto ustavilo, vse prijete osebe so spustili.
Med zasedbo se je v ulici Tebaldi uveljavila določena oblika življenja v skupnosti: ustanovili so jasli, ki jih kolektivno vodijo družinske matere, ustanovili so rdeči dispanzer s študenti medicine itn.
Tako kot v Rimu so tudi to gibanje začeli in vodili delavci sami. Prvi cilji tega boja so pridobitev dostojnega stanovanja v dostojnih okoliščinah, toda cilji kmalu presežejo to perečo nujnost in dobe širše razsežnosti političnega boja. Njegove rezultate razčlenjuje Lotta continua takole:
,,Delavci zasedbeniki so se med zasedbo znali organizirati, znali so preiti od tovarniške organizacije k splošni organizaciji; vedeli so, da zagotavlja pogoje za zmagovit boj popularizacija tega boja, njegova posplošitev. Proletarska domiselnost jim je dala sredstva, da svojega boja nisoomejili na ulico Tibaldi, našli so nove načine interveniranja, se vsak trenutek odločali o primernosti kakšnega blokiranja ulice, manifestacije, splošnih skupščin, o primernosti letakov ali akcije zoper županstvo."
Zasedbeno gibanje se v Italiji poslej nadaljuje, zlasti vMilanu. Leta 1974 je aprila 360 oseb zasedlo vio Karl-Marx, junija 280 oseb vio Cilea, novembra pa 180 oseb via Famagosta.
Ta tok je nastal s splošno najemninsko stavko, ki so jo začeli 5. julija 1969 zoper poviševanja in izselitve; nosilci so bili prebivalcislabih stanovanj, brezdomci. Zahtevala je aplikacijo zakona iz 10. aprila 1962, pozneje pa zakona iz 22. novembra 19711, ki je bil sad zasedb iz istega leta.
Na enak način so v povojnih ietih nasilno vseljeni Ijudje v Marseillu, Angersu, Rouenu, Parizu in Strassbourgu zahtevali uporabo odloka iz 19. oktobra 1945, ki je določal pravico do rekvizicije praznih stanovanj. Ti boji so neposreden nasledek nujne potrebe po stanovanju. Zdajšnja Italija doživlja, tako kot je Francija v letih 1945—1950, hudo stanovanjsko krizo: leta 1971 je 10 % brezdomcev na severu, 28 % pa na jugu. Pojem pravice do stanovanja je globoko zasidran v zgodovini vladanega razreda. Od konca XIX. stoletja nastajajo bojne organizacije na to temo: zbor protilastnikov ali najemninska in zakupninska stavčna liga, ki je leta 1911 postala sindikalna zveza delavskih in uslužbenskih najemnikov. Leta 1923 je 100.000 Parižanov defiliralo po Champs—Elysees, da bi doseglo uredbo o najemninah. Leta 1953 je z gibanjem očeta Pierra prišlo do zadnjih velikih zasedb v Franciji: v Parizu je več sto družin brez zavetja vdrlo v prazna stancvanja. Gibanje je ugasnilo; kmalu ga je zadušilo priložnostno in kratkotrajno usmiljenje. Odtlej je v Franciji prišlo le do nekaj najetnninskih stavk, okršne so bile v IMantesu ali v Triolu v Lillu. Saj, kot pravi Engels: ,,V2rok, da se o te< sianovanjski krizi toliko govori, je v tem, da ni omejena na delavski razrec temveč zadeva v enaki meri drobno buržoazijo." Danes v Franciji ne govore o stanovanjski krizi, ker za drobno buržoazijo ni tveganja, da bi ostala brez zatočišča.
II.  Četrtni boji
Obstaja tok Ijudskega prilaščanja, ki močno presega ozki okvir potrebe po stanovanju, saj se loteva zasebnega prostora ter zahteva družbeno ¦t uporabo bivališča, okrog katerega je zasidran Ijudski spomin. Ta tok na dva načina nasprotuje zdajšnji politiki kapitalističnega prostora: nasprotuje temu, da bi buržoazija znova zavzela urbana središča, nasprotuje pa tudi funkciji družbene integracije sodobnega stanovanja. Ta tok Ijudskega prilaščanja se uresničuje na mnogo-načinov: takšna je v Franciji zasedba ulice Jacquier leta 1972 in nedavno boj prebivalcev četrti Alma—Gare v Roubaixu, prebivalcev Maraisa v Parizu; v tujini je tak presenetljiv primer Nievvmarskt v Amsterdamu, ki je bil zaseden od 1970 do 1975. Tukaj ne moremo obravnavati mnogih primerov, ki se pojavljajo vsak dan,2 posvetili se bomo dogodkom v ulici Jacguier in v Nievvmarktu.
Zasedba številke 17 v ulici Jacquier je stičišče, ki povezuje ta tok z onim, ki smo ga analizirali prej. Gibanje opisujemo na podlagi pripovedi bojnega komiteja zasedbenikov:
Armanda (63 let), vojnega invalida, nekdanjega zidarja, so z ženo Andree (53 let) izgnali iz stanovanja. Poslopje na številki 17 v ulici Jacquier je prazno že osem mesecev. V kleti je docela nova ogrevalna naprava, ki ogreva vse poslopje in ga oskrbuje s toplo vodo. Lastnik je dal hišo, preden jo je prodal Semirep (Societe d' economie mixte de renovation du quartier Plaisance), od znotraj obnoviti, da bi dosegel večje ugodnosti. Stanovanja so potemtakem kar najbolj primema za bivanje. Manjka sarno še pohištvo.
V  soboto, 12. februarja 1972 so s pomočjo Rdeče pomoči (14. okrožje) Armand, Andree in Yolande (72 let), njuna prijateljica, zasedli stanovanjev prvem nadstropju. Tja so prinesli tisto malo pohištva, kar jim ga je ostalo. Podpora soseščine je bita takoj učinkovita: pognali so ogrevalno napravo, takoj   so   prinesli   obieko   in   živež   v  znamenje  solidarnosti   z   novimi zasedbeniki.
V   nedeljo,  13. februarja je pred vrati policija, ki poskuša zastrašiti tri starčke. Semirep, ki jo je opozorila policija, se umakne pred podporo četrti, se sprijazni, da ostane Armand za zdaj tam in za pozneje obljubi pogajanja. Toda popularizacija te zasedbe povzroči, da pridejo mnogi Ijudje iz kleti in brlogov, v katere so natlačeni, ter pridejo tja, da tudi oni uresničijo pravico do dostojnega stanovanja.
Naslednji teden prihajajo številni novi zasedbeniki in njihovi otroci, se vseljujejo in se tako otresejo težkih razmer brezdomcev ali stanovalcev hotelov.
Na koncu februarja je poslopje polno. Hiša se začenja organizirati. Iz četrti prihajajo številni Ijudje in izražajo akciji podporo. Solidarnost manifestirajo tako, da prinašajo mize, stole, žimnice, obleko, odeje, hrano. V poslopje se je vrnilo življenje. Vsi so se seznanili, razpravljajo, nenehno pretresajo probleme, ki so bili dotlej pridržani za strokovnjake. V tem boju postane vsaka eksistenca politična.
Semirep, lastnica poslopja, se pomuja in ponudi Armandu, Andree in Volandi stanovanje v 14. okrožju za 50 F na mesec pod pogojem, da se drugi zasedbeniki izselijo. Armand se spričo tega izsiljevanja razjezi in izsiljevalca pospremi do vrat.
Spričo odločenosti bojnega komiteja zasedbenikov in četrtnega podpornega komiteja pride do verbalnih obljub za druga stanovanja. Toda dva dni pozneje vdre policija z orožjem v roki z goljufivim izgovorom, da i&če avtomobilskega tatu . . .
S pomočjo prebivalstva organizirajo ob rojstvu nekega otroka Ijudsko praznovanje. Tudi tedaj se prikaže policija.
Polagoma mine evforično obdobje. Zaradi ponovnih groženj s pesredovanjem policije večina zasedbenikov razen Armanda in dveh drugih popusti na pogajanjih. Na Semirep se odpravi delegacija; tam se ton zviša, toda družba ostane na svojem stališču: Armandu bodo dodelili stanovanje šele tedaj, ko bo številka 17 popolnoma prazna.
Na zakonodajni ravni je dosežena klavrna zmaga: sodišče je zasedbenikom iz drugega vala odobrilo odlog do 1. septembra.
Napoi spontano gibanje iz ulice Jacyuier številka 17 se je srečalo s številnimi problemi tako na materialni kot na ideološki ravni. Potrebno je, da akterji pridejo v položaj, iz katerega ni mogoče nazaj, da se spuste v boj, ki je v nasprotju z vsakim uveljavljenim političnim diskurzom.
Boj holandskih nasilnih vseljencev, ki je sicer prav toliko sad ideološkega reda kot v primeru ulice Jacquier, pa se dogaja v docela drugačnem okviru. Ulica Jacquier in Rdeča pomoč sta izšli iz preloma leta 1968; v Nievvmarktu pa gibanje ,,provo" iz let 1965—1966 pomeni zvezo z institucijo, v tem primeru z reformistično mestno upravo v Amsterdamu.
Nievvmarket   je   nekdanji   židovski   geto,   ki   je   zelo   blizu   središču
hsterdama. Takoj po vojni je bila ta četrt prazna in razdejana; namenjena , :bila rušenju, kar naj bi omogočilo speljavo bodočega metroja, ki naj bi povezoval središče (postajo) s periferijskimi obroči in z novim psevdomestom Belmeerom.
Leta 1970 se je tristo nasilnih vseljencev postopoma nastanilo v Nievvmarktu. Liberalizem krajevnih oblasti se je vznemiril zaradi razmaha samoobnove, ki so se je lotili novi prebivalci. Mestni svet, v katerem je sedel tudi neki nekdanji provo, je odobril posojilo za pleskanje, da bi izboljšali videz četrti; vsetjenci so ga izrabili, da so prepleskali zatrepe ter nanje narisali obrise podrtih hiš in pesmi odpornikov iz druge svetovne vojne; tako so povezali dejstvo, da poslovna buržoazija spet osvaja središče, in nemško okupacijo, ki je bila v Amsterdamu še posebej gnusna.
Čeprav se temu izogibajo, postavijo zasedbeniki na noge pravo organizacijo. Vse aspekte življenja upravljajo na avtonomen način: s prispevkom okrog 20 frankov na osebo in in na teden nastane skupna blagajna za plačevanje popravila hiš. Ustanovijo mizarsko delavnico. Ustanovijo otroški vrtec z učiteljico, ki jo plačuje skupnost. Vsak dan nalepijo stenski časopis, tiskajo tednik. Urede javne prostore, vrtove, postavijo majhen živalski vrt za otroke.
Na uradni ravni se boj organizira okrog protiprojekta, ki spreminja traso metroja in obenem podaja celoten načrt za promet v Amsterdamu, ki ga izdeta mnogodisciplinarna skupina. Na ravni obrambe sprejmejo delavce, ki prihajajo podirat stare hiše, z metanjem kamenja in strešnikov. Protivstajna policija, ki se je leta 1966 spopadla s provoji, sejespet prikazala, da bi zaščitila rušitelje, ki prihajajo včasih ob petih zjutraj podirat drevesa. Vseljenci izdelajo alarmni sistem, ga napetjejo v vsako hišo, to pa jim omogoča, da v nekaj trenutkih mobilizirajo vse. Imajo tudi piratski radio, Radio Mokurn, ki jim omogoča, da o svojem boju obveščajo vse mesto.
Od velike noči do junija 1975 se silam reda reformistične mestne uprave posreči, da v spopadih, ki dosežejo stopnjo nasilja, ki je redka v tem strpnem mestu, ,,očistijo četrt" in da nadomeste vrtove, šole in srečevališča z razvalinami, ki jih obdaja mrežasta ograja. Toda po pripovedovanju Amsterdamčanov duh Nievvmarkta s simbolom svojeglave koze ni mrtev ter se konkretizira v mnogih Ijudskih četrtih mesta.
Zahteva, naj ostanejo v četrti v imenu Ijudskega spomina, ki ga tvorijo prebivalci četrti, je konstanta četrtnih komitejev. Logika obnove—izseljevanja, ki je tako dobro opredeljena v knjigi H.Coinga o 13. okrožju v Parizu, poslej ni več nikakršna skrivnost za prebivalce starih središč. Po zgledu vlad, ki kritizirajo soseske, odklanjajo preselitev v primestja in zahtevajo lastništvo svoje četrti, sofidarnost in raznolikost. Običajna shema izsetjevanja namreč sistematično vodi v segregacijo: stare v zavetišča ali v ,,foyers—soleil", one, ki niso zmožni plačevati, v prehodna mesta, mlade in priseljence v domove za samske delavce. Ta prisilna bivališča energično odklanjajo komiteji prebivalcev v Alma-Gare v Roubaixu, v >oix-russe v Lyonu, v Maraisu v Parizu in drugje; tam se rojeva dejavna kritika pojma napredka in udobja. To udobje je alibi za normalizacijo, ki sili nekatere, da se odločijo za mrzlo vodo v starem stanovanju v središču mesta in zoper raj v dvosobnem stanovanju v daljnjem primestju. Ta obnova četrtnega duha, bi se utegnila zdeti nazadnjaška, če se ne bi pojavljala kot dejavna zahteva po Ijudskem prostoru, ki ga špekulacija skuša odvzeti v njem živečim prebivalcem.
7. Vemo, da je to za mnoge edino upanje, da bodo našli dostojno stanovanje v sprejemljivem času. 8. Oiktator v letu 1984 iz 1884 iz Orvvellovega romana. 1. Pri glasovanju za ta zakon se jeP.C.I. vzdržala, kar je povzročilo določen prelom s prebivalci na tem področjtj. 2. Za več informacij o tej temi glej revijo Place, peuple, espace, pouvoir ziasti številke 2, 3 in 5.
(se nadaljuje) prevedel Braco Rotar
-,,Sdod-dO}S" 3f }^S3| O5JBJ
af as Bp 'oj aj Bd ofpBjjsnji bz 5dniB5j (i
GJ  A  SUIpEJUI   3SA  IJEJlindlUBUIZ   O[I33JSOd   I
5j EjBAsdsud sf ;o5j 'fioq ui3) O} ui B5jund
3f BipSUI SBJ^   -qiUBUIO)(O\BJ)  Ud  UIIUIOAp   J
o8oum b8 ed nuis) qnfRi u3Ais3jd3J su 33 '
DUUSO UBfjBJ\
fUBSBjdA qi[B}SO
ijiu E5jund su bzi(bub BUiBqo)3 Bd m 's^pijod aujnjin^) ssbu BfuESEjdA bj3)E5[3u bu 3zb5|bu Bp 'uauiBU fOAS pžasop iq fBu Bd nuiaj qnfi)i *nuo} uiSABJd a |3U3azzi n}S5|3}uo5[ uisj a ipnj iq Bp 'o>|b; ijB[3pajd 1380111 ujssiu b8 Bd s^sijs suaosed ipbjbz iunqux a O5jbj afnpp au
OAOJO8 '}S5|3}UO5[ ISJIS BJ BZ UBSld (iq af J3>1  -IHUJABZ b8 OS Bd J9f>l *S5|3|3X CZ UBSld ]iq 3f JS5J3J
iDofnDud :Bquiodo •ojsjuojab bz iu3SB|3ojd pjdBUA sz osiu i5[ 'A33jEjq dsa ije b335|3u ouisid jO5j ozaj ofo9A oaojo8 3){!iqnd iuidsa ud buii Ejdn>j -aoj sfuBSid ijfB>I 'efpBJ^ouisp buzb| oupsA ss niuasA qnf|>{ oj af '33B8njp ofi(siui i^ 'iuijsij ipnj sjjdpo iuejjs os sp '3}3sidEU
33 '.O% 3S BJ BU0B8njp 3U UI EU33O B5|B} fB5[BZ '3}U3Uin3jB IJEpod 5)!)U5[ ipn) BJOUI Bp 'lUIJSIUI UI9U3qO    U3f|AEfqO OU33SA 3f Bd '3fUBABUn3BiqO JO5J BSnjp IU S3J OU}3fj3A Bd    J    AOJ ASUlpO
iiJSousfiBzn Bd su 'oqopod OABJd ofszB^od ui iiijosud os lujauinSjB iifB5j 'BfuBABunoEjqo Buqsso o\ osvu Bp 'ousbC b83j zi af cp '(i^uqnj luafuaiuo a AO^ASdsiid qiu3fjABfqo Bfuauui  ui  ouBsidBu  bu  apajS)   uiEfjBpnoj    fE^au  [BsidBu az  3sa bz  qiJjsfoui  o   Bd   ui3S
'UIB)(3JOdO 3U JO5[B5|!U B8 niU I5| 'B}BJO}5|Op O)3}UO)AB Z 3S UBJUO5[3p nqJAOd 3f I5| 'UI33|Bjq I3O A 5|3S3d U3PBABU 3f Bd ,,OfJSOUafjBZn" Z ,,qiJ3pBZUd" A3JIDBUZO •^BfUAOJJOJJS JBpudA 3f Bd ]3dn^ -AOJ 'A3fjB2)IUSB3 dOJSljd IUBUZ 3f O% ijfBlJ 'BAlUllUBZ O2(BJ 3S 3f 30 Bd 4IJSOUp3A3U A )SOU3J>(SI B5JB} 3S EAlflUJ3f9JdS I(^[    BSdUJOdS  3fUBA33SI3ZBJ S3J 5|BdlUB ',,B33Uq3SO BABUABJOd"
iu 'jsojapEzijd Busqou iu oj 'oqnf[ iu nuio^ afuBsid ojjbj ao uj jsasbu i^sfjajBfud uarsjsi 3Sa oj af sp 'Ejnuuoj afu^ud od3] o^qB] qif i5j 'afpBuuojuizap bz BnoiABJdo Bd !N  jiuBJiuiJojiun i}iq  ofajoui  3u  isn^o   'nsn^o  maujsBj  od  ,,AOiipo8op   qiujn}|n5j"
3fU3)Olip3JA ipnj  }O5(   UiOSIl^O   Z   BfpB|ndiUBUI   OijqBJ   O)(E}   ABid   3f  ,,UI33p3jq   BfjO^VB   J3ASBU
iuq3so" "BfuBABunDBjqo BS3uqaso ojajs a a^iuiajod 3UAij5(3fqo fuBSBUdJd ui fiAOjsijojd 33a 3f nsidsz a 'f3Jd i^juajs lua a B|dny -aoj a>)uqnJ |3p lupOAtt bu ipnj bsbubu ss i^f '(^
¦•JS'6Z.6I  T   '6  '9    J?  'sii3PX)  nS>I3|3}  UI3AOS)f3]3X  O  p3S3q  fB3(3U  3S Bd 'UIB3UO)|  UdpdJJ
•JBUjpiA 'I UI IJJ^UBJ
'(L 'JJs '6Z.6I 'Z 'Z 'S 'Jf 'sJiapi ,,'??u qojds Bd ijb o|bui f|oq duinzsi 3S ajaiEi) bu 'sjsij a
O)|B) ABJd UI 3UinZBJ 3S 9iajE^ BU 'UBAJS A 'JB8o^BSA UI 3SA A afUE^IJA O^SUBJ^SUd ^BJ5(OJBU13U 'OUf|OAOUIBS    O5JBJ    • • •    ¦)    JJBU3^-f    3Z    I|Bp3AOd    OS    JB5J     ',,3SA    BZ    JSJSfOUl"     l\\<\    O^ZSJ
sf sp 'ssj ipnj Bd 3f '|3)oq 3] o\ iq so 'AO^EJinzaj qi^suBfap op ijud uaqosods |adn>j   aoj
3f Bp 'UIIUIOAp 3U Bd fUBlUfBU l)I^[ %,BJOqZI B3dU)S3ABZ }BJ|nZ3j" }O^ OUJBUIO|BU1 O^I)BUI3) BABUABjqO l,,nUOJ U13JSI BU  0O513J O>JBJ BflApO 3S"  pi  'Bldirfl   '\O%   afUEfjSllUZBJ   ,,OUJ1AZ1"
uiifu z Biudfudods op [Bfpdud uibs oq Toazbj
'(,,buizisbj Efi8o|oqisd buaosb^" npp a q3i3>j A\ JBpod 3f njsiuis uisj a afpBjsuo^ saiuiiubz) Bfoq  B3sup3JZBJ nfDOjpod   bu   afuESBjdA   OAif|jBui3UBz   ftsi   'OUiBS   oficnjnpojd  s   juafoSod
OS 151 '»MOJZA Ed BUIl 'fBUnz BU 3ZB5J 3S JB5J 'OJSIJ 3f 'fUBA OfipOA I5| 'AO^OJZA BfpB)S3JIUBUI BfUBUnz 3| 3f BfU3f|AIZ UI3BU I5JSUBDS3UJ U( 'I)3AIZ3jd OfBJOUI qif 15) '3fudO}S 9Uqi8O3U fUBUI !(B f[Oq fOAZEJ BZ OfBUII Ul 3U3fo3od OUDUOJSiq OS 3qiU3UI3JdS 3SA I}fB>| 'SSUBpUBp 3Z 3UI0BU 3UZOIU IJB>(SI OUqdJ)Od 3f Bd OJEZ -,,BAJS3AO1D BUIAOpOŽzpSjd" ip2 ,,SOUIZO)[ I5JSUB3S91U '   D3A   Oq   3U   I>{   'iqzt1jp   A   B)-3|   nfUB33S3jd   UI   BnplAIpUI   b89>(SUEDS3UI   3fpBU3I|B
nfuBSEidA   qo   ujsobz   ss   i>{   'afuESBjdA   ouqui3iuod   oia|5(ajd   5(BduiE   'o^iji|od   oujnjjn^
O^SU3AO[S BU BUafaiUO IU I)IU ',,EUI9J BUJBindod" 3( IU JO^B^!}«,!   OJ OUIBS Bd BfU3f|AIZ (BUIDEU)
e8a^suE3S9iu i^iju^  o  '[UOAo89jds   TbjoSz   9z   uias   „  ,i>jTu;aujn   ouis   isa'   Jinuiioj"   q
ijbsoŽizo dfu Z3jq b8 Bd Tubui as 'azijEUB (n^jjapzi) nABfod ijiuSajpo aoiABJd Bd ouibuiiu 'qisfau}9r>iuo5{ 'qisf|oq ouiapfBU au ao '9fpB(niuJOj 9U9fj9ZBzau ai)B} ouiBf|qBJodn o>jqE^ BABfod B33U33O|op sfUBSoSizo  ou9f|8BU9Jd  'oujoudB  sf ,,>jsi}ijd juoijjiod"   B}9i(i}a  ipn^
IJBpod UI3JOUI 3U fBp3S 3f I5J 'BZIJBUB EUq9JJOd Bl«q iq BP3A3S -OUiq9SA OUJBIDOS iq3S A OflSOU I5f '30U3DBUZO 3U3DOJOp BU Of3ZB5( ,,\J\ I>JS|BAIZ" ',,SI15Jjp" ',,qBUJBAOJ A pABpp '^lfjOd BU OfB|3p 3f}3UI5|" Bp9S9q 3Z Bp 'BAJSfSp OUIIUl  OUI3JOUI 3N  'OUI^SSA OU3qZT1Jp OUJBnpfB OJJBU3
bjbui! Bd 9qo igfnuguiiod gu gSnJp oy uigjpgui l,,o>jijBUi9iqoJd oupgjzsj z afuBJi}9>jo>|" oja^ija luisad lijsu Bp (adn>j -aox   ao^ubj insojd bu qijs)jaj o pasaq Fb^su Bd fEpag
•ijBjd 3U3 ^souDnfi5|EU ABid BooSouio qif pj 'gjijojd ofBSBUiid Bp 'eubjiziubSjo ojqop D9AIU9J 'BufBDtns oiu AEid osiu iubjjs lžtijp bu JjBdiuB 'nfBonjs EuaDsndgjd Bfoojpod
B|  OS   Bp   '5(9Dnfl>(BZ   3f  JBZ    -fl3I|S3AUI   UI   AOUIdfud   qiUUIB|>(9J   flOAOp   qiU9ZOJA   3fUBA  3f  J35|
'ojbz uiasApajd ofadsn ijajsau oij uistpaui 'ouibau^s su 3[ qif 33 'sfusuisBui 3uuiBp{3J zajq ipnj ofsdsn ozaj ouasoiop z i>i]3pzt -zo iu}a)i|BA>i   AO5|iusojjod op ..ofspud" Bp 'uioijzasop
IUIUEJ1UIB|5)9J3U lptH  3fUB3030UI0 J9}   nS3J3)UI   UI3>(SJB)IJOid   UISSfUBUI   UII3   UI   1}SOUAIJ>(9|9S
bu B}UBod sf cp  'uiBCjBpnod  'o^iinod  oujnnn^  ouESidpajd  n^r^ap  z   ui  oubaojozpbu
Je6ez Jo6|
'ouAisajdaj ous^b^ bu uiijsui Bp '|i]s;ui op^ iq au bq -(ap9saq nugiuod ui9aoxjbj/\i uiaujsud a) ifiSojoapi ijojd Efoq aouidbu qisfauqui9uiodfBu uspd af foq ;^so|O3pi ABJd uj   uiijoui
3U   3S   33   'fpEJ9U98   qipB(UI   qiSBU   3fo8zA   (\}0   9(   JB5{    'ED|Bf[AEjdnOUIES   I}SOUq3SO   IU33S3ASO
5| ijBAadsud oiu ABjd 3joui au iij (jojioabj^ s Bjiuiuiin>j i>( '9qsE|8 odsip UI9JU iuz9|9z pod
BpBdS JB5[ 3SA "jdu) fjp U3piA fUEUI ]JB flOq 9fUBfjUinaUOd UI }SO[9dO}O 3f J3f5f 'iJBflABJSpajd UIBUZ 3U ESOUpO B83U3IJU^OU3qznjp IS J3h( '3JU3UinZUO5l BU AljdA (U3P3ABZ3U) Ul S^lJOjd OfBSEUUd niU  Bp 'UIOU3UIBU  UIIUSBf Z   |BjpnpOidS   'jB^ldBJf   [BjpnpOidS   3f  qif I5J   lAOJ3|npOJd
qiu)3)!iBA>i3u 'qisqBisfBu ouissa i^BZBAti oiubjoui ijb 'ijBdiuv "oujoJdsBU 'AO2|z3sop qiujn}jn>j
nfUBJIZflBUOpEUJ9}UI IJOJd UIBUIIU 3IfJ 'BJinjJSSp 3U 3Z 33 MdOJO fBSA (BqSB]3 OUIBS 3U) BqSBj8
Euafuauio b8 i^ 'BAspzop niuo^isjBui ss jo^j 'ouqui3iuod f]oq o^i|3A i^soupoqiJd a szb^zi ss Bd o>(qE| 'iubip bu 3f afuBJinjijsojd oujBpjauio^   ^,sbu ud 3qsB[8 9fnj ui 33Buiop qi}5(npojd
O   B3OIpO   I5[   'fjID   |Uip3   S3J   IJIJOid   IUUIOj8o   OS   l\y    •OUEZB^JBU   OUSBf   3Z   O}   OJiq   3f   fBJO8z
ipnj sd 'JBuipiA 3z ]uoAo33Jds af ui9} o *3ABqEz jo^ aqsB|8 ifp^npojd isbu a (afi8o[oapi
3flOq IJB) l)SO)(SO|O3p! ifBpOjd O SfUBSEJdA UI3SAp3Jd )|BdUIB '[3dn)} #AOJ ,,B5(I9pZI B89UJn}[n5| .ifBpOid'    I5ISO|O3pl"    O   3J   3U   SfUBSBJdA   OUIIABJSOd   O5jqBI    (jfB5jnJ    OUIBS    3U    Ul)    fB^jn^
•,,nuoj uia;si bu 3O)|3JO)iB) BfiApo as aSy\"   tiju9iunzuo>( oqpnuod aoajpo O5fqB| m 'Bfjajipoj eu a|
O^qBJ EAtjdA IJSOUZOUI 9U9f9UIO BUII UI ('pdl Oq OUS5|B>() nfUdflAIZ UI9U}SB| 'UiafOAS O IJEDOJpO
3joui 3js[ afuB3BiodzBJ a naiEAopssod u33snd3Jd ui uEJiziuBiunqap BpjnsqB op 'BfuBoojpo isoiu uBdojo maSAod JO5( uunSij af}iq ouBiunq '>)9ao|d oy tuajpaiu 'iubjjs (iAO>jiupnuod bu 9S Bpjoui ui) iAo83fu bu  uidSAOd sf EJiqzi '.BSsfu op spud Ep  'ijipnj^od  luaiunzuoij
BJOUI 3S UI SB8E|OdZEJ OU3JOUI3U O)|qB[ 33]BAOp3SOd )O>| U1IJ9JE5J S 'OA)Sp3JS OU]BfU3UI lo8Biq JO2| BABUABjqO O5(SU3Z '3SBU 3U Bd f9q9SOd '3qzt1jp 9UqopOS |3p IUABJS3S I|iq OpJOUI 3U 'l[3AIZ3Jd 3Z OS I7| 'AOSOUpO qiU|BpA9J-OU|BqJBUJEd 1}SOU|I?BUZ   p3UI  BpBdS — B}33O
iubjjs s — ,,ou3z bz nuio^au 3jsoq afuBfBQ" ijsoujBUop^Eaj isp uasjqop ipnj ouibjioo O5(qBi niu iy\ 'ui3ziuojqBUB U9sf939jd 3zb>j oujozojd B^Addod BU3fu3uio   JS^jaj Bd fEpag
•qadsn iU|Epjauio5j BfjAB)o8Ez Bp 'BUBJ^nood fjOAOp Bd af 'njs^aj a BUijad Bsn^oud ui b^oaz B8aqojS euiiu 'afjojdsEu OABJd af BDiiusad Buafuauio i L,,)[Oaz qoj8 (ss ^333uibu bz) buii ui ( i j,OAit{iunzBJ n^siqo uidSnjp i{B ui3AJd qo af}9d oujado af 'ojado a ?}ipoq uafBABU iu v\ 'bSo^ bz aj) AifjuinzBj oqB|s af i3( - -- - b}S3(3} afpBjpaj auoiouoiu
UI [B5JU9iq q!U3U^3(3 BfUBfjBpn B33U3OIZBJ UI B33UAB|SOU3 33O3oUI JO3jI[O>( 'B8aUJ3UIO5JBU9"
po 3fn5|i|ZBJ 3S Y\  'afuBAddod odaj oui333J o^qB| if sa>j    BuaoAEpqo iu  Bd  i^   '33I|3jo
afOJAJ — 35|A3dod 9^JSU9AO|S 3)(SUB| Z I^Addod O HSIUI (B}(3U (Bpod Bd UIOq '(OUAOJS5J9J O5JB} ABjd OUEpaj8) OABfjSUIUd BZ EJB|ajO>J E8aU}UBA9I9J UI3pfBU 3U J9>(  *AOJ3UIUd  JBfBABU  UIOq a(s(
puns bu n^ABp ajsojd 9Aoqjfu Aajipajpod n?ožouio iq \y[ 1b8o|zbj ijfBu iusjoui su Bd aqsBj8
3fU|SnpUI 9UDU3DI( UI 33BUIOp I5J(3pzl IUIl8oUUI Z IABfj3UIUd A 'iJSOUZOtlJJIA UI 3UISIA 3Uq3SOd B83SOp   3U   OAO)OQ     IJEjd   3U3qSB|8   Z    AOJJ5JUBJ    33SO(d    3}3)I[BA>I    3fUBSBJdA    OtUlABJSOJ
•BUIBS )SOUB{OSZI 3Z BJIUIi;i83[ OU)I3O qlf 3J3}B5( BZ 'l}SOUp3id  9U3AJSiq   pOSAOd3SA OfBUII Bd I5f  'l)|IU)3Uin  IUB|OSZI
'OU333J 3sd3{ i)B 'n3i|^od od i^iu^suin jo^ tuAiiB3.ni f|oq fdoaid o^qBj os p( 'a^nouiBS ipn) ouiEuzod Bd bSsj 89[oj i>jiuj3uin S3J os Bp 'nfuEoudsjd ui ijsoufjOAopBzouiBS idoj a Bjsnd qif Bp 'sf Bd 3sqBjs 3s 'ojnuuoj ojjb>i s iiuifu z ijiABjdo bshijs su Bd 9aqiu iisqB|s fsogjd
fdjd 'IJJ^UBJ OS  )O>(  'lSf|Oq   3IU OSIU  IJBld 3UAO>(OJ}S S   OUJ9fj9A   Bd   'l>|!U}3Uin   JO5J   IU33BUZO 5BU Ud OS 1J3JB^ISJBJA2    BfpB}3JdJ3JUI BUfjOAOUlBS 3f „   (I^tU)3Uin   OUIS  ISA,   B|nUlJOj"   ipn^
OfBUI3f3jdS OU3IZOUUI
JB5J 3s 3fpnfi qif Bd \y[ 'uiOABfod uJiupsjodzA ijojd BdojsBU 33 Bd f9q9sod as 'un}|n5i lABJd ouips }O5( fafu o 3^3[Siuiod aSouui Bd uibuii 'unjin>| ,,iABJd" i)OJd diu uibuiiu Bp 'o) 3S BfuEfisiuizEj e8sj D9UO5) bz AOijzasop qiujnj|n^ uidfod 9Jnun>j ojssuibu qi>(ABjs qifupEz a IiqBJodn iq 33 '3fioq 35 *3qznjp 95(subds9uj3u EJtH[n>( Busijpsds iSBjpod f3} eu ejiazbj oq ss
O)( 'l}SOUpOqijd A 3J3S OUZOUI O^SUBfsp Oq JB5J 'SJIIJiniJ 3>)SUB0S3UJ ZI OUBAOpSpod UI OUpSJA OXS\X l|SBJ9jd OUIEJOUI  Bp   '3f   Bd   OAO»OL)   -EJn;in>l   ,,BAEjd"   ;O^   IUBJIUIBl>(OJd   OU(BUOpipBJ)
osiu ii( 'AOijzssop qiujn}|n5( qi3njp op soupo jjdpo fjoq usfnu sf Bp 'ousBf ipnj af jEpusA
!l}BUZOdS JSOUZOUI 13UII Of iq 33 lOqSB|8 OU3lSBl>J ]EUI9f9jdS O>jqE[ OU}9fi3A iq Op^ISJB^ •nf3nf|5lEU OU33Snd3jd 33A9Jd 3SA 3S 3f3Ojpod O4 3f Bp UI ipnf| qIUAO|3p 3IZOUUI 3fU3p3AO OUJIH1T15I BZ IJipSJEU OlBUlSid 3SA OUIS Bp lBfl3A UI33ISJBU1 A 3S OU3p3ABU Bp 'iJBZB^JOd UI33Oq !UI3fn)OUp3JAZEJ 3U JO5JB5J1U 9f UI9} S IBUIdfdJdS OU3IZOUUI Of Ed IJE |BfjBA5jn OJfqB| OfU Z 3S iq  Bp  '3|3S  fB>i   '3fU   Op 9J9JIUIJB  pUII  (iq  Ep  'IJSOUZOUI  J9UJI IU  IJ!U UF) ?u  JBUE}3|OJJ
qi8ojij qi5{SUBDS3ui-ouzEnzjnq a ouibs BUBsn(Sod ui Bugfsuio BfOAZBJ B83>[suiAopo8z
B83fOAS SB3 S3A Bljq 3f Bd 'BJnijnil EABjd OUUIOAp3U 3f BqSBl3 BUOISBJ^ :BfpBJ>Sn|I •BU3EIAUd IU Bd 3DIZOUUI BZ 'OJIJ3 OU33OJOp BU BUSpUIO EfBJSO OUp3A J»S *Bl33S3jd IU UI33ISJBUI A Of UI 9Jn}|n>J  3>|SUB3S3UI  ifpipBJJ  BU  EJSEJZ  ',,OABJd"   JO5|  3f|UI3f OUA3UII1 iq3S
od ouiBS of ss i5( 'BJniin>i Buipa 3f Bd bSssa Ssioj   BUJdiuzpu 'nn^pjojd bz BUB3B|d 'BU33 af
Bp 'Bd OUI3A -nj3J}J3p Od BfJBAJSn I5J '3JnJin>| USZBJ 'iJBflAZBJ  OU3BUZOU3  3JOU1  3U 3S BJn)in>|
BU9qoM  i,—qns suodpsjd o|BfEpop iq su if ss ui sfoAS od BfiAZBJ ss i5j 'Bjnjin>i o>iqBi 3f Bd
BUS5IB51 BpOJ 'U33IJpadS UI3SAOd fOAZBJ 3f Bp l3f S3>J #3JnJin>l-qnS  OJ3>[IJ3  pod 5J3OJ OfB5|SI)Od
oupsA ss U9JB>(3U nsB3 uiaSiop OJIB} od  Bd 'jsoussiABJdn  ui  fojsqo  foAS inpj^n o>id3JJi
3Z   S3UBp   Op   I)SJAZ   3qO    BJS   ABjdS^    "ABfod   ,,IU3qSBl8-i;UB"    JO1|   IR3BUZO   OJjqBJ    BfUBfBJSBU
BSdunfu  nsBo  a iq  Bd  Bqo  '^doj  ojjbj  ABid   liqsBi8   luiBuopipBJ}   bai)buj3)ib   jo:>i   jbjsbu
ZZBf iptlj  BpjOUI IU  I|V    iABfod  IU3qSBl8-IJUB ]iq  iq  fBU Bd IAOUSO IifB5|   BfJ   'BlliSUI   BUJ3UIUd
iqss BA3jqBz iay\ 'SJn^n^ ,,3Uj3AOABjd" ifuaiii^ s i}i;oupaJA  ouiajoui au  B^und Bd B33i
33|OJ 'SBU Ud 3jr>}|Ili( ,,3UJ3AOABjd3U" 3>[Z3SOp 38njp ipit) OUIBfj3UIUd 33 '3S f3q3SOJ '[3dn>J AO} JBpOd 9f Of }O5( '3U33O 3>(B) I}iqOp 3JOUI 3U (OUBpSAOd 9SA BU 9p9[8) JEpU3A '3Jnj|n5J ,,9UJ3AOABJd"   n>JZ3SOp   UI3UJ3J11BA5J   OHB51  UI3A 3U O    |O5l   n5[Und   O    UIUOAO8   3U   OAOJO^
3Alfldl)O  D3A3id   BSBUUd   ZOATt   I>(SO|O3pi   U3S 3U  'OfBOOJpO SBU  Ud  ^BAjpBZ   q9J  O  n{ 'I}SI)
33A 3S i}Bf[qn8zi oupdJA iu ui3fu o jspu3A bzbaii ousddsn sbu ijd e8 i>i) afujsnpu;
3UAijBjndiuBiu 3uoi;sijEjidE>j nj^npojd uid) o^suBfdp 3fn33Aod 3s ijsouqEznjp luzspiAi
bu ipn) B[iq3Jd aojjjjuej Bosojd
IU IA 'SJIJSOJdO —ifjBOIOSEJS)  I^SJBDIDSBIS
qnf|}j if 3S Bd '3)|oabjx ifpBziJB]ndod pidodsp n BiBA3dsud oujiDOjpo oaojoS
'fB5(BZ   Op9A  OUJ3fJ3A   UI   BU13f9idS   ipnf|
d3i fBSA sbu ud 3f Bd B5|und op soupo
*(i?Pf3JP° nul 3S ?Q BP 'stfddsn ed oaojoŽ '.jsoujozojd 0} izoijs ofipu
Ul ipn3)  U3JOZOjd  33A3Jd 3f  J3>[   *p3S3q
»>m^I !Q 3f ui as   iuipnf| p3tu A3}ifn)po '(o)|oabjx ui oqsB|8 o>|sip jEjpnpojds
3f )O5J O5|B) ABJd 'lBJldB5j (BJpnpOjdS 9t OJ-9  iBJ ZI OfBfB^ZI p|)  q3JJOd BfUBA3f(OAOpBZ
UI3BU nisuBsssui U33idi) a of sfjgdod 'bji «ipB|ui ,,ouzBid'ui od9|" osbu Bd lAid
IUO IIJSOUBJIZbSuB 3UDIJIJ5) B^fUBUI 3U nUI ] i nfUBZBJZI nUI3}JdpO U1 niU9Up3JSOd3U SfjOjdSBU OAEid — !lSOU10>|qB| 3UBJ>|n3Od U A 3U3fE[SO >J3}nDqO lUipBJUJ (1UJS3U1 3U) I5JSUE3S3UJ 3fBp  UI9ZIJ|OAt:JX  'I^SOUBJIZBSuB    UIIJ Od }O>|  n>|UB}SBU Od O5(EJ 3f}OjdSBU
ouDidij 3f nui iy[ 'nuizij|OABJj oaijeujsjib   iid seu ijd ijund ssa ijBduiE 'iuo ouibs
3N  "(E)l!z3f B33J)SO3jd EJSUII  IU 33  3[   'OUAI1 A I(B  O>(S}UBJOu3l   I|BABUABjqO   OSIU   OJBZ
of Ed 'ofp^unj ousqznjp ouqui3uiod Bjsiuief bjijes ipnx) '».nfusfiAiz O|edjz" ofizjp
Ul  BfUBfBSop  BU  UI3BU  fO/S BU  Of3ZB>[   'BfUSl JJ3J>(UO>|   ZI   3)S5|3)   OfBUiSfBZ   IjrtJUBd
IJSOUDIJIJ>| Op t}SOUf|OAOpBZOUH )(SUB3S3Ui SOUpO 9J BZBJZI 151 '3fUBJI)35|I)3
ouqopod ui afuB8B[ ouAij^njjsap BfuBfjBzo( ) os sp '(ijso>(eu3 s^suBfsp nziiq ouisni oup3A ss ijso>(Eua qnf]^) iu AOui3{qojd qiu 'HH3J o>(SUiiqojaAS iq au sp 'uiouauiBu z o>|ijox   ofi8o[odB a izjqz Ed ije ifjojdsi oijjj pajd ido BJidez o>|qEi lAOjBj|nz3J
qifOAS ISEJJStl O>|qE( 9S BZI|BUB B5(SUB3S31U 9'   lEJIJ95(Oi|"  S IJI3BUZO BfUBJS B3333fO)SqO
op soupo U33i;u5( oujsaiun iu oibz u\ iuafiAij>|zi a ijEduiB 'af jo>| b83us>ib» SBuzods su e8 33 'uafudods sdjoui au uiouii x Bp 'ipn^ ouia/v -tiisuECap ui iu^3i5juo5j
UISSAOd  J9dS l80|ZBJ OS  Bd JB5|  BZ  *Bqzt1jp  «  U3qOU   OUISIU   Bp   'OUI3A   }O3l   'OUZ3qZI3U
O5|B} ofBfiABfod   ui3}  s   izsaz  a  iui3(qojd   *e>i!)Bui3iqojd  ,,Bup3JZBJ"   Bfojsqo sbu
Ud ipnj Bp  'OUI333J O5(qBq   -BAlflJBUISUBZ IU  IJUO^lfU  BUiq3SA BUJBpOS Bd UI3U9qO
•Bijund ;sou{|3buz 3f3njp ipnj af jb>( 'os U3jb>j a 'Bfj »jBip 'Eiiizsf eSaujOAoSod 'i^soupsjsodsu
ZI UI3SAp9Jd BfBqZI UlSfOUI Od JBpudA '}SOUp   IB5(O1 BZEJZI O5JB» ABJd AOJJiJUBJ iJIZaf
BfuBSBjd 0) ijaizsjd ouisuis au 'jsuizbj qiu33O(op
ZBjpO iq3S A ISOU  Bd OAOJ08 '3ABqBZ 3fU}Sn| »{3 U3qUI3UIOd IJSOUAOSBIU 3fOAS ipBIBZ
ABjd sfuBfjEAjsn ou3qsE|8 nf}3jj9sap uidfupe iqABjspBu *uit \ a ijbdiz bzijjj b>jbj bjjbsa ss Bp 'O) bu apajo ofBfjABjod ouoipouad 33 i ep 'ouisa bsj38u3 ui bxjb^ po az ijfBij
'.BJ3AS B33U3IJSl[B}ldB>[ BZIJ5( BZBjpO BpjOUI fl SS O5)IJO>| '3fUBSBjdA ipn} 3S Bd lABfOJ
SJJSOfBU 'IJIZBJZI f|OqfBU 'p3JZEJ lOOfBpBJA BU U3f3UJO 'U3)BAUd 3f I5f   B|3p AOJB}|nZ3J  'A id BfUBfBAStld UJOUI3BU  p3Ul Ul U3AOSBUI
'u3fiqznipod 3f i^ '9fp>jnpojd iuouidbu pa iipa au) BfjojdsBU ipBJBz 'iU3ijsi(BjidB5( a os JBpusA 'qsqznjp qas/, a ofBfiABfod as uoŽbjub pajd 130 sfuBJfdez afpBinuiioj auafuaiuo os Bp 'msiuiod ouqopnq o>|q p^ -,,iu3i3bj) ouaijb|3j" osiu jo^niiu nfuBdojsEU uisfOAS a ui Aosoupo qiu3qznjp |op }B)]nzdJ oaojo8 os 'ofBiuafajds b8 pj '3uipB|iu 33ofBpBdud npajzEj nuiajsi ABJd 9 |und ijfB5( ',,ABfod iuaqsBi8-i|UB U33i3sj} ouai;bpj" 0% jiq iq Cbu Cb^bz 'iusa sj^ "3fP auDijsijBjidBii ipzap a (fejoSz uafuauio
'B5JUBJSBU  JS5ja}UO>|   BA3pBZ   JB5[   fBSA)   p3IZBJ D A OfBpBdS   OJJSUBfSp   IUO  I|fBi|   '3p3JZBJ
3fziu bz afBAOjjajBU ijiqBiodn  ouaoiAEidn- {   jsoubjizb8ub  B}B3ABjd  BABJd  ^fediuB
'}S3JOJd OUIBS IJM   ']3dn>J    AOJ   ,,',AOpajZEJ   I   [ 3UipB(UI   }S3)OJd"   )O5|   [B)SBU   IfsJ   U]
BqsB|8 BimizBSuB ou9qznjj jsqo sSafOAS ibjidijijsa ou3ip|BJd iu ipnj Bd ui3j s 'ojou ou3i)U5i ofOAS {iqn3zi gfpB: io>| njsuiud a af JBpuaA 'aisiu 3U33O{op
Op (lonfl^A IpTlJ 3f 9S OJ9JF>( A '3qSB[3 iflJJSI   IJSI[B}ldB>|-O>|SUBDS3UI IJOid }SOUBJIZB8uB
ui BAijBujajjB jo>( [bjsbu gf sd ui9U9qo   B5{i D(a)uo5| iujBiDOS-ouaqznjp ui jsoupBdud
OUJB5|O[ Ipnj BpJOUI — OUJ^pun5(3S JO5( — Ul U OUaOOJOp of3fnOBUZO UII|3)SBU fBJOSz Z •EAJSUBDSaiU IJSOUpBJSO IU333AZ3jd }EJ5(O} |)SOUlB)U3Un)U3S IU3p3lU A OfBABjd 3U III UI31 qiUpjpOS afUEABUABJqO BU Of3ZE5J IJS5J9     35JBJ fBSA)  OfUOAOS 3U IpSJZBJ ifsIA B3 Bp
'uiipjj oujiui niuaj qnfpi o)[qB{ JBpusA '}soi JUAO^izsf o) ofizjpqo \,ofadsn" naijiiod
A 151 '3fPnfl !Pnl M?H?Q° iflUABf A tpnj OJS S BAiqop 5|BdlUB 'JU335|B 3( 33A IU 3SB3 afupEZ ABid33 'BpajZBJ B335|SAB)3p |5(IUpBdlJ   9 B8 33AfB^    U3fo8od OU(BIDOS Ipn^ OUl3p
ui ou[Euoi8aj af i5| 'ju9ode uopuoq jsb3 af 5|und qi5jsuopuoi 5iizaf ipnx *eAi(dA ui iooui 35|suBfsp buiiu op^jau O5{ 'nfsiius a ipn )souAi>5jni>S3p sn^oud as Bpasaq buii Bd b39} 33|O(j *5(333uizi )O5| 9f[UJ9f O5|SUBf9p ps iozJnq ioofEpE|A ifif ui 3qznjp nqoj bu os i5( 'uiafojs uiijsij (uiB5|i)pod su nuifod Buaul ijsoupBdud supsJZBJ n|Siuis a ipnj jaois ui 'BZ3up3JA3tu '>(3D3uizi sfnriBUzo ui u3paiz3J)sn iu jO5(B5jiu 5|und uiafod UJBg
I^BflABUOd 3U ipn} qi[ UI IJ3flABJSn lUIJSIlU 3K9A A 3S JBUipiy\ UI I)J5[UBd 3Z I^pOd qif
os i5| 'qBAiiAOio3n qo ipnx ozijbub ofqo(3 eipduiO5| uidsiu Bp 'ed uiiusui 'aaiussijod
UI   IJSOUp3|SOpaU   (lUSBfod   qa3OUI    qifOAS   C   (5|3dSB    3J3)B5|3U    JBZB5(BU    31    iq    pE>j
: n| iu l;a3J3» dsi (^.-9 J*s '9 »s 's>i3|3x)
JBUipiA  'I  (BpdAOd flOAOp 3Z  df Bd J3UI33  C   JAIZ  UI3UJIl}in5|   UI3SEU  A  IS5|Bjd   IAOU"   O
afuEJijipaiu Bd ui afuBsid bi qi5jojzA o ofpsi   pod |5| 'poAn sf Bd Buifjajj E|Bjso 'ousoo
OUJOAO3pO3U UI OU3SIAZA UI IUIBS iqSE(8 O pj   )U paUI OUafjapZEJ 9f Bd OIB}SO 'BJS>|3}  ZI
3fUBA33JOU B89J po B3IAO|Od 9f J33IS UI AOJJ   0|d ,,BU333ASOd" 9f Bd B)S5|3^  BUlfjaJ^
',,Z33Od" JB5( 3U33O 3fEp 3S UI S<   9SBqZ fBdn5JS 3SA 3S Bp Bd 9N "dOJSUd 5|B}
ipnj BA9jqBZ UI OU}3X5[UO51 'OU3IJp3dS OAO}(  fdflO^O 3SBU BZ IJIU aqSB(8 3fUBA3fU33O BZ
i}iu oujuba3[3j iu Bp 'uiiisiiu b33J3)B5| bz 'a3 i npsjSzi zo ifpdsDJsd ifuBunz o sfuBsid
OUIBS B33SqO Bd 3Ulfj3J; 3} BDIAOJOd tp3S3q 1    iq 3U ISfBJ UI3J3iB5[ O 'BfUEfBASJd iptl} 3S
Bd ijo[ 'iuifnj a 3ZB5J ss }O5| 'uiO5|und s 9S Bf   ed nqjAoj -uaonod fB^sAop^i iu ubajs o
Bp '3ZB5JZI iptlj 9S UI3J3JE>( A 'n5|Und O 3fUBA »UJUEA3I3J3U OA3fJO|AB 3f BJS5J3J BUlf}3JX EfUBSld UIO33SqO  UJIUIBS S   [BAEqBZOd   UIOq     BfJ    CSOJBU   lUBpBZ   fBJO3z   51   Bd   fBp3g
U9p9JA IU b3 p(
'BSB3 33A3Jd (lABjdBZ O5JB} 1|B O^E} 3Z UI3S ,,nSldBZ UI3UJ1AZI" O5(B; O 'UI3) O flOAOQ U3SEJ5)O OU3IJSBqUIOq ABidSO  'DIN  p3 ^ipA U3 BpSA3S 3f JBJinZ3"a   ^U3Uin8jB 3f fB>l '3A Bp 'lBZB5lOd
iu qo(ds Ep '33B3njp 3u ui O5(E} fv~MVZ 'PP^od )BJ5[U3 tjiu iu 'p9S3q iAB[dod fssA qo Bp 'o^
3] 9UI I)°W 'SpOjdO l8O[A ifOAS JS3AZ JEJSO Oq Bp 'Bd OUlfBdfl 'B33SOp 3U i;iU B8 O5(SUBf3p 1}fB5( 'U3qopod   UIIABJJ   -35[I;bUI3;   IAE|9pqO   IU9A}SUBUZ-OU3I}I|BUE   Od   }Oi[   'B5(Z3SOp    E89UJBfjEA}Sn
nfuBA3fu3DO od o^E} 'n3uuq3nQ -3 uaqopod ibzb5[zi fEpas af as p{ *,j "aoj bjia z 9>|j3A3
{BJiqBU OUIp3 iq O5(qBl 'IJEJIZJIBUB fE5f {3UII UI3SIU fBS '3IU O{iq IU 3ZIJBUE po IlfB5l 'OIB^SBU 3Bd 3f OUSDJE51 'dfUBSld A O{I{ISUd O) AEid 3f 3UI UI J "AOJ Ui;iSIUl(-3U) fiP9ls OJS3AZ |33OUI UI3S JO5{I|O5| UI3S fE5)n} OQ OUDIJIJBUB 5|BdlUB 'OU3|OUp3JAZBJ IJOIjdB OUZBnZJnq-O5(SUB3S3UI 3U      BpOJ      'E[dt1>J       AOJ      JS>[3J     3S      I}S3JJ3jd      JTSn^SOtl      fEpSS      UIOq      JEpU3A        I}BSl[S3jd
eqsj} sf 01 :O5juqru a jiJsiAti (tuips su oaojo8) uiss 3fuEjq bz  ^jsppud ,,iujods'  bx"
,,ilBz" 'qifUSf3Jd A JO51 35|OJ 3Sf3UD3JS 3IU -j 'AOJ BUIIU njap UI3J A ipnj Bp l3f 3S OIBZB5JZI   J3U fE5|  UI npUHS 5J  BpBdS
fB5j lij9p3A ousBf ouiBJOui fsid l5|Bduiv i»IO i3IO ijuiopuns s joa jAEid sf O5[Bx -,,npuns"
Od BJOdOJBZ O5(d3J5l UI ,,UIBDUEJSUI .UIIUABZjp" OpO OfOAS 3fod O5JS}3qBJlB ,,OUpB[SO Od ABJd UI 33OfBflAEZ '3JniBJ3JI| 3USOj8od IU3DOd f|OqfBU tlllJS A" Ul (,,33SOld 3UJIAZI 3SBU" BSIlISOd epjOUl) ,,IUp IJJ A Bf;" BJIJ O5|d3J51 ..BfUBDUBU ESsUZBjd UI BJS5J3} 3IUBZ O5JE}" n]3p UI3f)3J) A O5JBJ UI — OIUI 3JOS O — ,,OIUI 9JOUIB"  3pijd  IUIE5lld IUI3JJ B^   "^BIipSSS^  EUIBS"   OUIBpSlSod
33  f3q3sod  'sbu ud (3AEqBz  3fu;snpui   f3A   qisf3UAi|dAfBU   IU3   JO5()   3qsB[3  ifujsnpui   qo
OfEfjABJSOd 3S I5| 'BfUBSBjdA B5JSOlO3pi-O5JSOlOpOS IJBJ3pqO fsfu A OUq3J)Od O]iq iq 33 'l|p3JEU 3U ,,33OIBU 3>(SUJO|dip O|33" 'J   AOJ OAOJO8 iq Bp '3\  fEU  UlSUUIOdlJJ  "5IBfUAO5lOJ|S  UI3SIU  J35(
'BDA3d nfusuui niu3U3qsB]8 ,,nui3UAO5joj;s" i}BfJBAo8n uiajoui su ..ijBjd iu3qsBi8 iuao5joj}S" O *aqsBi3 Bdij B83UiBpj3iuo5j-O5isip ofp5[npojd BJidpod uiai s ui Bssndop isfBj ui (ofu
Z lBABUn3BJqO OU9f[IUISn3U 3f UJIBJS ipn}) O5J!)IJ5JOUIBS 3J3S fB51 '35JIJII51 9S3U3id 3U I5| '3flO>|O BZ OUIBS O5jqB| BUJOdS 3f Bd OAO}O8 'U3A3J »SOUAEJBU 3f Bd 5(3;iAO 'IJ-IIJ 8Ejp UI d31 BU ,,3SBd" 3U   S3J   b8O51   BZ   -.jAOJJ^UB,!   ,BDI3SOld'   BUJOdS"   B[iq   iq   fBU   fB5lBZ   ',,OUIBS   OUlf3l8od"   BJ
•>(9ABJSpO ifupEZ 3S 3fBp UIOUIO|Od UJIUJOdOd
psid sfuBdn ouipg 'Bsrioq 3iu — AOju3uin3jB 33ij ss jB5j — BJ3q iu nsjAB^spo uisSnjp a 'n\
jpn^ "BUZOdS 3U OUJI3O 3S 3J3)B51 BU lq3JBAJS Od UBAOJ Bp Bd 3U '33U3AOJS 3UJ9UIEd BZ }S|1 — Oqi[ABJ 3fndn5( fBU Bd '33q ISfBJ BUII UI I^SOUSSJ IJOJd fB5l  BUII Bd 3p    Bjdn>J   -AO} 3fUEf|S"Ui/BJ
oqn[8  Bd   HB  Aadso|BAq   Ao33fu   iiBsnisod   ;q   Bp   'i)ii;sud   33oq   sbu   BpjoiM    uiodojsud
IU1UJ3JIJOVVB Ul]U3fU Z 35JIJ3 9U|BqjBUJEd 35{UB}SO BU 3ZB5J JO51B513SA JB51 'OUlBfUlUIOdlJd UI OUIBfiBAO8n 3U fBU 'Oqi» OdSJ OUIOq fBU Bp 'lABjd 151 'ISHBJOUI U33IJSIUOjqBUE U3S5|B5I3U 3f 'nUSUIOd IU3UAIJEJOfsd A Op3S3q BfiqBJOdn 33A3d SBU Bd 33 !fo;SqO fOAS BJIUII^lSd) 3fUEilUOZ3J fBU  33  \,|BZ  'ofjSOUSai  OSA Z I)BJIUOZ3J"  OUq3J}Od 3f O^BZ ABjd   U]
oqBjs o} ui 'lussd qifu o isfBi 5|BduiB 'ijbjiziibub ijiu Bsn5)sod ( i tf^ez) su qif '3ABfod afnfjd Bd b89J ojssuibn   uiOAEfod uiiusDOjop z Eiusfudods ui szijbub jsouqosods3u
OU333J OI|UI '3ABfod BfBJOd I5J 'B)S5[3)UO5( B33U3qZTIjp U3AZI — B5(Und Ipnj — f[O5lJBS3D 3fUEABUABJqO 3f OJBZ "SUIAOpoaz ,,33q" 9U JO5(E5JIU UI BfOAZBJ B33U3IJO;Siq B83U3DOJOp UISSAOd JBJjnZSJ ',,BSB3 B83fOAS 5[Oj;O" AEfod -p;i IUJIl|in5| 'IUJBIDOS 5(BSA 3f Bp 'BfiqBZOJ (jjI)J5|UBJ S JSOUqOpod OUS5JB5( I}B5(SI !3JOq Op5J iq 33 — UBAJS {UJOjdSBU OUJBJ^SUIBip BZ nj ai8 JBpU3A 3UnqiJX MI|A3»S qifUSf3jd pO IU3 A 3Sld J3UI33 O '3pBdZI 3A3IMOg BU 3| UlUOZOdO tBU OfpBJ^Sni! BZ) U9D3q 31U ABid JO5J 3ZB5(ZI 3f3UZOd 3S Bd 151 'ABfod IU3qznjp 51B51 33q BZ 13ZA O5jqBl O5|Bl AEJd A33UO5J I13UO5| BU iq 3B31J5J d3JS 5JBX -OUJOAO8pO3U Ol3[5|3jd (ofBflSIUIZBJ I5| 'ipnfl BZ fESA) 5(BdUIB 'D3q ISfUBUlfBU IJIU 33A IU JB5( 'BUlfod I)IU OfBUIIU (lU35lSU3AO|S UI3SAp3jd) niJUnd O Ep '3S 9ZE5JZI BpOJ *33q BZ lUlipBJUI p3UI ,OUJBpil' O5(B} OUDUO5J" O\ UI  ,,(15JSU3AO1S UI3SAp3jd) 5lUnd"  OflSB]8zBJ I3IAO51BfUJ3UIEd IJ3JB513U O1\\\V\ Bp 'S3i   3Z
IUBf|3dEZ Bd I|B IU3f(1SUd qiSB3A OUIBS OJ A OUIS Bd l8tljp lq3}3UIS Od OfB5ISjq  3fU3flAIZ  3SA Bp ',,OU3lOSn"  S3J 3f UIU31^5(3^1
ABfod iu3qznjp
Ofi;OUp3JAO    Ofp5(3|3S   OUABJBU   Z   Bp   'UIBJIS   UIIUABJEU   IJSndSJd   UI    J3qjq   3UjqO   OAlf|DIUBZ
..BfpzojS B831SI5I" ndpuud od uiif ui nsn5(o uiSAoSsfu od osiu Bd i5j 'q3)3ius bu ;souabjbu Bd suBjsiid 'BJIJ51 sudzBJ jsds ui jid3J5jo 3f b8 qipzA 'ouzspiAEU 3j JBpu^A "oposn a rfuBdnBz jsousnpoiEiu O5|suB3S3iu a 3psd ui i;B8Biuod U3qosods 33A iu uibs is Cbs 'n3oq 5( 3ouiod
Od 333JBZ UBdnqO S3A (B33U}3UIBd 3IU 3S JBpSAOd IU J35() fpjBfud lU3fj3dO SBU 3S AOZBJZI ,,qiUJIAZl" ipBUOUB5| IUi;qO OJ •OUIIJSndZI O5|qBl OJ Bd — ,,EflJ3UISBUI B5|SJ3J3|q BUJBA3U OA3fjipnq" 3fn8lUIEU E8O51 BU Bd UI3A 3U l,,ABq-ABq" U3S5JBJ IU 31 Bp  'IZBJOJOd Bjdn>J    AOX
ii,,qiuzBJd ui qid3["
,,OfpBJ3U33   OSfBJUJ   O5{SU3AOIS   O3OfBf|SIUIZBJ-3U   p3Ul"   BAJSUBflJ[OABJ}   ,,B33Up3idBU-OUip3 B33SA   ,IOJSOdB   UI   5JOJ3Jd'    IUAB18"    }O5J   BdOJSBU   3U    -J    -AOJ   Bp   'OUlfBdfl    'd    'AO?    AOJ|U3D
qi5|suB3zoui op 3|sud qo]ds 3p3ssq a% opoq Ep 'uiiuiOAp Bd J33|S '!3?°ld o su JBpuSA Msssn iuiiqni8 z O5iqB\ isdis sBfisiuizB>j[ -issoid qo atuBfisiuizBj 3J9O3J Bidn>i -ao; nfuBSid O5iqBi
33 'IJS3A ffOAS 3JUOAO3pO UI (IS3SI1 lUIlJjdpO z) 3}fBSn|SOd Of '(,,O3I3SOld" O5JBJ BZ BUOJOUIBJ8 B83SEA 3l8l BpO5JS IU 33) AO}J5|UBd O3SO(d 3S 3)ldn5| IS Bd UI3JOJ UI3| O OUBSldBU 3S OJiq 3f fB5J '3J3J3q3jd UI BS5[313X 5(|IA3)S qiSf3JB)S fB513U 3)iqj5|SUd !S Bp 'lUE3OJOdud UIBA OjdO^
iJ '\O% 'fUBA ,,llu83jqO" 3S Ul b83(u Op JIUO151S 13dn>I "AOJ 3f 3S 33 '5J3Z3SOP
IUJn)]n5( U3qiU3UlOd flOAOp 51BdlUB '}3UIS BUS5JB51 IU 31 AOJJ5JUBJ B3SOld Bd 3fupBZ3SAB(sI •(,,|SOUJIAZI" — 3U Of3flJ5JUd Bp 'OJBZ BpJOUl) ,,IJ3UIS" ipBJBZ UdpiAZBI ABJd IU Bd I5( ln5|!Z3f UI35JSfliqiq   BU   lfl3UI3)   (OlU1J9[3Jd   OJ)iq   BU   B3   33)   5[3AB}SpO   l3njQ      f9JdBU    OU13J8   'ABJJ
"UI3fU A |3SBU O5(qBI UI3S JB5J '3SA ipn} Bd 3f ln5fAB}SpO
uidAJd o fiOAop ipog   3S5|BJd 333fo)sqo afuBfuiuiajds ouBJinuijuo>) ui 3qui3Ui9Jds 33opoq bz
nfOq 5| 5|3A3dSUd Ul JSUIZBJ qi39fOJSqO 35|I)U5l UIDEU U33O|Op O5[qB| 3f BfUBfjEAJSn B33UJI1)|n5| B5|Iiqo IIO5|BUSJ5|B5l ipn^ IJSOUJBAJS Op BSOUpO e83U3IJU5| Z3jq Bqui3UI3JdS BU3qztlJp BU3qOU   Blfpo8z   IU   MO5I!U   3?   3S   OAOJO8   I|fe>J     ..fUSSO   UI   OZ3f"   Ed   Ul    ,,Ofl8j3U3   O5JSUB5||nA
OAif|qBsn3u" jO5| 'B3d3njp fB5( ssa 3s ,,iBqnjqzi" iq Bp loq3Jjod 5(3ao|3 rjnjBz '(afuBfjBAjsn
OUJti;in5[ OU3I}U5| ipnj OAOJO8 3f Bd  B83}  |3p  IUAEJSSS)  3qzilJp SSBU  JO5|  O5(B}  AEJd BAJS3AOJ3
b8oibu isuizbj qiUEp qiAo3afu zi b^sas afuBfuiuiajds af Ep jaj afuBfjBAisn oujnnn^ ousfisuisn
OU3I)IJ5[  OUqOpod  UI  BqSE|8 BUBJIZESuB  3f  fB5|   '3A   3U   I)IU   BpJOUI   (d    AOJ)   Bp   '!|SIIU   qQ
•,,3UB)SUI ,qiUABZjp'     UI B(dn>I  'AOJ    ,'JSOup3A3SA' BZ EJSIl B835JSfpUBJB8
B83>jsi33o[odB   ouuiB|5|3j"   ,,nfuBqnjqzi"   a   ituifu   iuissa   z   lABJdo   ousBjjsnsu   aejj
nfuBsid ui3AOidn>j o sfusuui ouaijeSsu i|Bpod
UI inSBl3° 3S os 'M '90\Liq 38OUUI ipttj BA3}SUd UI3S OAO)O8 5(BdlUB lq3Ap q3} Ud 3| OlIAEfod IU ,,35[3BUI 3fUB5JABf!Ul" 3S fBS ',,33|OAIZ IUBp3l8BZ 3SBA UI lUBdSBZ f333Jd COlSllUmin^l" >O5J BfjBUipiA UI AOJJ5|UBd 31 ipP3-«dO »U 151 'OpOidO UIIUSBJJSnSU UI3J p3id UIB»3d3JJ O[BUI JB5| Bd B33J 33|OJ -..JSldlUO^  IU|BAO5i!Jpod 3f3OJJO Od ABJd UI  U3P3UIZ  'IU|BA3DIO|BU  O5JSJBAinq"
U3S5|B} »O5[ vfouviiiusuinZiv f|oq fB5| 3qss zi ,,i»ijsnds" sdsn au o»ez AEJd nui ui ..BfusfiAiz"
po ,,BfUB3zBJ" JB5| B3 Bp 'UIBASpiApSJJ IAB|8 ifOAS A OUIBS JBpU3A 'lBjp!|dl)|nUI OUJBUiSbuII BpJOUI 3f B8 I5| '3fU3UUI SfOAS EU 3| IBZB5(Od OUJOZOid 3f ',,fBdn5[S IUI3SA" Z [BJIDIJIJUapi 3f 3S Bp 'UI3» S   n!u5UJPH>l OU)OqB|S 3| 5|BdUIB ',,BS3Sn 1ZO5|S  OU3JSOd OJS  fBdn5(S  U13SA  UIBU  iq
Bp '.ouiijs, ous5(Ei ljijsnds oii33jsod ju nui 3S Bd uiosn5|sod qnfi5j '..^bjiz od U5| o|Bu8od" af
niU UI ,,J3J8O" IBJSOd O5JBJ ABid 3f ,,33}OAIZ lUBp3l8BZ 3SBA UI lUBdSBZ  f3D3id O5JStUJI1 J|n>f "
;OABfqO BZ I)SOUp3JA (3U3!JSBqUIOq-OU|BUOpBZU3S U3ZBJ) 3U3qOU   OfEUIIU   O5|SUBf3p   (j     AO}   ,,BD3q"    qif   }O5l)    I5l3SldBZ    ,,IUJIAZI"    IUS5JBJ   Bd    UI3U3qo
(oussiABJdn Bp 'uiBdn ui uiiuioap - ouBpsAod ou3J5isi - Bd ui3» o) BDAB(3pos BSafuBunz BSsfOAS ofoouiod s i»sojjsiq 3U|Bn|5i3|3ju! bj3ad (,b83us51b} OABfqo bz onjoipo OAjsiupsjn"
3f 3S Bd BpjOJ\ OABfqO BZ nZJn5(UO5| A D3UO5( lSfBJ5I jlu83JOd iq Op5| 'UI3J O ipnj SAOd flOAOp JBi|   'IJUOAO8   IIIU   OUI3JOUI   3U    UIOSldBZ    UIIA3fjBUip!A    Z   IABfj3UIUd   O   (B5jq3J)ZI    B83AO83fU
•>p3p3) |4fB5i 'Bjjdpo  O5JBJ B5|uqnj B^  3f Bp ',,nD8oq  nuiafoAS iiba^bz"  -j  -ao; as Cb^
(O  W lBJJ?pod) '(fr  i»s '6Z,6l -Z  6 '9  »? 'x3l3J AOS5(3i3x 'q?dv   f) „" ' ' ousBfsu
3JBA33SPZBJ iq fBU I5[ 'qB5|IUI3|Od O" • • ' Bfj3A [BU 33 'AO)U3Uin8jB l]IU3qOU ABJd 3fnq3SA 3U I5l" 'ASdSOJBA^ Bd IJE sfUBUJBJ O51BSA IUBJJS 3} BU OJSlid (lUIZBJZI O5|BJ 3S 33) iq 3U Bp l3fp5|3|3S IH3BU U33B8t1jp IJS3AI1 OUq3JJOd iq O|iq '3U fB5[ UI lJIABfqO fE51 -   35(!J![Od  35|SIUp3jn
po ousiApo oao}o8 3f sd oj ssa "pdi }soABqnui 'jsousfsuio '»souafiBzn 'jsojapBzud ouq3so
OUIBS JBJ5J33A OfBZBJZl Ul IJSOUSBfSU nfUBA33SI3ZEJ 5[ OfSJOUIOdud 3U fUEUlfBU IJIU I5JA3dSUd U3)B5|3U IjfB5| 'ipOS 3U OfUBA 3SA Bp 'Bd U11U3UI 'BU33IAEjdn OJ3Z '(O^llJIIOd O5JSIUp3JIl BU ipnj OfBAIldA EpJOUl Ul) SfUSflSIUI 3fOAS OflZBJZI p[Bjq O5(qE[ J3f5|    B5J!jqnj 3f OUUIOAP3N
3UDIJS|UOJqBUB ABid
JBI5J33A OS 151 'MBUI3J Q<> fU3Z3} qi5|SlEAO5l3jqO UJ qiU3l}S!|BlJC>pBZU3S tjiijsUSAOlS 3fUB3SOidS BZ   ipn}   IUJ3UIUd   OS  I5(   l,,UIOA3Uipo"   UIIAOS5J313X   3lEAq   IJ3dBZ   iqEZOd   3U    Bp3A3S     3IU    Bd
3AOd 'U3SB]3 3f !,,ejja b83uzoj B83Ao8uijq3na zi J3qo»3AD • • •   • bu 3iu sfuiuiods '3P3j8ouiiiaj
•I33JSOd O133 niU  3S O5|qBl  UI BD|Bjq  I}Iu83}lJd  (iOUDIJ!JBUB   9U)   OU3A}Sf.3   BSn5(S   IUlBp3S3S3q
iiuiuo;jSEquioq   z    n>l!Z3f   uia^isiussd   ui3qBjs   5(BduiB   lui3ABJd   a   BfuasEz   ss   afuBSij
•oaief|Aefqo >)8ue|? — |5|ueuja|qojd |UJnj|n>| o afuef|§!UJZBJ asj;s ez poAOd oaies (>||!A3}s m[upoL|ud ;ua a eJOAoB auafqopjod oq q;fu o)
Aou>|ued je>||puj qjuse?qo qi5)suBf|qnf| aD§O|d a|euu aAJd npizi qo lAaoipo !|jq os 5jedwe (aies JOiAe ipnj efjepnod jb5j) 'B5)und ez;|eue 9u|eqo|6 ;u e5|ue|3 uaiueu ed ja»
•AO*J>iued ,,usouiuBAa|aj ;u|epos" o [aqasod a§ u| n>jund tua5|;a|6uB o 3joao6 \->\ 'eisaoi bz oiasApajd 3^9 -oujBfuuis au as \ujudiey s Aatipj; fe>|au
n>)UB|0 a Bd ap a>|uqnj auzouue^ f|oq AO>|uaipo fe5|au ez as aAo6afu u'| B|dny Bpodso6 e6aupaA3SA euauioua^ B6aAOS5)a|ax Bd faqasod as '35|!ji|od aujni|n5) (a5jsueAO|soBnf \pm ed)
3>)ŠuaAO|S AOLU3|qOJd qU31B5|aU B5|HOp"oUDUU>) 3S J3>) 'OiBZ OLUB[|ABfqO - !U|Z|OP JUpaJZj |AO6afU qnf|5( - ,,--3fUB5)UI5)|»" B3UU6O BUB[JB|AJ 5J3UBI3
'L 'Z '6 '»? 'qiA3iupo a nfuBsid 5j fsjdfB^
(,,UIIUZBJd UI UlldSl" UI3SA OU3fU3lUEN)
uvsnsaad ONrnN onis vo rn ni hibohiaiz 0Nivni>i3i3iNr 3r vo i>i 'arNvamma
6Z.6I   e 'Z '6  J? ui 'Z  b '9 '}? ''Z 'Z 'S  J? '1A3U1PO 'UBJq3Jd '!lB?!ls 'I*3P!A ajB-ioiu ox .JBnuBf -9^ > "js 's^iajs^
Odgovor na članek V. Frasa ,,Bauk punka kruži Jugoslavijom" (Polet, 17. I. 1979; priredil ga je Vidmar v Nedeljskem dnevniku 28. 1. 1979), in na članek I. Vidmarja v Nedeljskem dnevniku 14. 1. 1979. Ker je Vidmar razglasil New Musical Kxpress za najnaprednejsi glasbeni tednik (soglašam, da je Julie Burchill najnaprednej-sa, ampak Julie ni NME!) bodo vsi podatki vzeti iz NME.
V Poletu piše: ,,Razen globalnih preobli-kovanj v samem načinu glasbenega busi-nessa, je punk mnogo doprinesel tudi k ra-zumevanju celotne estetike in zgodovine rocka s tem, ko je v praksi potrjeval este-tiko NME".
Pa poglejmo, kaj piše v NME Book of Modern Music o rock and rollu in njegovi estetiki:
,,Če vam je prav ali ne, živimo na Za-hodu, kt Je urejen po kapitalističnih na-čelih. Pricakovanje, da rock industrija ne deluje tako kot konkurenčni kapital v ri-valski kapitalistični ureditvi, bi pomenilo zmotno razumevanje obojega: tako rocka kot spremljajočo industrijo. Rock glasba ostaja postranski proizvod zahodnjaške mestne kulture, in ce naš majavi Babilon propade - kar bi ga zares utegnilo doleteti — tedaj bo propadel tudi rock. Navkljub naivnim protestom foteljskih marksistov ne obstoja absolutno noben prostor, za kakršnokoli popularno glasbo, v t. i. so-cialističnih (totalitarnih) državah."
Ne vem, kako se je potem moglo zgoditi, da je NME recenziral ploščo Pankrtov ,,Lepi in prazni", saj je ocitno, da Pankrti ustvarjajo (po NME) v socialistični (totali-tarni) državi! Vse kaže, da ima NME težave z nekaterimi osnovnimi pojmi (glede tota-litarnosti); toda NME mora napisati, da so socialisticne države totalitarne, sa^ je navse-zadnje NME del ustanove. In koncno — kaj tudi pričakovati od glasbenega časopisa, ki nas potiska v Varšavski pakt!? NME tudi razlaga, zakaj v socialistični ureditvi rock and roll ne more obstajati.
,,Končno, kaj pa je rock and roll, če ne prav običajno sladostrastno zadovoljevanje in kot tako odstopanje od resnično revolu-cionarnih ciljev? In zato, fantje, bodite pri-pravljeni: morali boste odtehtati svoje uživanje ali s to vrsto zabave ali pa z vklju-čevanjem v boj za tisto, kar se običajno imenuje boljši svet."
Sporočilo je jasno. Draga gramofonska industrija! V socializmu nimajo smisla za rock and roll, kaj bo torej z vasimi profiti? Ljubi otroci! V socializmu res nimajo po-sluha za to vrsto zabave . . . Naj torej vse ostane tako, kot je! Status quo!
In tako, kot so bili nekoč Sam Phillips, Leonard Chess, Ahtnet Ertegun in Berry Gord^ zainteresirani samo za čim večji iz-kupicek od tiste vrste glasbe, ki je bila tudi njim samim najljubša, je storil tudi Malcolm Mc Laren s punkom. Ni treba poudarjati, da je Malcolm nekoč samozvani anarhist, danes milijonar.
O kaksnem globalnem prestrukturiranju v glasbenem kupčevanju ali pa o spodko-pavanju mita o enovitosti, neprobojnosti in monopolu glasbenega establishmenta ni niti sledu. Prav punk je dokazal, kako močan je ta establishment. Glasbena industrija (ne business, kolega) požanje letno dva do tri bilijone funtov (danes pa še več); na listi najdonosnejših pa se nahaja takoj za naftno industrijo. Menda je jasno, da je tistih 150.000 funtov, ki so jih bili dobili Sex Pistols za razveljavitev pogodbe z EMI in AM samo kapljica vode v ocean. Pa tudi sicer je iz biografije Sex Pistols razvidno, da
so podpisali pogodbo z Virgin; ,,zato, ker so se že tako globoko zapletli, da se jim ni več izplačalo izmikati se podpisovanju."
,,Hkrati pa nam Polet in Vidmar polnita glave z globalnimi prestrukturiranji in z na-cenjanjem monolitnosti. Punk rockerji so samo v toliko ,,razmajali" glasbeno indu-strijo, da so primorali Micka Jaggerja in Mika Oldfielda; da sta se postrigla, pa da je Goran Bregovic začel nositi teniske. Popla-va malih plošč je normalen pojav; menda niste kar takoj pričakovali dvojnih albu-mov? Punkerji niso bili poznani kot plodni ustvarjalci in najpreprosteje je bilo storiti, kot se je zgodilo v primeru skupine Buzzcocksi, sposoditi si denar od očeta in snemati single v lastni produkciji. Vse te ,,neodvisne" gramofonske produkcije so sanjale, da bodo nekoč postale novi Motovvn ali Virgin; ko pa niso uspele, so pregrosto podpisovale pogodbe z velikimi druzbami. Stiff je podpisal z Islandom, Island pa pripada EMI, Chisuick je svojčas pripadal Arehor, sedaj pa ravno tako pri-pada EMI, pa še Rabbid itd. . . . Spet so postale sodobne ,,paket" turneje, ker so bili zaradi pomanjkanja gradiva nastopi kratki. Na albume (prvi X Ray Spex, drugi Clash) pa se je dolgo čakalo.
Kar pa se tiče aktiviranja publike, pa tole: Publika tega ,,mrlvega" idealnega punka so poimenovali Blank Generation, in izrecenzij prvih nastopov Sex Pistolsov je očitno, kako je Rotten izzival apatično in hladno množico. Kasneje, ko si je Rat Sca-bies ,,izmislil" pljuvanje nastopajočih, se je publika množicno aktivirala. Tako je Joe Strummer moral v bolnišnico, ker je ,,zaslu-žil" hepatits, ko mu je nekdo pljunil v usta; najdejo pa se tudi taki, ki zatrjujejo, da je Joe vzel preveliko dozo. Kaj je se aktiv-nega? Je še Sid Vicious, ki je patentiral ,,prazno" skakanje v zrak. Razbijanje stolov v Marauee, klubu pa že dolgo ni nic poseb-nega; Lahko bi še in še nasteval nerede, o katerih je pisal NME, vendar bi bilo to na-vadno ,,bulvarsko senzacionaliziranje".
Da pa ne bi članek izzvenel tako, poglej-mo, kaj so o najčistejši in najidealnejši ina-čici punka napisali ljudje iz Progresive Cen-tral Association (PCA) na konferenci, ki je bila v Buttersu (Music for Socialism, 18. 1. 1977). Navsezadnje so prav ti ljudje tisti, ki doživljajo britanski vsakdan in jim ni po-trebno Vidmarjevo in Frasovo mlatenje prazne slame.
,,Enotni vzpon punka in Nacionalne fronte je-več kot slučajen; oba sta bila na fin način propagirana s strani kapitalističnih medijev z namero, da mlade Britance še naprej drže v pokornosti. Smernica ,,Punk Rock" iz prejšnjega leta je bila pozorno spravl|ena in podtaknjena mladini, propa-girajoca ideologijo pesimizma, brezsmiselne napadalnosti in nasilja, izrojenosti in raz-padanja, rasizma, seksizma, nihilizma, sle-pega upora in propagiranja nacističnega gi-banja. Ze od nekdaj je bil pop usmerjevalec mladostniške revolucionarne energije k ne-nevarnim stvarem" (isto piše NME Book of Modern Music glede rocka).
Zadnji dve leti pa so ljudje, kot sta Ciajpton in Bowie, usmerili rock v bomba-sticne rasistične (fašistične smeri). Punk ,,sije" razhajanja na vseh možnih področ-jih: tako tudi med generacijami, vedno od-vrača pozornost od dejanskih razlogov slab-šanja socialnih razmer in pospešuje razprtije z drugimi skupinami mladih, npr. s Tedsi. Za vse pomanjkljivosti družbe jpa dolži ne-sposobnost vlade ali pa človesko nrav . . . Vse, le kapitalističnega izkoriščanja ne. PCA tudi meni, da so množični mediji ob koncu leta 1976 pripravili akcijo, da bi lan-sirali punk; ta akcija se je bila v obliki TV intervjuja Sex Pistols, ki je bil poudarjen z obširnim pisanjem o punku v Daily Mirror-ju, in v obliki reakcij vseh ostalih britanskih dnevnikov, ki so naslednjega dne na naslov-nih straneh pisali o tem skandaloznem in-tervjuju.
Da bi se prikril resnični obraz punka, se uporabljajp triki, kot so prepovedi proda-janja plosč, prepovedi nastopov; ti triki naj bi dajali trden videz netrgovinarstva punka. Dejansko pa je punk svobodno dostopen in buržoazija ga pridno promovira. Si lahko predstavljate, kakšno tako oceno punka v oddaji: Bodi tukaj zdaj ali v Poletu? NME, ki je del kapitalističnega sistema, je objavil besedilo, ki bi avtorjem BTZ na naši alter-nativni in najdemokratičnejši radio postaji lahko nevarno ogrozilo pritisk.
V NME-u so mislili, da bi o punku moral kaj napisati kdo, ki je že imel izkušnje, in izbor je padel na Roba Tynerja, pevca ne-kdanjih MC5. Nekaj njegovih besed o na-silju, razhajanjih: (NME 1. X. 1977) ,,Tu-kajšnja stopnja nasilja Xv- Britanija), je nenravna in brezciljna. Če te premlatijo v ZDA, vsaj veš, kdo te je in zakaj te je. Tukaj pa lahko dobiš svoje čisto brez razlo-ga. V lepem Londonu so ostro postavljene meje med punkerji, Tedsi in hipiji. Mogli bi te ,,obdelati" zaradi katerega od takih raz-logov: a) zaradi dolgih las, b) zaradi kratkih las, c) zaradi briljantine v laseh. Plošče punkerjev niso bile prepovedane (npr. God Save the Queen, ki je izšla prav tedaj, ko je Elizabeta II. slavila svoj srebrni jubilej): sicer so Wodworths, _WC Smith in Boots odklonili svojo pomoč pri prodaji, vseeno pa so plošče prispele na prvo mesto top lestvic.
^Never Mind the Bollocks" so po nekem zakonu iz 19. stoletja zaradi obscenosti v naslovu) vse >a je izpadlo kot strašno dobra re-1 plošča je postala zlata." »ovedana" turneja je bila dodaten ov trik, kar pa je ze tedaj dokazal tevvart (NME). Ljudje okoli Sex e niso namrec niti potrudili, da bi a organiziranje turneje potrebne dvorane so pošiljale ponudbe za toda Malcolm je odlocil, da bi bilo je, če ne nastopijo, kar je jiotrdil :ten v intervjuju (novoletna stevilka ME) in nedavni sodni proces med 1 in Malcolmom. Nasi doktorji odo objokovali Rottna, ko ga bodo patrioti. Fotoreporterju, ki je tako ,,iznakaženega" Rottna, so od-e, tisti pa, ki so ga videli, zatrjuje-i imel nobenih brazgotin. Našim im punka je ,,Something Else" Cochran) vračanje Pistols k origi-rocku, a ,,Friggin in the Riggin" nekaterih parodij; ne vedo pa tega, Pistols že od bogve kdaj niso napi-isar originalnega. Videti je, da samo m punka ni jasno, da so Sex Pistols alcolmova manipulacija!

V Teleksu (9. 2. 1979) Vidmar piše: ,,Prav — punk (rocka) ne poznate. Vseeno pa bi se lahko vzdržali pogrevanja najbolj nizkotne od vseh klevet, kar si jih je na njegov račun izmislil angleški bulvarski tisk — navidez očitnega ,,nihilizma" in celo koketiranja z nacizmom, na kar povsem jasno namigujete. Res je, ,,punkovci" so se opravljali tudi v ,,nacistične fetiše" - a to je bila zgolj provokacija. ,,Ideološko pa je bila velika večina Dunkovcev in bendov napredno, protifašističnoopredeljena, in to je z dejanji tudi dokazala — npr. predprvo-majski miting v Londonu, ko so nastopili najbolj znani punk bendi, velik del osem-deset tisočglave množice pa je bil punkov-ski! Oboja, bendi in publika, množično sodelujejo z organizacijo Rock proti rasiz-mu!"
Ne vem, če je Vidmar prebral punkov-cem na čelu, da jim gre samo za provoka-cijo in čeprav se mu prejšnje pisanje PCA o punku zdi ,,pretenciozno", preveč ,,politič-no-ideološko", si oglejmo samo nekaj pri-merov^o ,,celo koketiranju z nacizmom".
Začnimo pri idealnem, ,,mrtvem" pun-ku. (N,ME 15. 1. 1977) - pogovor s Paulom Cookom, bobnar|em Sex Pistols. Vpra-šanje: ,,Kaj mislis o tej veliki nacistični stvari, ki se trenutno dogaja? Mnogi mla-dostniki, ki j>rihajajo na vaše nastope, no-sijo nacisticne simbole, ,,knofljice" in bogve kaj še vse."
Cook Qdgovori: ,,Vse jemljejo preresno, prav res. Ce že hočejo nositi nacistične tra-kove okoli bokov, pa naj jih! Mislim, da mladostniki še niso toliko politizirani, da bi vedeli, kaj delajo. Ugaja jim ta videz. To je vse. Prav res je videti v redu."
Ali Parsons/Burchill v daljšem članku ,,Strah in sovraštvo v Roxy klubu" (19. 3. 1977). ,,Več kot preveč je mladih talentov med nami, da bi mogli tolerirati sedanje obilje neonacistov, profesionalnih pozerjev, denarja lačnih poslovnih Ijudi in vseh osta-lih pijavk". Očitno je to se doba idealnega punka.
Da ne bi zgolj našteval, si oglejmo, kaj piše NME (18. 2. 1978) - leto dni kasneje. Idealnega punka tedaj ni več. A. Thrills: -recenzija koncerta Advents/Sham 69 — za-puščam dvorano pred dodatkom (encores), prepričan v rast fašizma v določenih delih britanske rock pubiike.
—  Koga provocirajo Adam the Ants, ko v   intervjuju  govorijo,  da je njihova juna-kinja  Ilsa  Koch, ki je v koncentracijskem taborišču   izvajala   najhujše   oblike   muče-nja?
—  Koga provocirajo Cortinas z malo plo-ščo, kjer pojejo:
Ne maram Jjubezni, ker je prelahka, sem fašistični diktator, razlikujem se od drugih.
—  Koga  provocirajo  Sham 69 s svojimi kljukastimi križi ali pa s pesmijo ,,Red Lon-don"?   Naložili so si na grbo množico ljubi-teljev Nacionalne fronte, zaradi večnih ne-redov na nastopih pa so se odločili, da ne bodo več nastopali v živo.
Tako je, draga moja, kadar izigravamo oportuniste.
—  Koga provocira vzvišena Siouxie z ne-prestanim  nošenjem  kljukastih  križev, na-cističnih trakov okoli bokov in z nacistični-mi orli?  Taista na koncertih izvaja:_ Love in a  Void  z  besedami:   ,,Preveč je   Židov za moj okus."
—  Koga provocirajo Sex Pistols z vokal-nim   solistom    Ronnijem    Biggsom    kadar pojejo: ,,Bog, reši Martina Bormanna in na-ciste na begu. (Sai niso bili hudobni, to je bilsamo njihov načinzabave!)
Tole je Julie Burchill napisala ob Siouxienem verzu: ,,Too many Jews for my liking" in njenem albumu Scream: ,,Siouxie je dodobra stopila v svoja dvajseta leta, zato ni nikakršen izgovor sklicevanje na njeno mladost in neizkušenost. Ona je ali hu-dobna ali pa umsko zaostala. Mogoče vi mislite, da bi problem utegnil biti kje drugje? Želja po šokiranju? Ne — bolečina in nezaslišana vsebina teh verzov bi bili opravičljivi samo, če bi jih izrekala umsko zaostala oseba. Dobro, poslušajte ta album in izprašajte se. Mogoce vam bo ugajalo. Jaz, jaz vidim Siouxie z njenimi trakovi in kljukastimi križi, kako poskuša napraviti modo iz smrti milijonov ljudi. Prepričana senfT da občutljiv človekv kakršna sem sama, v tem ne more najti ničesar drugega." Pa da ne bo kakšne zmede! To je napisala Julie Burchill, ne pa R. Š. ali pa Polet.
Nekaj besed o levi politiziranosti punkovcev (Polet ali pa R. S. - recenzija drugega LP Clash). Po nastopih na Rocku proti rasizmu in Antinacistični ligi pridejo v poštev: Tom Robinson in Elvis Costello (nobeden ni punk), Clash, X Ray Spex, Sham 69, Generation X, Fall, Stiff Little Fingers, MekonSj Gang of Four. Nikakor nocem omalovazevati tako velikih stvari, kot so nastopi na koncertih Rock proti ra-sizmu in Protinacistična zveza; toda Tom Robinson je NME (17. IX. 1977) poslal pismo, v katerem pravi: ,,Nimam ni-kakršnih velikih iluzij, ne o levici ne o desnici. Gre samo za ,,zvito" idejo, katera od njiju bo na nas pritisnila prva." In to pravi veteran RAR akcij!
Mick Jones (Clash) je zbegan tako od brezsmiselnega fanatizma Nacionalne fronte kot od Internacionalnih socialistov: ,,Socialistična internacionala nam vedno pošilja telegrame s čestitkami, pa čeprav z nikomer nimamo ničesar (3. IX. 1977).
J. Pursey (Sham 69): ,,Skrbi me dejstvo, da se mladež opredeljuje ali za eno ali za drugo skrajnost (N. F. ali S. W. P.). Ne znajo izbrati srednje poti — kar pa bi morali (11. 3. 1978) itd.
So to besede ,,levo politiziranega" člo-veka? Tom Wolfe bi to poimenoval: Ra-dical Chic (preberite istoimensko knjigo!)-
Nazadnje pa nekaj besed o Rocku proti rasizmu in o Protinacistični zvezi. To ni-kakor niso akcije punka, kot to zatrjuje Polet. Rock proti rasizmu je bil organiziran leta 1976 kot reakcija na vse močnejšo pri-sotnost Nacionalne fronte s strani ljudi iz Socialist \Vorkers Party, čeprav ni bilo s to stranko nobene ,,poslovne" povezave.
Med prvimi, ki so nastopali na RAR pri-reditvah, so bili reagge band Matanibi in pevka Carol Grimes. Našim ,,montažerjem" punka pa se enostavno ni zdelo vredno, da
B. Veličkovič
SE O PUNKU
omenijo ENAKOPRAVNO SODELO-VANJE reagge glasbenikov (Asvvad, Steel Pulse, Misty, 90 Inclusive).
Verjetno so bili preobremenjeni s prešte-vanjem^ osemdesettisočglave množice, ka-tere večji del naj bi bil punkovski, kar pa je, blago povedano, izmiš'jotina. NME ni nikjer poročal o punkovski večini. Na RAR, ANL, so nastopali Lindisfarne, ka-terim bi težko našli kaj skupnega s punkom pa komiki iz Monty Paytona in Flying Circusa, Dave Allan itd. Punki, kot Gene-ration X in Sham 69, pa so celo odklonili nadaljnje sodelovanje z RAR.
Sham 69 npr. ne zelijo, da bi se njihovo ime še nadalje izkoriščalo kot vaba za prite-govanje publike.
In Polet govori o nekakšnem ,,kultur-nem kolonializmu" in išče nekakšne poli-tične intervencije. Res je, da so naša sredst-va obveščanja zatajila, ker niso pisala o teh manifestacijah, kako pa bi lahko označili Frasovo in Vidmarjevo pisanje? Kot objek-tivno?   Ne, prej ,,Punk na bolgarski način".
In na koncu, dragi I. Vidmar, Tribune res ni potrebno izvazati v Veliko Britanijo bralcem NME. Le-ti pa nikoli niso bili po-kazatelji neke realne objektivne vrednosti. Kako drugače pa bi lahko ocenili visoko uvrščenost Julie Burchill na lestvici ,,pod-repnikov" — takoj za Travolto in Black-bournom? Julie je edina, ki je brezkompro-misno pisala o tvojem zadrtem Bowieu in Siouxie in vsi tisti, ki so na lestvici popu-larnosti tako visoko izglasovali Bowiea in Siouxie so na lestvici ,,podrepnikov" gla-sovali za Julie.
S tem člankom nočem nikomur dajati lekcij in ne delam si nikakršnih utvar o po-sebni kompleksnosti tega zapisa, mislim pa, da ob Vidmarjevi enostranosti in nekritič-nem označevanju punka kot tistega ,,ta pravega", ,,novega" in vrevolucionarnega" ni nepotreben. Z izkljucno glasbenega sta-lišča je bil punk (ob sterilnosti raznih Roxy Music in Rolling Stones^res nekako osveži-len; z ideološkega stališca, ki ga I. Vidmar tako neobjektivno prodaja kot ,,levo poli-tiziranost punka", pa zmeraj ni vse tako kristalno čisto in ,,levo politizirano" — zato tudi ta članek.
I. V. pa naj v prihodnje (če pač hoče po vsej sili igrati vlo|o doktorja punka v slo-venski rock pubhcistiki) pogosteje in na-tančneje bere NME, MM pa verjetno še kaj drugega, če se hoče držati svoje izjave, da ,,se strinja s površnim in necelovitim pi-sanjem o rocku . . ." (do sedaj se je ni).



o-V^ ?Vl^v
9 > &oh\l\
Kajzzzz-hiE.
—'  ¦¦ .':H2Z»

/frtfr
Če ste se prestrašili, da divjih svinj ni več, potem ste se po krivem. Še vedno smo tu in še vedno pišemo o divjih svinjah. No, če se je treba spet sprehoditi gor in dol po svetu in pogledati, komentirati, potem je, hm, težko. Narediti izbor iz ,,razgibane" mednarodne scene niti ni tako labko. Newsweeku pišejo bralci kot na primer Nelson. C. Okonkvvo, dejanje in da ima rodezijska vlada pravico, da zaščiti svoje meščane pred takimiakcijami.Vi nič.
V Franciji so se bili boji med jeklarskimi delavci v mestu Denain, oziroma med 1500 policaji in 3000 delavci iz jeklarske industrije. Bilanca: po dveh dnevih boja je 22 delavcev ,,na bolniški" in 7 policajev ,,opečenih". Boji so nastali po odločbi prvega ministra Raymonda Bara in njegovega načrta za ukinitev 21000 defovnih mest in ukrepov, ki bi morali revitalizirati francosko jeklarsko industrijo. Francoski delavci: spomnite se komune in LlP-a!
V San Salvadorju se po zahodnjaških virih (prav po njih) vrši razredna vojna! Pomislite!
Čeprav te iste zahodnjaške agencije, ker drugače ne morejo, mečejo vso krivdo na levo usmerjene ,,skupine" ki se borijo v San Salvadorju že šestiinštirideset let, nam to ne more zamegtiti razrednega problema in problema razrednega boja v San Salvadorju, Latinski Ameriki in v celem svetu.
Gverila se je tu borila na svoj specifičen način. To je bilo predvsem s pomočjo ugrabitev industrijalcev, biznismenov, domačih in tujih, in z denarnimi odkupninami za njihovo izpustitev. Lani so gverilci zbrali 36 milijonov dolarjev — kot pravijo izvedenci na tem področju — več kot je nacionalni dohodek.
------y----

I/IZI 1/21/1
J2.1 P
€T
«21P
^EIiCJsaBB*
f 2XM] S>Eh\\
6
V San Salvadorju delujejo različne levo usmerjene skupine. To so: Narodna revolucionarna armada (ERP), Oborožene sile nacionalnega odpora (FARN), ki delujejo, kot smo že povedali, z bombaškimi napadi proti organom državne oblasti — policije in z ugrabitvami proti tujim poslovnežem, npr. predstavnikom Philipsa, Essa, ki morajo odšteti 6 milijonov dolarjev za svobodo svojega človeka.
Mislimo, da je pravilno stališče jugoslovanskih predstavnikov v ZN, kjer je v teh dneh razprava o terorizmu. Velikokrat smo priča temu, da kapitalistične države ustvarjajo tako javno mnenje s sredstvi javnega obveščanja, ki jim je povšeči. Eno od teh je tudi ,,terorizem". Zato je Dževad Mujezinovič pravilno rekel, da se ne sme izenačevati pravičnega boja za svobodo s terorizmom. Povedal je še: ,,Dokler obstaja nasilje množičnega terorja imperialističnih, kolonialističnih, rasističnih in drugih vladajočih napadalnih sil in dokler ne bodo rešene sedanje krize in odpravljena žarišča spopadov, mednarodnega terorizma ne bo mogoče odpraviti. To pomeni, da organizirano upiranje takšnemu terorju še ni terorizem . . ."
Odgovor države je kot vedno formiranje ,,antiterorističnih" skupin, o čemer lahko berete v Tribuninem nadaljevanju: Oborožene sile v Cilu — primer imperialistične penetracije.
Vsak narod si mora izboriti zmago in svobodo sam. Proletariat in kmetje v Latinski Ameriki kot nasplošno v celotnem tretjem svetu, so razred, ki je najhuje izkoriščan in razred, ki si lahko s svojim bojem pribori svobodo. Način in pot mora najti sam.
ZDA in Portugalska sta se odločili ponovno podpisati sporazum v zvezi z ustvaritvijo zračne baze na Azorih.
Globoko verjamemo, da se Homeiniju ne bo posrečilo uotvariti ,,islamske republike", vsaj ne tako, kot jo je začel ustvarjati. Že zdaj isti gospod poziva delavce, da naj bodo strpni in naj počakajo, da pride vlada \z težav. Taka je to revolucija. Medtem ko je v nekem zgodovinskem trenutku gospod Homeini igral kohezivno vlogo, igra sedaj čisto nasprotno — reakcionarno.
DO KONČNE ZMAGE NAPREJ
uredništvo za MO
P. S. NE POZABITE NA NIKARAGUO!
rosa luxemburg iii
Rosa Luxemburg:
AKUMULACIJA   KAPITALA   ALI   KAJ   SO   IZ   MARXOVE   TEORUE NAREDILI EPIGONI
Antikritika drugo nadaljevanje
To je tako čudovit primer epigonstva, da ga lahko vzporejamo le z anekdotičnim dogodkom pedantnih učenjakov v znani zgodbi o ..presaditvi lista" (Blattversetzung) v Kantovi ,,Prolegomeni".
Stoletje dolgo so se v filozofskem svetu često prepirali o raznih ugankah Kantovega nauka in posebno ,,Prolegomene"; pri pojasnjevanju Kantovega nauka so se oblikovale cele šole, ki so si skakale v lase. Dokler profesor Vaihinger ni pojasnil ene teh najtemnejših ugank na najbolj enostaven način na svetu, ko je opozoril na to, da del 4. paragrafa ,,Prolegomene", ki je ostaiemu tekstu poglavja v resnici tako kot pest na oko, sodi v 2. paragraf, od katerega ga je ločil tiskarski škrat, tako da je dobil napačno mesto. Vsakemu preprostemu bralcu spisa je stvar takoj jasna. Ne pa pedantnim učenjakom, ki so celo stoletje gradili globokoumne teorije na tiskarskem škratu. V Bonnu se je celo našel strašno učen mož in profesor, ki je v štirih člankih mesečnika ,,Philosophische Monatshefte" razkačeno dokazoval, da ,,namišljena presaditev lista" sploh ne obstoja, da je Kant prav s tiskarskim škratom edino pravilno in neponarejeno prišel do izraza in da ta, ki si je predrznil v tem izvohati tiskarskega škrata, ni razumel Kantove filozofije.
Približno tako se danes ,,strokovnjaki" držijo predpostavke drugega zvezka Marxovega ,,Kapitala" in matematičnih shem, zasnovanih na tej predpostavki. Glavni dvom v moji kritiki je usmerjen na to, da matematične sheme pri vprašanju akumulacije ne more]o sploh nič dokazovati, ker je njihova zgodovinska predpostavka nevzdržna. Za odgovor mi pravijo: Toda sheme se gladko razrešijo, torej je problem akumulacije rešen, sploh ne obstoja!
To je primer ortodoksnega kulta formule.
Otto Bauer je v ,,Neue Zeit" razreševal moje vprašanje, kako se realizira presežna vrednost, na sledeč način. Skonstruiral je štiri velike številčne tabele, v katerih ne zadostujejo latinske črke, ki jih je uporabljal Marx za skrajšano označbo konstantnega in variabilnega kapitala. Bauer je pristavil še nekatere grške črke. Njegove tabele s tem izgledajo še bolj zastrašujoče kot vse sheme v Maocovem ..Kapitalu". S tem aparatom je hotel pokazati, kako kapitalisti razprodajo, po obnovitvi uporabljenega kapitala, presežek blaga, v katerem tiči določena presežna vrednost za kapitalizacijo: ,,Vrhu tega hočejo kapitalisti (po nadomestitvi starih produkcijskih sredstev — R.L.) uporabiti v prvem letu akumulirano presežno vrednost za razširitev obstoječih ali ustanovitev novih obratov. Če hočejo v naslednjem letu porabiti za 12500 povečan kapital, morajo že letos graditi nove delovne prostore, kupiti nove stroje, povečati zaloge surovin itd. itd." (Neue Zeit, 1913, št. 24,str. 863).
Tako bi btl problem rešen. ,,Če hočejo kapitalisti" razširiti svojo produkcijo, potem seveda potrebujejo več produkcijskih sredstev kot dosedaj in so tako vzajemno lastni odjemalci. Istočasno potem potrebujejo več delavcev in za te delavce več življenjskih sredstev, ki jih prav tako sami izdelujejo. S tem je celotni presežek produkcijskih in življenjskih sredstev spravijen in akumulacija se lahko začne. Kot vidimo, pride vse na to, če kapitalisti ,,hočejo" razširiti produkcijo. In zakaj tega ne bi hoteli? Seveda ,,hočejo"! ,,S tem je realizirana celotna produkcijska vrednost obeh sfer, torej tudi celotna presežna vrednost", zmagoslavno pojasnjuje in iz tega zaključuje:
,,Na enak način lahko na osnovi 4. tabele preverimo, da se ne le v prvem, temveč tudi v vsakem naslednjem letu proda celokupna produkcijska vrednost obeh sfer brez motenj, da bo realizirana celokupna presežna vrednost. Domneva tovarišice Luxemburg, da akumuliran del presežne vrednosti ne more biti realiziran, je torej napačna." (l.c, str. 866) (podčrtala R.L.).
Bauer le ni opazil, da se za tako bleščel rezultat ni posluževal tako dolgih in natančnih preračunavanj s štirimi tabelami, s širokimi in podolgovatimi, oklenjenimi in štirinastropnimi formulami. Rezultat, do katerega je prišel Bauer, namreč sploh ne izhaja iz njegovih tabel, temveč ga je enostavno predpostavil kot danega. Vso Bauerjevo ,,dokazovanje" je v tem, da enostavno predpostavlja to, kar je bilo treba dokazati.
Če hočejo kapitalisti razširiti produkcijo, in sicer skoraj za toliko, kot posedujejo dodatnega kapitala, potem morajo ta dodatni kapital le vtakniti v produkcijo (seveda predpostavljeno, da sami prav tako izdelujejo vsa potrebna produkcijska in življenjska sredstva!) in potem jim ne preostane noben neprodan presežek blaga; bi lahko bilo kaj enostavnejšega in je za ,,dokaz" nekaj tako samoumevnega potrebna navlaka formul z latinskimi in grškimi črkami?
Toda gre za to, če kapitalisti, ki gotovo ,,hočejo" vedno akumulirati, tudi lahko, t.j. če za razširjeno produkcijo najdejo trg, ki se stalno širi, in kje ga najdejo? Odgovora na to ne morejo dati nobene aritmetične operacije z izmišljenimi številkami na papirju, temveč samo anaiiza ekonomskih družbenih povezav produkcije.
Če ,,strokovnjake" vprašamo. ,,To, da kapitalisti ,,hočejo" širiti produkcijo, je v redu, toda komu bodo potem prodajali svojo razširjeno količino blaga? ", odgovorijo: ,,Kapita!isti bodo vedno znova sami odjemali to rastočo količino blaga za svoje obrate, saj vendar ,,hočejo" vedno znova širiti produkcijo!"
,,Kdo kupi produkte, to kažejo prav sheme", je kleno pojasnil ,,Vorwartsov" recenzent G. Eckstein.
Kratko in jasno: Kapitalisti vsako leto razširjajo produkcijo točno za toliko, kot so ,,prihranili" pri presežni vrednosti, so svoji lastni odjemalci in jim tržišče zato ne dela nobenih skrbi. Ta trditev je izhodišče celotnega ..dokazovanja". Takšna trditev pa ne potrebuje nobenih matematičnih formulacij in absolutno z njimi ne more biti dokazana. Samo naivna predstava, da so matematične formule tu lahko dokazale glavno stvar, ekonomsko možnost takšne akumulacije, je najzabavnejši quiproquo ,,strokovnih" čuvarjev marksizma in po sebi zadostuje, da bi se Marx obrnil vgrobu.
iVlarxu samemu niti v sanjah ni prišlo na misel, da bi lastne matematične formule dal kot dokaz, da bi bila akumulacija dejansko možna v družbi, ki je sestavljena iz kapitalistov in delavcev. Marx je raziskoval notranji mehanizem kapitalistične akumulacije in postavil določene ekonomske zakone, na katerih sloni proces. Približno tako je izvajal: Oa bi se izvršila akumulacija cetokupnega kapitala, torej pri celotnem razredu kapitalistov, morajo obstojati med obema velikima oddelkoma družbene produkcije, izdelavo produkcijskih sredstev in izdelavo življenjskih sredstev, gotovi čisto točni kvantitativni odnosi. Le če bodo obstajali takšni odnosi, tako da bo en velik oddelek produkcije drugemu stalno na roko, bo lahko nemoteno napredovala progresivna širitev produkcije in istočasno — kar je smoter vsega — iz nje izhajajoče stalno kopičenje kapitala v obeh oddelkih. Da bi jasno in razločno razložil in zajel svoje misli, je Marx navrgel matematični primer, shemo z izmišljenimi številkami, na katerem pokaže: tako in tako morajo biti med seboj posamezne pozicije sheme (konstantni kapital, variabilni kapital, presežna vrednost), da akumulacija lahko napreduje.
Torej da se razume: matematične sheme so za Marxa primer, ilustracija njegovih ekonomskih misli, kot je bila ,,tableau economique" Quesnayu za njegovo teorijo ali kot so na primer zemljevidi različnih časovnih obdobij ilustracija takratnih vladajočih astronomskih in geografskih preostav. Če so zakoni, ali pravilneje fragmentarno nakazani zakoni akumulacije, ki jih je postavil Marx, pravilni, lahko jasno dokaže le ekonomska analiza sama, njena primerjava z drugimi zakoni, ki jih je Marx postavil, preudarjanje različnih konsekvenc, do katerih pripeljejo, preizkušanje predpostavk, iz katerih izhajajo ipd. Kaj si lahko mislimo o ,,marksistih", ki zavračajo vsako tako kritiko kot prismojen poskus, ker resničnost zakonov dokazujejo matematične shetne! Dvomim, da bo akumulacija lahko napredovala v družbi, ki bo sestavljena le iz kapitalistov in delavcev, kot odgovarja Marxovi shemi in menim, da se kapitalistični razvoj produkcije v celoti sploh ne da zajeti v shematično razmerje med čistimi kapitalističnimi obrati. Na to ,,strokovnjaki" odgovarjajo: Toda to je gotovo možno! To je možno bleščeče dokazati ,,na podlagi 4. tabele", ,,to kažejo prav sheme" — t.j. dejstva, da je možno brez odpora seštevati in odštevati vrste številk na papirju, ki so si jih izmislili za ilustracijo!
V starem veku se je verjelo v obstoj izrnišljenih bitij: palčkov, Ijudi z enim očesotn, z eno roko in nogo ipd. Mogoče še kdo dvomi, če so ta bitja sploh kdaj obstojala? Toda saj jih vidimo natančno narisane na starih zemljevidih. Ali to ni dokaz, da so predstave v starem veku ustrezale resničnosti?
Vzemimo pust primer.
Za načrtovano gradnjo železnice oa mesta X db mesta Y bo narejen-predračun in toČno preračunano, kako velik bo letni osebni \n tovorni promet, da bo lahko, razen amortizacije, delil tekočim stroškom in drugim ,,rezervam" ,,odmerjene" dividende, recimo najprej 5, potem 8 odstotkov. Ustanoviteljem železniške družbe gre kajpak predvsem za vprašanje, če je na predvideni progi dejansko pričakovati osebni in tovorni promet, ki bo zagotovil rentabilnost iz predračuna stroškov. Da bi odgovorili na to vprašanje, so očitno potrebni točni podatki o dosedanjem prometu proge, o pomenu za trgovino in industrijo, o rasti prebivalstva v mestih in vaseh ob progi in drugih ekonomskih in socialnih razmerah. Kaj bi rekli človeku, ki bi hotel vzklikniti: Sprašujete iz česa izhaja rentabilnost proge? Toda prosim vas, to vendar piše prav črno na belem v predračunu. Tam se lahko prebere, da je to osebni in tovorni promet in da bodo iz teh dohodkov deljene najprej pet, potem pa osemodstotne dividende. Če mste tega videli, gospodje moji, potem ste popolnoma napak razumeli bistvo, smoter in pomen predračuna!
Trezni Ijudje bodo gotovo skomigajoče pokazali takemu modrijanu, da sodi v norišnico ali otroški vrtec. Med uradnimi čuvarji marksizma pa takšni modrijani tvorijo areopag ,,strokovnjakov", ki ocenjujejo druge Ijudi, če so pravilno ali napak razumeli ,,bistvo, smoter in pomen Marxovih shem".
Kaj je torej središče razu.nevanja, ki ga baje ,,dokazujejo" sheme? Ugovarjala sem, da k akumulaciji spada možnost prodajati blago v naraščajoči meri in spreminjati v njem vsebovani profit v denar. Naraščajoča širitev produkcije, torej naraščujoča akumulacija, je možna šele takrat. Kje kapitalisti kot celokupen razred prodajajo vedno več? Moji kritiki odgovarjajo na to: sami tvorijo ta prodajni trg. S tem ko vedno bolj širijo svoje obrate (ali pa ustanavljajo nove), sami potrebujejo vedno več produkcijskih sredstev za svoje tovarne in življenjskih sredstev za delavce. Kapitalistična produkcija je sama sebi prodajni trg, ta torej avtomatično raste z rastjo produkcije. Toda glavno vprašanje s stališča, kapitala je: Bo lahko na ta način dosežen ali zbran kapitalistični profit? Samo takrat je lahko govora o akumulaciji kapitala.
Vzemimo spet enostaven primer: kapitalist A producira premog, kapitalist B fabricira stroje, kapitalist C izdeluje življenjska sredstva. Te tri osebe nam lahko predstavljajo celovitost kapitalističnih podjetnikov. Če B izdeluje vedno več strojev, mu A lahko prodaja vedno več premoga in lahko od njega dobiva vedno veČ strojev, ki jih bo uporabil v rudarstvu. Oba potrebujeta vedno več delavcev in ti vedno več življenjskih sredstev, torej tudi C najde vedno večji odkup in bo tako tudi sam odjemal vedno več premoga in strojev, ki jih potrebuje za svoj obrat. Tako gre stvar v krogu in se vedno bolj stopnjuje — tako dolgo, dokler mlatimo prazno slamo. Toda zgrabimo stvar nekoliko konkretneje.
Akumulirati kapital ne pomeni izdelovati vedno večje gore blaga, temveč spreminjati vedno več blaga v denarni kapital. Med kopičenjem presežne vrednosti v blagu in uporabo presežne vrednosti za razširitev produkcije je vedno odločilen skok, salto mortale blagovne produkcije, kot ga imenuje Marx: prodaja za denar. Velja za posameznega kapitalista, ne pa za celokupen razred, za družbo v celoti? Nikakor ne. Kajti pri opazovanju stvari z družbenega stališča ,,ne smemo", je dejal Marx, ,,zabresti v Proudhonove manire meščanske ekonomije in opazovati stvari tako, kot če bi družbo kapitalističnega načina produkcije opazovali en bloc, kot totaliteto, pozabili pa njen specifičen zgodovinsko ekonomski karakter. Nasprotno. Potem imamo opravka s skupnim kapitalistom" (Gesamtkapitalist) (Kapital, drugi zvezek, str. 409). Prav kopičenje profita kot denarnega kapitala je specifičen in bistven karakter kapitalistične produkcije in velja za razred prav tako dobro kot za posameznega podjetnika. Marx je tudi sam prav pri opazovanju akumulacije celokupnega kapitala razlikoval ,,tvorbo novega denarnega kapitala, ki spremlja resnično akumulacijo in jo pri kapitalistični produkciji pogojuje (podčrtala R. L.) (Kapital, drugi zvezek, str. 485). V toku svojega raziskovanja se je vedno znova vračal k vprašanju: Kako je možna akumulacija denarnega kapitala pri razredu kapitalistov?
Preizkusimo s teh stališč duhovito mnenje ,,strokovnjakov". Kapitalisl A prodaja svojo blago B-ju, tako dobi od B-ja presežno vrednost v denarju. Ta prodaja svoje blago A-ju in dobi od A-ja denar zopet nazaj za pozlatitev lastne presežne vrednosti. Oba prodajata svoje blago C-ju in torej tudi od tega dobivata vsoto denarja za svojo presežno vrednost. Od kod pa ta? Od A in B. Po predpostavki drugih virov za realizacijo presežne vrednosti, t. j. drugih konsumentov blaga ni. Toda ali lahko obogatijo na ta način, A, B in C s tvorbo novega denarnega kapitala? Predpostavimo za trenutek, da pri vseh treh rastejo za izmenjavo določene količine blaga, da je širitev produkcije nemotena in s tem lahko rastejo v blagu predstavljene količine presežne vrednosti. Izkoriščanje je izvršeno, možnost obogatitve, akumulacije, je tu. Toda, da bi možnost postala resničnost, je potrebna izmenjava, realizacija rastoče nove presežne vrednosti v povečanem novem denamem kapitalu. Zapomnimo si, tu ne sprašujemo, kot večkrat Marx v drugem zvezku ,,Kapitala": Od kod pride denar za cirkulacijo presežne vrednosti? , da bi nato končno odgovorili: Od zlatokopov. Mi sprašujemo: Kako pride novi denarni kapital v žepe kapitalistov, če so (abstrahiramo delavce) medsebojno edini odjemalci blaga? Denarni kapital tu stalno potuje iz enega žepa v drugega.
Akumulacija kapitala ali kaj so iz Marxove teorije naredili epigoni
Toda spet: Mogoče nas vodijo taka vprašanja v zmoto. Mogoče obstoja zbiranje profita prav v tem procesu stalnega romanja zlatnikov iz enega kapitalističnega žepa v drugega, v sukcesivni realizaciji privatnih profitov, kjer sploh ni potrebno, da celokupna suma denarnega kapitala raste, razen v sivi teoriji?
Toda — ojoj! — s takšno domnevo bomo tretji zvezek Marxovega ,,Kapitala" enostavno vrgli v ogenj. Kajti tu je v središču kot eno najpomembnejših odkritij Marxove ekonomske teorije povprečni profit. Sele to daje teoriji vrednosti iz prvega zvezka realen smisel;na tem zopet temelji teorija presežne vrednosti in drugi zvezek in tako bo tudi ta zvezek romal v ogenj. Marxova ekonomska teorija stoji in pade z razumevanjem družbenega celokupnega kapitala kot realne resnične veličine, ki najde oprijemljiv izraz prav v kapitalističnem celokupnem profitu in njegovi razdelitvi ter iz njegovega nevidnega gibanja izhajajo vsa vidna gibanja posameznih kapitalov. Celokupni kapitalistični profit je v resnici mnogo realnejša ekonomska veličina kot na primer vsakokratna celokupna vsota plačanih delavskih mezd. Ta zadnja se pojavlja le kot statistično število z izračunavanjem za neko časovno obdobje, medtem ko celokupni profit nasprotno velja v gospodarskih obratih kot celota, ko s pomočjo konkurence in gibanja cen vsak trenutek razdeli na individualne kapitale kot ,,navaden" povprečen profit ali kot ekstraprofit.
Ostaja torej pri tem: družbeni cetokupni kapital staino dosega neki celokupni profit in to v denarni obliki, ki mora stalno rasti za smotre celokupne akumulacije. Kako lahko raste vsota, če deli romajo le iz enega žepa v drugega vedno v krcgu?
Dozdevno je možnb, — kot smo do sedaj predpostavljali — da raste vsaj masa celokupnega blaga, v kateri je utelešen profit, da pa nabava denarja pomeni težavo, kar je mogoče samo tehnično vprašanje cirkulacije denarja. Toda tudi to dozdevno je le pri površinskem opazovanju. Tudi masa celokupnega blaga ne bo čisto nič rasla, produkcija ne bo prav nič razširjena, ker je predpogoj že kapitalistično, na prvem koraku, spreminjanje v denar, vsestranska realizacija profita. A lahko prodaja B-ju, B C-ju in C zopet A-ju in B-ju vedno več blaga, profit bo realiziran le v primeru, če vsaj eden od treh končno najde prodajo zunaj zaključenega kroga. Če to ni tako, bo vrtiljak že po nekaj obratih škripajoče obstal.
Od tod je treba vrednotiti globino misli mojih ..strokovnih" kritikov, ko mi kličejo:
,,ko torej tovarišica Luxemburg nadaljuje: očitno se vrtimo v krogu. Izdelovati več sredstev za potrošnjo samo zato, da bi lahko obdržali več delavcev in samo zato izdelovati več produkcijskih sredstev, da bi zaposlili višek delavcev, je s kapitalističnega stališča absurdnost! — težko je dognati, kako so lahko te besede uporabljene na Marxovih shemah. Smoter kapitalistične produkcije je profit in ta za kapitalista nastaja v opisanem postopku, s kapitalističnega stališča je to najmanj absurdno; mnogo bolj je to, prav s tega stališča, utelešenje razuma, t. j. stremljenja za profitom". (G. Eckstein, ,,Vorwaertsova" recenzija, 16. februarja 1913).
Res je ,,težko dognati", kaj je tu večjega: naivno priznana popolna riesposobnost zamisliti se v Marxovo osnovno teorijo družbenega celokupnega kapitala za razliko od posameznega kapitala ali popolna neuvidevnost za moje postavljeno vprašanje. Pravim: produciranje v vedno večjem obsegu le zaradi produciranja bi bilo s kapitalističnega stališča absurdnost, ker se pri tem — pod predpostavkami, katerih se oklepajo ,,strokovnjaki" — ne more realizirati profit za celokupni razred kapitalistov, torej še tudi ne more akumulirati. Na to mi odgovarjajo: to vendar ni pač nič absurdno, kajti pri tem se profit akumulira! Od kod pa to veste, strokovnjak? Oa se bo profit akumuliral v resničnosti, ,,izhaja" prav — \z matematičnih shem! Iz tistih shem, v katere suvereno vrsto pod vrsto vpisujemo številke s črnilom na papir, s katerimi brez škode matematično operiramo in v katerih se ne ozira na denarni kapital.
Jasno je: vsaka kritika se mora brezupno razbiti v tako robustno ,,strokovnost", ker ,,strokovnjaki" enostavno stojijo na stališču posameznega kapitalista, ki je sicer zadostno za razumevanje analize procesa izkoriščanja, to je procesa produkcije, torej za razumevanje prvega zvezka ,,Kapitala", je pa popolnoma zgrešeno pri cirkulaciji in reprodukciji kapitala. Orugi in tretji zvezek Marxovega ,,Kapitala", ki ju preseva osnovna misef družbenega celokupnega kapitala, sta zanje ostala mrtev kapital, v katerem so se ufcili samo črke, formule, ,,sheme", niso si pa zapomnili duha. Marx sam nikakor ni bil noben ,,strokovnjak". Kajti ne da bi ostajal pri aritmetičnem ,,postopku" svojih shem, je vedno znova postavljal vprašanje: kako je možna splošna akumulacija, kako je možno oblikovanje novega denarnega kapitala pri razredu kapitalistov?
Stališče ,,strokovnjakov" vodi do vrste zanimivih posledic, s katerimi se očitno niso trudili, da bi jih premislifi.
Prva posledica. Če je kapitalistična produkcija zase sama neomejen odjemalec, t. j. produkcija in prodajni trg sta identična, potem postanejo krize kot periodičen pojav popolnoma nepojasljive. Kako lahko produkcija, ,,kot kažejo sheme", poljubno akumulira, medtem ko njen lastni porast uporabi za novo širitev, tako je nepojasnjeno, kako in zakaj lahko pride do stanj, ko kapitalistična produkcija ne najde ustrezne prodaje za svoje blago. Po receptu ,,strokovnjakov" more sama požreti presežno blago, ga vtakniti v produkcijo (deloma kot produkcijska sredstva, deloma kot življenjska sredstva za delavce), ,,in prav tako vsako naslednje leto", kot kaže Bauerjeva 4.. tabela, Neprebavljivi ostanek blaga se bo potem nasprotno spremenil v novi žegen akumulacije in profitiranja. V vsakem primeru se specifično Marxovo razumevanje krize, po katerem ta izhaja iz tendenc kapitala, da v vedno krajšem času preraste vse dane meje trga, spremeni v absurdnost. Kajti kako bi lahko produkcija, ki je sama sebi tržišče, v resnici prerasla trg, če torej trg stalno avtomatično raste z isto hitrostjo kot produkcija. Kako lahko, z druginni besedami, kapitalistična kriza postane nepojasljiv fenomen. Ali potem obstaja samo ena pojasnitev: kriza ne izhaja iz nesorazmerja med sposobnostjo širitve kapitaiistične produkcije in sposobnostjo širitve trga, temveč enostavno iz disproporcionalnosti med različnimi vejami kapitalistične produkcije. Te bi že lahko bile zadovoljujoči vzajemni odjemalci blaga, pa zaradi različnih stvari, zaradi anarhije ni pravih razmerij in se v eni producira preveč, v drugi pa premalo. S tem Marxu obrnemo hrbet in na koncu pristanemo pri očaku vulgarne ekonomije, ki ga je Marx tako pošteno zasmehoval, prispemo do manchesterske šole16 in meščanske ekonomije, do ,,nesrečnika" Saya, ki je že 1803 objavil dogmo, da je absurdno pojmovanje, da je lahko vseh stvari produciranih preveč; lahkoso samo parcialne, ne pa splošne krize: če ima nek narod preveč enih produktov, to dokazuie, da je produciral nekih drugih premalo.
Druga posledica. Ce kapitalistična produkcija tvori zase zadoščujoč trg, potem je kapitalistična akumulacija (objektivno vzeto) neomejen proces. Ce bi produkcija lahko neovirano rasla dalje tudi potem, ko bo cel svet brez ostanka vladavina kapitala, ko bo vse človeštvo sestavljeno le iz kapitalistov in delavcev, t. j. da ekonomski razvoj kapitalizma ne bi imel nobenih meja, bi se s tem porušil eden temeljnih stebrov socializma. Po Marxu je vstaja delavcev.i; njihov razredni boj — in prav v tem je poroštvo njihove zmagovite moči — le ideološki refleks objektivne zgodovinske nujnosti na določeni stopnji razvoja kapitalizma. S tem pa ni samoumevno rečeno — takšni pridržki iz abecede marksizma so za moje ,,strokovnjake", kot bomo videli, še vedno neobhodni — da bo moral biti a(i da bo lahko zgodovinski proces izčrpan do zadnjega roba te ekonomske nezmožnosti. Objektivna tendenca kapitalističnega razvoja v tej smeri zadošča, da bomo mnogo prej ustvarjene takšne socialne in politične zaostritve nasprotij v družbi in nevzdržnost okoliščin, ki lahko pripravijo konec vladajočemu sistemu. Toda ta socialna in politična nasprotja so v zadnji vrsti le produkt ekonomske nevzdržnosti kapitalističnega sistema in prav iz tega vira frpajo naraščajoče zaostrovanje toliko, kolikor ta nevzdržnost postaja oprijemljiva.
Če skupno s ,,strokovnjaki" predpostavimo neomejene možnosti kapitalistične akumulacije, potem izginjajo socializmu pod nogami granitna tla objektivne zgodovinske rvjjnosti. Potem smo izgubtjeni v megli predmarksističnih sistemov in šol, ki so hotele izvesti socializem iz nepravilnosti in slabosti današnjega sveta in iz gole revolucionarne odločnosti delajočih razredov17.
Tretja posledica. Če kapitalistična produkcija tvori sama sebi zadovoljujoč trg in dovoljuje vsako širitev za celotno akumulirano vrednost, potem je nerešljiv še en pojav modernega razvoja: hlastanjc in lov najbolj oddaljenih trgov in izvoz kapitala, t. j. najmarkantnejši pojav današnjega imperializma. V resnici nepojmljivo! Čemu ropot? Zakaj osvajanje kolonij, čemu opijske vojne štiridesetih in šestdesetih Iet18 in današnjaravnanjaza močvirja v Kongu, za mezopotamske puščave? Naj kapital ostane doma in se pošteno hrani. Krupp naj čilo producira za Thyssena, Thyssen za Kruppa, naj svoje kapitale stalno vlagajo v svoje obrate in te širijo eden za drugega in faRo v krogu. Zgodovinsko gibanje kapitala je enostavno nepojmljivo in z njim današnji imperializem.
Ali mogoče ostaja nepoplačljiva Pannekoekova pojasnitev v ^Bremer Burger-Zeitung"19: iskanje nekapitalističnih tržišč je sicer #/resnič'nost, ne pa nujnost", kar jepravi biser materialističnega pojmovanja zgodovine. Sicer čisto v redu! S trditvijo ,,strokovnjakov" socializem preneha biti zgodovmska nujnost, imperializem preneha biti njegov pripravljalni stadij Prvi postane hvalevreden namen delavskega razreda, drugi nizkost in zaslepljenost buržoazije.
Tako ,,strokovnjaki" pridejo pred alternativo, ki se ji ne morejo izogniti. Ali je kapitalistična produkcija identična s tržiščem, kot to izvajajo iz Marxove sheme, potem gredo Marxova teorija kriz, Marxova utemeljitev socializma in zgodovinsko-materialistična pojasnitev imperializma rakom žvižgat. Ali pa se kapital lahko akumulira le toliko, kolikor najde v družbi potrošnike razen kapitalistov in mezdnih delavcev, potem je predpostavka akumulacije — rastoča prodaja v nekapitalističnih slojih in deželah — neobhodna.
Za zgornje posledice imam v vsej svoji osamljenosti popoinoma nesumljivo in tudi visoko ,,strokovno" pričo.
OPOMBE:
11   -   Hans   Vaihinger:   Eine   Blattversetzung   in   Kants Prolegomena. V: Philosophische Monatshefte (Leipzig), 1879, stran 321 - 332 in 1883, stran 401 - 416
12   - J. H. Witte: Die angebliche Blattvesetzung in Kants Prolegomena. V: Philosophische Monatshefte (Leipzig), 1883, str. 145 - 174 in 597 - 614.
13   - Otto Bauer: Die Akumulation des Kapitals. V: Die Neue Zeit (Stuttgart), letnik 31, 1912/13, prvi zvezek, str. 831 - 838 in 862 - 874.
14  - Prav tako A, Panekoek v ,,Bremer Burger-Zeitung", dne 29. januarja 1913: ,,Shema sama daje odgovor na najenostavnejši   način,   ker   se   tam   (t. j.   na papirju Bremer    Buerger-Zeitunga    -    R.    L.)   vsi   produkti prodajajo. Kupci so kapitalisti in delavci sami, . . . torej ni problerna, ki bi ga bilo treba rešiti.
15   — ,,Kdo kupuje produkte, se vidi iz shem", ,,tovarišica Luxemburg je v osnovi napak razumela bistvo, smoter in      pomen      Marxovih      shem".      (G.      Eckstein, Vonvaerts-Rezension, 16. februarja 1913, priloga).
16   -   Glej  stran   197,   1.   opomba  v   Rosa  Luxemburg: Gesamelte Werke, Band 5.
17  - Ali pa nam mogoče ostane megleno upanje nekega malega ,,strokovnjaka" lista ,,dresdner Volkszeitung", ki po temeljitem uničenju moje knjige izjavlja, da bo kapitalizem propadel končno ,,zaradi padanja profitne stopnje" (Die Akumulation des Kapitals. V: Dresdner Volkszeitung, štev.  17, 22. januarja 1913). Ne vemo, kako si ta dober človek to zamišlja, ali tako, da se bo na določeni točki kapitalističen razred, zaradi razočaranja nad nizkostjo profitne stopnje v celoti obesil, ali se bo mogpče izjasnil, da se pri tako mizernih poslih napor ne splaca   vec   in   bo   sam   predal   ključe   proletariatu. Kakorkoli hoče, vsaka uteha je na žalost razbita z enim samim  Marxovim stavkom, namreč  da bo ,,za velike kapitale   padanje  profitne  stopnje  izravnano  z  maso profita".  Na propad kapitalizma zaradi pada profitne stopnje  bi  morafi  čakati  dalj  časa,  približno dokler sonce ne ugasne.
lu<m^

61000 LJUBLJaNA IZDAJA UK ZSMS LJUBLJANA URIiDNIŠTVO: Franc Milošič (v.d. glavncga urednika), Igor Bavčar (odgovorni urednik), I'ranc Milošič (univerza), Bojan Korsika (teorija), Svetomir Jurcan (mednarodni odno-si), Igor Žagai (kultura), Rudi Pod-gornik, Staško Južnič (naravoslov-jc), Ante Goran Cala, &B. Bratko-vič, (grafično oblikovanje), Nives Vidriii (lektura), Mitja Maruško (prodaja), Tanja Zgonc (tajnica);
IZDAJATELJSKl SVfcl: Kudi Rizman, Matjaž Maček (predsed-nik), Srečko Kolar, Veta .Seško, Viktor Lovrenčič,v Miran Žilavec, Aleš Erjavec, Srečo Kirn, Srečo Zajc, Igor Bavčar; uradne ure so vsak delavnik od 10. do 13. ure. "edni javni sestanki uredništva so vsak ponedeljek ob 17. uri, priprava za tisk: Dnevnik, BEP; tisk: Tiskar-na Ljudske pravice, Ljubljana; na-ročnina: celolelna za dijake in štu-dente je 50 din, za ostale 75 din. Poštnina plačana v gotovini. Ro-kopisov ne vračamo in pisem ured-nistvu ne honoriramo. Stevilka žiro računa: 50101 - 678 - 47303, z obveznim pripisom , za Tribuno. Oproščeni temeljnega davka na pro-met po pristojnem sklepu št. 421 -1/70 od 22. januarja 1973.
rzi,   \
Vsem OO ZSMS v vednost ! Vse člane osnovnih organizacij ZSMS na univerzi, pa tudi drugje, obveščamo, da razprava, ki je bila    ) na tribunini okrogli mizi in, ki smo jo tiskali v        ( štev. 10.-11. pod naslovom Usmerjeno izobraže-      ) vanje in delavsko samoupravljanje NI platforma za javno razpravo na univerzi, NITI niso v njej vsebovana stališča predsedstva UK ZSMS, ki bo svoja stališča v zvezi z osnutkom. zakona šele sprejel.
UREDNIštvo
Sredi meseca aprila ( najbrž se bo to zgodilo 19.aprUa ) se bo nasa univerza svečano preimenovala v univerzo EDVARDA KARDELJA. Ot tej svečanosti bodo na univerzi odknli Kardeljev doprsni kip, delo kiparia Zdenka Kalina.