£tev. 44. V Maribora, dae 3. novembra iS043 Tečaj XXXVIII. ftnaeati M &M se » ««&»»:: 'a pč H«vak-C SS «likat e-ja pe ?.SL i^sej^s! M K* i» r k, St !H»&.*s£3 S-i eJ vzattefr, fe *« MčSmt etkai p; ¡5 h, dva&r«* IS V a »i spri^Vjss^b & «S» 6 Jttžsižič, «ggt & f gastai m E ¡3-s M gsa^o tlIMliftffl T ©afe, te»«fi* SJb K ¡5fflSS|& d» ^ IftM. & «m» ffifc»» SMSSŽfiŽSS. ^|adgtra t poak in žabam Novi lovski zakon. Opravilni red naSega deželnega zbora je zelo pomanjkijiv in kakor ustvarjen za nemarnost sedanje nemSke večine. Slovenska manjšina ne more premeciti obstoječega reda, ravno ker je manjšina, a večina ga noče. Sedaj sedijo deželni poslanci že nsd en mesec v Gradcu, toda vse delovanje je obstalo le v predlogih in vprašanjih (interpelacijah) poslancev ter v poročilih deželnega odbora. Do tega, da bi se kaj sklenilo, da bi se ustvariia postava, Se ni prišlo, če izvzamemo sklepe, da si nekatere občine smsjo povišati občinske doklade. Ker se bo državni zbor, kakor se čuje, otvo-ril dne 17. novemb, sploh ras deželni zkor ne bo mogel temeljito pretresli in razpravljati o stavljenih predlogih, Vse bo moralo iti hitro in nsglo, mnogo reči bo še prišlo komaj pri prihodnjem zasedanju na vrsto v obliki poročil. T» ko je delovanje sedanje re-čine v deželnem zboru, in naža dolžnost je, spomniti volilce, da so tudi Stiger, Ornig, Stallner, Erber in baron Moscon pri tej večini, ki tako slabo izvršuje svojo dclžsost. Slovenska manjšina ne more drugega storiti, nego razkrivati napake sedanje večine ter opominjati volilce, naj drugo^rat ne velijo več poslancev kakor je Stipr, ki je tudi pristopil k večini, ker je tam bolj neskrbno ■ življenje. Pričakovati je, da bo Se vendar i o letos prišel v pretres novi lovski zakon. Kmečki poslanci so tako dolgo silili in govorili, da je deželni odbor deželnemu zboru predložil načrt za novi lovski zakon. Mnogo sicer ne obeta ta zakon, a vendar je zopat korak naprej, in naši poslanci gotovo ne bodo nehali, dokler se ne upodš v tej stvari željam kmet-skega ljudstva. Že pri razpravi o predloženem načrtu morajo povzdigniti svoj glas za kmet-ske s/o je volilce. V novem zakonu Se vedno stoje pod varstvom lovskega zakona jelen, srna, divja koza, zajec, jazbec in fazan, to se pravi, na nje ne sme streljati, kdor nima leva. Ta divjačina je Škodljiva poljedelskim in vinogradniškim nasadom, zato mora ¿¿ti zahteva slovenskih kmetskih poslancev, da pridejo izpod varstva lovskega zakona. Primeren je § 41 novega zakona da se število vsakršne divjačine, ki dela Škodo, mera zmanjkati, ako to zahteva občinski za-stop in ako politična oblast to zahtevo odobri. Ša boljši pa je § 42. Ta dovoljuje, da lahko občina, kjer je vsaj 5 od. totkov zemljišča nasajenega & vinogradom, sklene, da se zajci do zadnjega postrele. Sklep se mora naznaniti politični oblasti, ki ga mora potrditi, če je bil sklep veljavni storjen. Samo spopolniti se mora ta točka. Tudi občinam, kjer se posestniki pečajo s sadjarstvom, se mora priznati ista pravica. In ne samo zajec, ampak tudi fazan se mora vz-prejeti v določbo! Na Murskem polju in na Dravskem polju je fazsn Se večji Škodljivec nego zajec in tudi temu se mora priti do živega! Za varstvo gozdov je postavljen § 43, po k&terem bodo občine tudi S&hko dosegle, da se iztrebi divjačina, ki dela gozdnim nasadom Škodo. Drug; odstavek § 52 pa je jako murne- i stan. Tam se izreka, da sme samo posestnik lova streljati živali kakor so: lisica, podlasica, dihur, veverica, vidra, vrana itd. Ta odstavek naj se spremeni tako, da bo smel te živali vsakdo streljati, ki ima orožni list. Za lovca nimajo imenovane živali skoro nobene vrednosti, s prepovedjo pa pridejo samo pošteni ljudje nepotrebno do občutnih kazni in zaporov. Z drugim odstavkom § 52 torej proč! Pri odškodninah, ki se terjajo za poškodovanje po divjačin^h, bo sodil po novem zakonu odbor iz treh mož. Predsednika in njegovega namestnika imenuje politična oblast, i vsaka stranka pa svojega zastopnika. Kazni so po novem zakonu previsoke, I in sicsr denarne globe kakor njihova spre menitev v ječo. Tukaj morajo kmetski po slsnci predlagati najbolj mile kazni. O načrtu novega zakona se bo razpravljalo in sklepalo morda že prihodnje dni. Kmetje, ki imsjo ks*e želje, naj jih ««¿aa-nijo takoj poslancem v Gradec. Kot nasl >v napišite ime N. N., deželni poslanec, Gradec, deželni zbor. Kadar bo postava sklenjena in dobila najvišje potrjeoje, bomo vsaj važnejše točke objavili v listu dcslovno. Deželni zbor štajerski. Gradec, 29. okt. 1904. V seji dne 26. m. mes je poslanec dr. I P1 o j s tovariši predlagal podporo za občino J i r 8 o v c e, katere posestniki so trpeli vsled teče in povod«ji veliko Škodo. Listo kc. Po potu molitve in spoznanja. (Pripovest. — Iz hrvatskega prevel I. V. Starogorski.) I. Ob vznožju Gclijskih planin stoji prostrana tovarna za porcelan, last gospoda Vladka Miloviča. Tovarno je v zadnjem času postavil gospod Milovič; obilo porcelanaste zemlje blizu železniške proge iu dobri delavci store, da je tovarna procvitala. Njen šum in ropot je motil tihi mir v oni okolici. Gospod Milovič je umel svojo stvar, bil je nadarjen podjetnik Znal je dvigniti svojo tovarno in nje izdelke do višine. V času, ko se vrSi naSa pripovest, je gleda! ponosno in radostno na sad svojega truda. Njegovo delo je bilo spoštovano in iskano in ko je na obrtniški razstavi dobil za svoje proizvode prvo darilo, so naročevali njegove izdelke tudi iz tujine. Gospa Milovičeva je bila msla, nožna goi:pa in zraven tega skromna. Zato jo je bolel moier preveliki ponos, ki je malone prestopal v napuh. Ko mu je ona % lepimi besedami govorila, da je Bog začetek vsega dobrega, se je mož porogljivo nasmejal: »Lahko je bilo Bogu dati svoj blagoslov, ker sem se jaz mučil, oprezno in modro iz- , vaj&l svoje načrte!« Vendar se ni protivil, da je »njegova ) Lilija« pobožna. Saj so vse žene bogabeječe, i zato je dejal, da je begabeječnost samo sa j žene. Za njega, modraga in učenega človeka bi bilo to gotovo smerno. Gospa Lilija se je preverila, da z nago-varjenjem ne gane svojega brezvernega soproga. Zato se loti sredstva, ki tolaži vsako begaboječo duao in jc vodi tudi k svojemu cilju — to je s molitvijo Pobožna gospa je klečala vsaki dan s dvojim Štiriletnim sinčkom Milanom pred sliko sv. Družine, da s svojo vročo molitvijo, podpirana s prošnjo nedolžnega svojega deteta, izprosi od Boga spre-obrnenje svojega soproga, ki je v sreči pozabil svojega Stvarnika. Bil je lep, topli dan meseca junija. Po dolgotrajnem deže vanju se pokaže nebo zopet v svoji lepoti, in žarko solr.ee greje ljubko vesoljni svet. To so dnevi, ko človeška srca bijejo živahnejše, ker ga greje božje solnce, podeč mu temne oblake raz čelo. No, gospod Milovič je bil danes vkljub lepemt vremenu srdit. Brzojavua, ležeča na i mizi, ga je klicala v glavno mesto radi nuj- i mh poslov. Aii njegovo nevoljo ni vzbujala j brzojavka, ampak to, ker se je odločil, da se • popelje z mncgobrojnim društvom na jutrejšno v sabavo. Zapove, da se mu pripravi prtljaga, a ženi reče, da radi posla nernore na žabsvo. Gospa Lilija mu reče, da ga hoče spremljati do železnice. Takoj po obedu se padasta k železnici, oddaljeni četrt ure. Slugo s prtljago pošljeta naprsj Približno na pol pota, pri malem mostu, ki je vodil preko globoke vode, se ustavi tovarnar in reče svoji soprogi: »Vroče je in dolga pot bi ti lahko Škodovala. Najbolje je, da se tukaj razideva.« »Bog te čuvaj na potovanju in vrni mi te zdravega«, odurne žena. ObjemSi in polju-bivSi se, ide Milovič s brzim korakom proti kolodvoru. »Iti hočem kraj reke po livadi«, vzklikne Se gospa za soprogom. »Tam pri brvi te počakam, dokler vlak ne pojde mimo. Ko se popelješ, mi zamahni.« »Dobro, dobro«, odvrne mož. Za nekaj časa dospe Milovič na kolodvor i"i stopi v voz. Tam najde mlade sopotnike, znance. Sede zraven okna in drži pripravljen žepni robec, da zamahne svoji soprogi. Dvesto korakov od mosta, kjer sta se razšla, stoji gospa Lilija na ozki brvi in neprestano maha s svojim robcem. Lahen vetnč pa se igra z njenimi svetlimi krili. »Samo da se ni postavila na ono trhlo 8iraa t. slovenski gospodar. 3. novembra 1304. V seji dne 28. m. mes. je predlagal poslanec Žičkar s tovariši podporo za nekatere posestnike v okrajih Sevnica in Kozje. Zelo burna pa je bila seja v soboto, dne 29. okt. PriSel je na dnevni red predlog na-učnega odseka, da se ustanovi pripravnica na ptujski gimnaziji in sicer od 1. 1905/6. Poslan, dr. J u r t e I a je bil proti temu iz sledečih vzrokov: Slovenski dijaki se na ptujski gimnaziji tako zapostavljajo, da gre večina i7. ptujskega okraja Študirat na gimnaz!je v Manbcr ali Celje; 2. je sprejemna skuSn a vsled tega zelo težka, ker so pri njej navzoči nsmSki prefesorji, ki ne razumejo slovenskih učencev. Slovenski učenci morajo imeti v prvih gimnazijskih letih slovenske profesorje. Ce pa dobe učenci slovenske profesorje, potem je pripravnica popolnoma nepotrebna. Torej pomeni novi profesor na pripravnici *amo novo nepotrebno izdajo deželnega denarja. Naj se s Slovenci na ptujski gimnaziji boljše ravna in naj se jim dajo slovenski ircfesorji, potem bodo že bolj obiskovali gimnazijo. Dokler pa se to ne zgodi, je pa gimnazija samo za mesto in predmestja, ki pa ne rabi pripravnice. Omenil je tudi, da je neki ravnatelj prepovedal profesorjem z učenci slovensko govoriti, kar gotovo ne vabi slovenskih dijakov. Večina učencev ni sedaj i i ptujske okolice, ja celo niti in Štajerske, »mpak so bogve odkod nabrani. Oglasil se je k besedi tudi ptujski pek Ornig ter je med drugim dejal, da s tem slovenski poslanci kažejo, da niso za koristi slovenskega ljudstva. Kratko mu je nato odgovoril poslanec R o b i č , da si ne pustijo od Orniga poučevat, kako naj zastopajo svoje ljudstvo. Nekdo drugi pa je zaklical Ornigu: Renegat! Grof Sturgkh, iti je znan nasprotnik Slovencev, je takoj porabil to priliko ter noslj&l nekaj za predlog, samo ker je videl, da so slovenski poslanci proti njemu. Nemški gref bi ne imel miru, če bi ne zinil katsre proti Slovencem, čeravno se na spodnje štajerske razmere toliko spozna kakor krava na boben. Poslanec Pfrimer, ki je v navadnem življenju vinotr-iee ter letos dobro znan marsikateremu vinogradniku v Slov. goricah, se je obregnil ob poslanca Jurtels, ki je baje rekel, da je v Mariboru premalo slovenskih profesorjev. Dr. Jurtela pa tega ni rekel, ampak Pfrimer si je to izmislil, samo da je lahko proti Slovencem nastopil. Rekel je, da je po njegovem računu na mariborski gimnaziji dve tretjini slovenskih in čeških profesorjev. Seveda tudi to ni res! Kako je le računil? Tudi poslanec dr. Pioj je govoril v istem"smislu kakor dr. Jurteh ter izvrstno pobijal kvasarije in klo-basarije nemških govornikov. Ker so pa Nemci le pritiskali, da se predlog sprejme, so slovenski poslanci odšli iz dvorane in zbornica je bila nesklepčna. Deželni glavar je moral zaključiti sejo ter je naznani!, da bo prihodnjo sejo naznanil pismenim potom. Rusko-japonska vojna. Na auhem. Na mandžurskem bojišču vlada sedaj stališče, kakorSne ne pozna vojna zgodovina. Dve armadi si stojita že več dni nasproti v bojnih vrstah ter utrjujeta svoje stališče. Dvanajst dni je trajal boj in vendar ni bil odločilen, kajti Japonci niso popolnoma poraženi. Očividno je, da si nobeden sovražnikov ne upa pričeti napada na utrjeno vrsto, ampak vsak bo skuSal obiti nasprotnika. Zato pa obe vojski pričakujeta pojačenj. Kdor jih bo prej dobil, bo začel s prediranjem. Japonci bodo skuSali obiti rusko desno krilo na zahodu ter zajeti Mukden. S tem bi bila nevarnost za ruski hrbet in se bodo morali umakniti iz svojih utrjenih stališč. Ako pa Kuropatkin dobi prej pomoč po železnici, bo pa on poskušal isto na zahodu. Morda mu pride na pomoč Linevičev voj iz Vladivostoka, in v tem slučaju bodo Rusi poskusili obiti Japonce na levem krilu na vzhodu. Dohod Linevičevega voja je tem verjetnejši, ker je sedaj Kuropatkinu, ki je postal vrhovni poveljnik vseh čet v Mandžuriji, podložen tudi Linevič. Na drugo, zdatnejšo pomoč pa Rusi sedaj ne morejo računati. Seveda, ako hoče Kuropatkin dobiti na pomoč Linevičev voj, se je moralo to že prej določiti, ker razdalje je velikansko in čakati Kuropatkin ne bo mogel, če Oyama ne bo hotel. Bližnji dnevi nam prineso rešitev. Upamo, da bo za Ruse zopet ugodno. Na mozjn. Rusom nasprotni listi se ne morejo pomiriti zaradi tega, ker je baltiško brodovje, ko je plulo skozi morsko ožino Kanal la Manš streljalo baje na sngleške ribiške ladje. Zdaj ščuvajo Angleško preti Ruski ter nasvetujejo, naj se napove Ruski vojska. Baltiško brodovje je dospelo dne 26. okt. v špansko luko Vigo. Od tam je poročal admiral Roždetvenski o teh dogodkih sledeče: 1. Zadeve v Severnem morju sta vzrok dve torpedovki, ki sta brez luči v temi hoteli napasti naprej jadrajoče ladjo brodovja. Ko so ladje razsvetlile morje z metalci luči ter začele streljati, zapazile so tudi druge majhne parnike, ki so bili podobni ribiškim ladjam. Brodovje je skušalo obvarovati te ladije poškodb, zato je takoj ustavilo ogenj, S o sta torpedovki izgi- nili. Angleško časopisje se zgraža nad tem, da jedna torpedovka, katero je baje baltiško brodovje tam zapustilo ni pomagala ponesrečenim. Pri dotičnem oddelku brodovja ni bilo nobene naSe torpedovke in tam tudi nismo nobene ladje zapustili. Torej je bila dotična torpedovka, ki je ostala tam do jutra, ostala sovražna torpedovka, ki se ni pogrez-nila, ampak je bila samo poškodovana. Brodovje zato ni pomagalo ribiškim ladjam, ker so se nam zaradi trdovratnega poizkusa prodreti naSe vrste, zdele zelo sumljive in ktr nekatere sploh niso imele luči ali pa so iste Se le zelo pozno pokazale. 2. Brodovje je na vse ribiške ladje, katerih je srečalo več sto na svojem potu, dobro pazilo, da se jim ne zgodi kaka nesreča. Izvzemši ta dogodek, ko so bile ribiške ladje v družbi dveh tujih torpedovk, izmed katerih je jedna izginila, druga je pa po izpovedi ribičev ostala do jutra pri njih. Ribiči so imeli to torpedovko za rusko in so bili ogorčeni, da ni ponesrečencem pomagala. Ta ladja ie pa bila tuja in je ostala bržkone zato, da išče svoje tovariše al pa, da si popravi svoje poškodbe. Ker so se tam tudi nahajali ribiči, ki so prišli po svoji neprevidnosti s celo zadevo v dotiko, prosim v imenu celega brodovja, izročite nesrečnim žrtvam okolSčin najodkritosrčnejše pomilovanje; kajti v teh okolsčinah ne more nobena bojna ladja drugače ravnati, tudi v mirnem času ne. Angleška vlada zahteva zaradi tega, ker je streljalo baltiško brodovje na angleške ri biske ladje, da plača Ruska odškodnino, obljubi, da se ne bo več pripeti! jednak slučaj in da kaznuje ter odstavi častnike, ki so to stvar zakrivili. Prvim dvem zahtevam hoče Rusija ugoditi, samo zadnji zahtevi ne, ker pravi, da častniki ne morejo ?a to, ako ja bila zadeta kaka ribiška ladja. Zakaj so se pa pri njih skrivale sovražne torpedovke! Angleški listi sedaj hujskajo svojo vlado, naj napove Ruski vojsko. Tega si pa vlada ne upa, ker ve, da bo v tem slučaju pomagala Rusiji njena zaveznica, Francoska. Angleška ima 462 bojnih ladij z 178 506 možmi, Francoska pa 480 bojnih ladij z 59.795 možmi. Dvomimo, če bi ta vojska izpadla za angleško ugodno. Ker torej z vojsko ne morejo groziti, zahtevali so Angleži, naj se cela zadeva obravnava pred mednarodnim scdiSčem, ki se bi zbralo v Vigu, kjer je sedaj baltiško brodovje. S tem so Angleži zopet koristili Japoncem, ker mora dotični oddelek brodovja čakati na sodbo razsodišča ter se bo zopet za neksj dni zakasnil. S takimi sredstvi delajo Angleži v prilog Japoncem. j med Rugovezi in Črnogorci, ki je trajal nekaj ur. Izgube niso znane. Turki v VraneSu so hoteli ravno na ta dan napasti pravoslavno prebivalstvo v Baricah. A prebivalstvo je izvedelo, kaj nameravajo Turki in brzojavno aaznanilo sultanu. Sultan je takoj odredil vernostne odredbe in tako je bil preprečen nspad. Dne 15. m. m. so Rugovezi in kot baSibozuki preoblečeni turški vojaki pri stražnici Kahora zavratno napadli Črnogorce. Nastal je večurni b^j o kater°gs izidu pa ni poročil. Dopisi Sv. Marjeta pri Ptnja. (Izjava) Podpisani občinski predstojniki župnije Sv. Marjeta niže Ptuja izjavljamo izrečno in z lastnoročnimi podpisi, da na3 ni nihče nikdar peljal v farovž, ter nas nihče ni tamkaj napajal v t«, namen, da bi potem pritožbo podpisali. Izjavljamo pa tudi, da ni nobeden izmed nas našemu gospodu nadučitelju nekaj debelih povedal, ter nato odSel. Vse, kar torej nesramni dopisnik v 222 štev. »Slov. Naroda« o nas in zgoraj omenjenem gospoda kvasi, je grda laž in mi podpisani občinski predstojniki imenujemo pisca dotičnega članka v »Slov. Naroda« ničvrednega lažnjivca, kateremu bi le svetovali, naj pometa raiši pred svojim pragom, kjer ima itak dovolj blata in nesnage, našega velečastitega gospoda župnika, gospoda nadučitelja in nas občinske predstojnike pa naj v miru pusti, sicer bi mu znalo to nesramno pisarjeuje oh priliki zelo škodovati. Sv. Marjeta, dne 25. oktobra 1904 — Občinski predstojniki: Franc Savec m. p., Vid Donaj m. p., Anton Valenko m. p., Alojz Pignar m. p., V. Prelog m. p. Bratonečice. (Naš Bračkijanec.) Naj tudi mi nekoliko povemo o zadnjih volitvah, dne 20. sept. Vsi možje — možje pravim, so glasovali za deželnega poslanca gospoda dr. M. Pioja in smo s 106 timi gla sovi prekosili vse sosedno občane Ne čudite pa se, če vam povem, da imamo v občini tudi moža, ki je nam nasprotnega miSlenjs. To je gospod pod svojim klobukom, krčmar Kaučič, ki je pri vol tvah hotel nam nasprotno agit:rati. Ker pa kot edini Vračkijanec ni upal osebno na volišče, je napravil le fri-ško figo — za Vračka. Kako more biti tak človek sovražnik slovenskega jezika, ki je rojen Slovenec, ima še živo slovensko mater, tega ne razumem. Obžalujemo Vas, in sicer ne toliko zaradi Vaše agitacija, ker nam niste storili nobene Škode, pomilujemo Vas zaradi . tega, ker je nekdo rekel, da imajo Vrački-janci in Štajercijanei 7000 metrov daljše — nosove. Velike skrbi in sitnostni boste imeli ž njim. Če bode potrebno, bomo nekoliko krepkeje potipali po tistih sedem tisoč metrov dolgih . . . Sv. Dob na Stari gori. (Kaj jez okrajno cesto?) Skoro leto dni je minulo, odkar se govori med Duhovčani, ter-begovske in galuške občine, da bi zidali okrajno cesto od ljutomerske ceste v Dra-kovcih naprej skozi Terbegovce, Kutince, BoroSak in Smolince do okrajne ceste, ki pelje od Sv. Andraža na Ptuj. Nova Sola pri Sv. Duhu je gotova, ali zakaj? Zsto, ker so vas k temu prisilile pristojne oblasti zaradi velikega Števila otrok. Ali tukaj pa, ker vas nihče ne sili, pa torej nikakor ne morete začeti zidati te za vas prekoristne in silno potrebne ceste? Res človek se mora čuditi, da s to važno zadevo tako dolgo odlašate. Kako izgleda zdaj v jeseni ta cesta skozi terbegovsko, ga-luško in smolinsko občino, to je nad vse #fdostno spričevalo za te občine. Živina se muči in kolje do kolena po globokem blatu, kakor v močvirju. Ne verjamem, da bi se pri taki priložnosti vozniku na taki cesti, če ima tudi kamenito srce, svoja živina ne smilila. Letos, ko nam je drevje Se precej obrodilo, kako so težko vozili ta edini pridelek na železnice in kako malo kupcev je prišlo v te občine, ker im^jo tako slabo cestno zvezo z drugim svetom. Najlepši dokaz, kako potrebna je tem občinam okrajna cesta, je slučaj, da so letos nazadnje kupci jabolke plačevali pri Sv. Juriju na lepi cesti za 24 gl. štartinski sod, v občini Smolinci pa 20 gl., torej 4 gl. ceneje. Vsak si tedaj lahko sam preračuni, koliko bi lahko več dobil za sadje, ako bi se ne zbali kupci zaradi prevelikega blata iti v omenjeno občino. In ravno, kakor se sliši, v smolinski občini se najdejo še ljudje, ki K -nijo, da bi se delala ta okrajna cesta. G pa je dokazana stvar, da je ta občina o. ceste med gori omenjenimi občinami najbolj potrebna; dočim se namreč prvih dveh občin okrajna cesta vsaj kje daleč na robu dotika, se smoliske občine celo izogne, tako, da je včasih vsled velikega blata skoro popolnoma ločena od drugega sveta. Da bi baje prejšnji gospod župan R. bil tudi proti tej življenski potrebi smolinske občine, pa skoro ne moremo verjeti, ker je on vsled svojih izkušenj gotovo prepričan, kaša dobrota bi bila taka cesta za smolinsko občino. Tudi taki mali prepiri, kje naj gre nova cesta ali spodaj po vasi ali v Slavšini, se mi zdijo vsaj nepotrebni, če ne naravnost smešni. Dozdaj je vsaki celo uro ali še dalje gazil in mučil živino po blatu, prej ko .je prišel na okrajno cesto; zdaj pa hoče vsaki imeti naenkrat okrajno cesto do svojega zelnika ali pa sploh nobene. Gotovo je pa, da se težki voz lažje vozi s hriba v dolino na okrajno cesto, kakor pa narobe. Povsem opravičena bi bila torej želja, da bi peljala nova okrajna cesta po vasi v dolini. Silno vas, občinske odbore omenjenih treh občin, torej opominjamo, da prosite vaša okrajna zastopa, naj vam pripomoreta z podporo za moste in kanale, da si začnete zidati to cesto. Saj tudi vaše tri občine plačujejo okrajne doklade za okrajne ceste v celem okraju. Nikakor si ne morem misliti, da bi vam to proSnjo odrekla, bodisi gornjeradgrn-ski ali šentlenarski okrajni zastop, saj vendar niso te tri občine kakor pastorke v svojih okrajih. Pastorke dobivajo včasih od mačehe vsaj drobtinice, ali te občine še doslej niti tako majhnih podpor niso dobile od svojih okrajnih zastopov. Občani teh treh občin, pomislite, da bi si s tem ne poboljšali samo svojega bednega stanja, ampak tudi vaših potomcev, ki bi Se enkrat občudovali in hvalili delavnost svojih prednikov. — Duhovčan. Iz Velenja. Kakor znano, že v našem trgu dolgo, dolgo let živi tukajšnji poštar Goli. Neverno sicer, kako more c. kr. poštno ravnateljstvo v kraju, kjer prebivajo, razun peščico nemškutarjev-kričačev, izključno samo Slovenci, nastaviti poštarja, kateri o slovenskem jeziku nima ne duha ne sluha I In temu poštarju se je posrečilo spraviti svojega mlajšega sina in starejšo hčerko v službo c. kr. pošte in sicer v krajih, kateri so popolnoma slovenski. Čudno se nam res zdi, da tem ljudem tako dobro diši slovenski kruhek, kajti sinček, kateri je sedaj nastavljen na slovenski Dobrni, Se svoječasno o slovenščini sploh nič sliSati ni hotel ter miroljubnih Slovencev ni maral. Zakaj se mu le ni dopalo med nemškimi »kmeti« gori na Gornjem Štajerskem ? Hčerka pa, katera je baje sedaj kot poštna upraviteljica nastavljena v narodnem trgu Žalcu, se je večkrat izrazila: »Bos, die bindisehe Sproch ist a Bauernsproch « Ne, ako se ti ne dopade tu na slovenskih tleh, pa pojdi v nemški rajh! Slavno c. kr. poštno ravnateljstvo, kako to, da se po slovenskih pokrajinah nastavljajo ali slovenščine nezmožni poštarji ozir. poštne upraviteljice ali pa strastni nemškutarji? Mi protestiramo proti temu, mi ne potrebujemo takih ljudi! Dobrna pri Celja. (Nemčurska predrznost). Seme, katero so tako pridno sejali različni nemškutarski rogovileži na Dobi ni, že rodi svoj sad. Ne samo taki, katerim se že pristna nemSka (?) kri bojevito pretaka po žilah, ampak tudi taki, kateri Se svojo slovensko kri prestvarjajo v nemško (!), stopajo zmagovito — po noči v temi — Usm 4. SLdvgusm cogroDAR. 3. novemfer» llftt: na cesto, da rešujejo nem&i narod na Dobrni, s tuljenjem in hajlanjem. Kakor so jih različni nemčurski privandranci učili tako pa znajo: »Hajl in Sieg, Slovence na Strik« razlegalo se je zadnji teden po Dobrni in to s tako silo in vnemo, da je marsikdo mislil, sodaj in sedaj bo kak Slovenec zacapljal s kakega drevesa Ker si pa slovenski Dobrn-čani sami radi nočejo devati nemčurskih »Strikov« okol vratu, ostalo je samo pri pobožni želji mlečnozobega nemčarčka. Tokrat so nemčurski kolovodje dobrnski poslali par fantalinov razgrajat in izzivat. Najbrž jim je zmanjkalo denarja za pivo, zakaj odrasli »Nemci« (?!) potrebujejo vsakokrat cel sodček, za mlajše smrkoline pa zadostuje par poiirkov, da dobijo potrebno ljubezen do nemške (?!) domovine in nemškega (?!) jezika. Da se pred takim žabjim kvakanjem ni vstra-šii noben zajec, je razumljivo, pač pa smo občudovali slovensko potrpežljivost, katera mirno prenaša vsako nemčursko izzivanje, čeravno ima potem v zahvalo obrekovauje in škodo. Res je Bicer, ds so nastavljeni in plačani posebni ljudje po našem cesarstvu, da skrbijo za mir, a ne svetovali bi zopet nemčorskim nezrelim mladeničem, da bi še enkrat poskušali grešiti na naše miroljubjs. Čeravno Š9 imajo mokro za ušesi, razvita so jim gotovo že tako, da bo kje prijeti. Naj jim bo to v prijazno svarilo! Vse drugo lice pa dobi stvar, če omenimo grožnjo, katera je padla enemu umed nemčurskih razgrajačev iz njegovih umazanhust. Slišalo 8e je namreč: »Ce komu ni kaj prav, bom pa streljal!« Tako torej! Poprej je bil v navadi »krigl« in kol, sedaj bo prišel v rabo morebiti tudi smodnik in svinec. Hvala lepa za odkritosrčnost! Mislimo sicer, da bomo nemčurske bataljone slišali streljati boli proti koncu tedna, a vendar bi opozorili gotove kroge na pobalinsko in surovo obnašanje dobrnske raztrgane nemškutarije, zakaj ¡mana je navada naših nasprotnikov, da so nazadnje vsega krivi — Slovenci. Že sedaj odklanjamo vsako odgovornost za posledice, a pri takem izzivanju naj ostane miren, kdor — more. Iz Vidma. (Volitve za občinski odbor) so se vršile v soboto, dne 29. okt. Drugi razred je volil same Slovence, tretji razred 3 Slovence in 3 Štajercijance; v prvem razredu so zastopane rasne stranke. V tretjem razredu je razsodil žreb na korist kandidatom Stajsrcijance?. To si naj zapomnijo tisti tako imenovani Slovenci, ki so djali pred volitvijo: »Vsaj na mojem glasu ni nič iežeče.« V tretjem razredu se je volitve udeleževalo okoli 180 volilcev. Žalibog je veliko naših mož, posebno iz sosednih občin, ki imajo svoje gorice v Videmski občini, izostalo, na katere smo se trdno zanašali, ker so nam obljubili, da pridejo. — Sicer bo stranka Šta-jercijancev vložila ugovor proti postavnosti cele volitve. Dobro; nam je tudi prav. Zna-biti so bojo takrat zdramili naši sosedje. Iz Sofije 20. oktobra. (2 51etnico učiteljskega delovanja v Bolgariji) je praznoval naš rojak gospod prof. Anton Bezenšek dne 9. in 10. oktobra v Sofiji na jako slovesen način. Dne 9. oktobra se je odprl v bolgarski prestolnici II. stenografski kongres po samem ministru narodne posvete g. dr. Šišmanovu. Ta je porabil to priliko, da je pohvalil plodonosno delovanje g. prof. Bezenšeka kot učitelja in stenografa tekom 25 let v Bolgariji, slavil ga je kot skromnega učenjaka ter ga imenoval apostelja Gabels-bergerjeve umetnosti na slavjanskem jugu, kateri si je posebno za Bolgarijo pridobil velikih zaslug. Izročil mu je pozdrav samega kneza ter visoki red za nauke in umetnost, katerega mu je isti blagovolil ob tej svečanosti podeliti. Dekoriranje se je vršilo v navzočnosti prestolnega župana, predsednika najvišjega sodbenega dvora, okrajnega glavarja, rektorja in profesorjev vseučilišč, ravnateljev in profesorjev gimnazij, ter stotine dijakov našega slavljenca. Bil je to svečan trenotek, kateri je dobil še poseben pomen : vsied drugih odlikovanj, katera so došla g. prof. Bezenšeku iz drugih dežel: slavnoznani kralj, stenografski zavod v Draždanih imenoval ga je častnim članom, ter mu izročil po predsedniku kongresa krasno izdelano diplomo. Belgradsko stenogrsfako društvo imenovalo ga je tudi častnim članom, kar je naznanil J pri isti priliki sam predsednik istega društva Jovan Milovanovič, osnovatelj srbske stenografije, kateri je prišel zajedno z 12 odličnimi srbskimi stenografi (odvetniki, pisatelji in učitelji) osebno čestitat k 25 letnici. Bolgarsko stenografsko društvo ga je bilo že poprej imenovalo častnim članom, a izročilo mu je pri tej svečanosti dragoceno umetniško darilo v imenu vseh bolgarskih stenografov — shvljenčavih učencev. 6. minister-predsednik Sava Gruič je izročil slavljencu svoj« čestitke po g. konzulu D. Bodiju. A kar je posebno imenitno, prišlo je prvo Belgrsjsko pevsko društvo, (katero je slavilo lani že ; svojo 50-letnico) s svojim krasnim mešanim t zborom k tej svečanosti v Sofijo, da čestita j prof. Bezenšeku kot predsednika prvega bol-I garskega pevskega društva k njegovej 25- I letnici. Pri slavnostnem koncertu v »Slavjan-skej Besedi« pelo je večinoma slovenske ; pesni, in to s tako dovršenostjo, da se je 1 izbrano občinstvo čudilo. Nekateri časniki Iso pisali, da tako ubranega, milega in dovršenega petja v So G ji še ni bilo slišati, a ga menda še dolgo ne bode. Navzoči minister prosvete je občudoval to petje ter ob jednem ] israzi! željo, da bi rad slišal večkrat krasne \ slovenske pesni ter da naj bi prišlo kedaj I slovensko društvo v Sofijo. — Slavljencu je t došlo mnogo brzojavnih in pismenih čestitk iz slovanskih in drugih dežel. Razprave stenografskega kongresa so trajale kakor cela slavnost dva dni. One bodo zajedno z opisom 25 letnice natisnjene v posebnem jubilejnem Zborniku, katerega izda j društvo »Brzopie« v Sofiji. G Bezenšek deluje že 20 let kot profesor gimnazije v Plovdivu. A ker se je ta slavnost vršila v Sofiji, za tc bo dne 12. novembra še druga slavnost v Plovdivu s sodelovanjem bolgarskega pevskega društva. Te slavnosti se udeleži učiteljski zbor možke in ženske gimnazije v Plovdivu, tamošnji mestj&ni in mnogo bivših dijakov slavljenčevih iz raznih ' mest južne Bolgarije, od katerih so nekateri zdaj že v visokih službah vojaških in civilnih. Pri tej priliki so bratje Bolgari v istini pokazali veliko čast našemu rojaku, a zasve-dočili so s tem ne samo čut priložnosti nego še v večjej meri — bratsko ljubezen. Razne stvari. Is fei,atf«r. Osebne vesti, Za dežalnosodnega svetnika je imenovan sodnijski tajnik v Mariboru Ivan Stepischnegg in prastavijen v Celovec; za sodnijskega tajnika je imenovan sodni pristav dr. Karol Kočevar v Mariboru; prestavljeni so sodni pristavi: dr. Anton Torggler iz Ptuja v Maribor, dr. Jurij Račič iz Konjic v Ptuj. — Odvetniški koncipijent gosp. dr. Vladimir S e r n e c vstopi s 1. novembrom v pisarno g. dr. Karola S1 a n c a v Novem mestu, odvetniški koncipijent g. dr. Milan G o r i S e k vstopi v pisarno g. dr. J. Lsščnika v Št. Lenartu. V pisarno g. dr. Fr. R o sine v Mariboru vstopi odvetniški koncipijent gospod Ivan Trstenjak, v pisarno gospoda dr. Ivana G j a ser j a p<| gosnod dr. J. Reich. Mladeni&ki shod bo due 20. novembra v Šmartuem pri Sloveč jgradcu. S dole. Izvolitev g. nadučitelja J. Me-š i če k a v Sevnici za zastopnika učiteljstva v sevniškem okraju se je potrdila. Kot nad-učitelj je nastavljen g. Anton Hren v Središču, z» učiteljico jo imenovana učiteljska suplentinja Mara Osenjak v Majšpergu— Učiteljsko službo pri Sv. Juriju ob Ščavnici je dobila gdč. Ema Zenkovič od Sv. Bol-fenka pri Središču. Za učitelja glasbe na c. kr. učiteljišču v Mariboru je nastavljen za šolsko leto 1904/5 g. Henrik Družovič, dosedaj učitelj na okoliški šoli v Ptuju. Imenovani gospod je dovršil pred leti na Dunaju z izvrstnim uspehom državni izpit sa glasbo. S pošte. Poštni nadoficijal Avgust p 1 Lehman v Mariboru je imenovan za poštnega kontrolorja. Za poštnega opravitelja na Pragerskem je imenovan Karol Schön in na Ptuju Janez G r ü n e i 8. Mariborske porotne obravnave se pričnejo dne 14. t m. Pred porotnike pridejo : Florijan Zabav iz Kostrivnice zaradi posilstva, ropa, ponererjenja in tatvine, Alojzij M&rčič iz Rogoznice, Franc Pivec iz Leiteršberga zaradi uboja. Obravnava proti morilcu Majcenu še ni razpisana. Tudi Šegulain»Stajerčev« pesnik Muräec še ne prideta na vrsto. Mariborske noviee. V noči od 28. na 29. t. m. je umrla gospa L u j i z a B o c, soproga davčnega oficijala g. Josipa B o c a . Pogreb se je vršil v nedeljo popol. N. v m. p.! — V tržaških ulicah se je ponesrečil dne 27. oktobra hlapec g. Kiffmana Anton Weiss. Padel je raz voz ter se na glavi tako močno poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Prestrašeni konji so dirjali naprej. Na dravskem mostu se je še le posrečilo, ustaviti konja. — Trgovcu z de-likatesami Švabu je bilo ukradeno dne 25. okt. iz stanovanja v Tegetthoffavi ulici št. 33 novo Puch-kolo. Kdor ga pripelje nazaj, dobi 20 K nagrade. — V petek, dne 28. m. mes. so se splašili konji kočijaža Franca Gselman ter dirjali čez Zofijni trg, kjer 80 povozili pivo-varniškega hlapca Karola Marko, ki je zadobil na nogi poškodbe. Ponesrečenega so prepeljali v njegovo stanovanje. .Umrl je v Rečički vasi v Sav. dol. tovarna? dr. Karol Jožef Bayer v 57. letu. — Umrl je dne 29. oktob. župan v Lem-bahu pri Mariboru g. Ivan Robič v 69. letu svoje starosti. — Usposobljenostni izpiti za niitelje se bodo začeli na tukajšnjem c. kr. učiteljišču dne 7. novembra. Predsedoval bode dež. šolski nadzornik g. Peter Končnik. Novice iz Št. Petra pod Mariborom. Dne 3. t. m. se je blagoslovilo novo šolsko poslopje. — Naš župan g. Al. Velebil je že dalje časa jako hudo bolan. Želimo, da bi kmalo ozdravel! — Zadnje deževje je naredilo mnogo škode, ker je povzročilo mnogo plazov. Letina je v vsakem oziru slaba. — Bralna soba »Gospod, in izobraž. društva »Skala« se je preselila iz farovža v staro šolo, kjer je prej stanoval učitelj g. Pavlin, ki je prestavljen k Sv. Jakebu v Slov. gor. Slišimo, da bo društvo kmalu priredilo veselico. Vsi se tega že zelo veselimo ter bomo prišli v velikem številu. — »Štajerc« se pri nas vedno na skrivnem klati, dobro da vemo, kje je! Vprašanje na visoko c. kr. namest-ništvo v Graden. Občinska volitev za občino Pacinje vršila se je uže 21. marcija t. L; vložili so se ugovori zoper isto volitev ter se je ta zadeva tudi že zdavnaj obravnavala pri c. kr. okrajnem glavarstvu. Sam predstojnik je že sedemkrat za rešitev te volitve uradno povpraševal ter odvrnilo se je, češ, vse leži v Gradcu. Volilci občine Pacinje torej uljudno vprašajo, kaj je vzrok, da se ta zadeva tako dolgo ne reši? Ornig „renegat/ Pri razpravi v deželnem zboru je zaklieal neki poslanec ptujskemu Ornigu, ko je ta govoril, besedo »renegat.« Ornig je to besedo mirno v žep vtaknil, ne da bi na to kaj odgovoril. Ptujski žnpan Ornig je sezidal parno s pralnico. S člankom zdaj vabita oba ptujska > lističa, da bi nosili ljudje tja svoje umazano nerilc. Ig zakaj je sezidal Ornig to pralnico? 1 Šaljivec nam zatrjuje, ker so ga slovenske pe- 3 novembre 1904. SL3YBT832 «OBPODA». Sims 5 rice preveč jezile. Če so prale ob Dravi, so vedno med seboj slovensko čebljale. Plav&rji, ki so na svojih splavih jadrali mimo Ptuja, so pa potem mislili, da je mesto slovensko, ker so slišali njih slovensko govorico. To je moral Ornig odpraviti, kajti niti najmanjši slovenski madež ne sme biti na slavnem germanskem mestu Ptuj. Zelo bi nas veselilo, če bi Ornig tudi prepovedal svojim prijateljem trgovcem, da ne smejo več njih uslužbenci vabiti v slovenskem jeziku naših kmetov v Stacune. Kajti dokler tega ne prepove, Se ni Ptuj čisto nemško mesto. Mi pa pomilu-j?mo samo ptujske meščane, ki bodo morah phčati to novo stavbo, ptujske perice pa, ker izgube sedaj svoj zaslužek! Blagoslovljenje noyé šole y Framu se je vrSilo zelo slovesno minolo nedeljo. Po sv. masi ob 9. se je blagoslovila Sola, nakar je imel slavnostni govor č. g župnik MurSec, ki je lepo razložil pomembo Sole za vzgojo naroda. 6. okrajni glavar A t te m s je na to pohvalno omenil vse, ki so pripomogli do stavbe nove šole, se jim zahvalil za žrtve ter opominjal otroke, naj bodo vedno hvaležni učiteljem in stariSem za te žrtve. G. nadučitelj Pirkmayer je opistd razvoj nova Sole ter končal svoj govor z »živijo« na cesarja. Pri slovesnem obedu je napil g. župan Gert na cesarja. Temu so sledile na-daljne napitnice. Razvila se je živahna zabava, katero so Se povzdignili mnogi gostje, posebne iz Maribora. Bog naj blagoslovi delovanje v novi Soli, da bo prinesla Framu mnogo dobrega in nič istega nemškutarjenja, ki se je slišalo pri otvoritvi. Nemška oëitanja. Nemški listi, na čelu jim »Marburgerca« Se vedno ne morejo pozabiti poraza pri zadnjih dež. zborskih volitvah. Saj je bil v mariborskem okraju Š tiger samo s pomočjo socialdemokratov izvoljen. Vse mogoče stvari očita našim so- j mišljenikom pri agitaciji. Seveda je vse to izmišljeno in sc to samo izrodki prenapete j domišljije kakega nčmčurčka, kateremu ne- ; mirna vest slika povsod strahove. Nasprotno pa so nemški agentje delali z najnesram-nejšimt sredstvi, to ve vsak kmet. Marsikategs so prisiiili, ker je dolžen »šparkassi«, ali kakemu nemškemu trgovcu, drugim so pa ti nemskutarski predrsneži kar iz rok trgali glasovnice. Ti nemškutarji imajo navado, da vsako lumparijo, katero sami storijo, pozneje nas Slovence dolžijo. Obljube Štlgerjevih agentov. Občanom na Vrhlogi se je obljubila od Štigerjevih agentov, da dobijo novo lepo cesto, ako volijo Štigerja. Res so začeli še pred volitvijo cesto meriti, sedaj pa je vse utihnilo. Če si hoče občina na lastne stroSke cesto zidati, potem ne rabi Štigerja. Če ga je volila, naj pa vsaj iz hvaležnosti izposlove kako podporo od dežele. Saj že sedi cele tedne v deželnem zboru, toda svojih Vrhložanov se Se ni spomnil. Vzbudi se, Štiger, in vstani ter Vrhloža-nom cesto spravi! Štiger še yedno molči! Dvakrat se je vzdignil gospod poslanec Stiger s svojega deželnega stoica in sedaj zopet molči! Ali noče nič govoriti? Potem ni vreden, da je poslanec ! Ali ne «na nič govoriti ? Potem ni sposoben, da je poslanec! »Štajerc« sam uvidi, .da Stiger zelo slabo opravlja svoj poslaniški posel, za to mu je prihitel ne pomoč! Toda boljše bi bilo za Stigerja, d& bi tudi »Štajerc« molčal. »Štajerc« namreč piše: Kdor veliko govori, tarnalo storillnkar slovenski poslanci mnogo govorijo za kmeta, za to malo storijo. Ej, pri Mohamedovi bradi, take neumnosti že dolgo nismo slišali! AU ne ve »Štajerc«, da je eno glavnih del poslancev tudi, dr v deželnem zborn, v odsekih in pri cesarskem namestniku veliko govorijo za svoje volilce ? Kako pa naj drugi poslanci zvedo o potrebah naših volilcev, ako nihče ne bo povedal besedice o njih ? Kdor govori za svoje vol'lce, s tem že tudi mnogo stori sa nje! To ve vsakdo, le — oprostite nam izraz — neumni »Štajerc« ne. In kako pametno zagovarja ta listič, ¡»kaj ravno .Stiger molči. PiSe namreč: »Gospodu Stigerju očitajo, da pre več molči; — no moj Bog, če že drugi vse navskriž blebečejo, mora vendar tudi nekdo biti, ki posluša!« Gosp. Stiger je torej poslanec za poslušanje ! Izborno! Nsmlkutarji volijo svoje poslance, da poslušajo! Ne menimo Stigarja, a pri nemškutarjih je potem vsak bebec sposoben za poslanca, kajti vsak bebec zna poslušati! Stigerjevi volilei, ali se kislo držite ? Pri občinskih volitvah y Slov. Bistrici, ki so se vršila dne 25. m. m. so zmagali nemčarji, kajti izvoljeni so samo njihovi kandidati. Slovenci se niso udeležili volitve! Tega je kriva njih narodna zaspanost in nemarnost. Mnogo je tudi krivo, ker nimajo pravega vodstva. Ni moža, ki bi se tam postavil na čelu narodnemu boju ter organiziral slovensko stranko, da bi vendar enkrat postala Slovenska Bistrica res tudi slovenska;! Sv. Rupert y Slov. gor. V nedeljo, dne 23. m. m. ja prišel viničarski sin Rudolf Poätrak in Za vrh a pijan domov. Njegov očim ga je zaradi tega malo skregal. Fantalin pa je zgrabil aekiro in ga je hotel udariti po glavi. To se mu ni posrečilo, moral je pred potegniti cd hrama. Ko pa pride drugo-krat nazaj, zgrabi poleno ter udari žnjim svojo lastno mater s tako silo po glavi, da se je nezavestna zgrudila na tla. Ranil jo je tako, du so se možgani videli. Iztekla ji je «koro vsa kri. Uboga mati je 3mrtnonevarno ranjena. Malo upanja je, da bi okrevala. Zločinca so izročili sodniji. Stoperce pri Rogatcu. Nekemu tukajšnjemu gospodarju so hudobne roke poäko- ! dovale sedemnajst lepih dreves in brajde. Ogenj. Iz Z dol pri Kozjem se nam ■ poroča: Osemletni Ivan, sin posestnika Jurija { Kodrina, je paeel dne 24. m. m. krave blizu ■ doma. Kakor imajo navado pastirji, zakuril i si je fantič, toda preblizu gospodarkega po- ; 8lopja. Veter je zanesel iskro v slamo, in • kmalu je bilo celo gospodarsko poslopje v ■ cgnju, ki je uničil vso shranjeno knno in i premičnine. — V Kiju čar ovci h pri Ormožu so zažgali otroci dne 21. okt. ko!ar- j nico posestnika Brun er ja. V kratkem času se je ogenj razširil na hišo, gospodarsko poslopje in »vinske hleve, katere je skoro po- ; polncma uničil. Zgorela je tudi vsa spravljena 1 krma ter vse svinje. — Nesreče. Hlapca Franca Koritnik iz Z ako i, o katerem smo poročali zadnjič, da je padel v Gabernico dne 10. t. m., so našli v Gabernici pri Prujah blizu Brežic. Podpora za celjsko dijaško kuhinjo — odbita. Nemška nestrpnost je zopet doprim sla veliko delo. Finančni odbor deželnega zbora je v seji dne 28. oktobra sicer dovolil dijaški kuhinji v Mariboru 800 K, dijaški kuhinji v Ptuju 600 K, a dijaški kuhinji v Celju ni hotel dati nobene podpore iz mržnje do slovensko-nemških vsporednic. To je nemška človekoljubnost. Za nemško gimnazijo v Ptuju daje deželni zbor 62 366 K, za nemško žensko učiteljišče v Mariboru 25.526 K, studentenhajmu v Celju 4000 K, studentenhajmu v Ptuju 4000 K, medhen-hajmu v Ptuju 2000 K, studentenhajmu v Mariboru 3000 K, südmarki 400 K, šulferajnu 400 K; za nemško telovadnico v Gradcu 12.909 K, zs drsalnico v Gradcu 5005 K, za jahalnico 800 K. Za uboge slovenske di ake v Celju pa nemški deželni očetje nimajo niti vinarja. To si naj Slovenci zapomnijo in naj pokade pod nos to nemško ljubezen do Slovencev vsakemu Štajercijancu. Nemška nestrpnost torej tud: pri bednih dijakih ne miruje! Taki so Nemci, to je njih človekoljubnost. Grdo, zares grdo! Celjske novice. Nemškemu uredniku nemčurske »Deutsche Wacht« je dovolilo namestniStvo, da spremeni svoje ime. Prej se je pisal Zeischke (Caiške), zdaj pa Welter. Ime mu je bilo gotovo preveč slovansko ter ga je spominjalo na njegove slovanske pra- deda. Da se reši tega očitajoče?* imena' prosil je za pristno germansko ime Walter. No, zdaj bo imel mir pred Čajškejem. Hežl Walter! Č3 hoče namestništvo vseia nem-čurjsm postreči in jim spremeniti imena, bo moralo nastaviti precej uradnikov, ki bodo odgovarjali na dotične prošnje. Škandalozne šolske raamere v celjski okolici. Valed aebrižnosti vlade, ki i» več let zavlačuje ustanovitev slovenske dekliške Sole za celjsko okolico, je letošnjo šolsko leto v celjski okolici 208 slovenskih šolskih deklet brez vsakega poduka V zasebno solo čč. šolskih sester ne morejo, ker so prerevne, da bi plačevale šolnmo, v nemško Solo pa jih ne vzprejmejo, ker je ta letos že tako napolnjena, da mora imeti jedno paralelko v nemški »špsrkasi«. Drugod vlada sili ljudstvo, da stavi šolska poslopja, celjska okolica pa ima že več let kupljen stavbeni prostor za dolo, a vlada ne dovoli Sole. In o taki vladi bi se še naj moglo reči, da skrbi za napredek slovenskega ljudstva?! Škandal, da sploh morejo vladati pri nas take turške razmere! Iz Trbonj. Pri nas smo si izvolili novega župana, vrlega narodnjaka, Lukeža Močnik, ki je dne 1. t. m. prvič nastopil svojo službo. Želimo mlademu možu, delovati mnogo let na tem mestu v blagor občine in slovenskega naroda! Roparski napad. V orožnisko kasarno v Št. Petru pod Sv. Gorami je prišel dne 24. oktobra dopoldne 19 letni učenec tamošnjega peka Jakoba Kotnika, Anton Stanger ter je naznanil, da ga je napade! na potu v Orehovo vas, kamor je nosil kruh, neznan, slabo oblečen mož z besedami: »Daj denar sem!« Nato ma je praskal žepe ter mu odvzel 40 vinarjev. Nedaleč ja stal drug mož, roparjev pomagač, H je pazil. Orožniki so takoj začeli zasledovati roparja, toda niso nikogar našli. Sv. Jernej pri Ločah. Ta so razširili pokopališče in ga je slovesno blagoslovil velečastiti gospod svetovalec Hrastelj, dekan v Konjicah. Zabukoyje pri Sevnici. Tukajšnji občinski oi'bor js imenoval dosedanjega tukajšnjega nadučitelja g. Val. Veberja častnim občanom. Šolarske knjižnice, V zadnji številki smo poročali, da je učiteljstvo brežiškega okraja izbacnilo iz šolarskih knjižnic knjige družbe sv. Mohorja. Resnici na ljubo pa moramo pripomniti to-le: Okrajna učiteljski, skupščina je sprejela zaznamek za šolersks knjižnice primernih knjig in v tem zaznamku je tudi veliko Število knjig, ki jih je izdala dražba' sv. Mohorja. Da bi se izbacnile knjige družbe sv. Mohorja iz šolarskih knjižnic, o tem ni črhnil nihče le ene besedice, še manj pa se je stavil kakšen predlog o tej zadevi. Pič pa je učitelj Brin ar predlagal, da se naj deluje na to, da bi družba sv. Mohorja zbrala vsé za mladino primerne spise, ki ee jih nahaja tako obilo v družbenih knjigah, ter da bi te spise izdajala v posebnih knjižicah za mladino. To je bil res umesten in vsa hvalé vreden predlog. Tečaji za stavuinske obrtnike. Na c. kr. umetnoobrtni strokovni Soli v Ljubljani se otvorijo r dnem 14. novembra 1.1. posebni zimski tečaji za zidar je, kamnoseke in tesarje. Tečaji imajo dva zimska kurza, ki trajata po pet mesecev (od novembra do konca marca). Namen tem tečajem je, dajati pomočnikom navedenih obrtov potrebno znanje za vspsSnejše izvrševanje obrta, ob jednern pa jim tudi nuditi ono znanje, ki je potrebno vsakemu za napravo državne skušnje za zid arskega, kamnoseškega ali tesarskega mojstra. Za vstop se je izkazati s starostjo 18 let, z učnim izpričevalom zidarskega ali kamnoseškega ali tesarskega obrta in onim znanjem, ki se običajno priuči na obrtnih nadaljevalnih Šolah. Pri vstopu je plačati 8 K vpisnine, zato pa dobiva obiskovalec vae risarske potrebščine Utran « SLOYmSEi 80S?ÖDAS 3 novembra ¡i)ü zastonj. Pouk se vrši v slovenskem jeziku. Vsa potrebna pojasnila daje Šolsko ravnateljstvo. — Na korist naših stavbinskih obrtcv opozarjamo svoje čitatelje na nove stavbinske kurze, ki gotovo odgovarjajo nujni potrebi in so prvi te vrste v slovenskih deželah. Letošnje vino bo izvrstne kakovosti. Lans! o leto je samo v Avstriji, Italiji in Al-giru bilo dobro obrodilo, drugod pa komaj polovico navadne trgatve. To se bo to leto poravnalo. Kajti v Nemčiji ob reki Reni in Mozeli, na Hesenskem in na Falskem ni bila trgatev samo zelo bogata, ampak se tudi kaže, da bo izvrstno vino. Istotako dobra poročila pridejo iz Francoskega. Svetovno znana francoska vina so letos »vrstna (bordo, burgunder itd.) K temu je veliko pripomogla zelo lepa jesen. Iz Algira, kjer se še le 25 let bavijo z vinarstvom v večjem obsegu, še bo letos izvozilo 400 miljonov litrov vina. Na Portugalskem, Španskem in Madajri bodo vsled lepe jeseni španska vina postvino, ma-dajra in šeri izborna. Mnogo slabše je izpadla vinska letina v Avstriji in Ogrski ter v Italiji, kjer so vinogradi mnogo trpeli vsled hude vročine. Petrolej se je podražil. Trgovci s petrolejem so sklenili dne 29. m. m. povišati ceno petroleju za 1 krono pri 100 klg. To povišanje cene se je pričelo 1. novembra. V Galiciji vlada vsled letošnje suše in drugih uim veliko pomanjkanje. Vlada je zato nakazala gališkemu namestniku en miljon kron za podoro po uimah poškodovanim, 600.000 kron pa za prebivalce, katerim je uničil ogenj za časa velike suše hiše. Tudi po Spodnjem Štajerskem preti po mnogih krajih veliko pomanjkanje in lakota in naši poslanci bodo morali pravočasno skrbeti, da dobe za ljudi, ki si svoje nesreče niso sami krivi, dovolj podpore od države in dežele. Ccrkreit «tr&rL Duhovske vesti. Župnija Prihova je podeljena č. g. Karolu Kumer, vikarju v Konjicah. Vmeščenje se je vršilo dne 1. t. m. V Hajdinn se bo od dne 9. do 13. novembra vršila tridnevna pobožnost na čast Brezmadežnemu Spočetju preb. Device Marije pod vodstvom čč. oo. kapucinov. V Zupeči vesi župnije Sv. Lovrenca na Drav. polju postavili so si vaščani na krasnem prostoru v sredi vasi prav lepo cerkvico. Prihodnjo nedeljo 6. t. m. popoldne dobi stolp svojo jabelko in blagoslovljen križ. Kdor želi videti vzgledno stavbo, naj pride takrat gledat ter se znami veselit! V romarski cerkvi sv. Križa pri Belih vodah se bo obhajala dne 23., 24. in 25. novembra velika romarska pobožnost v spomin 50 letnice razglašenja »Brezmadežnega spočetja« Marijinega verskim resnicam. Vsak dan bode ob 7mih zjutraj pridiga in slov. sv. maša, zvečer pa v slučaju mnoge udeležitve stanovska pridiga in pete lavret. litanije. Končala se bo pobožnost na dan sv. Katarine s slovesno pridigo o »Brezmadeža spočeti.« Pobožni častilci sv. Križa in Marije se prijazno vabijo, da si pridejo v prav obilnem številu nabirat dušne brane na toli v&Mjiv griček. Posebno dobro došle bodo tudi mladeniške in dekliške zveze, katerim se bode, ako se v obilnem številu udeležijo, postreglo s slovesnim skupnim obhajilom in s posebnim cerkvenim nagovorom. S shodom na dan sv. Katarine se končajo shodi za letos v omenjeni romarski cerkvi in se pričnejo zopet drugo leto s shodom na dan sv. Gre-gorija. Pilštanj. Zadnja nedelja, dne 30. okt., je bila za nas dan velikega duhovnega veselja. Pri podružnici sv. Primoža in Felici-jana na Gubnem 3e je zbralo na stotine domačih pa tudi sosednih župljanov poslušat D- ve zvonove. Bila je to kaj lepa in ganljiva slavnost. Pritrkavanje z milo donečimi in čudno harmonično ubranimi zvonovi je marsikomu privabilo solze. iCast vrlim možem, kateri so požrtvovalni, ko se gre za dobro stvar; čast dekletara, katerim je veselje pri cerkvenih slavnostih sodelovati! Najnovejše o vojni. Rusko baltiško brodovje je smelo odpluti naprej. Izstopili so samo štirje mornarski častniki, ki bodo morali pred mednarodno sodišče zaradi dogodka z ribiči pri Huliu. Cela stvar se je torej le hitreje in ugodneje rešila za rusko brodovje, nego je bilo pričakovati. Nemara so Angleži spoznali, da ne bodo mogli utajiti, da so se med ribiškimi parniki nahajale tudi tuje (japonske (?) tor-pedovke, kajti tudi danske ladije so videle ob angleškem obrežju tujo, sumljive ladije. DrustrtM» poroitla. Gledališka predstava v Maribora. V Narodnem dorcu se vprizori v nedeljo, dne 6. t. m. »Mlinar in njegova hči«. Začetek bo ob 8 zvečer. Ker je ta žaloigra vsestranko priljubljena, pričakovati je obilne udeležbe. Prosi se tudi tem potom, da si blagovoli p. n. občinstvo pred večerno prodajo vstopnic oskrbeti, da ni na večer pri blagajni tolikega navaia. Sv. Ilj v Slov. Goricah V nedeljo 30 vinotoka po večernicah je oblegala velika množica ljudstva narodno gostilno g. Celcerja. Kaj je bilo tam? Vršila s 3 je tam narodna veselica bralnega društva. Naši vrli Šantiljčani so se je polnoštevilno udeležili, istotako naši sosedje, posebno navdušena jareninska mladina se svojimi voditelji; razumništvo mariborsko nas je pustilo na cedilu. Kadar pa v Mariboru priredijo kako zabavo v korist narodnim društvom, se Šentiljčani dostikrat odzovemo, (lam 7. julija), a naše društvo menda ni vredno njih podpore! Program se je vršil redno. Po pozdravu g predsednika je domači pevski zbor zapel mično pesmico. Zdaj pa prihrume v okinčano sobo pazniki in drugi faktorji, s trsjem in grozdjem, ki so potem neusmiljeno kaznovali uzmoviče, kateri so smukali grozdje. Nepoboljšljive pa je sluga od-vedel tudi v lukno. Po trgatvi pa se je začela tombola, katera je marsikaterega osrečila, mnogim pa je up splaval po vodi. Govoril je potem v imenu Jareninčanov č. g. Vračko. G. Thaler je s šaljivo licitacijo dveh dolgo-uhcev pridobil mariborski d;j. kuhinji lepo svoto. Ko so nam vrli pevci še zapeli marsikatero lepo pesmico, smo se radujoč krasnega vzpeha razhajali domov. G. Celcerju pa srčna hvala za prostore in izborno postrežbo! Katol. delav. drnštvo v Puščavi je imelo svoj letni občni zbor dne 30. vinotoka 1904 V odbor so se izvolili sledeči: predsednik Miha Gornjak; podpredsednik Ivan Gornjak; odborniki: č g župnik A. Grušovnik, Janez Demin, Janez Mlakar, Blaž Blažej, Simon Pečovnik, Ivan L5p, Jakob Maurič; namestniki: Miha Marbler, Pavel Urnaud; pregledovalca računov: Anton Maurič, Jakob Konečnik; tajnik Miha Gornjak; blagajnik Janez Gornjak. — Društvo šteje, odkar je bilo ustanovljeno, 90 rednih ter 21 podpornih udov. Vsem b'agim podpornikom in prijateljem društva, kateri so na i v teku teh dveh let tako velikodušno podpirali, kliče novi odbor: Bog Vam vsem skupaj enako povrni in Vas prosi v imenu društva, da bi nas še v bodoče podpirali! Iz Cezanjevec. Dekleta iz cezanjevskega okoliša so priredile v prid tukajšnemu bralnemu društvu dne 6. oktobra v gostilni g. Slaviča na Kamenščaku in dne 16. oktobra v gostilni g. Kuko ¡rca v Ljutomeru predstavo z gledališko igro »Dve materi«. Da soprire-diteljice imela pri t m moraličen in gmoten vspeh, zahvaliti se je v prvi vrsti vsem so-trudnikom in sotrudnicam, nadalje vsem obiskovalcem in podpirateljem, osobito vsem Ljutomeržanom, velečastnemu g. kaplanu Ja- kobu Rauterju, ki je poslal tako izdaten dar v denarju, g. trgovcu Ivanu Murkoviču, ki je prišel iz daljne Marjete počastit svoje rojake in obiteljema Slavičevima od Sv. Križa. Vsem: Bog plati 1 — Priredit ljice. Slovensko katol. akadem. društvo „Zaija" v Gradcu priredi dne 4. novembra II. občni »bor v zimskem tečaju 1904/5. Lokal: »Zur giiiaen Steiermark«. Cas: Ob osmih zvečer. Dnevni red: I. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. II. Citanje zapisnika bratskega društva »Danice«. III. Poročilo odborovo. IV. Sprejem novih članov. V. Slučajnosti. Društvena naznanila. Iz Slovenjgradca. V nedeljo, dne 6. novem, ob 3. uri popoldne se vrši v prostorih Narodnega doma III. izvanredni občni zbor kmetijske zadruge. Ravno isti dan in na istem prostoru ob 4. uri popol. se pa vrši veselica s tombolo v prid revnih otrok slovenje-graške okoliške šole. Želeti bi bilo, da bi se občnega zbora kmetijske zadroge, posebno pa veselice, ki se vrši v tako blagi namen, ljudstvo v obilnem številu udeležilo. Darila ali prispevki za tombolo sprejemajo se pri vodstvu okoliške šole in tudi v Narodn. domu. Čitalnica v Brežicah priredi v svojih prostorih dne 6. novem. t. 1. ob 7. uri zvečer gledališko predstavo s prijaznim sodelovanjem pevskega in tambura-škega društva „Kum" iz Radeč. Predstavljala se bo igra „Revček Andrej ček". S prireditvijo tako lepih in težkih narodnih iger se trudi čitalniški odbor narodnemu občinstvu nuditi poseben vžitek in na ta način buditi občinstvo k narodni zavesti in složnošti. Glavne vloge te igre so razdeljene spretnim močem. Upati je tor«g, da bo obisk tako povoljen kakor pri predstavi „Desetega brata". Posebno se nadejamo obilnejšega obiska iz okolice. Fantje in dekleta i* Vogričevec vprizorijo v nedelo, dne 6. novem. 1904 ob pol 4. uri popoldne v gostilni g. Martina Vrabel glediško igro „Dobro jutro I" Društvo ,Kmetovalec' v Gotovljah priredi dne 6. novembra t. 1. ob 4, uri popol. veselico v dvorani gostilne g. Fr. Malgij s prijaznim sodelovanjem „Pe-trovških tamburašev". Na vzporedu je tamburanje, petje in veseloigra „Na ogledih." Listnica uredniitva. Planinska vas: Dopisov o volitvah ne sprejmemo več. Sedaj se pravi, delati naprej za prihodnje volitve. Bodite zdravi! — Velenje: Dobili, a ni kazalo priobčiti! — Dramlje: Več bo izdalo, ako ,to poveste v občinskem odboru. Pozdravnem 1 — Luče: Za to številko prepozno I Loterijske številke Trst 29. oktobra: Line 29. oktobra: 48, 12, 21, 7, 11. 85 77, 59 21, 31. Vsaka rodbina!- naj bi t svoj prid rabila 1« Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo \ kot primes vsakdanji kavni pijači. 3 novembra liftM. SLOYlOÄStt GOSPODA». liraa 7. - Proda se. Stampilje iz kavčuka, modele za pred-tiskarije izdeluje po ceni Karol Karner, zlatar in graver v Mariboru, gosposka ulica St. 15. 426 61—19 Lepo srednje posestvo je prodati tik hajdinske cerkve, blizu Ptuja, zraven spadajo njive, travišče, sadno drevje, velika ograja za svinje in hlev za krave in svinje, proda se zelo po nizki ceni. Naslov: g. Ludovik Penn, trgovec, Črna gora pri Ptuju. 734 3-2 Mlin, v dobrem stanu, sadonosnik, njiva se pod roko proda. Več pove Lešnik Anton, mlinar in posest, v Spod. Korenu, Sv. Martin, Vurberk. 736 3—2 Novozidana hiša, enonadstropna, 9 sob, 8 kuhinj, štacuna, klet, vodovod do podstrešja in vrta, najemnina na mesec 74 gld. 44 kr., se proda, Lenaugasse 25, Maribor, Magdalensko predmestje. 747 3—1 Lepo posestvo, se proda s proste roke, z novo hiše in gospodarskim postopam, z njivami in rodovitnim sado-nosnikom, v lepem, solnčnem kraju. Cena 3600 K. Naslovi naj se pod črko M. M. Loka pri Zidanem mostu. 744 3—1 Novozidana hiša s 3 sobami, 2 ku hinji, 1 klet, gospodarsko poslopje, konjski hlev, lep vrt za zelenjavo in v istem studenec, se proda v Koroškem predmestju, Hugo Wolfgasse št. 55 v Mariboru. 729 3—1 Gostilno prodam s koncesijo, malim poljem, skupno vrt, sadonosnik in gospodarsko poslopje. Zraven stoji poslopje posebno pripravno za mesarsko ali vsako drugo obrt. V lepem trgu Savinske doline, nsybli^je cerkve, 24 min. od kolodvora. Stane le 4500 gld. Naslov pove upravništvo. 732 2—1 Vinogradniki. Naznanjam posestnikom vinogradov, da imam letošno jesen več tisoč na suho cepljenih amerikanskih trt na prodaj. In sicer: 30.000 šipon rumeni, 15.000 laški rilček, beli Burgundec in Silvanec. Cepljene na Rip. portalis in Sotonis. Trte so dobro zaraščene in lepo vkoreninjene. Cena je I. vrste 100 kom. 16 K, H. vrste 100 kom. 11 K. Naročila brez are se ne bodo v ozir jemala. Naročniki se blagovolijo oglasiti do 15. decembra pri Francu Muršič, posestniku in trtnarju v Sončaku, Sv. Lovrenc v Slov. gor., p. Juršinci pri Ptuju. 732 6—1 Velika najemninska vila ter ena mala hiša, obe s sadnim in zelenjadnim vrtom, vodovodom, stanovanje za vpokojence, vila tudi za gospodo, hiša pa za obrtnika jako primerna, je na prodaj. Več pove Anton Merzhun, Maribor, Weinbau-gasse. 737 4—1 Vsem vinogradnikom! Naznanjam, da bom imel meseca novembra in prihodnjo spomlad več tisoč na suho cepljenih trt na prodaj in sicer na Rip. Portalis 10.000 kom. Velšrizlins 9000, Tra-minec 8000, Šilvanec 5G00, Sipon rumeni 9000, divjakov Rip. Portalis. Cena trtam L vrste 1000 komadov 200 K, II. vrste 100 K. Vse vrste so lepo zaraščene, lepo vkoreninjene in tako visoke rasti kakor se malokje najdejo letos. Ako je mogoče, naj sa blagovolijo kupci osebno prepričati. Divjake prodajam 1000 kom. 20 K. Pri naročilu blagovolite poslati 20% are od naročene svote. Oglasiti se je pravočasno ustmeno ali pismeno. Jak. Horvat, trtnar, Kukova štev. 39. P. Juršinci pri Ptuju. 736 3—1 Prenovljena( dobro zidana, jedno nadstropna hiša, z 2 velikima kletima, v kateri je tudi prodajalna, se takej ped. ugodnimi pogoji proda. Več se izve v Bankalarigasse št. 4, Maribor. 746 10-1 Hiša s posestvom, gospodarskim poslopjem, vinogradi, sadonosnikom, gozdom in njivo, se proda za 2000 gld. Več se izve pri Mariji Korošec ? Spodn. Poljčanah, p. Potfčane. 758 2--1 Dvonadstropna hiša v Mariboru Franc Jožefovi ulici, 11 stanovanj, mesečna najemnina 270 K, se iz proste roke proda. Posestnik je tudi pripravljen, hišo zamenjati za gozd. Pojasnila daje Javez Windenauerstrasse 26. 766 10—1 Novozidana, lična, vili podobna hiša. 10 let davka prosta, 1 oral zemlje, lep vrt, sadno drevje, vodnjak, blizu mesta in železnice, na prijetnem kraju, z lepim razgledom, posebno primerno za vpokojence, rokodelce, se radi preselitve proda. Več se izve t upravništvu. 759 8-1 Vsled ugodnega nakupa sem v stanu naslednje blago po fabriški ceni oddati: moderno angleško blago za moške in ženske, beli pike atlas in modni bar-hent, svilne robce, namizne prte, obri-salke, žepne robce, Jegrove in bele srajce, za moške in ženske, gradi za žimnice, nanking, posteljne oprave, moderce, kravate itd. Priporočam se cenj. odjemalcem s spoštovanjem Anton Strableg, „k an-gelju", Maribor, glavni trg 20. 760 2-1 Kupi se. Konjski in kravji rep, čisto opran, se kupuje po 1 gld. kito, tudi kupujem kmetski lan po 25 kr. kito. Florijan Ku-čanda, vrvar v Mozirju, Savinska dolina. 718 5-4 Proste službe. Učenke za šivanje sprejme takoj gospodična Antonija Trampuš, šivilja v Mariboru, Schmiedplatz št. 2, I. nadstr. 788 2—1 Krojaški učenec se takoj sprejme na 4 leta v vse oskrbovanje. Jakob Skaza v Sloven. Bistrici. 730 3—1 Pridnega učenca sprejme v trgovino z mešanim blagom Jožef Farkaš, trgovec v Št. Juriju ob Ščavnici. 784 3-1 Učenca sprejme Matija Hočevar, ključavničarski mojster na Rogoznici pri Ptuju. 756 2-1 Kuharica, vajena vsakega dela, išče službe v kako župnišče, najraje v Savin-sko dolino. Naslev pove upravništvo lista. 755 3—1 Trgovski pomočnik se sprejme takoj pri A r t. Korošec-u, trgovcu v Gor. Radgoni. 761 2—1 Razno. Naznanilo. Vse upnike (Jurijevčane in Lovrenčane) Valentina Lovrei-a opo-zarjam, da ima dobiti od gosp. Holca v Zagorcih 100 K. Komur je Lovrec kaj dolžan, naj se pri njem oglasi. — Fran Mulec, žalar. 764 1—1 Zalivalo. Povodom bolezni in smrti naše nepozabne soproge oziroma hčere, sestre, svakinje Nežike Slomšek roj. Delakorda izrekajo za mnogobrojne izkaze sočutja kakor tudi za zelo častno udeležbo pri pogrebu vsem, posebno pa še čast. g. župniku za pretresljiv nagrobni govor tem potom iskreno zahvalo. Žalujoče rodbine: Slomšek, Delakorda, Loparnik, Jelovšek, Praznik. Ponkva, 31. oktobra 1904. 767 1—1 Zahvala. S potrtim srcem nad nenadomestljivo izgubo našega preljub-ljenega moža, očeta, tasta, dedeca in pradedeca, brata, svaka in strica gospoda Ivana Robič-a mesarskega mojstra, posestnika in župana v Lembahn izrekamo vsem našo najiskrenejšo zahvalo, posebno prečast. gospodu spolnemu proštu Hergu in ostalimjčč. gg. duhovnikom, zadrugi mesarjev in prek^jevalcev v Mariboru, požarni brambi iz Peker, lem-baškemu veteranskemu društvu in vsem prijateljem in znancem, ki so došli od blizu in daleč, za spremstvo rajnega in za darovane vened. Lembah pri Mariboru, dne 31. okt. 1904. Žalujoči ostali. Travniki me prodajo. Posestva v Mariboru umrlega Franca Kočevar se bodo dne 9. novembra t. L, ob 9. nri dopoldne v pisarni c. kr. okrajnega sodišča v Mariboru dražbeno prodala in sicer: Travnik v Mučnem, tik okrajne ceste, ki pelje iz Maribora k Sv. Lenartu, obsega blizu 5 oralov in ga Pesnica nikdar ne poplavi. Na tem travniku stoji nov skedenj za seno in zidan blev za osem komadov rogate živine, vse z opeko krito. Vse skupaj je cenjeno na 3.139 90 kron. Drugi travnik leži v Ruperčah blizu posestnika Bombek v obsegu blizu 2 oralov, cenjen na 1.419-39 kron. Ob enem se bo dražbeno prodal v Razvanju tik okrajne ceste, ki pelje iz Maribora v Ptuj ležeči les v obsegu blizu 2 oralov, cenjen 398 35 kron. Dne 11. novembra t. 1. predpoldne se bo na licu mesta dražbeno prodal Kočevarjev vinograd v RoSpahu, župnija Sv. Kunigunda, razdeljen na tri dele, povsod jedna viničarija, na novo nasajeni vinograd, les in nekaj sadonosnika. Natančneje se izve pri c. kr. sodniji ali pa v trgovinski pisarni Franca Kočevar v Maribora. 757 1—i Naznanilo in priporočilo. Slavnemu občinstvu, zlasti gg. trgovcem vljudno naznanjam, da odslej izdelujem tudi vsake vrste tehtnice 4 (vag-e) in jih sprejemam v popravilo. — Potrudil se bom, da zadovoljim vsem zahtevam v polni meri. — Priporočam se v obilno naročbo. IVAN REBEK, stavbeni in nmetni ključar v Celju Poljske ulice št. 14. 754 5—1 „Občeslov. obrtno društvo v Oelju" naznanja, da se sprejemajo oglasi za „Kažipot" po Slov. Štajerskem, ki ga izda za leto 1905, še JS^ llOVeillfora 1904. Oglase je pošiljati na „Občealovensko obrto drultvo v Celju", katero daje tudi vsa tozadevna pojasnila. 762 2—1 Divji kostanj kupuje po najvišji ceni Josip Matič, trgovec špecerijskega blaga v Celju, Kolodvorske nlice št. 7. 711 2-1 Pridni, oženjeni delavci ne pri neki grajščini blizu Zagreba kakor konjarji in kravarji proti deputatu (kar se dobiva živeža) in letni plači iščejo. Natančna pojasnila daje Florijan Podvornik pri Novi cerkvi blizu Celja. 741 2—1 4* ■ g 8 j33 CO O >rsi «■M O V) «S Cd s ■ Hi > o Worsche solneu" Maribor Herrengasse Nr. 10 Najboljše se kupi pri obče znan: domači zanesljivi trgovin: z manufakturnim blagom Karol „pri solncu" Gosposka ulica št 10 Maribor katera priporoča slavn. občinstvu svoje letne in jesenske novosti, bodisi za mcške ali ženske obleke v velici in lepi izberi, po izredno najnižji ceni. Snkno (štof) za celo moško obleko (suknja, hlaše in telovnik) 310 metrov dolg stane gld. 2.60, 3.20, 4 50, 6.— in naprej do najfinejše vrste, gladki, črni, rižasti in medno barvani ksmgarni, ledni in vsake 15 vrste suknenega blaga. Lepa. pristna volna sa žensko obleko gld. 1.40, 1.80, 2.30, 3.— in naprej do najfinejše vrste v najnovejših mednih barvah; izvrstni lep? svileni robei za na glavo od gld. —65, —.80, —.90, 1,—, 1.20, 1.40 in naprej do najfinejše vr te. Velika zaloga perilnega blaga, druka, dobroga platna, gradlna za postelje, posteljne odeje lastnega izdelka od gld. 2.— naprej, izgotovljene rjuhe od gld —.90 naprej, prti, servijete, brisače, vsakovrstno opravo in mnogo drugega. — Za zanesljivo blago, dobro postrežbo in pravično mero se jamči. ta o a» o C/5 O N< CD co 03 Vsem posestnifoom vinogradov ! Naznanjam s tem, da bom imel meseca novembra in prihodnjo spomlad več tisoč suho oepljenih trt na predaj in sicer cepljene na R. Portalis: 12.000 žlahtnina bela in rndef*. 10.000 Laški rilček. 4.000 Silvanec zeleni. 4.000 Šipon rumeni. 4.000 Burgundec beli. 8.600 Nemški rizling. 1.500 Traminec. 600 Rulandec. 400 Krajema. Cepljene na Rup. Montikolo: 1.500 Laški rilček. 1000 8ilvanec zeleni. Prodajali le edino I. vrste dobro zaraščene in lepo vkoreninjene trte po 160 K tisoč komadov. Na vsakih 100 kom. cepljenih trt dam 20 komadov n. vrste brezplačno. To je na 1000 trt 200 kom. trt. Divjake od R, Portalis prodajam po 20 K tisoč kom. Kdor naroči najmauj 1000 kom. cepljenih trt, dobi jih 5°/o ceneje. Pri naročilu ni treba znamke za odgovor pridejati. Pri naročilu blagovolite poslati 20% are od naročene svote. Trte se poSlljajo le v od trtne nit okužene kraje. Naročila za v jesen odvzete trte sprejemam do 5. novembra t. 1. Naročila za spomlad p* dokler bo kaj zaloge. 708 10-6 Anton Blodnjak, trtnar pri S*\ Lovrencu v Slov. gor. Pošta JurSinci pri Ptuiu. i¡€mef@wai©¡! « obvarujte I ■— --■ svoio živino ! 2 s svojo živino t pred hromoto in kostolomnloo, katere bolezni bodo po izjavi živino-zdravnikov, letos radi krme, ki ima premalo rudninskih snovi v sebi, pri živini neizogibne in pridevajte stalno 7d8 16—1 Barthelnovo poklajno apno. Če se živini da nekaj deka tega apna, koristi več, kakor če se poklada po izbruhu bolezni toliko kilo na dan. — Tega apna se porabi v pol leta ta pokladanje pri eni kravi 6—7 in pri enem prašiču 8—4 kg. Izdatek majhen! nao^B» Učinek vellkantikl! 5 kg K 2'— iz Dunaja, 60 kg K 12'— iz Maribora. :E5opis-u.je se «lore&ski! Miha Barthel in drug na Dunaja X./B. •t € I Najboljše in najcenejše se kupi Karolu Haber Maribor, Tegetthoffova ulica 39 z= bliiu južnega kolodvora moka kg po 8, 9, 10 do 17 kr., I pn I I = | ogrska moka kg po 8, 9, 10 do 17 kr., riž kg | 10, 11, 14, 16 kr., najfinejša surova in žgana kava po vseli cenah, sladkor kg 38 kr. DQ£- Kupuje se fižol, orehi, po najboljilh cenah. ^ Od ¡sunaj zadostuje za naročilo karta. 765 8—1 liifon liiher mizarski mojster v Mariboru Koroške aMoe št. 31 16 20 absolviran obiskovale« strokovne šole v Gradeu se priporoča slavnemu občinstvu posebno velečastiti duhovščini v izdelovanje vseh mizarskih izdelkov za posjopja, pohištva in uprave za sobe in prodajalne, ter vsakovrstno delo za šole, cerkve, samostane in pisarne v vseh slogih od prostega do najfinejšega izdelka po nizki ceni. Proračuni in načrti zastonj! Specialist v izdelovanju portal in parketnih tal. Glavni zastop banke 787 3_3„Slavije" v Mariboru. se je s 20. oktobrom preselil v Gerichtshofgasse, na voglu Nagjstrasse v I. nadstrop. in bo tam do konca decembra t. 1., potem se preseli v novo zidano hišo g. Kolariča v Gerichtshofgasse, na voglu in bo pisarna v pritličju na levi strani. — Spoštovanjem: Ivan Teras, glavni zastopnik banke .Slavije' Otvoritev prodajalne. Uljudno naznanjam cenj. p. n. občinstvu in čč. gg. zdravnikom v! Mariboru in okolici, da aem otvoril v Mariboru, Grajske ulloe 7 prodajalno rokavic in obvez. Vsled mojega dolgoletnega delovanja kot prvi delavec v najodličnejših avstrijskih izdelovalnicah obvez in ortopedičnih zavodih sem v stanu, izdelovati vsakovrstne ortopedične izdelke, kakor umetne ude, obveze za kilo, pase, suspenzorije itd. Izdelki za streženje bolnikov, specialitete iz gumija so vedno v zalogi. Nadalje izdelujem vsakovrstne rokavice k uniformi, glace rokavice za dame in gospode. Popravila se izvršijo točno in po ceni. 742 2—2 S spoštovanjem Franc Podgoršek. hatuiaiisí im rokavicar. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopoladne in jih obre-»tnje po 4°/« ter pripisuje nevzdigujene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Ren-tni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči polen 'astnega rezervnega zaklada mestna občina Ijobčanska z vsem Bvojem premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev. 8tary'e hranil, vlog nad 18 milijonov K. Rezervni zaklad nad 550.000 K. JMK estna hranilnica ljubljanska 820 11 na Mestnem trgu zraven rotovža "SS^E Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 4s/«°/o na leto. Z obrestmi Ared pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5 °/t izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 92 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg r. vsemi obrestmi vred na primer v 88 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Pcsoja se tudi na menite in l& vrednostne papirjo in sicer po 4'/i0/» do 5'/o is M klinik kat. tlak. oTtftrn Od«o»orsi »trfcdtak: Fsrdt Lmkcvar Thk títinm» r- ¡>«v g&astaČMjl lini Sina fc&t prti»«©